PROLETAREC STEV.—NO. 776. Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 27. julija (July 27th), 1922. LETO—VOL.—XVII. Upravaištvo (Office) 86S9 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwall 286«. Vlada v boju proti stavkujočemu delavstvu v "interesu" publike. Predsednik Harding je izdal na premogovniške toratorje .proglas, v katerem jih poziva, naj obnove pt v rovih. Obljubil jim je vso prote.kcijo vlade. To ijpada pomeni armado, sodišča, ječe in tako naprej. je glavna! In ob enem je pozval governerje, ijkooperirajo z zvezino vlado v tej krizi. Tudi gover-imajo poveljstvo nad državnimi milicami, s ka-je delavstvo, kadar je v stavkah, dobro znano, izgredih v Herrinu se je predsednik ameriške ilike zganil in hotel igrati vlogo posredovalca v med operatorji in premogarji. Premogarji, ki ili, da tiči za tem posredovanjem zanje neugo-:id, niso pozdravili Hardingovega umešavanja, in manj njegov načrt za sklenitev premirja. Tudi ne-operatorjev ni pristalo na Hardingovo sugestijo, in cdnik se je ujezil, morda samo navidezno, ter ivedal vojno premogarjem, železničarjem in stav-ijocemu delavstvu sploh. Postavil se je "za interese ike". Kadar se delavstvo postavi v boj za izbolj-je svojega življenskega stanja, tedaj zakriči kapita-ično časopisje, da so interesi "publike" v nevarno-Nekilo jih mora seveda braniti in kdo jih bo dru-iko ne vlada? Ker kapitalisti ne morejo obratova-iidustrije brez delavcev, je v vsakem slučaju naper-boj proti delavstvu — ki je v Ameriki in povsod edina resnična publika, vključi vši seveda tu-larroarje. Predsednik Harding pomaga torej v inte-'publike" lastnikom rovov in železnic potlačiti |jštrajkarjev, ki se v sedanjih stavkah ne bore za izje ampak proti poslabšanju svojih življenskih K Profili ne smejo trpeti! Ti so nedotakljiva svetost! itvo naj prevzame nase vse breme s tem, da si ponižati plače, podaljšati delavnik in da poveča svo-Havnost v proizvodnji. Če se temu upira, tedaj i-armado, ki se je pred par leti borila za "demo-ijo" v Nemčiji, in sedaj se sme boriti za reakcijo, »vtokracijo, za zniževanje plač in proti unijam v Ze-državah. Kaj so delavske mase? Nič drugega, mase, materijal, s katerim se lahko postopa, kaše zljubi ljudem, ki naglašajo, da jim je predvsem pranje "ljudskih" interesov. :ialisti smo leta 1920 in vsa leta poprej pripoji ameriškemu delavstvu, da kapitalistične «ne morejo varovati drugih kakor kapitalistič-jinteresov. Med vojno in po vojni so jim zato nami ljudje, večinoma delavci, rušili lokale in raz-shode, preganjali socialistične govornike in golite, oblasti pa so jim dajale potuho in protekcijo. ni mogla izvršiti "patriotizma" pijana drhal, so se oblasti. Sedaj se igra zaobrača. Ameriško delavstvo čuti udarce šele tedaj, kadar padajo direktno po njemu. Sedaj padajo v podobi zniževanja plač, in ti so najobčut-nejši. Padali so v podobi brezposelnosti, toda ti niso zadeli vseh ljudi — komaj okoli šest miljonov je bilo prizadetih. Da, komaj šest miljonov. Ko je bilo kakor nalašč gibanje ameriškega radikalnega delavstva temeljito oslabljeno, nekaj vsled zunanjih, nekaj vsled notranjih vzrokov, tedaj je bil na-merjen drug udarec na unije, na patriotične unije, na unije ki mrze besedo socializem, na unije, Iki so videle največjega sovražnika napram tej republiki v E. V. Debsu in v socialistih sploh, na vse te unije, ki se o-devajo v zvezdnato zastavo, je bil namerjen drugi udarec 'ameriškega kapitalizma. Bojni klic "stoprocentne-ga" patriotizma je bil "odprta delavnica", kar je v jeziku kapitalistov pomenilo povečanje profitov in poslabšanje življenskih razimer za delavstvo. Toda čemu se brigati za delavstvo? Profiti, samo ti so važni. Predsednik Harding obljublja lastnikom rovov in transportnih sredstev v pomoč oboroženo silo države. Vojaštvo je mobilizirano, strojne puške pripravljene, aeroplani ravnotako, in celo s plini bodo poskusili, če bo potreba, in kadar bo potreba, sedaj ne iproti sovražnikom demokracije kje na evropskih bojiščih, ampak proti sovražnikom profitov. "Proti sovražnikom profitov" ni pravilno. Zapisati moramo, da bo odgovarjalo resnici, "proti delavstvu, ki se bori zoper znižanje plač in :za obvarovanje unij, v prvi vrsti zoper znižanje iplač." Proti tem se vežba vojaštvo, v nekaterih krajih pa že vrši svojo nalogo proti sovražniku v domači deželi. Razni unijski listi obsojajo Hardinga in zvezino vlado vsled bojevitosti, ki jo kaže napram unijam. Radikalni propagatorji stresajo ogenj in žveplo na administracijo v Washingtonu, na operatorje, na železniške magnate. In delavci ploskajo. V nekaterih krajih jim še tega ne dovolijo. Albsurno je napadati Hardinga, ker zapostavlja varovanje ljudskih na korist privatnih interesov. Na-ipadi na kapitaliste nič ne izdajo. Dobro pa bi bilo iz te tako lahko umljive izkušnje učiti ameriško delavstvo, da bo trpelo batine vse dotlej, dokler se ne otrese stare brezbrižnosti, prizna razredni boj, kakor ga prizna kapitalizem, ter se organizira na političnem in gospodarskem polju tako, kakor tak boj zahteva. Harding ni bil imenovan za predsednika Zedinjenih držav. Bil je izvoljen. Za kandidata so ga postavili na konvenciji stranke, katero dominirajo privatni interesi. Ameriško ljudstvo ga je izvolilo. Na miljone delavskih glasov je dobil. Zakaj? Zato, da jim bo repu- blikanska stranka obvarovala dobre čase, takozvano prosperiteto. Nekaj pa zato, ker je ameriško ljudstvo navajeno menjati administracijo v Washingtonu. En čas republikanci, en čas demokrati. Če bi bile jutri volitve bi bil najbrž izvoljen demokrat. V stvari bi pa s tem ne bilo ničesar izpremenjenega. Obe sta kapitalistični stranki, obe znate rabiti silo zoper delavstvo, kadar se postavlja v bran za svoje pravice. Dobro bi bilo, da bi v teh časih nabila vsaka unija v svojem lokalu lepak, na katerem bi bilo priklica-no delavstvu v spomin, da je dobil Harding 1. 1920 16,-665,187 glasov, drugi kandidat kapitalistične stranke, iMr. Cox, pa 9,149,819, oba (skupaj 25,815,006 glasov. Veliko unijskih voditeljev je priporočalo enega ali drugega, miljoni unijskih delavcev, in miljoni strokovno neorganiziranih delavcev, so jiima oddali svoje glasove. Na drugi strani je dobil Eugene V. Debs 912,877 glasov. Najbrž jih je dobil kak poldrug sto tisoč več, kar pa stvari vseeno ne spremeni.. Kandidat farmarske delavske stranke, Mr. Christenisen, je dobil 249,733 glasov, oba skupaj 1,162,609 glasov. K tem se lahko doda še tistih par tisoč glasov, ki jih je dobil predsedniški kandidat eselpistov. To je slika, zakaj je ameriško delavstvo skoro brezmočno v sedanji borbi. Nezavedno je, delavskega tiska ne čita in zato niti ne ve, kako se vrši ta kapitalistična igra. Leta 1920 je bilo okoli 54 miljonov volilcev, izmed katerih se jih je udeležilo glasovanja pri predsedniških volitvah nekaj nad 50 odst.. Drugi so bili toliko brezbrižni, da so ostali doma. Isto brezbrižnost je opaziti pri volitvah unijskih odborov in pri zahajanju članstva unij in deloma socialističnih klubov na seje. Moč, ki jo imajo danes v roki privatni interesi in njihovi lakaji, jim jo je dalo ameriško ljudstvo. Eks-iremisti trdijo, da se z glasovnico ne bo nikdar ničesar doseglo. Kapitalisti pa postavljajo kandidate, delavsko ljudstvo jih izvoli, potem pa kličejo vojaštvo nanj, kadar izahteva večji kos kruha, ali če se brani zmanjšanega kosa. Kapitalistični razred ne trdi, da se z volitvami nič ne doseže. Izkušnje ima, da se lahko zelo veliko doseže. Če bi bili delavci pametni tako kakor niso, bi se od kapitalistov lahko marsikaj naučili. In 1 tisti, ki pravijo, da se z glasovnico "ne bo nikdar ničesar doseglo", bi morali malo premisliti, kako naj drugače dosežejo uuspehe s tako maso delavstva, ki slepo drvi za kapitalističnimi strankami in ostali del delavske mase pa je toliko brezbrižen, da samo s svojo pasivnostjo podpira današnji gospodarski sistem. Kajti, tiste, ki glasujejo 'za kapitalistične stranke, bo s časoma ložje pridobiti za delavski boj, kakor tiste, ki danes popolnoma spe; slednji prepuščajo vso stvar drugim: "Bodo že brez mene opravili." In kadar jih bodo kapitalistične stranke nujno potrebovale, jih bodo one prve pridobile. Delavstvo potrebuje socialistične izobrazbe. Brez te ostane materijal za kapitalistično zgradbo. V teh bojih je dolžnost sodrugov slikati delavski raji, da je ona vsled svoje brezbrižnosti, vsled svoje nezavednosti kriva, da mora živeti v mizeriji in brezpravnosti. Razmere se spremene, kadar se bo delavstvo spremenilo. Upati, da bo Harding, ali Cox, ali kdorkoli izmed ljudi visoko izgoraj ljudstvu pravičen, je brezplodno. Branitelji kapitalizma ne morejo biti varuhi ljudskih interesov, kajti "interesi delavskega ljudstva in pose-dujočih slojev niso enaki." Ker niso, imamo ta boj, in vlada je na strani tistih, kateri jo kontrolirajo. Vse, kar je kapitalizem dosegel, je uspeh organizacije. Vse, kar je delavstvo doseglo in bo doseglo v bodočnosti, je zopet delo organizacije. Zato naši večni po- zivi: Organizirajte se na političnem in industria polju, učite se spoznavati ekonomske probleme in čajte vaše sposobnosti, kajti sporedno z našo o zirano močjo in našimi sposobnostmi bomo ko v pravičnejši družabni red. f ff Borba za "osvobojenje" narodov. Zadnja vojna je bila "vojna" za demokracijo ii samoodločevanje narodov", kakor so eni pravili ii drugi verjeli. Nekaj "osvobojenj" je res bilo, ki pa niso nikogar zadovoljila. Za prava osvobojenja ljudstvo še ni zrelo. V sedanji gospodarski uredbi sploh ne more biti take osvoboditve, ki bi mogla zadovoljiti ljtd-sivo. Zato vidimo, da niso zadovoljni tisti, ki so "o. svobojeni", in še manj tisti, ki so podjarmljeni. Rosi ni na Poljskem, ki tvorijo znatno manjšino, ne morejo biti zadovoljni. Poljakov in njihove vlade ne man-jo, mnogo izmed njih si pa tudi ruske sovjetske vlade ne želi. "Osvobojeni" Italijani niso zadovoljni, "M je sedej še slabše kakor je bilo prej." Trst hira, menil ne ravno zato, ker je "osvobojen", ampak zato, k9 nima tistih pogojev