St. 157 ftttta izbajt. Izvzerašl pondeljefc. AsfSkega ft. 20, I. nadstropj pisma m ne sprejemajo, rok 'Stefaa Godina. — Lastnik mti« za mesec L 7. —,1 boi Za moaematve f 4 Ure csntift tn li uda) 4. UMUKto: rila m. t. pafffsfo ntjiiRhu Ntkte« bdsfatdJ * - Tkk '*» L p 3 leta L 32 —. ce- — " Am nraitftv: ^ - vr t. il4l. V Trstu, V torek 4. julija 1922 1 r " Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLU3S Številke v Trstu Ui okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računaj* % Urok osti ene kofeme (72 mm.) — Oglasi trgovcev tn obrtnikov mm po 40 cent talce, in zahvale, poslanice ln vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, raajnanj pa L 2 — Oglas! ■aročnina ln reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s v-' FrsnBSn AsUkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-&7.! Socializem Itallle v težkem poloialu V ospredju političnega, življenja v Italiji je sedaj vprašanje sodelovanja socialistov st drugimi strankami, oziroma njihovega •eventualnega vstopa v vlado. Ker pa sta si ravno ob tem vprašanju ne d ogledne važnosti glavna činitelja socialistične organizacije — vodstvo stranke in parlamentarna skupina — v ostrem navzkrižju, ker je prvi činitelj proti vsakemu sodelovanju z drugimi strankami in pri iladi, drugi pa za sodelovanje, titegne to vprašanje postati nevarno za položaj socialistične stranke sploh. Parlamentarna skupina meni, da bo ravno s sodelovanjemmogla najbolje koristiti proletariatu in ščititi njegove interese, — uverjena, da se cilji socializma dajo uresničiti le postopno, potom evolucije. Vodstvo stranke pa je na stališču, da bi socialisti Je kompromitirali svojo stvar, če bi stopili v stike s strankami, ki nimajo prav nič socialnega v svojih namerah, ali so celo naravnost protisocialne, ali pa, če bi stopila v vb do in si nakopala s tem odgovornost za vladavino, ki jo mora socializem načelno odklanjati in jo pobijati z vsemi svojimi sredstvi v parlamentu in v javnosti. Globoko in največje načelne važnosti je torej to navzkrižje med vodstvom in parlamentarno skupino socialistične stranice. •Kmn*;: fc utegnejo pokazati občutne posledico: flavne pa pozneje. Če toliko vodstvo, kclikor parlamentarna skupina ne odnehata od svojega stališča, bo soc. stranka postavljena v najkočljivejši položaj, ko bo zbornica razpuščenn. in bede potreb« p « o -volitve, ko nastopi torej v svoji akutnesti naloga določanja kandidatov. Ali b-o hotela bi prinesla zlom kapitalističnega gospodarstva. Beda delavnega ljudstva v Italiji pa je prevelika, njega materialni in moraHčni položaj je pretežaven, da bi moglo čakati na tisto državo bodočnosti, ki bi pomenila končno zmago v borbi njegovi. Vsa zgodovina uči, da narava ne dopušča skokov in da se razvoj človeštva vrši le postopno, oA postojanke db postojanke. Le dobra, smo-trena socialna zakonodaj3- more odpirati poti nadaljnemu razvoju. Take argumente morejo navajati pristaši sodelovanja za svoje naziranje, argumente, ki se ne dajo kar tako odklanjati. Pri volitvah in potem utegne priti torej do bojev med efeema strujama, kar menda ne bo množilo moči socialistične stranke v parlamentu in nje veljave v javnih političnih borbah. Pa še neka druga nevarnost grozi socialistični stranki In to morda že v bližnjem času. Iz Rima prihafa namreč vest, da se je 51 članov socialistične parlamentarne skupine izreklo za stališče vodstva stranke, torej proti sodelovanju. To bi pomenilo, da poleg razkrajanja v stranki grozi tudi nevarnost razkrojitve parlamentarne sku pane. V tem slučaju bi moglo priti do čudnega Tazmerja, da bi bil namreč de! socialističnih poslancev v ostri opoziciji proti vladi, v kateri bi sedali tudi socialisti! To bi silno škodovalo* ugledu stranke, nje notranji sestavi kn,Jn|e inapaidalni (m odbojni sili. Mi bi morali le odkrito obžalcuvati tak razvoj stvari v socialistični stranki Italije Kajti, sodimo, da bi močna socialistična stranka, ki bi po poti postepne socialne grada smejo ostati le dragocenosti zgodovinskega značaja. in mogla vnovič poveriti svoje zaupanje i zakonodaje, smotrenih in dosegljivih socia-možem, ki so v velekritičnem času in ob j nih reform, pripomogla do socialne povzdi-tako važnem vprašanju prišli v navzkrižje ! ge širokih masi, blažilno vplivala na vse s strankinim vedstvem in jim bo moglo to cčitati nediscipliniranost? Če sedanje svoje zastopnike v parlamentu cdpahne stranka s s^ejega breda in če bodjo ti branili svojo kožo, bo ^o pogubno vplivalo na v stroj stranke. Kajti računati je, da pristaši sodelovanja potegnejo za seboj vsaj neko število strankinih pripadnikov. To pa tem f T', ker se ne more tajiti, da nimajo tudi ~aši sodelovanja krepkih in veljavnih ; ^amentov za svoje stališče. Potek stvari po ruski revoluciji priča, da so se boljše-viki zaračunali v svojem pričakovanju, da izzovejo takojšnjo svetovno revolucijo, ki življenje v državi in krotila strasti, ki zadajajo sedaj tudi Jugoslavenom v Julifksi Krajini težke udarce v socialnem, političnem in narodnem ptOgledu. Če bi prišla soc. stranka do primerne moči m veljave, ki bi vestno in vztrajno izvajala resnično mednaroden program — ki ne more biti drugi, nego program mirnega sožitja med