za gospodarsko uspevanje, kak« jih je imel preje pod Avstrijo. Če -bi spadal Trst Jugoslaviji in z njim precej zaledja proti Italiji, bi moril boljše uspeval. Sicer pa je za hiranje nekaterih mest in v splošnem vsega gospodarskega življenja kriva vij na "za odpravo vojen." Hrvati tudi niso zadovoljni; tudi. Slovenci ne, 1» da Hrvati še posebno kažejo svojo nejevoljo z osvob* ditvijo. Zato je na Hrvatskem republikansko gibanji jako, ki pa ni povsem odkritosrčno. Ameriški Hrvati kolikor jih ni ekstremistiv ali pristašev sedanjega re-1 žima v SHS., so tudi "republikanci" in so si orgari-l zirali nekako republikansko ligo. Vodijo jo popi. ki sil bili med vojno strastni avstrijakantje in pa ljudje,ta so se obešali okoli Zotija. Poštenih karakterjev in al čajev je v temu gibanju zelo malo, ako sploh kaj. .Vjil hova borba za republiko je le krinka za boj proti Sr-| bom, oziroma srbski vladni gospodi. Ti republikanl se kregajo med seboj, ker je med njimi toliko frakdfl kolikor leadrov. Bore se za naklonjenost Radiča. ki pil je oprezen, ker pozna te svoje republikance. Sem ■ poslal tudi nekega dr. Kežmana, ki naj bi skušal ul praviti med ameriškimi Hrvati podobno gibanje, H kor ga vodi tam Radičeva stranka, oziroma hrvabll blok. Kežmn pa je bil nepreviden in je govoril prevdfl po "boljševiško". Boljševiško govorjenje je med stani krajskimi strankami sedaj zelo v modi in v tem kil tekmujejo med seboj. Seveda samo govore, ali dati bila katera izmed njih res progresivna skupina, I tem ni govora. Zato je Jugoslavija, drugače bogata d« žela, zakopana v tak nered in mizerijo. In K ranami so zvezini agentje aretirali, ker je baje "prišel v tli deželo pod napačnimi pretvezami." Duhovniki so fl skušali dobiti na svobodo, pa se jim ni posrečilo! Ako je že oproščen, temu piscu ni znano. Ve le. da sil štirje duhovniki letali od Ponciija do Pilata, di Ij Kežmana osvobodi, toda ameriške oblasti se ne d#l kar tako preprositi. Razun tega tukajšnje oblasti tfrl di ne dopuščajo propagande proti prijateljskim ir»l vam, posebno, če mislijo, da je propaganda boljinfl ška. To vero bi morali izgubiti takoj, ko so videli,^B so za dr. Kežmanom katoliški duhovniki, ki so t^H vragi kakor boljševiki. Niti niso ti popi ljudje dem-l kratičnih nazorov, ampak navadni, ozkosrčni realuj^J »rji. Kot rečeno, njim je za boj proti Srbom. Kdor (med Hrvati za resnično osvoboditev, se ne druži v laborih "republikancev", katere vodijo razni Zotti-evci in popi ter drugi prevaranti. Ti so "bojševiki" lamo proti Srbom, proti zavednim hrvatskim delav-tem v Aimeriki pa nastopajo kot denunoijantje in bi jih rajše uničili danes kot jutri. Boj v NHZ to doka-nje, ravno tako pisanje nekaterih hrvatskih "republikanskih" listov proti štrajlkarjem v premogovnikih, na ieleoiicah in drugje. Medtem, ko se ti Hrvati bore proti Srbom, kar-Ui ie razumejo pod tean imenom, se ameriški prek-■irski Slovenci bore proti "kranjski tiraniji". Kot urno, so prekmurski Slovenci primitivno verni in o takem svobodoimiselstvu med njimi ni govora. O njih jtbilo podanih nekoliko slike v zadnji izdaji tega li-Isla, Rev. Kazimir se bori znji.mi in jim očita, da vrše 1'iidovSko-madžarsko" propagando. Kajpada, vzgoje-Ini so bili v madžarskem vladnem duhu, ker slovenskih [ioi imeli niso, toda oni smatrajo, da je Ogrska katoliška dežela, kar tudi je. če smemo verjeti Hortiju, Ju-Ipislavija pa krivoverska, kar je po katoliških nazo-[t deloma res. Zato vodijo katoliški Slovenci iz [fttkmurja v Aimeriki boj za osvoboditev svojih bratov It domovini izpod "kranjske in srbske vlade". V Bu-liipešto so poslali ti "borci" zastavo, kjer bo žalovali in objokovala podjarmljene "Vogrszfce Sizlovence". Ilortijevo vlado belega terorja pa bodo njene "solze" I opominjale, da je treba te ljudi osvoboditi. "Edinost" p priobčila nekatere odstavke poziva na prekmurske B Slovence za pristop v "Zvezo Vogrszkih Szlovencev", ■kijih tu podajamo našim čitateljem za smeh in kratek lili,Morda se iz njih lahko tudi kaj nauče, mogoče to, lla je nemogoče govoriti o svobodi in si jo priboriti, ■Mer je ljudstvo ignorantno. Urednik omenjenega lista je spustil iz poziva nekatere stavke, ki bi bili za lušein njihove čitatelje zanimivi, ker bi dokazali, da I je skrajno pobožno in verno ljudstvo najbolj ignorant-lio,Te slike Edinost ni hotela prikazati, zato se takih ■latov izogiba. Priobčeni odstavki iz imenovanega Ipoziva se glase: , I ",. . .Jeli to pravica, da na primer kranjci, ki ■osetako bojevali proti aintanti, kakor so se Sizlovenci III označbo Szlovenci imajo v mislih "vogrszke" Slope, Ostali so jim "Kranjci". — Op. ured.) morali lajevati, na nas pridrve kakor razbojniki in nad na-Hni kraljujejo in nas, naše življenje, našo kri iz nas ■Majo in sesajo? B "Ogrski Slovenci, ali Vam je znano — in kako bi llm ne bilo znano — da danes "i&zlovenec Vogrszki" Hxsme biti več Slovenec temveč krajnec? Ali Vam je liano, da na naši zemlji slovenski krajnci slovensko ■liiorico vašo za vrat držlijo in davijo? Ali zrnate, da ■Slovenec ni gospod v svoji lastni hiši, pri družini, pri njem premoženju? Znano je, da ti psi, ki niso niti Itiehrazde obrnili na naši pokrajini in niti enega cen-Ikpripravili na .našo korist, pa so zdaj vse, kakor'smo ■ i sami pridobili, prevrnili in vse kranjci in srbi v lokah držijo in Slovencem ukazujejo, kalkor bi mi pri-Inairovci bili, kranjci pa szrbi bi pa tam živeli mesto ■k tisoč let. O, "Szloven-Vogerszki" nima nikakšnih Ipvic, nikakšnega deleža ne pri gospodarstvu, ne pri ■Ili, ne pri drugi vladi, nego kranjci Vse vodijo za ■tajsko koso. Szloven Vogrszki mora tako plesati, llikor mu kranjec igra ali, oh, to kranjsko igranje je listno, ki bode globoko v srce naše rojake. . . I "Szlovenci Vogrszki! Ali bomo mi to tako mirno Iipeli in gledali, kako naše brate in sestre kranjci v Hitrigah držijo in davijo? Če bi to bilo, potem smo v resnici vredni, da nas kranjci v svojih kleščah držeč morijo in s sveta spravljajo naš narod!. . . "Vogrszki Szlovenci nikdar ne bodo kranjci! Mi jih ne maramo! Mi jih ničesar ne prosimo, samo želimo, da gredo ven iz naše krajine in domovine, kjer nimajo ničesar iskati, nikakih pravic, niti koščeka zemlje. . . . ". . . .Szlovenci se nikdar ne bodo odrekli pravicam do svoje zemlje. Szlovenci Vogrszki inikdar ne bodo hlapci szrlbov, ali kranjcov! A szlovenszka zemlja mora postati last Slovencev, kjer bo Szlovenec Vogrszki svoboden sam svoj gospodar in vlada. . . ." In tako so "kranjci" postali narod, ki drži "szlo-venski" narod v "kleščah in ga davi". To srečo so preje imeli le Nemci, Angleži, Rusi in Turki. Rusi so davili Poljake, Rusine iin kopico drugih narodov. Nemci kajpada slovanske narode, Angleži pa Irce, Bure, Indijce in nelkaj drugih plemen. Socialisti sicer vedo, da narod* kot tak ne davi drugega naroda, oziramo ga ne izkorišča. Ravnotako vedo, da Vse to prestane s preu-redbo ekonomskega sistema. Res je tudi, da se je vršilo in se še vrši raznarodovanje. Močnejši jeziki hočejo požreti manjše. In talko smo imeli ponemčevanja, kar naj bi bilo v interesu Vsenemške politike, kateri je prednjačil nemški imperializem, imperializem in narod sta pa dve različni stvari. Madžari so hoteli biti velik, mogočen narod. Zato je njihova vladna kama-rila, (njih vladajoči razred, vršil madjarizaeijo. Slika tega dela je v gornjih citatih, in podobnih je najti ne-broj med katoliškimi Slovaki, ki tišče nazaj pod Štefanovo krono. Tudi Rusi niso dali šol narodnostnim manjšinam in menda niso bile nikjer tako brezpravne kakor ravno v Rusiji. Toda tirani niso bili Rusi kot narod, ampak cariizem kot vladajoča kasta. Irci n. pr. so dobili sedaj del svobode, iz praktičnega stališča, vpoštevajoč sedanji sistem, pa precej svobode. Koliko časa je bilo izgubljenega na konvencijah ameriških unij s sprejemanjem resolucij in z govori v prid propagande za osvoboditev Ircev! Sedaj se pridno koljejo med seboj, katoliški Irci s katoliškimi Irci, in vsi ti s protestantoVskiimi Irci. Dežela živi v znamenju civilne vojine. Resnemu človeku se je gnusila propaganda, kakoršno so vodili irski elementi v unijah ameriškega delavstva, ker je vedel, da je za vso to propagando skrita verska mržnja, ne pa želja za resnično osvoboditev. Irski nacionalizem je zapo-paden pri katoličanih v katolicizmu in pri protestantih -v protestantizmu. Svobode še dolgo ne bo, prav za nolben narod. Predno ljudstva zanjo dozore, se bodo mogla še mnogo učiti. Dotlej pa bo vladala sila, ki bo v enih deželah skušala biti ljudstvu pravična in bo vladala v njegovem interesu, kakor na primer v Rusiji, v drugih pa bo ustrahovala v interesu posedujočega razreda, kot n. pr. na Japonskem. V enih se skuša vladati demokratično, toda tudi ta sloni na sili. Pri tem pa se ljudstvo uči, kakor se že uči za osvoboditev skozi ves čas, od kar se smatra, da smo slekli suknjo primitivnega barbarizma in se oblekli v ogrinjalo namišljene . civilizacije. ic® Oj svoboda je modrost najvišja, v njej je sreča, v njej je izpolnitev, v njej življenje in vseh blagrov blagor. Brez svobode ni modrosti prave, a s svobodo vse je dosegljivo, kajti ž njo se druži moč junaška. (E. Kristan, "Vitez Ivan".) SEMINTJA. Apel iz Colorade, — Napačni nazori. — Nevednost in nezavednost. — Nerabljena sila. — Proglasi ne kopljejo premoga. — Za Genovo Haag. — Migljaj Nemčiji. — Konec habsburških in romanovskih kron. Odborniki premogarske unije v južnem Coloradu so zadnji teden brzojavili predsedniku Hardingu, naj poskrbi za protekcijo stavkujočih premogarjev pred coloradskimi strelci, ki so nekaki kozaki, orožniki, ali kakorkoli jih že hočete imenovati. Plačuje jih država Colorado, kar pomeni njene davkoplačevalce. V zakonu je zapisano, da je njihov namen protektirati sta-novnike Colorade. V resnici protektirajo Rockefeller- jeve in druge privatne interese. * * * Apel na Hardinga je klic vpijočega v puščavi. Če pride zvezino vojaštvo v južni Colorado, bo prišlo z namenom protektirati tiste premogarje, ki delajo v času stavke, in enaik posel vrše tudi "Colorado rangers". Drugače v sedanjih razmerah ne more biti, ker je dalo delavstvo vso moč kapitalističnemu razredu. V Coloradu je delavstvo popolnoma brezpravno, kar pa ni zasluga samo kapitalističnih slojev, ampak delavstva, ki dopušča, da ga vladajo drugi, njemu sovražni interesi. V državi je unijsko gibanje šibko, o aktivnostih koloradskega delavstva na političnem bojišču pa ni sedaj niti govora. Ekstremisti so razbili socialistično organizacijo, mesto nje pa niso organizirali druge. Stari sodrugi so sedaj na delu za reorga-niziranje socialistične stranke v Coloradu in če se je delavstvo med tem časom kaj naučilo, se ji bo pridružilo in prenehalo z apeli na Hardinga za protekcijo. * * * Mehkega premoga primanjkuje. Stavkokazi ga ne nakoplje j o dovolj, pa tudi uvoz premoga iz Anglije ne more nadomestiti primanjkljaja. Kapitalistični listi zvračajo vso krivdo na delavstvo, kar je njih stara navada. Blatijo unijo, pri tem pa za nameček od strani tudi malo pokarajo operatorje. Stžtvkokaai so jim vzor-delavci. Stavkarji, ti so zavedeni od radikalnih "hujskačev". Kljub temu je miljone delavcev, ki smatrajo marsikak kapitalistični list, posebno Hearstove, za prijazne delavstvu. Ko je "Literary Digest" prinesel izčrpke mnenj raznih listov o zadnjih izgredih premogarjev v Herrinu, se je videlo, kakšno je njihovo prijateljstvo do delavstva. Izmed vseh važnejših ameriških listov, omenjenih v omenjenem magazinu, je bil "New York Call" edini, katerega mnenje ne gre v prilog denarnim magnatom, ki posedujejo ameriške rove in druga bogastva. "Call" naglaša, da vidi kapitalistični tisk morijo samo takrat, kadar so takozvani morilci delavci. In nadalje vprašuje, kaj je pisalo ravno to časopisje ob času umorov premogarjev, njihovih žen in otrok v Ludlowu in številnih drugih krajih, kajti takrat je morila milica. In kaj piše o kompa-nijskih puškarjih, policiji, milici in drugih najetih karakterjih, ki so spravili v letošnjih industrijalnih bojih marsikakega delavca v prezgodnji grob. Zakaj nima vsako industrialno mesto dnevnik, kakor je "Call"? In zakaj se mora celo "Call" boriti za obstanek, in to v mestu, kjer je proletariat tako številno zastopan! » » * Ameriško delavstvo je kakor velikanski vodopad, ki drvi neporabljen navzdol. Lahko bi produciral silo. ki bi gnala tovarne, razsvetljevala mesta, grela stanovanja in vršila druga koristna dela. Tak vodopad je tista večina delavskega razreda, ki s svojo brezbrižnostjo troši velikansiko moč, ki jo ima, in bi jo lahko porabilo zase, v prid vse človeške družbe. Sedaj izrablja kapi. talizem samo delavčevo produktivno silo — in to v korist svojih .profitov. Med delavstvom je najprvo potrebna duševna revolucija. Potem bodo sledile druge. In kakor se družabni preobrati ne dogajajo čez noč, tako se tudi revolucija v delavčevi glavi ne izvrši v 24. urah. Zato socializem vzgaja delavsto, ne pa ga hujska. Nahujskana masa ne znači ničesar. Je kakor povodenj, ki napravi le škodo. Organizirana masa, to je, česar se boje mogotci, ki hočejo za vse večne čase obvarovati sedanji družabni ustroj. * * * Minilo je že nekaj dni, od ikar je predsednik Harding pozval operatorje, naj obnove obrat v rovih, Za delavce, ki bi hoteli kopati premog, jim je obljubil oboroženo silo države in vse, kar je z njo v zvezi, In pri tem je najvažnejša justica, ki sodi vedno v prilog tisti sili, ki vlada. Na ta način je lahko zmerom pravična. Ali — Hardingov apel ne more kopati premoga. Za tako delo je treba rudarjev, in ti so na stavki. In prav v tem momentu se zanje odloča bitka, če ostanejo solidarni, tedaj je njihova reč dobljena, in če nič drugega, vsaj izgubljena ne bo. Operatorji, ki že toliko časa vztrajajo, mislijo z bojem nadaljevati. Ampak dežela potrebuje premoga, ne pa lastnikov rovov. In ker ga slednji ne kopljejo, ampak jemljejo le profile, so raditega delavci, ki ga spravljajo na površje, naj. važnef&i. Zato tudi toliko boja v meščanskem časopisju proti njim in le včasi malo kritike proti operatorjem. To dokazuje, da so delavci najvažnejši elel rnent, le da delavci tega še ne vedo ■— ne še vsi. tej bi vedeli, bi bila stavka že dobljena. Ampak jih je še zelo veliko, ki si ne morejo misliti družabne uredbe I brez gospodarjev in hlapcev. * * * Haaška konferenca je končala, kakor konferenca® v Genovi. Definitivne rešitve ni prinesla, ker je ni fl mogla. Vseeno, približila je Busijo zapadni Evropi H in ostalemu svetu in slednjega Rusiji. To je najvaž-H nejše, kajti Rusijo je treba rešiti iz rok izolacije. Dm- 1 go pride pozneje. Ko so prišli na krmilo boljševiki, del prejšnje ru- ■ ske socialdemokratske stranke, sedaj komunisti, je fl zbor državnikov kapitalističnih vlad slovesno prisega!, B da ne bodo nikdar priznalli vlade ruskih krvnikov, I Preje so priznavali vlado carjevih krvnikov, ampdH carizem je varoval svetost privatne lastnine in izkori- I ščanje ljudstva, in v tem je razlika. Sovjeti so na dm- I gi strani prisegali, da ne plačajo dolgov carjevih'vlad B in da ne bodo sklepali kompromisov z buržvazijo, I "Proletarec" je pod to rubriko takrat pisal, da se bodo I mnenja na obeh straneh spremenila, da bodo kapitali. I stične vlade priznale vlado "ruskih krvnikov" in da 1 bo sovjetski režim iskal stike s kapitalističnimi vlada- 1 mi. Takrat je bila blokada najtrdnejša in civilna vojna I najhujša. Ali carizem je bil preveč mrtev, prestar, da I bi se ga moglo še kedaj priklicati v življenje in $a I ohraniti živega. In kapitalizem na drugi strani je I imel v sebi še preveč življenske sile, da bi se ga mo- I glo zadaviti s svetovno revolucijo, s katero so računal I v Moskvi. Zato je morala bojevitost vodilnih oseb iz- I ginjati in pričeli so se kazati prvi znaki za zbliževanje. Rusija je veliko prestala in njenega trpljenja še ni konec. Istotako trpi prebivalstvo drugih dežel, v enih Teč v drugih manj, toda povsod trpi vsled posledic sistema, kakršen je. Razni neuradni pregovori, ki so se vršili med zastopniki Rusije in nekaterih evropskih dr-iav, in poznejše uradne konference med Rusijo in drugimi državami, gladijo pot v boljše razmere. Boj pa se bo nadaljeval, ker ga zahteva evolucija, pa četudi se ga nekateri dobri ljudje branijo in sanjajo o možnosti prijateljstva med delom in kapitalom. Boj ostane, le, da se bo nadaljeval en čas v mirnejših oblikah, dokler se zopet ne vžge kaka iskra, ki bo pognala človeštvo po eni strani nekaj korakov nazaj, in po drugi za dvakrat toliko korakov naprej. Ruska revolucija, padec treh najmogočnejših dinastij, to so koraki naprej. Destrukcije vojne, sovraštva in vse kar je v zve-zi z imperializmom in militarizmom, pa so koraki nazaj, ki jih je napravila zadnja svetovna vojna. Dva koraka naprej, enega nazaj, je naša normalna hoja. Trideset nazaj in štirideset naprej pa gremo v krizah, kakor jo preživljamo v zadnjih letih. * * * Nemčija išče posojilo. Njene marke, v katere so pred letom dni, tudi poprej in poznej, investirali velike vsote ameriški tujezemski delavci, padajo. Francija ga-■ Vo svoji žrtvi naprej. Monarhisti vidijo edino rešita.Nemčije v obnovitvi monarhije in v ta namen vodijo propagando, iz katere bi se celo delavci lahko precej naučili. In res so prišle v svet vesti, da se vrše pregovori med nemškimi socialističnim strankami za skupni nastop in za vstop v vlado, ki bi bila v slučaju zedinjenja vlada nemške socialistične večine, toda ne vlada socialistične Nemčije, ker ta še ne pride tako kmalo. Tedaj pa se je iz denarnih središč "zaslišal glas. da se bo v Nemčiji v marsičem popustilo, tudi posojilo bo dobila — ako prepreči koalicijsko vlado obeh socialističnih strank. Ta migljaj so dali diplomatični zastopniki tujih vlad v Berlinu kancelarju Wirthu. Kapitalizem zna solidarno nastopiti, kadar mu preti le malo nevarnosti. Delavstvo še ni dospelo tako daleč, kajti četudi ima poleg vsega enake interese, se še ne more zediniti za skupno nastopanje. Proletariat se šele oči spoznavati vrednost solidarnosti. Sedanji dogo.dki mu nudijo zelo dober material, iz katerega lahko črpa važnost zedinjene fronte in škodljivost razedinjenja. • * * Krona "zmagoslavne" habsburške dinastije je bila ukradena. Krona kot krona je sama na sebi sedaj tudi la preostale Habsburžane brez pomena. Pomen imajo le dragi kamni, ki so vdelani v nji in zlato, iz kate-rega je narejena. Po padcu monarhije so jo skrili na španskem konzulatu na Dunaju. Nemški, avstrijski in ogrski aristokratje jo sedaj iščejo. Ko je ta krona pomenila še kaj več kakor samo vrednost zlata in kamnov v nji, so imeli grofje* knezi in drugi aristokratje zlate čase. Teh ne bodo našli več tudi če najdejo ukradeno krono. Druga vest pripoveduje, da je dala sovjetska vlada na trg krone in dragulje bivše dinastije Romanov, cev, s katerimi se je nekoč lišpal car Peter Veliki, pozneje carinja Katarina Velika in zanjo drugi ruski , carji in carinje do Nikolaja, ki je bil zadnji car vseh Rusov. Poročajo, da predstavljajo te dragocenosti vrednost v okrogli številki $400,000,000. Za prodane dragulje bo Rusija nakupovala živila in poljedelske stroje za kraje, ki jih je prizadela lanska suša. S tem bi končno tudi dinastija Romanovcev nekoliko pripomo- gla v prid rekonstrukcije Rusije, seveda proti svoji volji — ali bolje, brez njene vednosti. V koliko je vest o ukradeni habsburški kroni in o prodaji romanovskih kron in draguljev resnična in v koliko ni, ni važno. Vsa stvar podaja le sliko, da se svet vendarle spreminja — in kar je glavno — spreminja na bolje. Jugoslovanski zakon o izseljevanju. Belgradske "Službene Novine" so objavile novi, oziroma spremenjeni izseljenišlki zakon, tikajoč se izseljevanja in povračanja državljanov Jugoslavije, ki vsebuje med drugim: Kontrolo izseljevanja iz Jugoslavije vodi "Oddelek za izseljevanje in priseljevanje", podložen ministrstvu socialne politike. — V vseh domačih lukah, iz katerih odhajajo izseljenci, se postavi komisarje, ki bodo pazili na izpolnjevanje izseljeniških zakonov. V vseh inozemskih deželah, v katerih