narodi in zavračanja vsakega šovinistično - nacionalističnega pohlepa: potem bi se smeli nadejati, da se ne bo dogajalo več, kar se je dogajalo in se še dogaja z nami na škodo ugleda Italije in vzvišene človečan-ske ideje. Italija Obleganje obanskega urada po fašistih RIM, 3. Vsled nedavnih nemirov v Andriji pri Bari-ju, pri katerih je bil en fašist ubit, je oblegalo predvčerajšnjim tamkajšnji občinski urad 800 fašistovskih četašev. Ker je občina Andrija v rokah socialistov, ro se fašisti hoteli maščevati za ubitega "CiTiisljenika s tem, da bi vdrli v mestno hišo in jo ctpustošili. Fašistom pa so se uprli orožniki in vsled tega so morali oble-govaici odnehati od svojega namena. Pozneje so poizkusili isti fašisti napad na Delavsko zbornico, a tudi tu so jih orož- niki odbili. Homatije v emlijanski pokrajini Sporazum pod okriljem vlade RIM, 3. Zadnje dni si je ministrstvo za aicviranje zadeve živo prizadevalo, da bi prišlo v emiitjanski pokrajini do agrarnih sporazumov. Baje so se že dosegle po zaslugi prefektov in odposlancev ministrstva razne sprave med strankami, ki se borijo e.ia proti drugi. Na prefekturi v Raveni so podpisali socialisti, fašisti, agrarci m republikanci sporazum o rabi poljedelskih strojev in o sprejemanju delavcev v okraju L go. Enako pogodbo so podpisale tudi organizacije v okolici Ravene in Ferare. V Argenti so se fašisti in socialisti sporazumeli o košnji. V Bol ogni je sporazum med fašisti in p opol ari tudi skoraj že dosežen in v kratkem bodo pristali, kakor se upa, tudi socialisti. Tudi iz drugih pokrajin prihajajo povoljne vesti o uspehih prizadevanja vla-c a pomirjen je. Odnošaji med Albanijo in Italijo __ DRAČ, 2. Danes je odpotoval italijanski poslanik iz Drača y Rim, da poroča osebno o svojem delovanju in o sedanjem splošnem položaju v Albaniji. Jugoslavija Razprava o posojilu v radikalnem klubu BELGRAD, 2. V radikalnem klubu je oila pred včerajšnjim daljša razprava o posojilnem zakonu. Poslanec Uzimovič, bivši minister saobračaja, je nastopil proti posojilnemu zakonu, dočim so ostali trije govorniki obširno in izčrpno navajali razloge, ki govore za posojilo z Blerovo skupino. Debata se v Ickibu nadaljuje. Klub Še ni definitivno sklepal o zakonu. Pnhod narodnih poslancev na zagrebški semenj ZAGREB, 2. Včeraj s posebnim vlakom .je prišlo ob 8. uri v Zagreb 98 poslancev predsednik on narodne skuDŠčine dr. javljena nobena razbojniška četa, kar je prvi slučaj od 1. 1919. ČehoslovaSka Pogreb junakov t Pragi PRAGA, 2. Na trgu praškega starega mesta, kjer so dne 21. junija 1621. padle pod mečem krvnika glave cveta češkega plemstva, se je vršila včeraj svečana manifestacija v proslavo zmage čehoslovaške-ga naroda nad stoletnim tlačiteljem. Dne 17. junija 1918. je padel pri Fossaku eden izmed organizatorjev Čeh oslova ških legij v Italiji podporočnik Čapek, nekdanji rudar v Moravski Ostravi, a 19. junija 1918. sta bila dva druga legftonarja — Hercik in TurpiŠ — obešena cd Avstrijcev. Njihovi ostanki so bili odkopani in prepeljani v Prago. Mesto Zborow na bivšf avstrijsko-ruski meji v Galiciji, kjer so se čehos kovaški legijonarji v ruski armadi proslavili s tem, da so po trodnevni bitki julija 1918. potolkli Avstrijce, je postalo Čeh oslov aški truplo čehoalovaskega neznanega vojaka. Po štirih letih so bSi ostanki legijomarjev Hercika in Turpisa ter neznanega vojaka pokopani na legijonarskem pokopališču v Pragi, a ostanki legijonarja Čapeka so bili prepreljani v Moravsko Ostravo, da se pokoplje v isti zemlji, kjer se je mučil za svoje življenje pred vojno. Svečanemu pogrebu je prisostvovala čehoslovaška vlada, dalje diplomatski zbor, čeh osi ova ške in inozemske narodne organizacije, vojaška odposlanstva, odposlanstva legijonarjev in mnogo ljudstva iz vseh delov čehoslorvaške republike, - Poljska Rdeča vojska in drago VARŠAVA, 3. «Gazeta Varšavska* poroča, da šteje sedaj rdeča vojska 1,370.000 mož. Poleg teh je še 500.000 mož takozvane vojske za posebno svrho, ki je sestavljena iz najvestaejSih mož in oficirjev. Rdeča vojska ima 31 pehotnih in 21 konjeniških divizij. Oficirji so večinoma bivši caaisti-čni oficir ji, ki veatno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Med tehničnim osobjem v tovarnah za vojne svrhe je mnogo Nemcev. Rdeča vojska ima sedaj 1,500.000 pušk, 2000 poljskih in okoii 1600 težkih topov ter okoli 10.000 strojnih pušk. Iz Nemčije prihajajo redno le zrakoplovi Tovarne za puške v Tuli in Iževsku izdelujejo mesečno 20.000 pušk in 30.000 nabojev. Putilovski zavod je izdelal lani 100 topov. — Komunistična stranka je pri sprejemanju novih članov zelo previdna, ker je osrednji odbor Sfttoge uiltsdbt rooraoske vlade prod bolgarskim konritažem BUKAREŠT, 2. General Stefanescu, vrhovni komanda* romunske žendarmerije, je na včerajšnji seji obširno poročal o gibanju bolgarskih četašev v Dobrudži. Nagla-šal je potrebo, da se pritegne vojaštvo na pomoč orožmštvu, ki je preslabo, da bi moglo vzdrževati vse bolgarske napade. Ministrski svet je sklenil primerne odredbe, da se omeje ti napadi, Notranji minister in minister vojne sta dobila za to potrebna pooblastila. Obsodba romunskih komunistov BUKAREŠT, 3. Iz Bukarešte poročajo, da je sodišče po 125. zasedanju izreklo obsodbo v procesu prodi komunističnim atentatorjem. Maks Goldstem, ki je 1. 