je veliko število jugoslovanskih izseljencev, se bodo konzularnim in diplomatskim uradom dodelili še posebni uradniki za izseljevanje. Naloga teh bo v vsaki večji koloniji organizirati izseljeniški odbor, sestoječ iz predstavnikov obstoječih jugoslovanskih organizacij, ki bodo sodelovali s konzularnimi uradi v varstvo izseljencev. Za izseljence se smatra tiste državljane SHS., ki se izselijo v prekooceanske dežele z namenom fizično delati, ali tisti, ki potujejo k svojih rojakom, ki so se preje izselili v iste namene. — Izseljenec more zapustiti Jugoslavijo samo s potnim listom, ki se izključno glasi za potovanje preko luke v deželo v katero se seli in se more povrniti v Jugoslavijo saimo s potnim listom, ki se glasi za potovanje iz pristana one države, katero zapušča, direktno v kako jugoslovansko lu-ko. Zabranjeno pa je potovanje preko inozemskih evropskih luik v Jugoslavijo. — Potni listi se izdajajo: Osebam, ki so izpolnili vse vojaške obveznosti; ako odgovarjajo predpisom dežele, v katere se selijo; če imajo najmanj 18 let starosti; izseljenci izpod 18 let zamorejo ostaviti deželo le v spremstvu roditeljev ali varuhov; nadalje, ako ne dolgujejo davkov; ako nimajo opravka s sodišči. — S prodajo voznih kart se morejo baviti samo družbe, ki imajo zato dovoljenje. — Karte se smejo prodajati samo v jugoslovanskih dinarjih. — Vsaiki parnik, ki vozi 50 ali več jugoslovanskih izseljencev, mora dati brezplačno vožnjo uradniku ministrstva socialne politike, da pri ukroanju, iz-k-rcavanju in potovanju vrši kontrolo v pogledu prehranjevanja, ravnanja in zdravniške oskrbe izseljencev. — Parobrodne družbe morajo oskrbeti brezplačno vožnjo v Jugoslavijo tistim izseljencem, katerim ni bil dovoljen ustop v državo, v katero so se mislili izseliti. — Zakon v podrobnostih določa dolžnosti parobrodnih družb napram izseljencem, nadalje v pogledu prodaje vožnih kart itd. — Družbe in njihovi a-genti ne smejo nagovarjati ljudi na izseljevanje, niti jih siliti na izmenjavanje denarja. — Cene vožnih kart je treba predložiti ministrstvu vsake tri mesece na odobrenje. Vsalko premembo v cenah mu je treba naznaniti mesec prej, predno stopi v veljavo. — Pooblaščene parniške družbe so dolžne dati na svojih parni-kih, ki plovejo v jugoslovanske luke, 15 mest za brezplačno vožnjo siromašnim izseljencem, ki nimajo sredstev, da bi se mogli povrniti v domovino. Taki izseljenci bodo dobili potrebne listine in dovoljenje za brezplačno vožnjo od konzularnih uradov. — Razun tu, na kratko omenjenih točk, določa zakon še razne pristojbine, ki jih plačujejo izseljenci, kalkor tudi kazni. Iz takih prispevkov v ta fond se bo vzdrževal štab oddelka za izseljevanje in priseljevanje. Konzularnim uradom bodo torej dodeljeni posebni odposlanci, ki bodo organizirali odbore, v katerih bodo zastopniki jugoslovanskih organizacij v prizadetih okrajih. Ti bi sodelovali s konzularnimi uradi pri varovanju interesov jugoslovanskih izseljencev, bodisi pri oblastih tujih držav, bodisi, da bi v slučaju potreb nastopali proti družbam, pri katerih so vposUjeni jugoslovanski državljani. Nastavljene bodo posebne osebe v jugoslovanskih lukah, ki bodo varovale izseljence in ob enem nanje pazile, da ne bodo kršili izseljeniških zakonov. Čudna je točka, ki določa, da se smatra za izseljence le ljudi, ki so vposljeni pri fizičnih delih. Najbolj čudna pa je tista, ki zahteva direktno potovanje iz inozemske luke v kako jugoslovansko. Jugoslavija danes sploh nima lu'ke, ki bi mogla služiti velikemu prekooceanskemu prometu. Male barke, ki vozijo iz Jugoslavije v New York ali drugam, in čolni, ki prevažajo izseljence iz jugoslovanskih luk in jih potem kje na potu oddajajo večjim parnikom za nadaljno prevažanje, niso mikavni načini za potovanje. Pomorska vožnja ima sama na sebi dovolj neprijetnosti. Slovenci so v prejšnjih časih največ potovali preko nemških, francoskih in angleških luk, deloma preko Rotterdama in Amsterdama, ter zelo malo preko Trsta ali Rdke, ki sta bila takrat domača pristanišča. Sedaj, če se bo hotel jugoslovanski državljan povrniti domov, mu konzuli ne bodo vizi-rali potnega lista, če se ne bo vozil s parnikom direktno v kako jugoslovansko pristanišče, od katerih pa sedaj ni še nobeno pripravno za tak promet, že zato ne, ker niima ni eno dobrih železniških zvez z notranjostjo države. Prejšnji železniški centrumi so bili v Trstu in na Reki. Obe ti luki sta sedaj tujezem-ski, dasi sta pred pragom Jugoslavije. Ta zakon, v kolikor se tiče te točike, bo moral biti spremenjen, kajti nastale bodo tudi druge težave. Jugoslovanski državljani niso samo v Ameriki, ampak tudi v drugih deželah, od kjer sploh ni direktnih zvez z jugoslovanskimi lukami. Če so mislili merodajni krogi s to na-redbo protektirati potnike pred izkoriščevanjem na potovanju skozi Francijo, Nemčijo in druge dežele, ter s tem domnevali, da bodo izseljenci prinesli več denarja domov, so vendar slabo računali. Ljudje, ki so ignorantni, bodo prevarjeni, če ne v Čikagi in New Yorku, pa v Zagrebu ali v Ljubljani. Saj se je že marsikdo upiral uspešno izkušnjavam prevarantov vse do Zagreba ali Ljubljane, tam je pa podlegel. Na drugi strani, kar je najvažnejša, je postrežba na parnikih. ki imajo direktno zvezo z jadranskimi pristanišči, ali ki direktno plovejo v jugoslovanske luke, mnogo slabša, kakor na velikih, modernih parnikih, ki plovejo v francoske, aingileške in nemšlke pristane. Podpirati domače luke je dobra reč, ampak preje morajo nuditi vsaj glavne udobnosti. In zveze z notranjostjo dežele morajo biti boljše kot so sedaj. O drugih točkah zakona sedaj ne bomo razpravljali, ».z® Evropa se ima zahvaliti za svojo nesrečo meščanski politiki. Z demokracijo, svobodo in narodnostjo na jeziku so buržvazne stranke služile reakciji in absolutizmu, v svoji zaničevanja vredni podrepnosti pričakujoče nagrado od vlad, ki bi morale biti pravzaprav njih sluge. "Ena-dve-tri... že spet" Lojze Pire ima vredne tovariše v čikaškem ki« štru slovenskih frančiškanov. Lojze priobči v svoji reklamni fliki, ki ji pravi $Ameriška Domovina?!, on se, v katerih išče skebe za mesta štrajkujočih želeni čarjev. Potem se zvija, da je oglas oglas, in če se dohi zanje $$$, zakaj bi jih ne vzel? t'Naj dajo $zabiti$bj pitalisti, če so neumni," modruje Pire, jaz pa vzame« $, kjer jih dobim. "Vi, zavedni delavci, vi morate ve-deti, da je stavka, torej stavkajte! V oglasih se venM ne sili vas, da pojdite delati, ampak druge, see." fj takole vse lepo raztolmači, pa za ocvirek zajoka: "10 opozarjamo vse naše slovensko zavedno delavstvo, m nikar ne sede na lini listom, ki jih slepijo." Pire in Kazimir sta v žlahti, v kolikor se tiče žurnalističnegi talenta. Pravzaprav Kazimir še "bita" Lojzeta. Slednji obratuje tiskarno z unijskim osobjem, Kazimirju pa ie tega ni treba, pa je vseeno velik delavski prijatelj -to se pravi, o:n ima rad tiste delavce, "ki mu kaj da-j jo", dela se pa, ikakor da ima vse rad. V $Frančiškaw ski Preši$ z dne 20. julija je napisal "članek" "PreJ mogarska stavka", v katerem toči solze nad bedo pre-mogarjev in vihti šibo pravice nad krivico. Veste, to je. za neumne ljudi tako lepo, ampak na nesrečo (frančiškanov) je zelo malo tako zatelebanih. Kljub temi,! kolikor jih je, je dobro (za frančiškane). V omenjene-] mu "članku" so med drugim sledeči odstavki: "Kapitalisti naj se pa le igrajo z ognjem. Še vsakdo, ki se je z njim igral, se je opekel. Naj nikar ne mislijo, da smejo sedaj vse, ko jim je grdi socijalizei izročil ubogo delavstvo na milost in nemilost, ko jia je pomagal razbiti in oslabiti delavske unije, delani i ko solidarnost. Naj ne mislijo, da ne bo kazni. Delav-i ceni in najemnikom zaslužek pridržavati ali utrga vati je vneboupijoči greh, ki se je še vedno maščeval in sej bo tudi tukaj, nad oholim ameriškim kapitalistom, ki j je grd in nagnjusen v svojem živaljski pohlepnosti poj denarju. "Delavstvo pa pozorjamo na delovanje soeijalizma v delavskih vrstah. Kako je mogoče, da je prišlo po j tolikih letih boja in dela za delavsko solidarnost in za moč delavskih unij tako daleč, da morejo postopati bogati gospodarji tako brezobzirno? Vidiš, delavec,soJ eijalizem je postavljal že leta nazaj socijalizem pri de-1 lavskem vprašanju na prvo mesto. Kar spomnite se, kil se je trdilo: Bodite socijalisti, pa boste vse dosegli. Vi ste ubogali, in kaj imate danes? Kje je socijalizem?! in kje ste Vi in kako stoji z Vašimi pravicami?. ..Ill pa neumni I. W. W., isim iin boljševizem in vse tel neumnosti. Ali ne vidiš, slovensko delavstvo, da je vsel to bilo satansko zavito delo kapitalizma, da so te sle. j pili pod krinko soeijalizma in te ubijali. Misliš da sol razni rdeči kričači zastonj kričali in pri tem bogateli! in razdevali Vaše vrste? Slovenski delavci, se spomil njate, kako je vaše rdeče časopisje delalo celo protf I ameriški Federaciji dela, proti tej največji organizaei-j ji združenega delavstva? Zakaj? Zato ker se niso po-1 stili udinjati kapitalizmu pod krinko soeijalizma, Bi I to delali, če bi bili res za delavske koristi? "Da, kdo ne vidi, da je sedanja razdvojenost de-1 lavcev in sedanja oholost kapitalistov, ki stoje na rs-valinah naše edinosti, samo sad delovanje neumnegi soeijalizma med delavskimi vrstami! Razdelili so na in s tem ubili. "Pa reci, slovenski delavec, da ni res tako?" j To je razkritje brez primere v zgodovini! Kazi- 1 mir še ne ve, kaj je s tem člankom odkril. Kdo bi mi. I slil, da je imel socializem delavstvo v pesteh, pa ga je sedaj "izročil nagnjusnem kapitalistom na milost in milost". Lojze, ti nisi vedel tega? Socializem je kriv, ki je imel "delavstvo v pesteh". Tako je! Samo te bi Kazimir ne pisal talko učeno, da bi ga mogli delavci razumeti. Gornji članek je "strašanski umo-vtor", toda kaj pomaga, če ni ključa, da bi ga mogel človek razvozljati. Rev. Bren, ki zna veliko latinskih besed, in je čital Drobtinice, ki so izhajale pred kakimi tt leti, nadalje Katoliški Obzornik in "šintarsike bu-klt", bi nam imogel raztolinačiti skrivnosti Kazimirje-rega razkritja, toda prečastiti Bren piše sedaj serijo tokov o gibanju katoliške duhovščine za odpravo celibata. Tisti, ki zahajajo vasovati v kloišter, pravijo, da bodo ti članki še bolj učeni, kakor tisti, katere je uče-ijak in filozof Bren naslovil na drja. Kerina. Kernu jemrmreč dopovedoval, kako škodljiva je kontrola porodov, duhovnikom, ki se hočejo poženiti, pa bo dokazoval, kako strašno škodljivo je biti oženjen in imeti otroke. Bo res učena reč, vsaka druga beseda bo latinska, hebrejska, grška in tudi izrazi iz esperanta bodo imes. Torej bo moral Kazimirjev članek čakati poznejših dni, da se najde kaka učena oseba, ki bo razjasnila skrivnosti razodetij, potem pa se vse skupaj zazida v vogal nove šole, kjer je že par drugih takih irivnosti, namenjenih poznim rodovom. Ko se tako neuspešno mučiš, da razkriješ eno ra-todetje, pa ti trešči z vso silo na dan že drugo, potem tretje, četrto razkritje. "Alo — ena, dve, tri. . . že spet." ' Zadjnič je "napisal" članek "Vsipehi Slov. Socija-lizma v Ameriki." Mimogrede omenjeno, da so tiskovne in slovnične napake v Kazimirjevih in Breno-Tih "člankih" narejene v kloštru in v frančiškanski iiskarni. Gospodje patri so študirali slovnico, zato jo bajo! Ampak kako, joj-joj-joj! V članku "Vspehi slov. socijalizma v Ameriki" razkriva flečkajnarski tribunal zavajanja, "s katerimi so pričeli neko možje pred dvajsetimi leti v Ameriki." "Socijalizem je delavski Luk!' so rekali. 'Vsak amerikanski delavec mora biti socijalist, če hoče sam sebi dobro! Samo socijalist lokaj skrbi za delavca. Vse druge stranjke so protide-lavske. Drže s kapitalistom!" Kateri ste že pozabili, kako ste prišli v socialisti-le vrste, vam lahko gornji citat iz "Slovenian Franciscan Press" služi za osvežitev spomina, i Potem sledi drugo razkritje: f "Danes ve vsakdo, da je izmed, pet miljonov isierikanskih delavcev samo kakih 20 tisoč socialistov. Drugih 4 miljone devetsto osemdeset tisoč jih je babolj nasprotnih socijalizmu, kakor smo mi. . . ." [ N'i ga sodnika, ki bi znal razvozljati to "odkritje", bgromna večina ameriških delavcev sovraži socialism bolj, kakor pa slovenski menihi na 22nd Pl., pravi Kazimir. In kako more teh 20 tisoč grdih socialistov (da bi jih vsaj enkrat že Bog štrafal) izročiti ameriške delavce nagnjusnem kapitalistom? Kaj pa je 20 tisoč delavcev med petimi miljoni delavcev? Prav za-jres, zelo malo. Ameriških delavcev je sicer precej nad pel miljonov, toda pri frančiškanski preši vedo samo za pet miljonov delavcev. Nekoč so nekje v naglici či-lali, da imajo ameriške unije pet miljonov članov, to-jrtj je toliko tudi delavcev v Ameriki. Od frančiškanov st sploh ne more zahtevati, da bi kaj vedeli o delavstvu, o njegovih potrebah, o stavkah in take reči. Če st kljub temu zanimajo, je to raditega, ker hočejo delavstvu samo dobro in za denar tudi maišujejo zanj. Maj maš za zmago v stavkah bi prav gotovo pomagalo. Ampak 20 tisoč, samo 20 tisoč grdih socialistov. Pa je tak kraval po deželi proti ti peščici, seveda zato, ker prodaja nedolžno delavstvo kapitalistom. Poslu-šajmo razlago dalje: "Socijalizem je Obetal delavstvu, kako mu bo zboljšal gmotno stanje, kako ga bo osvobodil iz kapita-listovske sužnosti naredil gajbo v gospoda. Po pet in dvajsetih letih teh obljub, pa se vprašajmo delavci danes: kaj imajo delavci sploh, kaj imajo posebno slovenski delavci od socijalizma? Da se najde pravi odgovor na to, ni treba drugega, kakor pogledati treba samo v razmere. . . . Toliko sto tisoč delavstva na stavki!. . . . Toliko stotisoč se jih pripravlja, da gre enako v boj. Zakaj je treba tega skrajnega sredstva, da si bo delavec priboril svoje pravice?" Saj re^, zakaj? Mari naj bi delavci dali tisto, kar porabijo v stavkah, za maše. Če prečitaš tole zadnje o-menjeno razlago, se ti morajo zasmiliti čitatelji Ka-zimirjevega lističa. Vsaka beseda pobija drugo, iz ene sije večja ignoranca kot iz druge. 20 tisoč socialistov je v deželi, in ta mala peščica je odgovorna za stavke in za vse gorje na svetu. Bazuimi, če moreš. Morda pa je Kazimir falot, in če je, tedaj je silno zabit falot. V omenjenem članku je še precej druge broizge, iz katere štrli besedni gnoj, da ni socializem še ničesar naredil, raizun samo nekaj: "Obogatel in v kapitaliste naredil je celo vrsto bivših kričačev." In potem našteje dva: "Frank Sakser je bil prvi slovenski socijalist v Ameriki, pa je danes vreden baje nad $200,000. Živi iepo udobno življenje v krasni vili na Long Islandu, se vozi s krasnimi avtomobili in se veseli starih dni ob strani od zakonitega moža ločene ženske. To je prvi sad slovenskega socijalizma in najkrasnejši njegov vspeh, ki kaže, da se je izplačalo oznanjati Slovencem socijalizem in boj proti "farjem." Koliko pa to koristi tebi, slovenski delavec, na katerega žuljih sedi sedaj ta "dobrotnik slovenskega delavstva", pa saim sebe vprašaj ti, stavkujoči delavec, ki stradaš s svojo lačno družino." Zopet se čudi, če moreš. Ali se pa smej, kakor hočeš. Sakser je bil prvi slovenski socialist v Ameriki. To dokazuje, da v Kaziimirjevi butici ni niti toliko prostora, da bi vedel abc o socializmu. Sakser je "šin-fal" čez farje, in to je Janezom socializem. Potem takem so dr. Tavčar, dr. Triller, Ivan Hribar in drugi taki gospodje tudi socialni, saj "šinfajo čez farje". Frank Sakser je bil socialistom ne samo nasproten, ampak sovražen. Izdajal se je za republikanca in agi-tiral za republikanske kandidate. Bil je s slovenskimi sodrugi v Ameriki v vednem boju. Sedaj je mož že utrujen in če ima kaj udobnih, veselih uric, mu jih vseeno privoščim. Ampak proti socialistični propagandi se je mr. Sakser s svojimi šrilbarji boril toliko, kolikor je mogel Če ima danes $200,000 premoženja, ga je naredil na enak način, kakor ga skuša maziljeni, uboštvu z,»obljubljeni Kazimir. Denar je pošiljal v stari kraj, šifkarte je prodajal, knjige, list in še kak postranski zaslužek je imel sempatam, in vse to dela tudi Kazimir. Drugi, kateri je na račun "socijalistovstva" obogatel , je E. Kristan. "Kot magnat se vozari v krasnem avtomobilu po Jugoslaviji, živi v krasni vili in se veseli lepega žiljenja in pridno prevrača kozarčke dobrega dolenjskega in bizeljskega rujnega vinca na zdravje ameriškega slovenskega socijalista." Prvotno je Faletič pronašel, bog mu daj večni mir in pokoj, Kristanovo vilo, ali grad, ali vrag vedi kaj je že bilo. Od tistega časa jo vedno odkrivajo. Lepa vila mora biti. Kje je, ne vem, ampak na 22nd Pl. pa vedo. Od kedaj ima avtomobil, kako lep je in koliko je koštal, vse to vedo v kloštru sv. Štefana. Jaz ne vem, zato naj mi čitatelji oproste, ker jim ne morem dati boljšega pojasnila. » Lahko pa jim povem tole: Papež, kardinali, škofje, nunciji in drugi cerkveni prelatje žive v palačah. Njihova oblačila, ki jih rabijo pri cerkvenih ceremonijah, so dražja, kakor tisoče delavskih hišic. Kočije i-majo, lepe konje, kočijaže s cilindri, avtomobile in li-mosine, šoferje, vrtnarje, hlapce, kuharice, tajnike, bogastva, ki štejejo miljarde. Vsak župnik ima več ali manj čeden farovž, zadnji povprečni kaplan ima čed-nejše stanovanje, kakor marsikaka delavska družina. Učiti se jiim ni treba, kajti kar jim v semenišču vbije-jo v glavo, to znajo. In za neumne ljudi je to dovolj. Če se dobi kdo izmed popov, ki ima malo talenta, si •mora nadaljno znanje poiskati drugje, kajti v semeniščih ga ne dobi. Kazimir ima v svoji fari najlepše, naj-udobnejše stanovanje. In za avtomobil tudi kolekta. Šel je v kramarski business, ki prav nič ne soglaša z nauki cerkve. Kaj ima vera, kaj imajo delavske koristi opraviti s pošiljanjem denarja, s prodajo šifkart, z notarskimi posli, prodajo stavfoišč, romanov in tako naprej? Kdo jemlje profit, ki ga nese ta kramarija? Poglejte Joliet, Calumet, Evdeth, Cleveland in številne druge slovenske naselbine. V vsaki večjih slovenskih župnij v Ameriki znašajo redni cerkveni dohodki do deset ali nad deset tisoč dolarjev. Vse te cente spravijo Skupaj verniki. V teh vsotah niso vključene razne pristojbine, kot za krste, poroke in — graft. Za vzdržavanje enega socialističnega lista se najde komaj toliko delavcev, da prispevajo do dva, tri tisoč dolarjev letno za pokrivanje primanjkljaja. Za cerkve, za katoliške šole, zvonove, križeva pota in katoliške liste prispevajo slovenski delavci v Ameriki do pol miljona dolarjev na leto. Razlika je torej med tri tisoč in pol miljona. Za tega pol miljona $ se fajmo-štri boje, zato tak krik in vik proti socialistom. — K. T. »f j?