1920 izvršil atentat na senat, je obsojen na dosmrtno ječo, Saul Osias pa na deset let ječe. Ostali komunisti so bili obsojeni: trije na osem, eden na šest in sedemnajst na 1 mesec do 5 let ječe. Več jih je bilo oproščenih. _ * Francija vr, W 2 TJ r.rkrveldovo predavanje o procesu proti socialistom t Rusiji PARIZ, 2. Belgijski poslanec Wander-velde je imel včeraj v Parizu pod okriljem Zveze človeških pravic predavanje, v katerem je govoril o procesu proti socialistom v Moskvi. Rekel je, da so bSe pravice branit eljev tako skrčene, da so ti poslednji morali zapustiti obravnave. Dalje je kritiziral tudi nekatere dele sovjetske uprave, predvsem pravosodje. Ob kcmcu je pozval mednarodni proletariat, naj odločno nastopi proti izvršitvi morebitne obsodbe na smrt, ker bi bila taika obsodba v nasprotju z naj elementarne jšimi načeli pravičnosti. Anglija Državljanska vojna na Irskem, — Zmage vladnih čet DUBLIN, 3. Med vladnimi in republikanskimi četami je bilo več bitk, v katerih so povsod zmagale vladne čete. Te poslednje so zavzele več močnih položajev in ujele pri tem 400 republikanskih vojakov. Uporniki imajo sedaj v svojih rokah samo še kakih 400 jardov v sredini mesta. Amerika Zadin jene države in judovsko vprašanje WASHINGTON, 2. Zbornica predstavnikov je odobrila resolucijo, ki jo je že odobril tudi senat, v kateri je rečeno, da so Ze-dmjene države naklonjene ustanovitvi judovskega središča v Palestini pod pogojem, da bi se s tem ne kršile civilne in verske pravice krščanskih in nekrščanskih skupin in da bi biLo- varstvo svetih krajev zajamčeno. s predsednikon narodne skupščine j 1 j - . , „ . - , , - .. . Jvamom Rib.H na čelu. Narodni poslanci ?1ved.el- ^ se P"^sap v stranko stevdni so biE na keledvoru sprejeti oficielno od clamLz nai?eiK?,n' da organiziralo v stranki vodstva zagrebškega sejma. Poslanci so si 1 Posebno skupmo, ki naj bi povzročevaia že dopofdne ogleda li pesamn e Mir ▼ Metohiji paviljone. nerede v svrbo sprem ambe strankinega programa. — Sovjetske oblasti v Petro-gradu so dobile iz Mcekve strog ukaz, da BELGRAD, 3. Iz Plevlja poročajo, da je morajo prenesti vse dragocenosti iz car-predaji vojske Bajram Curine, ki je bila skih dvoran v takozvani eksportni fond, rtrah in trepet v Metohiji, nastal v vsej ki jih bo poslal eksportnim uradom v Ko-j minister Torto in za Špansko minister A2-pokrapni red in mir. Do sedaj še ni bila 1 danju. Amsterdamu m Londonu. V Petro- cala Žamora. NemCIJa Po umora ministra Rathenaua Dre novi aretacij BERLIN, 3. Dva uradnika nacionalistične organizacije v Schwerinu, neka Bade tn Insemam, sta b&a aretirana kot sokrivca umora ministra Rathenaua. Obdod-žena sta, da> sta preskrbela dan pred umorom mtorilcema repe tirni revolver, s katerim je bil minister zadet m umorjen. Za obrambo republike BERLIN, 3. Državni predsednik je imenoval tri sodhike državnega sodišča, Fe-hrenbacha, wurteanberškega poslanika v Berlinu Mildebanda in dva državna poslanca, od katerih enega iz stranke večinskih socialistov za člane najvišjega sodnega dvora za obrambo republike. Za namestnike so biii imenovani: dva sodnika državnega sodišča in trije državni poslanci (prvi iz centra, drogi večinski, tretji neodvisni socialist). Stavka tiskarjev v Berlinu BERLIN, 3. Tiskani so proglasili stavko. Vsled tega so* morali listi ustaviti izhajanje. Komisija za zunanje zadere potrdila rapallsko pogodbo BERLIN, 3. Državnozborska komisija za zunanje zadeve je odobrila pogodbo, ki je b9a sklenjena ob času genovske konference med! Nemčijo m Rusijo v Rapalkt. Nora zaloga orožja odkrita PARIZ, 2. Listom poročajo iz Braun-schweiga, da je bila pri Heftzmundenu odkrita v nekem podzemskem prostoru zaloga skritega orožja. Nori spopadi s Francozi t Gornji Šlezaji BERLIN, 3. Wotffov dopisni urad javlja iz Gleiwitza: Pri spopadih v okolici1 Glei-witza, da katerih je prišlo pred včerajšnjim, je bflo ubitih sedem civilistov in en rancosikž častnik. Zraven tega je bilo 15 oseb ranjenh. __ Zveza narodov Delovanje Zveae narodov ŽENEVA, 2. Stalna komisija Zveze narodov za odpravo «trgovine z belimi sužnjami* je imela 28. junija sejo, katere so ste udeležili zastopniki Danske, Anglije, Španske, Francije, Italije, Japonske, Poljske, Romunije m republike Uruguay. Navzoči so bifi tudi zastopniki velikih mednarodnih organizacij za varstvo otrok in Žensk. — Mešana komisija za* omejitev oboroževanja ima 3. t. m. v Parizu sejo pod Vivianijevim predsedstvom. Na podlagi resolucije, ki jo je sprejela zadnja skupščina Zveze narodov, so stopili v komisijo še nastopni: za Anglijo Lord Robert Cecil, za Francijo bivši kolonialni minister Le Brun, za Kolumbijo poslan, v Besno Urutia, za Poljsko bivši zunanji minister Sapieha, za Švico polkovidk Lohner, za Itafijo bivši Dnevne vesti Gibanje radi paro plovne proge Trst - Aleksandlija Kakor znano, je ena najbolj srečnih in uspešnih zvez, kar jih vzdržuje Tržaški Lloyd, proga Trst - Aleksandrija. Že pred vojsko je bila ta zveza' znana po vsej Evropi ter je tverila del najkrajše in najhitrejše zveze med Aleksan-drijo in Lonđbnom in seveda