za kapitalističnimi politiki pri slavnostih 4. julija in jim delala stafažo. Opa-uase je ob frazah govornikov, ki so slavili takratno revolucijo za osvoboditev ustanovnih držav ameriške Bije, katero so nazvali Zedinjene Države Ameriške, iti govorniki, ki opevajo revolucijo leta 1776, so na-ntni vsakemu poizkusu današnjega ameriškega ljud-stra, ki se trudi osvoboditi deželo izpod novega robna pod kapitalizmom, še štrajke bi radi prepovedali, psi tega še ne upajo, tedaj jih zatirajo, nad štrajkar-Epošiljajo vojaštvo, kompanije imajo pravico s svoji-nipuškarji streljati na mirne štrajkarje, njihove žene »otroke. To so vzroki, zakaj je bilo letošnje prazno-nje obletnice Ameriške neodvisnosti tako mlačno. Mi v tem kraju smo imeli slavnost 4. julija, kajti to [ameriška tradicija. Udeležba je bila bolj pičla. Go-»ril je sodnik okraja Biaver. Govoril je tako, kakor ni taki patriotični govorniki. Proslavljal je Ameriko, ■eno demokracijo, ljubezen ameriškega ljudstvo do (obode in take reči. Tudi vlado je hvalil, kar se sa-lopostbi razume. Ploskanja od strani navzočih ni lil deležen. Ljudje pač skušajo v teh časih sami, kako lijajno svobodo uživajo. Par tednov po 4. juliju je obiskal našo naselbino travnik "Proletarca" s. Kari Pogorelec. V kolikor [bilo v naših močeh, smo mu pri agitaciji pomagali (naše glasilo je dobilo nekaj novih naročnikov in solistična misel je bolj prodrla med naše delavce. U-Ipehi bi bili lahko večji, in če niso bili, to ni krivda »ampak brezbrižnost tiste večine, ki trpi posledice irianjega gospodarskega sistema ravno talko kakor ki, toda da nam bi pomagala v prizadevanjih, da se p odpravi, tega noče. Ko se je po končani agitaciji iPogorelec že hotel posloviti od nas, smo ga prego-ttrili, da je ostal še naslednji dan. Mi ipa smo v naglici Uicali shod, skupno slovenski in italijanski sodrugi. ■to v poštev, da smo iimeli tako malo časa za agitacijo, je bila udeležba povtiljna. Prostor za shod so nam (iliItalijani in sicer brezplačno. Na dan shoda je do-p v naselbino tudi italijanski agitator, ki je potem »topil na shodu. Sodrug Kari Pogorelec je govoril »prvo v angleškem jeziku in potem v slovenskem nad It ure. Predstavil nam je italijanskega govornika, ■je nato nastopil s svojim govorom. Reči -moram, da Ije govornik Pogorelec navzočim zelo priljubil in liele še enkrat slišati, da dobe še več razlage o soci-iniii v/ njegovih ust. Posebno Italijani žele, da bi Ke enkrat govoril. Žal, da radi obširnosti njegovega »orane morem o njem podrobnejše poročati v Prole-tu, v katerem je prostor za dopise omejen. Omenim le toliko, da nam je v poljudnem tonu slikal vzroke toašnjih -krivic, ki jih trpi proletarijat in revni far-larji, kateri so v ogromni večini. Dokazoval je nam jtfrebo delavskega tiska, socialistične organizacije in drebo volje za izobrazbo med delavstvom. Slikal je bo v delavskih domovih, tragedije, ki se dogajajo v I, zniževanje plač, bolezni, ki tako rade obiskujejo loge delavskih družin, pomanjkanje zdrave hrane in tdstev za zdravnika in zdravila, končno obup, ki 6ra toliko proletarcev po poti navzdol in navzdol. In h to se lahko odpravi, kajti to so socialne bolezni, Iso ozdravljive. Bogastva, ki jih danes poseduje ka-ialistični razred, bi morala postati ljudska posest. (Ionska družba bi jih kolektivno upravljala in bi iqpno uživala njegove sadove. To je pa dosegljivo le kdaj, fese delavstvo uči in organizira, da bo enkrat ino sposobno voditi druižabni sistem, ki bo boljši lisedanjega, ki bo pravičen za vse in vsem ljudem nu-1 enake priložnosti za uživanje dobrot, ki jih nudi itljenje. Apeliral je na navzoče, naj se pridružijo k itialistični stranki, ki ima tukaj dve postojanki, slo-psko in italijansko. Polagal je važnost na aktivnost (drogov, kajti brez dela se ničesar ne doseže. Biti sa-ičlan ne pomeni mnogo. Delati v organizaciji ter pri-ibivati vanjo še neorganizirane delavce in jih izobra-irati, to je važno. Ker mi je, ikako omenjeno, Pogorelčev govor nemo-Kt obširneje opisati, priporočam sodrugom po vseh tistih krajih, katere bo obiskal, naj aranžirajo vse potrebno za shod. Pridobite delavstvo v vsaki naselbini, da se ga polnoštevilno udeleži, kajti nikomur, ki bo čul Karla Pogorelca na govorniškem odru, ne bo žal, da je prišel na shod. Lepo bi bilo, da bi se tudi naše ženstvo bolj udeleževalo socialističnih aktivnosti in prihajalo na naše shode. V tem oziru so podale dobre slike dopisnice, ena iz Clevelanda, in druga iz W. Virginije, ki so se oglasile pankrat v Proletarcu. Vsakdo je iz dotičnih dopisov razviidel, kako velik vpliv imajo matere na vzgojo otrok in koliko bi lahko storile za socialistično vzgojo mladine, če bi same bile bolj izobražene, ako bi malo bolj poznale socializem, ne pa samo od farovške strani. Do boljše civilizacije bomo prišli, če borno čim energičnejše delali zanjo in ta pride le s socialistično druižbo. ženstvo je torej pozvano, da doprinese v tej borbi svoj del. Razveseljivo je čitati, kako delujejo so-druginje med drugimi narodi in kako so nekatere aktivne med slovenskim delavstvom. Kolike koristi bi bilo, če bi inneli več žensk, ki bi agitirale za Proletarca, kakor jih imamo! Ene res ne utegnejo, tudi če bi rade po: magale. Jih je pa precej, ki bi lahko, posvetile nekaj časa agitaciji za pridobivanje članstva klubom in naročnikov Proletarcu. Sicer je treba priznati, da ženske po raznih naselbinah veliko pomagajo pri priredbah socialističnih klubov, kar ne pride v javnost. Tudi ni potrebno da bi, saj delamo vsi le za en namen: za odpravo sedanjega druižabnega reda, ki se ga bo nadomestilo s socialističnim. Dne 16. tega meseca smo iimeli sejo soc. kluba. Udeležba članov je bila prilično dobra in prišlo je tudi nekaj nečlanov, ki pa za enkrat še niso pokazali volje za pristop. Bo treba še precaj dela, še precej govornikov in literature, da se naše vrste pomnoži tako, kakor bi s jih moralo. Klubova blagajna je narasla za $25. Sredstva se rabijo za propagando, podpiranje našega tiska in agitacije sploh. Zato je povsod priporočljivo, da klubi z vsemi močmi skrtbe za pridobivanje gmotnih sredstev. (Poročilo o srečkanju smo izpustili, ker je priobče-vanje vesti o žrebanjih po poštnih zakonih prepovedano. — Ured.) Zadnjič se je lepa "Zarjica" iiz Clevelanda spravila name. Punca preveč fantazira. Njene pridige se glase kakor nauki raznih ver. Vse so tulkaj od ustvarjenja sveta in vse trdijo, da bodo ostale do konca dni. Vsaka se priduša, da je edino zveličavna in blati vse druge za krivoversike. Socialistično gibanje ni vera. Socializem je znanstven in socialistični druižabni sistem pride Ikot plod razvoja, v katerem se^ borita sedaj že omagujoči kapitalizem z naraščajočo zavestjo delavskega razreda. Socialistična družba bo zgrajena na zemlji, vere pa imajo svoja nebesa nekje v oblakih, eselpisti pa svoje utoipistično odrešenje nekje v megli. Če jim je za socializem, ni treba delati zgage, in naj se rajše pridružijo socialistični stranki, v kateri bodo. našli dovolj mesta zase in tudi pravico razvijati svoje nazore. Ako pa hočejo živeti svoje življenje kot mala, med masami delavstva nepoznana sekta, delavskemu gibanju tudi ne bo škodovalo in seveda še manj koristilo. Težko je sektašem misliti na solidarno delo. Oni samo posegajo — ne med organizirane mase, katere so ogromne, ampak v obstoječe delavske organizacije, kjer vrše svoje razdiralno delo. Lepa "Zarjica" more peti tako, kakor ji ukazujejo nekateri Hrvatje in Srbi, in springfielsdski J. Erjavec izpolnjuje njihove ukaze. Dopis, ki ga je napisal o premogarjih v Springfieldu in v Illinoisu sploh, prav nič ne koristi stvari premogarjev. Tako delajo kapitalistični agentje. Kritiziraj, kar je kritike vredno, uči nevedne, toda ne blati organizacijo zato, ker jo ti ne vladaš. Če ni druge, kakor U. M. W. of A., se moramo boriti samo v nji in ne v drugi, ker jo ni. Razdirati jo, pomeni igrati v roke kapitalistom, in to dela Erjavec, četudi se tega morda ne zaveda. Jaz mu svetujem, naj pusti svojeglavnost in naj se ne preriva s svojo SLP., ker vidi, da nikamor ne pride. Če ima sposobnosti, saj je dovolj prostora med nami, pristopi naj v našo straniko, pa dela za socializem, kjer bo dosegel vsaj nekaj uspehov. Upam, da ga s temi vrsticami nisem razžalil. JACK KOTAR. RAZLIKA MED NAPREDNOSTJO IN DELOM ZA NAPREDEK. VIRDEN, ILL. — V sedanjih dneh imamo premogarji mnogo časa za razmotrivanje našega položaja. Zasledujoč dopise v raiznih slovenskih listih, vidim, da prednjačijo dopisi premogarjev, ki zabavljajo čez stav-kokaze, apelirajo za slogo itd. Premogarji živimo sedaj v zelo neljubih razmerah. Brez zaslužka smo tukaj že šest mesecev. Sedaj, ko postaja pomanjkanje premoga vedno občutnejše, če tudi vlada pozvano nastopati proti štrajkarjem, češ, da varuje interese celote. Tako lahko tudi vladi ne bo šlo izpod roik zlomiti odporno silo stavkarjev, četudi misli, da je njena volja sveta in nedotakljiva. Solidarnost premogarjev bo v stanu premagati te zadnje ovire v našem boju. Če solidarnosti ne bo, potem bodo operatorji lahko veseli. To naj si zapomnijo vsi, ki delajo pod zemljo in kopljejo premog, da greje stanovanja, daje gonilno moč industriji in transportnim sredstvom in nosi dobiček — operatorjem, to je, gospodom trust-janom. O kakem posebnem napredku v naši slovenski naselbini ne moreni poročati, ker ga ni. Neki dopisnik v 163. štev. Prosvete izvaja, da smo napredni, ampak ta dopis o naprednosti je zelo komplicirana reč. Na papirju je lahko vsakdo napreden in na papirju je vsaka država demokratična, tudi Japonska. Papir vse prenese, in karkoli napišeš nanj, vse prestane. Je že lepo hvaliti list in dopise v njemu ter dajati dobre nasvete drugim ljudem; tudi o napredku se lahko piše. Delati za napredek in zanj kaj žrtvovati je pa še bolj hvalevredno. Prazne fraze prav gotovo nič ne koristijo. Za dopisnika bi bilo dobro, da bi čital Prosveto pozor-nejše, da bo drugič videl dalj ko tisti Francelj, kateremu priporoča, naj si potegne desko raz oči. Piše tudi, da imamo socialistični klub, "ki pa bolj slabo napreduje." Zakaj, tega ni povedal, če je napred-n jak, bi moral tudi on pristopiti v klub in delati v njem za riapredek. Dajati vse križem nasvete, pozivati štrajkarje na slogo itd., to je vse lahlko. Sam pa je šel za delom v kraje, kjer je stavka. Kapitalizem je sila in boriti se moramo zoper njo s protisilo. Kje pa jo bomo dobili, če ne bo nihče hotel drugega, kakor priporočati drugim, naj se bore? Zavedni delavci verujejo v boj in v ta namen se bojujejo v svojih organizacijah s pomočjo svojega časopisja in drugih sredstev. V tem boju kapitalizem sempatam popušča v obliki reform, toda te ne značijo kake posebne spremembe v našem življenskem stanju. Zato imamo socialistično organizacijo, ki gre za spremembo družabnega reda iz temelja, in kdor je res napreden delavec, je član socialistične armade, agitator in pod-piratelj socialističnega časopisja. Ko ne bi imeli socialističnih listov, bi vsi drugi delavski listi ničesar ne izdali, ker ne propagirajo moč organizacije, pač pa kažejo svoje prijateljstvo delavstvu na en ali drugi način. Imamo tudi tako delavsko časopisje, ki se na eni strani laska delavcem, na drugi ga pa grdi in za-obrača dnevne vesti tako, kakor da so delavci vzrok vseh sedanjih neredov in mizerije v deželi. Nasproti takemu tisku stoji socialistično časopisje, katero je za delavstvo edina zanesljiva obramba. Drugi delavski listi so mu danes prijazni, jutri pa svoje lice že lahko spremene. Zavedno slovensko delavstvo bi se moralo že enkrat zavesti, da je tu le Proletarec, ki navaja naš proletarijat v edino pravo obrambno organizacijo, da je Proletarec list, ki ga lastuje socialistično delavstvo organizirano v JSZ. in da je odvisen samo od njegove podpore. Kapitalizem ne vlada "po milosti božji", ampak zato, ker mu to omogoča nezavedno delavstvo, ker še ne ve, ikdo so in kdo niso borci za delavski razred. In kapitalizem bo tako dolgo vladal, dokler ne bo prišlo med delavstvo ljudsko spoznanje, da imu je nepotreben in bo samo sprejelo vodstvo družbe v svoje roke. Če hoče delavstvo zmagati, si mora organizirati socialistične postojanke po vseh krajih, kjer živi. Sedaj se samo jezi nad izkoriščevalci, ne stori pa skoro ničesar, da se jih otrese. Nekateri zelo radi kritizirajo unije, češ, da jih vodijo "izdajalci". Seveda niso vsi unijski odborniki vzor možje, ampak so taki, kakršne je članstvo sposobno izbrati. Isto velja za politične urade. Ljudje izvolijo župane, mnogo sodnikov, torje in kongresnike, predsednika in tako naprej, volitvah pa prično zabavljati čeznje. Zakaj pa ne sujejo za socialiste? Zato, ker so nevedni, ker so predni in radikalni samo z jezikom. Zavedni dela si grade organizacije in časopisje, žrtvujejo in agitir zanje, nerazsodni nestrpneži pa rušijo njihovo delo. Socialisti vemo, da je večina delavske mase i vedna, da ne raizume bistva razrednega boja. Ima velike strokovne organizacije, med njimi našo pni garsko unijo. Lahko bi bila sila, če bi bilo njeno tli stvo zavednejše, če bi bolj poznalo socialistične nii Kalko pa bomo pridobili to maso za našo stvar? Ti kakor vsaka druga stroja, najsibodo verske, kapitai stične ali kakršnekoli. S propagando in z vzgojo -socialistično vzgojo. Tisti naši sodrugi, premogarji,! so zmožni agleščine in poznajo socializem, lahko al mnogo store v okvirju unije. Sedaj ni taka, kakršnol socialisti radi da bi bila, kakor tudi njeno glasilo i piše po našem vkusu. Vse to se spremeni, kadar bi članstvo zavednejše, in da bo enkrat postalo, je« loga agitatorjev socializma, da ga pridobivajo za n» ideje. Tolmačiti je treba ameriškemu delavstvu, 4 skeba na političnem polju, da pa se tega ne zave* Ker zanemarja to toliko važno bojišče, moramo tiH posledice take nazadnjaške taktike vsi. Voditelji d so nam protivni, ker je članstvo nasprotno socialist« Torej moramo pričeti pri članstvu, ne pa enostad napadati unijske odbornike in pri tem delati utis,« kor da je članstvo perfektno, samo voditelji so vsd krivi. Socializem stremi za podružabljenjem produkt« nih in distributivnih sredstev. To je cilj, ki poni« smrt kapitalizmu. In slednji se tega zaveda ter pri« drži v svojih rokah politično moč. Če bi delavstvo ota premišljevalo, bi se stvari kmalo obrnile v druga Spoznalo bi, da vodi pot v socializem skozi socialisti« no organizacijo socialističnega delavstva in da dm poti ni iz današnje mizerije, brezpravnosti in p^"*" r . I-Ti 1 TT UDC. vanja. FRANK ILERSICH.1 PIKNIK LOKALNE SOCIALISTIČNE ORGA. NIZACIJE V CLEVELANDU. CLEVELAND, O. — Jugoslovanskemu občij v Clevelandu naznanjamo, da priredi lokalna sodi stična organizacija v nedeljo dne 6. avgusta svoj M piknik v Novak's Amusement Parku, W. 150th in ft tune Ave. Vstopnina je samo 25c Vstopnice so lUjj daj tudi pri članih kluba št. 27, JSZ. Pfbjaki, sezitel njih in se udeležite tega piknika v velikem številu. Na sporedu bodo govori, razne igre, godbere tof ke, ples in druga zabava. Torej na svidenje pod k«^ tirni drevesi v nedeljo 6. avgusta. LEO POUŠM NAZNANILO O RAZPUSTU DRAMATIČNE GA DRUŠTVA V CHICAGI. CHICAGO, ILL. — Slovensko dramatično druitt v Chicagi je na svojem občnem zboru 17. julija U sklenilo, da prenese svoje delovanje v okvir soc« stičnega kluba št. 1 J. S. Z. Klub je na svoji redni« dne 21. julija sprejel društvo pod svoje okrilje in odd bo društvo znano kot "Dramatični odsek s/o!'enil(( socialističnega kluba št. 1 J. S. Z." Ta korak je bil storjen radi večje kooperacija je potrebna našim diletantom v društvu, ako hočejo! bolj razmahniti svoje delovanje v bodočih .sezojl Doslej so bili navezani sami nase, vsled česar na njihovih ramah preveč dela in odgovornosti; il doče ne bo več te zapreke. Društvo se zahvaljuje našemu občinstvu v CM gu za moralno priznanje in podporo v prvih dveh i zonah in ga zagotavlja, da mu bo v bodoče kot dra tični odsek socialističnega kluba postreglo še z I mi igrami. Zlasti se društvo zahvaljuje tistim { nim društvom, ki so ga podpirala z letno članarini dolarjev. Končno naznanjam, da je društvo odpovedalo^ rano Č. S. P. S. za 10. novembra 1922, in sicer i ga, ker ima socialistični klub slavnostno prireditev«! tedna prej v Narodni dvorani. Pri omenjeni pri sodeloval tudi dramatični odsek z dobro igro. Ne-Ija omenjenega datuma je torej prosta, kar naj slo-ista društva in druge organizacije v Chicagu vzame-la znanje. — John Olip, bivši tajnik Slov. dram. iva. IZLET ČLANSTVA KLUBA ŠT. 1. Socialistični klub št. 1 v Chicagi prireja za svoje instvo in njihove prijatelje ter prijateljice v nedeljo Ijolija izlet v Willow Springs. Eno zbirališče bo pred atom SNPJ., drugo pa pred stanovanjem sodruga loviča na 1844 So. Racine Ave. Udeleženci se odpe-Ja mesto izleta s 'troki' (trucks). Vsi izletniki mo-ijobiti na zbirališčih najpozneje ob 8. zjutraj, oni na Racine Ave. še nekaj prej. Sodrugi, ki se še niso prijavili, da se tega izleta leže, morajo to sporočiti čim prej kakemu članu iz-biškega odbora, ali pa tajniku kluba na urad Pro-ta (telefon Rockwell 2864). To je potrebno zato, ibomo vedeli, koliko vaz potrebujemo. Jestvine pre-ibe udeleženci. Za drugo skrbi odbor. Kolikor bo roškov, jih sorazmerno plačajo moški udeleženci. — |iior:a priredbo izleta. "ZNANJE" I JEDINSTVENI FRONT. 1 Znanju" od 10. jula nalazi se jedan članak od D, tao odgovor na moj odgovor u "Proletarcu" od jima, gde se po njihovoj stari "revolucionarno]" Ioni uopšte ne odgovara, več se samo kleveta i na me i na socialistički pokret blato. Kako ma-odgovora onaj odgovor na moj članak od 15. juna, bteti če najbolje oni, koji su čitali obadva članka. Stara bolest kot Znanja jest, da smatraju svakoga, negledi na svet sa očima njihovih ljudi, i koji ne i njihovoj taktici amen, za ikontrarevolucionarne, bila (aktika po radnički pokret dobra ili ne. Smatrajuči druga Debsa kao dobroga borca za solzam, doneču samo u kratko njego mišljenje o tak-om gledištu. Drug Debs veli: "Amerikanski elementi radničke list moraju svoje taktičke diferencije protiv kapita-" ia izravnati zajednički i ujedinjeni u jedni solidar-Ironti. Bilo je neizbježivo, da je korak revolucionar-itpromjene u Rusiji učinkovao na sve socialističke irtije na svetu, ali je i to istina, da ima svaka na-svoju posebnu psihologiju i svoje posebne proble-Radnici svake zemlje moraju upotrebljavati sob-tone metode po običaju iste zemlje. . . . Kada bi se (teto noči našli Amerikanci u Rusiji, a Rusi u Ame-lici.ibi se reklo Rusima u Americi i Amerikancima u l«iji, neka se prilagode tamo novom položaju i ne-' apotrcbljavaju jedni drugih alate, što bi došlo iz a? Mi znamo, da ne bi došlo iz ovakovih eksperi-aata ništa doli kaos." I dalje veli Debs: "Sociali-iSa partija ima konstruktivan program, čist kao ce u poladana, i ona nema ništa tajnoga. Ona je ioa prava radnička partija, koja ide za tim, da ispostavi pravu demokratiju na srestvima za proiz-Inju" i poziva radnike Amerike u borbene redove jd vodstvom Socialističke partije. Po mišljenju ljudi oko "Znanja", osobito mudre-I.D., je i Debs prodan buržvaziji i kontrarevolucio-:, jer ne radi sa komunistima. U svojim klevetama I Delija, da oni neče da rade sa social-šovinistima. jašto se to dogadja u Engleskoj, gde hoče komunci noperaciju sa Labor partijom, i to sada več po dru-put. Labor partv odbacila je njihovu ponudbu sa 1,(160 protiv 261,000. To znači, da su članovi La-partije upoznali trikove cepača radničke klase, to je sa komunističkom partijom u Franciji? Na-m press korespondenze u Berlinu, veli tajnik ko-»ističke partije u Franciji, da je kom. partija pro-godine po razcepu imala 120,000 članova, a ove po ima same 60,000; pala je dakle za polovinu na ilanslvu. Dalje veli Frosard, da su ih zadnji izbori sas-izočarali, jer su doživili poraz. Ovaj pad pripisu-sam Frosard činjenici, jer je otišlo članstvo od njih lieepanja sindikata. i, da, to je ta vaša lepa i korisna taktika, koju idništvo više neče, jer je imalo dosta izkustva o to-Takodjer smo pratili pisanje komunističkih novi- na kako ovdje, tako i u Jugoslaviji sa refrenom; sve ili ništa, netrebamo ra'forme itd., a danas — što se dogadja? Svi isti, koji su prije pisali o "social-izdajni-cima", jer su zagovarali poboljšice u sadašnjosti, ra-dijo za iste stvari i zagovaraju osam satno radno vreme, i čak šta više: u Jugoslaviji vele, da so to izvoje-vali oni, medjutime bili so protiv toga. Što je ovo, De-liče? Dali nije to kontradikcija i neiskrenost ako ne "kontra-rrrevolucionarnost?" "Organizirani radnik" od 11. juna veli, da su te poboljšice nužne i korisne, jer podiiže i usposabljava proletariat za borbu i za postignuče krajnjeg cilja. A to mi socialiste od uvjek zagovaramo. I tuj se zbilja vidi, ko je u pravome i ko svakog mjeseca ima drugu taktiku i drugi program. I ja opet velim: kada su stari oprobani borci govorili kakove če posledice doneti komunističko eksperimantiranje, oni su ih grdili naj-gorjim imenima. Veli pametnjakovič Delija: "Poziv 3. Internacionale za jedinstveni front nije ni sporazum ni koalicija sa oportunistima." A što je dakle, ako nije to? Da, ja vas razumijem. Vi hočete igrati dvojno ulogu. Po jed-noj strani pokazujejete i mislite jedno, a drugo radi-te. Kao stoji u istom broju Znanja, gde Losovski veli, da oni hoče svako doba, da pregovaraju za jedinstveni front. Sada, ko je u pravome, Delija ili Losovski? Dalje priznaju sami, da je večina radništva uz Amsterdam i se ne da više kidati od namera samozvanih revolucionara. Ja velim, da je Karlo Marks živ, pa da vidi vaše