med! drugimi mesti, ki ležijo vmes. Dva velika, moderna parnika, «Helouan» in «Vienna», sta vzdrževala to zvezo, ki je bila tedenska, in italijanska vlada je to progo podpirala kakor je sicer to delala že prej avstrijska vlada. Sedaj je naenkrat prišel odi rimske vlade ukaz, da naj se zveza med Trstom in Aleksandri jo spremeni iz tedenske v pet-najsftdnevno in naj se v to svrho parnik «Vienna» izloči iz prometa. Ta ukrep naj bi veljal sicer samo za tri mesece, julij, avgust in september, v katerih je promet tujcev z Egiptom zelo šibek. Čim se je ta vest zvedela v Trstu, je zavladalo splošno ogorčenj«; treba je vedeti, da le malo nekdanjih paropkvvnih zvez Trsta še cvete v prejšnji meri in da je bila zveza Trst-Aleksandrija ena najbolj cvetočih, nadalje, da nihče ne veruje, da bi bila odredba vlade le provizorična in da je mnenje splošno, da je postal Trst zopet enkrat žrtev drugih italijanskih parobrodarskih družb, ki imajo za zvezo z Aleksandrijo strašno luksuri-jozne in vsled tega neprimerno bolj drage parnike, med tem ko sta parnika «Helouan» in «Vienna» sicer tudi luiksurijozna, pri tem pa moderna in hitra in ne preveč draga. V soboto so se v znak protesta zbrali okrog 10. ure vsi mornarji na trgu «Edinosti*, kjer jih je kratkc< nagovoril časnikar Angelo Scocchi, kateri se je nato podal deputacijo v vladno palačo; deputacijo je sprejel podkomisar Crispo - Moncada, ki je obljubil, da se bo vlada zanimala za vprašanje. Mornarji so nato zopet odšli vsak na svoje delo. Tržaški župan dr. Pitacco je odposlal sledečo brzojavko: «Ekscelenca Facta, Rim. Nameravano skrčenje proge Trst - Aleksandrija živo vznemirja meščanstvo. Noben razlog ne opravičuje tega ukrepa, ki bi za vselej oškodoval starodavne zveze med Trstom in bližnjim Vzhodom in bi le koristil inozemskim lukam. Prosim, da s svojo oblastjo energično posredujete, da sz odpravi sovražna odredba, ki je v nasprotju z zatrjevanji danimi nedavno od Vaše ekscelence ter spravlja v potrtost vse duše, ki so že zgubile zasipanje radi ponavljajočih se neskladnih in nepravičnih odredb, ki uničujejo že tako oslabelo trgovino našega mesta.» Tržaški poslanec Giunta je odposlal sledeči dve brzojavki: «Posl. Facta, Rim. Odprava paroplovne zveze Trst - Aleksandrija predstavlja neizmerno in nepravično Škcido za inteiese mesta. Prosim V. E., da .oblastveno odredite takojšnjo vzpostavitev proge; v nasprotnem slučaju borno postopali z največjo «Minister De Vito, Rim. Odprava proge Trst - Aleksandrija predstavlja posledico nizkotnih kamor na škodo naših interesov. Protestiram energično proti tej nesvestni, nelogični in nepravični odredbi. Meščanstvo je zelo razburjeno. Prosim, da se proga takoj vzpostavi, da se prepreči težke nastope s silo, pri kateri- bodo vsi sodelovali.» Nadaljne proteste so poslali v Rim: Trgovska zbornica, Tržaško delavsko društvo, Društvo za pospeševanje tujskega Črometa, Obrtna zveza, fašistovska stran-a, Društvo spedicijskih podjetnikov in drugi Nočemo kranjskih metodi Pod tem naslovom je objavila zadnja «Goriška Straža* članek, ki po dclgem uvodu, kateri se zdi nalašč spisan za «EdSpost» in v katerem se obsoja stranfcarstvo, bratomorni boj in kranjske bojne metode, p&še doslovno: To naše pehanje po slogi in organizaciji sta nekoliko omajala dva poiskusa ki sta oba prišla iz tržaškega ozemlja: prvi poizkus, da bi enoglasen sklep Goričanov po ustanovitvi društva ^Edinost* ovrgli; drugi udarec, ki ga še huiše občutimo, je tiho delo po tržaških gostilnah m bezracah za razkol. Kako n&i bi si sicer razlagali dejstvo, da na pr. g. dr. Miku-letič piše v ljubljanske liste o razkolu na Primorskem, da.so gospodje a la Cotič, dr. Pertot, in gospodične i la Marfelanc, ki blatijo Gorščane kot razkoinikfi, čeravno na Goriškem — razim tega ali onega blazneža, nihče ne mask in ne mara razkola? Iz tržaškh krčem, prihaja ves smrad, ki ga mi Goričani odločno odvračamo. Ker so uredništva ^Edinosti« in cPuČkega Jprijateljsr» ter k Straže* zaprla vrata člaaakom, ki hujskajo na razkol, zato so se ti obrnili do IjAjjanskih listov, kamor odlagajo svoje umske produkte. Mi obžalujemo, da jbn gredo odlični ljubljanski dnevniki na limantce. Mi Goričani kličemo zdražbarjem: Mi nočemo razkola v stranke. Naš list absolutno ne bo prinašal ne člankov, ne notic, ki bi cikala na razdor. In povemo Se več: vsakega razdiralca bomo javno _ m imenoma ožigosali kot izdajico naroda. Mi smo edini m delovanša za prospeh in edmi ostanemo! Amen. Kdor hoče prepirov naj gre na Kranjsko.