eksperimente i avanture, on bi bio največi protivnik vaš, jer ni on kao ni Bebel nikada se nisu slagali sa cepanjem, nego protivno; tražili su je-dinstvo, jer oni kao stari borci znadu, da je moč radništva samo u jedinstvu radničke klase. Delia veli, da smo mi socialšovinisti, a rekli ste, da nečete da imate i šta zajedniokoga s nama. Pa kako to, da nečete ništa zajedničkog s nama, a u junu mesecu vaša Workers party u Chicagu tražila je pismeno licumerni jedinstveni front od Socialističke partije. Ovo stranka nije mogla da uzimlje na znanje, jer je iste nedelje Voice of Labor pisao protiv Socialističke partije. Kakvog smisla ima tražiti od nekoga jedinstva, a u isto i grditi ga? I ko je slep može opipati, da je to neiskreno, a sve grdnje i klevete, koje izbljuvate na iskrene borce radničkog pokreta, neče vam pomoči. Ja znam da je naš Delija pun konfuzija, ali on bi se još mogao popraviti, samo ako bude temeljno proučavao nauku socializma. Polog toga bi trebao da imade dobro dozo tolerancije, inač sva su staranja badava. Vi možete sada reči što god vam drago, a mi ostajemo kod riječi, da smo za iskreno jedinstvo radničke klase celoga sveta do konaonog oslobodjenja! S. B SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k Isejam--Tiste, ki simpatizi- rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu ea osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč"__ ZA CARLINVILLE, ILL. Somišljenikom r Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delayce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne. Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik, jt DETROITSK1M SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba žt. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvnščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Kulturni vestnik. če je narod majhen, ima poleg vsega še to slabost, da si ne more oskrbovati dobrih učnih knjig. In četudi je slovenska književnost razmeroma bogata, imamo Slovenci vendar zelo malo znanstvene in učne literature. Ker ni dovolj odjemalcev za take knjige, se jih ne izplača izdajati. Ameriški Slovenci na primer potrebujejo dobrih knjig za učenje angleščine. Imeli smo sicer nekaj slovarčkov, par, ki jih je izdal svoječasno V. J. Kubelka, ki pa nista niti od daleč dosegala svojega namena. V Sakserjevi založbi je pred leti izšla Slovensko-angleška slovnica, ki pa iima veliko poman-kljivosti. Vendar, bila je veliko izboljšana od prejšnjih podobnih del. Pred kratkim je izšla v založbi "Književne matice S. N. P. J. SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, ki je najboljše delo te vrste v slovenski literaturi. Knjiga iima 364 strani s sledečo razpodelbo: Prvi del: Izgovorjava; Ddrugi del: Nauk oblikoslovju; Tretji del: Skladnja; Četrti del: Dodatek. Četrti del vsebuje: O pravopisu, O rabi velikih pi-smenk, Ločila, Lepopis, Kako pišimo pisma, Ameriška vlada-Osebne pravice, Ameriško državljanstvo, Denar, mere, uteži, in Nelkaj primerov za 'legalne listine. Vezba je zelo lična in trpežna. Cena knjigi je $2, kar je v naših razmerah za tako delo zelo nizka cena. Znanje angleščine je za naše delavstvo, naseljeno v tej deželi, zelo važno. Zato naj rojaki pridno segajo po tej knjigi in se iz nje tudi uče. Imamo dobro "Slovensko-angleško slovnico", omenjena zgoraj, in imamo primeroma dober "Angleško-slovenski besednjak", ki ga je sestavil in založil dr. F. J. Kern s sodelovanjem Z. Novaka. Potrebovali smo eno ko drugo, in sedaj potrebujemo še slovensko-an-gleški besednjak, morda bolj kakor "Slovensko-angleško slovnico". Naša mladina, rojena tukaj, nima ni-kakšnega pravega pripomočka iskati tolmačenja slovenskih besedi, ravno zato, ker nimamo takega besednjaka. Pri čitanju slovenskih knjig in listov naleti na besede, ki jih ne razume. Besednjaka, kjer bi dobila tolmačenje besed v angleščini, pa nima. Toda ne samo tu rojeni mladini, ampak nam vsem bi bil potreben tak besednjak in upati je, da bo Književna matica S. N. P. J. poskrbela, da ga v doglednem času dobimo. * JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, iz angleščine prevel Ivan Molek, izdala in založila "književna matica SNPJ. Ta knjiag ima 482 strani, je vezana v platno in stane samo $1. "Jimmie Higgins" je drugo Sinclairje-vo delo, ki je prevedeno na slovenski jezik. Prvo je bilo povest "Jungle", ki je razkrivala gnoj v čikaških klavnicah. V Slovenskem prevodu je izšla v založbi Proletarca in je bila razprodana že pred trem leti. Sedaj nam je I. Molek preskrbel prevod "Jimmie Higginsa". To knjigo bi morali čitati posebno sodrugi, kajti pisatelj opisuje v nji ves duševni boj, intrige, zavajanja, sploh vso sliko gibanja med radikalnim ameriškim delavstvom tekom vojne na način, ki bo vsakemu razumljiv, V tej povesti boste spremljali Jiimmie Higginsa, ki je navaden agitator, človek, ki raznaša letake, pripravlja oder za govornike, zahaja pridno na seje, vse za ideal socializma. Bil je proti vojni iz prepričanja, in pri tem je videl, da ga hočejo izrabljati razni elementi, ki so bili le v toliko proti vojni, v kolikor se tiče Ame- rike, za svoje prepričanje je trpel pod patriotičnoi nijo, ki je vsak poizkus delavstva, da si med vojno boljiša svoje razmere, proglasila za pronemške mil nacije, policijski količki so padali po njemu, sploh,! je deležen vseh nadlog navadnega proletarca. Jim« je bil oženjen in imel je otroke. Po preganjanju seni tja se jo končno nastanil nekje v mestni okolici, kjer« kmalo po tem zgradili železnico v nove municijskeH varne. Ko se je Jimmie vračal nekega večera iz mol domov, ni našel več hišice, ne svoje žene in otrok. Vfr likanska eksplozija je izbrisala vsako sled za njimi Plakal je revež, kajti bil je sam, strašno sam, obupno)l zrl v kotlino, kjer je bil še pred nekoliko urami nje-gov skromni dom .... žena, otroci. In potem, ko seji nekoliko umiril, je šel na pot. Vse križem je drii| in vse je prepotoval. Njegovo mnenje o vojni sel spreminjalo — in šel je sam v vojno za demokracj Parnik, na katerem se je vozil, je bil ob irskem obrežju trpediran in potopljen. Jimmie in veliko drugih je bil« rešenih. Izmučen in poškodovan je bil izvlečen it morskih valov in poslan v bolnišnico. Tam je neki strežnici, aristokratinji, kar pa Jimmie ni vedel, pripo. vedoval svoje nazore o demokraciji. Ko je nekoč prišel angleški kralj s svojim spremstvom v bolnišnico, p je visoka strežnica peljala tudi k Higginsu. Higgins je govoril z njim kakor z vsakim drugim človekom in po vedal kralju par besed, kakršnih kralji navadno niso navajeni poslušati. Pristopil je spremljevalec, in pij jasnil Higginsu, da se kralja naziva drugače, kakor jj je Jimmie. In končno, da se kralju odgovarja samo ni vprašanja in nič drugega. In Jimmie se je začudil, io na glas je odvrnil: "Pa so dejali, da se ta vojna vrši a demokracijo ..." Gazil je blato po francoskih bojiščih, bil je v bitkah, prestal je vse groze fronte. Končno je bil poslan v Arhangelsk, da se bori proti Rusiji — proti nori, proletarski Rusiji. Tam je izpil zadnjo kupo trplenji in ko ni mogel prestajati več, ko je bilo trplenje za njegovo proletarsko, svobodo ljubečo dušo pretežko, ted< je padel njegov duh, fizično pa je postal že prej ruše-vina. Jimmie je zblaznel. Pobili so ga na tla, kajti bil je okoli sebe ko divja zver, in nataknili so nanj prisilni jopič . . . Če si že čital to knjigo, jo še enkrat prečitjj. In nt pozabi si vsaj nekaj tega, kar čitaš v nji, tudi zapomniti. * SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot, izšla v založbi pokrajinsked tajništva Socialistične stranke Jugoslavije v Ljubljani.-Pisatelj pravi v u-vodu te knjige: "Ko prečitaš to knjigo, boš vedel nekaj o socializmu in nekaj o veri. Pa samo nekaj, nikakor še ne vsega! Tudi to, kar bi lahko vedel, boš zopet pozabil, če ne boš znova čital..." I Knjiga "Socializem in vera"' je namenjena v prvi! vrsti tistim, ki si socializem tolmačijo na vse načine,; le tako ne, kakor bi ga morali. Pisana je v poljudnem zanimivem tonu in. ni "dolgočasna", kakor so navadno brošure propagandistične vsebine. Priporočamo našim klubom, naj si jo naroče večje število in jih širijo med delavce v svojih naselbinah. (Opomba.—Vse tu označene knjige se dobe tudi v književni založbi Proletarca. Cene razvidne v cenita knjig na 16. in 20 strani.) * RDEČI PILOT", "mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo," I izhaja v Ljubljani. Prva številka ima sledečo vsebino: 1 Pošastne vesti is sovjetske Rusije (članek). štefr-B nija Ravnikar: Obcestni prekop (črtica). Tone Seli.j| lir: Obup (pesem). Anton Podbevšek: Odlomek o letno sti z oziram na sodruga Ivana Cankarja (člani), Tone Seliškar: Rudnik (pesem). Štefanija Rav-tot: Zidani brlogi (črtica). Tone Seliškar: Sedrno-njenfki (pesem). Anton Podbevšek: Razmerje umet-slido države (članek). Štefanija Ravnikar: Vlak (črka). Tone Seliškar: Pohod viharne noči (pesem), iideloCerkvenik: V verigah (črtica) in Tone Seliškar: ha dimnika (pesem). "Rdeči pilot" izhaja redno 15. isakega meseca in stane poedina številka 2 Din. Izha-jipod uredništvom Antona Podbevšeka in se naroča mpravništvu "Rdečega pilota", Frančiškanska ulica 6, Uastr, Ljubljana. — "Rdeči pilot" izhaja v obliki topisa. Ko bi imel obliko, kakor jo ima na pr. "Kress", bi veliko bolj odgovarjal svojemu namenu. Toda za boljši papir primanjkuje sredstev, in tako se j moralo izdajateljstvo zadovoljiti s cenejšo obliko. Mi aoprejeli 150 izvodov "Rdečega pilota" v razprodajo, inkdor ga želi, naj nam pošlje deset centov v znam-za kar dobi tri iztise omenjenega lista. Manj ko ti se ne izplača pošiljati vsled prevelikih pošiljalnih iroškov. Zelo lahko je kritizirati; težje je povedati, kali bi se mogle stvari izboljšati in še težje je to do-tazati v praksi. Na svetu imamo na miljone kriti-lir, pa zelo malo takih, ki hi znali praktično doka-ati. kako bi moralo biti, da bi bilo boljše. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec junij 1922. trim Mesto Salsslšl ■o § 2 «5 S a v c 3 c: S c i j c PH H Q SH S B