* K temu članku le malo pripomb. Radovedni smo, kakšni so bili oni hujska-joči članki, katerim je Goriška Straža zaprla vrata, ko je sprejela pričujoči članek. Da dr. Mikuletič ni spisal nobenega članka o razkolu v ljubljanske liste, je ta gospod izjavil dovolj odločno. Gospod dr. Mškuletšč je poznan za dovolj moškega, da ne bi zatajil svojega otroka, posebno ker je imel priliko da je na pravem mestu povedal svoje mnenje. Saj sodeluje pri) isti «Edinosti», katera ja pG Straži zavrnila take članke. Očitati gospode Cotiču temu prototipu zakrknejenega edin-iaštva, da dela za razkol, ne more biti resncu Obadva ta gospoda in zraven še dr. Pertota. tega znanega abstinenta in skoraj asketa is vzorno gospodično Martelančcvo spravlja članek v zvezo z beznicami in krčmarskim smra. dom in vse skupaj stavlja na sramolni odej kakor prve razdiralce in izdajice naroda, ki jih itiora imenoma ožigosati! Brrr!!! In Goriška straža je dostojen list, noče kranjskih metod in je glasilo tistih, ki nočejo nobsnit prepirov in ki so edmi in edini ostanejo ni vekomaj. Amen! Smrtna kosa. V Rojanu je umrl g. Iv. Bande star 73 let. Pokojnik ;e bil stara naša rojan* ska korenika, značajen, zvest slovenski mož. V njegov? hiši je vladalo vedno slovensko po« stenje. Svojo družino — štiri sinove in hčer —* je vzgajal v značajne sinove in hčere naroda Nai*ve-čjo skrb in ljubezen je posvečal bodeč, nosti svojih otrok. Pokcjnik je bil nad štiridc. set let uslužbenec znane tvrdke Krrsiijat Dejak. Udeležba na pogrebu je pričala, kolike spoštovanja je užival pokojni Bandcl. Pot3j številnega občinstva iz Ro.ana in mesta, sc izkazali pokojniku zadnjo čast tudi predstojniki in tovariši sinov uradnikov, njegov dolgoletni gospodar g. Kristijan Dejak, dr. E. Slavik gosp. dekan Andrej Cink z Opčin, gosp, kapelan Fran Guštin, veletržca Gracijan in Nicefoi Stepančič in drugi. Pokojnikov grob je tiJ» poleg groba njegove pokojne žene, kakor j« želel! Naj počiva v miru biaga duša! Žalujoč družini izrekamo iskreno sožalje. Ukrepi glede službe naših vcisških novincev. Iz Rima prihaja vest, da boda rekruii slovanske in nemške narodnost vsled potreb, ki jih povzroča njihovo vež banje in poduk, združeni v čete, katera bodioi dodeljene k stotni-jam, samostojnim 'etam, baterijam itd. ali k polkom, bata-Ijonom itd; h katerim bodo pripadle. Te čete bodo sestavljene iz oddelkov pod poveljstvom častnika italijanske narodnosti ki pozna slovanski ali nemški jezik, kakoi je pač narednest rekrutov dotične čete Po mogočnosti bo v četah tudi en podčastnik italijanske narodnosti, ki bo pozna jezik rekrutov. Šarže bedo pri prvih uvršče-njih po sili morale biti italijanske narodno sti in poznavalci jezika rekrutov; v bo dočnosti, t. j. za prihodnje letnike, bed« morale biti šarže deloma iste narodnosti kakor rekruti ter bodo zato vzete iz oddelkov tistega semestra, ki bo najdalje po* orožjem. Ker je to birokratično besedilo nekolike težko razumljivo, je stvar sledeča: Polej častnikov in podčastnikov, katerim je vo jaška služba poklic, sc dodelijo k rekru tocm še šarže, katere so vzete iz vojakov, k; so pod orožjem in ki so bili tekom svoji službe povišani Ker do sedaj niso še slu žili mladeniči iz Julijske Krajiine v italijanski vojski, je naravno, da -nimajo Še šarž, ki bi1 bile iz naše dežele. Zato je treba čakati da nekateri mladeniči, ki gredo letos po*i orožje postanejo šarže in tr bodo poterc dodeljeni za vežbanje poznejših rekrutov Omenjena vest govori nadalje, da bode Nemci z ozirem na klimatične razmere njihove domačije služili le v mestih severne od Rima. P-cilitično društvo «Edkiost» jt vsled tega vprašalo vojno ministrstvo, akc ne velja ista stvar tudi za Slovane, ki sc istega telesnega ustroja in živijo približne pod istim podnebjem kakor Nemci, in k bi se vsled tega čutili zapostavljeni napram Nemcem. Čim pride odgovor, bomo poročali. Poškodba spomenika na Krna. Prejeli smo Med možnostmi!, ka;ko naj bi bilo prišlo do poškodb spomenika na Krnu, se je omenilo tudi da je mogoče strela udarila v spomenik. Govorili smo s strokovnjakom, ki je tc možnost smatral za jako verjetno. Spomenik stoji na najvišji točki Krna in ima bajč nž vrhu kamenitega podstavka kovinast križ, k; na ta način služi kot strelovod, ne da bi imci odvodno žico do zemlje rn v zemlji primerno napravo za odvod strele. {Op. ur. Spomenik ima na vrhu kovina ste peterožarno zvezdo). Na kamenitem podstavku je pa bila bajč dva metra visoko od tal pritrjena težka bakrena spominska plošča, tudi izolirana o£ zemlje. Znano je, da je strela treskala običajno na vrhu Krna vsako leto in puščala za seboj tudi sledove. Verjetno je, da je strela sedaj, ko j« >il postavljen vrh Krna spomenik s kovina-s tirni cteli brez strelovoda, udarila v spomenik^ ugrela in pokvarila križ, preskočila na plo§čo. ci gotovo ni mogla biti hermetično pritrjena na kamen, ugrela zadaj med ploSčo in kamenom zaprti zrak, ki se je moral na ta način nagloma raztegniti, ne da bi mogel ^ zadosti na uhajati, ter da je ta silni zračni pri tisi odločil ploščo od kamena. Plošča je padla vsled tega na tla in tam ostala. Nnjna je torej strokovnjaška preiskava v tej smeri. USteljstvo mesta in okolice 1 V četrtek 6. t. m. ob 6. pop. se vrši v Narodnem domu pri Sv. Ivanu velevaien sestanek! Dolžnosl vsakega člana je, da se istega udeleži! Sklepi bodo obvezni! — Anton Germekj predsednik učit. «Zveze». 30letnica pevskega društva «SIava» pri Sv« M. Magdaleni. Kljub žalostnim razmeram, v katerih se nahajamo, je preteč eno nedeljo aa tih m dostojen način praznovalo pevsko društvo «Slava.* svoj jubilej, 30 letnico obstanka^ jubilej resnega, neutrudljrvega in vspešne^d napredek naroda^ Društvo <* Slava* je vsej bKžnJi In daSM okolici tako znano in priljubljeno druMvo, da bi bilo odveč na dblgo m Široko opisovati njega sluge in vrline, njega marljivost in neutrudl|i-Vosf na kulturnem petju. Ni je bilo veseHce in «lavnosti, da ni sodelovalo društvo «Siava» z svojim krepkim discipliniranim zborom. Ne smemo pozabiti, da sta obstoj in uspešno delovanje takega društva — poleg resnih zavednih delavcev — odvisna od voditeljev, od oseb, ki se zanimajo za razvoj društva, ki spodbujajo k delu, .ki žrtvujejo Čas, trud m denar. To so stebri pri vsakem gospodarskem in kulturnem vali vsem viharjem in nevihtam, odbijali vse zapreke, vse napade, da se «Slava» ni potopila, ampak je plula neustrašeno vedno čila, čvrsta, prva v vrsti med svojimi tovariši-cairu, na take stebre danes < Slava» lahko ^leda s ponosom! Njej so v čast in ponos! Čast in slava pa tudi takim neutrudljivim kulturnim delavcem! Pri nastopu < Slave* predzadnjo nedeljo smo z veseljem gledali resne zrele može, ki so ji bili ob strani že pri roistvu leta 1892. in so ji zvesti do današnjega dne! Društvo «Slava» naj bi bilo marsikateremu društvu v okolici in drugod za zgled. Slav nos ti 30 letnroe društva « Slava* so se udeležila društva: «7,astava» iz Lonjerja z zborom A. Nečfved: «Naša zvezda», »Kolo* iz Trsta z moškim zborom Venturini-jevim «Kam?», • Slovenec* iz Boršta z Gerbičevim ženskim zborom «Gondolirjeva pesem«, «Slavec» iz Ricmanj s Schvvabovim mešanim zborom: «Se ena*i »Velesila* iz. Skednja z Schwabovim mešanim zborom: »Vasovalec?*, # »Ilirka* od Sv. Jakoba z Sončevim mešanim zborom >, Foersterjevo »Naše gore*, Mirkovo: «Pradedom-> in Aljaževo: ^p^-r orodna iskrica*. V podrobno oceno se ne .^uščal, le toliko naj omenim, da je ta slavnoet pokazala, da se naša društva popolnoma zavedajo svoje dolžnosti, pokazala so hočemo živeti in delati za napredek naroda so vsa preganjanja, vse krivice, ki se nam gode, le v spodbudo k nadaljnemu delovanju "a obstanek. Pri nastopih vseh društev --/dela marljivost in disciplina, kakršno pri iujerodcih zasLcmi iščemo. Kratek a pomemben slavnostni govor je imel gosp. Gregorič, predsednik društva «Slave- spominjajoč se vseh za društvo zasluz-nih oseb, med temi gosp. A. M&lavca, ki je vodil »Slavo » kot odbornik in predsednik nepretrgoma 28 let. Sedanji predsednak - Slave*, gosp. Gregorič pa.nam je porok da bo «Slava* Snretrašeno nadaljevala «vo.> delo, m da bo stala vecfao prva raerd prvimi. Naj omenim tndi, da je domača godba pod vodstvom gosp. kapelnika Cerkvemča častno izvršila, svojo nalogo. Smelo trdtm da je to ena izmed najboljših sk^nskih godb! Jubileju «Slave* se pridružujemo tudi in n kličemo krepko: Neustrašeno naprej da da mi Društvene ve$?i Pevske vaje za goriški koncert 2i>oca se bodo vršile v četrtek t. uri za moški, ob 15. uri za ženski sun. da se vsi, pevci in pevke, vaje. * Zvezne ga* t m. ob 8. zbor. Protočno udeleže Pevovodja. ^Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakoba. D^ torek 4. t m *i«»a seja , načelrustva fa ^^omištva točno ob 8H. Naj nihče ne "ftSreU (odsek za socialno izobrazbo). Da-oes ob 8. uri zvečer predavaje pn 5>v. Jakobu. Predava dr. Go* je velel odposlancema, naj prideta ; .raii na policijski kcanisariat, da se bo tam L ^zalo, kdo da sta. »Odposlanca* sta. bila zadovo4jna s tem predlogam, in vsi trije so se odpravili na komisarrat. Tod« rr^-? r»H:o sta oba * odposlanca* zbežala. Pozneje sta ra vendarle padla v roke pravici. lix, en tise: Marija Segrich in Natalij Peneta. :mata na vesti več tatvin. Aretacija. Včeraj zjutraj je bila aretirana v ulici Miramar neka Amalija Vidmarejva, stara 34 let, iz Sv. Križa. Ženska je obdolžena, da je ukradla dne 17. junija t. L krošnjarju Ivanu Vi-sintiniju, staremu 56 let, stanujočemu v ulici Cassa di Risparmio št. 12, 350 lir._ Politično društvo „Edinost" Podpisani vabi člane na ij 1 T torek 11. T prostorih ki se bo vršilo L m. na Opčinah pri Trstu, restavracije Kette. Začetek točno ob 9.30. DNEVNI RED: 1. Naša politična organizacija, pokrajinska in osrednja. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. V TRSTU, 3. julija 1922. Odbor Političnega društva « Edinost* V nedeljo zvečer okoli 9. ure, ko sta patruhnlo dva mestna stražnika po otici deli' Istituta, sta za dala pred skladiščem «Cooperat»va zia» v isti ulici dva mladeniča, ki sta skušala odpreti s ponarejenimi ključi vrata goriomenjenega skladišča. Stražnika sta se prav na tiho priplazila pred skladišče in aretirala oba mladeniča. Peljala sta ju na policijo. Tam sta se izkazala za Josipa Nadana in Emilija Toreslana. Oba počivata sedaj v zaporu Goroneo. Mnogo truda; malo raahiflra. V noči od nedelje na pondeljek, in sicer med 1. in 3. liro, so odprli neznani, neumorni nočni delavci s ponarejenimi ključi prazno skladišče v ulici Belpoggio št. 2. Tu so predrli debel zid, in prišli na ta način v trgovino z mešanim blagom Frana Wigele. V tej trgovini so se pošteno na-žrli čokolade; žejo so si gasili z maršalo. Par kilogramov čokolade in par steklenic maršale so spravili v žep, nato so začeli podirati zid, iki loči geriomenjeno trgovino od manufakturne trgovine Landsmasm. Po dolgem, napornem delu se jim :je posrečilo priti v manufakturno trgovino. Tu so «naskočili- -veliko železno blagajno in jo prevrtali. Toda v njej niso našli niti vinarja! V sveti, jezi so pustili vlomilno orodje na licu mesta in odšli. Tatovi t trgovini z mešanim blagem, V nedeljo po noči so vdrli ta-tiovi v trgovno z mešanim blagom Ivana Tarabocchia v ulici della Sani ta št. 1. Tam so ijedli sir, salam, mortadello itd. Ko so se pošteno napasii, so vzeli iz neke police kovček oblek in jo z njo popihali Tarabocchia trpi okoli 2000 lir škode. Samomor in trije posknšeni samomori. Orožnik Filip Baitinier, star 28 let, se je ustrelil v nedeljo z jutra? na orožniški' postaj v ulici Stella s samokresom v desno sence. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico, kjer je dve uri pozneje umrl. Kaj ga je dovedlo do tega koraka, ni znano. — Služkinja Ida Trani, stara 16 let, iz Pirana, brez stalnega bivališča, je šla v nedeljo popoldne v Bošket Tam je izpila nekoliko strupa. Toda njen čin sta zapazila dva mladeniča; eden ji je priskočil na pomoč, drugi je pa šel v bližnjo gostilno, od koder je telefoniral na rešilno postajo. Kmalu je bil zdravnik na Hcu mesta, izpral mladenki želodec in jo dal nato odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IX oddelek. Tranijeva je hotela umreti radi bede. — V nedeljo zv. sta bila pripeljana v mestno bolnišnico še neki Viktor A.f star 38 leti, stanujoč v ulici An to ni o Caccla št. 11, in Josi-1 ipno Klun, stara 22 let, stanujoča v ulici dei Rettori št. 2. Oba sta pila strup. Prvi radi dni-žinskih razmer, druga pa radi nesrečne ljubezni Velika tatvina. V nedeljo po noči so vdrE tatovi v manufakturno trgovino tvrdke Si trm na tekališče Vittorio Emamuele III št. 26. Tam so vse razmetali in se končno polastili nad 150 moških oblek. Obleke so odnašali iz trgovine po malem. Tvrdka trpi nad 30.000 Kr škode. Višek predrznosti. Včeraj zjutraj je bil aretiran in odpeljan v zapor Coroneo ghihec Andrej? Cernivani, star 57 let, stanujoč v ulici Scorzersa št- 13. Gkjbec je ukradel pred par cErievi, na zelo zvit način, ob navzočnosti orožnikov, v prosti luki tovorni avtomobil, ki je bil vreden svojih 11.000 lir. Škodo je trpel neki Achile Vans, stanujoč v ulior Scussa. Ghihec je bil že večkrat v zaporu radi tatvin in sle-parij. Petarda. V nedeljo se je razpočiLa pred sede. ženi fašistov pri Sv. Jakobu petarda, ki! ni k sreči nikogar ranila. Tudi škode ni povzročila. PRIKLADNIH II Hl II Majhen isvlecek Bombaževine Crčpe, bombaževinast, najmodernejše risbe Voile, bombaževinast, fant. risbe . . . Etantin modern . ........ .L 2.20 4.20 .L 4.80 Oepon, bombaževinast, enobarven.....«... L Tiskano blago» rožnato, za kmečke obleke.....L 6.50 Nogavice Vesti z Goriiktga Utonil je v Soči pri soškem mostu neki 18 tetini mladenič; podal se je v tekočo vodo a ni znal dovoli plavati, zato je plačal z življenjem. Zopet vlom v Gorici. Najbrže isti vlomilci, ki so obiskali goriški mam kri pij, so poizkusili svojo srečo tudi v prostorih davčnega oddelka deželnega odbora goriškega, prevrtali blagajno in odnesli 42.000 Hr, poleg nekaterih vrednostnih papirjev. Ulomilci so bili prišli skozi vrt, na katerem so že par noči poprej dobili zakopano vlomiino orodje. Čudno je, da se orožnikom po vsem tem ni zdielo vredno, da bi popazMi nai ta vrt, kjer bi bili z lahkoto prijeli vlomilce, ki so se dalje časa pripravlajli na to n radi lažjega že vnaprej vtihotapili orodje. Tatvina na goriškem municipiju, o kateri smo že poročali, e je izvršila od več ljudi, ker ,je bila blagajna premaknfena. V nji so dobili, kot je bilo končno ugotovljeno, 34.000 Ur. Ce bi bili prevrtali spodnji del blagajne, bi bili našli 150.000 lir Pač res drzni ljudje, da si še na municipij upajo. Pa saj srroft čas obiskal* še policijskega komisarja, da bi si šalo z municipijem ne privoščili. Skopo. — Kdo ve kaj? Slaboumni Ivan Luin iz Skopega št. 26 je izginil z doma v sredo zjutraj 28. junija in se ni več povrnil. Imenovani ima 71 let, nosi srvo bradica, na desni nogi nosi radi rane copato iz krpe, na levi pa čevelj iz usnja, oblečen po domače in slabo, mesto jope ima vojaško poletno bluzo. Dobri ljudje, ki bi ga videli, se prosijo, naj ga po mogočnosti ustavijo kx takoj javijo družini Luin, Skopo št. 26. Z učiteljišča v Tolminu. Ravnateljstvo omenjenega zavoda nam javlja: Zrelostni izpiti za one kandidate, ki so pred 15. junijem t. 1. vložili tozadevne prošnje, se pri-čno dne 10. julija ob 8 uri pri Slovenskem učiteljišču v Tolminu. Iz Avberja. Slednjič vendar! Naše nekdaj spl ceno znano pevsko - bralno društvo «Kraški vrh» priredi dne 30. julija v proslavo Simona Gregorčiča m svoje dvajsetletnice velik naroden praznik z bogatim sporedtoni. Sodelovala bodo blagohotno sosednja bratska društva. Druga pa prosimo, naj za rečeni dan ne določijo svojih morebitno namerovanih prireditev in jih bratsko vabimo k udeležbi. Ivana Bandel Šolskemu dru- po DAROVI V počastitev spomina smrti daruje družina M Sknšč L 20, štvu. Šolskemu društvu v po čaščenje spomina g. Ivanu Bandel L 20.— Niče. V počaščenfe spornima svojega ljubljenega in nepozabnega očeta darujeta Ivan in Josip za «Šolsko društvo L 50.— in društvu ^Dobrodelnost* L 50. Lonejrski podružnici «Šolskega društva* je daroval odbor tamkajšnje podr. Kmetijske zadruge L 30. g. Mihael Cofe, Stariinov L 15; srčna hvala! Denar hrani blagfejničarka. Dr. Mikuletič Hr 10, za goritke sirote. Denar hrani uprava. J Nogavice, svilene, Ia izbera, v vseh barvah . • . # . . L 13.8« Nogavice bele, barvane in črne...........L 5.20 Nogavice, mučlinaste bele,barvane in črne......L 7.30 Nogavice mušlinaste jako line, bele barvane in črne . . L 9.2© Nogavice, mušlinaste, posebna vrsta, bele, barvane in črne L 15. Sukno Alpacas Ia za kopalne obleke . ......... . II za potovalne plašče ...............L DI za moške jopiče ................L 38.— Kopalne potrebščine Kopalne oblek e moške............. . . L 13 » Kopalne eblefce ženske, iz sukna..........L iS,— ^fl Kopalne obleke, ženske, iz tricota, zadnja moda ... L 33.50 ^ Kopalni čreviji..................L 9.— Kopalne čepice, moderne oblike od.........L 6.50 Gobasto blago za kopalne obleke, žive barve.....L 28.— plašči kakor cappe ............L 85.— Pyiamas moški, za obrežje...........L 130 Corso V. E. III. 16. Teh 10-08 IIIMMMII oglasi TEČAJ za poučevanje angleškega jezika začne s 15. julipem. Tečaj bo vodila angleška, uči. tel'jica ki govori več Jezikov: angleškega, francoskega, itatiranskega, slovenskega itd. Kdor želi obiskovati tečaj, mora se prej vpćsati pri te$ učiteljici n scer najkasneje do 15. julija t. L Naslov: Farfield Rojan, Scorcola S. Pietro št. 104. 1297 Corso V. E. III. 16. Tel. 24-24 MEYERJEV LEKSIKON, konversacijski, 17 zvezkov, V izdaja, kakor tudi zgodovinska in bogato ilustrovana knjiga «Im Wandel der Jahrtausendle», se proda za polovično ceno. Vse je dobro ohranjeno. To ugodno priliko posebno toplo priporočam našim denarnim zavodom, trgovskim in odvetniškim pisarnam in bralnim društvom. Pismene ali ust-mene ponudbe na naslov: Ivan Meljavec, Via Antomo Stoppani 5, IL 1300 POSESTVO, obstoječe iz hiše s trgovino z mešanim blagom, ife dveh n^rv, travnikov, pašnikov, treh delov gozda, se proda. Zraven tega se proda še krava, konj, telica, svinja in dva voza. Kupec naj si pride ogledat do 9. t, m. do poldne ker bo popoldne posestvo prodi&no na javni dražbi. Husu Franc, Orlek št. 9. 1301 MIZE ia STOLICE, zložljive, za gostilne in vrt se prodajo po ugodni ceni. Via Geppa 17, skladišče. 1302 ODDA se v najem lepa trgovina z mešanim blagom v Kočah, 8 minut oddaljeno od postaje Prestranek. Radi carinskega in drugih uradov, sijajna1 bodočnost. Ponudbe pod «Trgovina* na upravni«tvo. 1298 Za izkazano sočutje, prekrasne vence in za mnogoštevilno udeležbo prt nafiegs ljubljenega in nepozabnega očeta, tasta in starega očeta pogreb11 Ivana Bancšel izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo iskreno zahvalo. TRST-ROJAN, dne 3. julija 1922. 452 Družine BANDEL-ZIMK. immmmmm*'mBSsf^^-:m - - POPOLNA SOBA L 600.—, druga bukova masivna z lekarnico in psiho se prodata. Fon-deria 3. 1282 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in bovje po najvišjih cenah plačuje edini sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. Traži se za jedno domače parobrodarska društvo* 454 SREBRNE KRONE plačam L 1.72, L 460. Pondares št. 6, I. nadstr. goldinarje 1210 SLUŽKINJO, Slovenko, družina. Prijaviti se: št. 1 A, L nadsrtr. išče jugoslovenska Lent-ifc, Belpoggio 1299 KLAJNO apno za živino ima v II. Bistrici. v zalogi lekarna 28/6 POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se prodaja via Fonderia 3. 1281 POZIV na XXVI. glavna Postiiiliiic* u Voloskom r«f. ntftafi •»• Of|r. JanCtnJc koja će se obdržavati dne 15, julija u 16 sati u društvenim prostorijama sa ovim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika posljednje glavne skupštine; 2. Izvješće Ravnateljstva; 3. Izvješće nadzornog odbora; 4. Izbor ravnateljstva, nadzornog odbora i društvenog suda. 5. Zaključak o upotrebljenju Čistoga dobitka. 6. Promjena § 45. društvenih pravila; 6. Slučajni predloži. 46i Ravnateljstvo. Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, stara mati in tašča Heleni Mbč roj. Sfoltz dne 2. julija v 76. letu svoje starosti preminula. Pogreb se bo vršil danes ob 16.30 iz mrtvašnice mestne bolnišnice v cerkev Sv. Antona- in potem na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 4. julija 1922. Fani por. Suban, hči. Benedikt Suban, zet. Hlebe Vilma, Pavla, Marija, vnukinje. Družine Gombač, Suban, Hlebe. Prostovoljna Nastup službe može si jediti odmah. — Pis-i mene ponude, obložene svedodibama o desadanjoj praksi neka se izvole uputiti na upravništvo lista, pod chtffrcsn «P», V četrtek dne 13. (trinajstega) julija 1922 ob 9 uri dopoldne se bode prodajalo potom sodni je na Hcu mesta v Dobravi jah na prostovoljni dražbi celo posestvo g. Viktorja Zgouika, nachičitelja v Kojskem pri G carici, ležeče v Dobravljah in obstoječe rz. dveh hiš in zemljišč pod pogoji, ki se lahko vpogledajo na sotiniji v Ajdovščini. 453 Kr. Pretura v Ajdovščini, 30. junija 1922. Or. L. BOROVICKAI Trst - Via Genova f 3f V« ordinira za Kožne in venerlfre bolezni od 10-12, 3-7. S Ob nedeljah in praznikih 5 od 10-12 ure. 62 I hmJ Velika zaloga vina, žganja ln likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xyti!as iU 6, Itftfon 2-8C. Vodno v zalogi in po cenah izven vs&ke konto* kurence: pristen istrski tropfnovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni izdolki: šumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. Sp«