LETO III, STEV 27
üülí@rt patato 2. julija 195^
posamm Številka io din
Porast kmetijske proizvodnje in
Vedno večja proizvodnja kmetijskih pridelkov zahteva, da naše zadruge, kakor tudi trgovska podjetja s te vrste proizvodi, čimprej razmislijo, kakor organizirati odkup, prevoz in prodajo, da ne bo blago nekje obležalo in se pokvarilo. K temu jih sili tudi to, da v našem okraju skoraj ni poljedelskih pridelkov, ki bi lahko čakali o skladiščih, ampak so večidel le taki, ki zahtevajo takojšnjo odpremo in porabo, odnosno predelavo.
O porastu kmetijske proizvodnje nam govore podatki zadnjih let. Leta 1952 so zadruge in trgovska podjetja odkupila skupno 4 milijona 300 tisoč kg sadja in zelenjave. Leto 1953 pa skoraj še enkrat toliko: 8 milijonov 200 tisoč kg. , Letos predvidevajo, da bodo odkupili okrog 10 milijonov kg. Naravno je, da tak porast proizvodnje in odkupa narekuje vedno večjo skrb in vedno boljšo organizacijo prometa s temi proizvodi.
Pri tem je •važno dvoje stvari. Prvič — ureditev zbirnih odkupnih centrov in ekspeditivnost; drugič — usmeritev kmetijske proizvodnje v takem smislu, da bo proizvodnja posameznih pridelkov kakovostno in količinsko v skladu s potrebami tržišča, upoštevajoč pri tem specifične 'irilike pridelovanja in motnje. ki lahko nastanejo zaradi vremenskih neugodnosti.
O prvem vprašanju so nedavno razpravljali upravniki KZ na posvetovanju, ki ga je sklicala OZKZ. Sklenili so organizirati toliko zbirnih centrov, da bo zadostovalo in a ne bi treba kmetom čakati i vozovi pozno v noč in izgubljati čas. Glede drugega vprašanja pa zadeva 7ii tako preprosta. Tovarna Arrigoni je sicer že navezala stike a zadrugami za odkup industrijskega paradižnika, vendar je način pa vianjkljiv. ker tovarna zahteva ena komeren dotok skozi vso sezono, kar je nemogoče zaradi tega, ket paradižnik ne dozoreva enakomerno in ga nobena pogodba na to ne bo prisilila. Mnogo bolje bi bilo vsekakor, da bi tovarna računala, da bo večji del paradižnika morala odkupiti v dobrih 15 dne in se temu primerno pripravila.
Druga pomanjkljivost večjih odkupnih podjeti jje, da sicer imajo pogodbe z zadrugami ali vse preve! splošne. Nanašajo se na »vso proizvodnjo«. Tako poslovanje ne daje proizvajalcu možnosti, da se orientira niti glede vrste pridelkov niti glede. kakovosti. Zato so te pogodbe le nekakšna oblika medsebojnega sporazuma od katerega ima za-dru°a io korist, da lahko svo'" pro proda, podjetje pc ?:"itov-Ijeno primerno količino pritmcij, p<". katerih je veliko povpraševanje. No njihov račun tudi pozneje krije eventualne poslovne izgube, če j< kasnejših proizvodov več, kot. jih lahko plasira.
Imamo pa tudi proizvajalce, ki i začetku streme po čim višjih cenah, in ne mislijo kaj ho, ko bodo tudi v drugih krajih dozoreli razni pridelki. Prve pridelke dajo brez vsakih obvez tistemu, ki dražje plnčn. ko pa jim kasneje drvi pndelh "■>'njojo, vale krivdo na domača trgovska podjetja, ki skrbe predvsem, da zadovolje V ste zadruge, s katerimi so pogodbeno vezana.
pritoževati. Lani je isto podjetje izvozilo' kmetijskih pridelkov za 83 milijotiov dinarjev, letos pa farno v prvih šestih mesecih za 63 milijonov. In če bi imelo več takih pridelkov, kot so jagode, po katerih je povpraševanje, bi lahko bil izvoz še znatno višji.
Vendar pa bi bilo pogrešilo misliti, da bomo samo z povečanhn izvozom rešili ta vprašanja. Trenutno je1 mnogo važnejše domače tržišče, ki je gotov odjemalec. Zato bodo morala naša podjetja tudi v tem pogledu marsikaj urediti: razpon cen, nepoznanje trga, zanemarjanje manjših krajev, slaba povezava s sorodnimi podjetji na drobno in druge pomanjkljivosti, občutno ovirajo prodajo kmetijskih pridelkov, zlasti V času iiajvečje proizvodnje.
Majhna gozdna raven pod Velikim vrhom in Fajtovim hribom nad Renčami. Tiho prihajajo iz vseh smeri preprosti delovni ljudje. Nobenega razgleda ni od tam, ker ga zakrivajo hrasti in grmovje, vendar se je zbrala lepa družba. Ta skupina ljudi je prišla da bi govorila o drugačnem razgledu — o razgledu v bodočnost — ki si jo je kmalu po.tistem sestanku aa-čedo kovati primorsko ljudstvo.
Te ljudi je poklical — CAS. Občutili bližino dni, ki so jih napovedovali veliki ljudje zatiranega slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Niso jim bile neznane Pre-• šernove besede: »V sovražnike z
PRIČA VELIKIH ZGODOVINSKIH DOGODKOV
oblakov — rodu naj našega trešči grem«, ki jih je pred sto leti zapisal v »Zdravljici«. Pcmnali so napovedi pesnika Gregorčiča, čutili so bližino tstih dni, ki jih je napovedoval Cankar, čutili so dolžnost, dn izpolnijo napoved, željo ljudskega umetnika Župančiča: »Da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, bo sine dan,
da vstane, plane kladivar, ki a-divar silni iz nas.. . .«
Dne 8. julija 1941. je ta skupinica ljudi, v kateri so bili Anton Ve. lušček — Matevž, Bogomil Viž;n. tin, Martin Mozetič in še nekaj najbcfld revolucionarnih IjucSi i« kraja, prižgala iskrico upora, ki se je kmalu razširil po vsej Primorski, stanek imenovala — so sprejeli >) Na širši konferenci — kot so se* temeljn'h točk Osvobodilne fron-te slovenskega naroda in sklenili: da bodo po vsej Primorski razširili OF pod vodstvom KPS,
da ne bodo priznali krivične meje, ki je takrat ločila Primorsko od Jugoslavije,
da bodo po vsej Primorski organizirali borbo za osvoboditev domovine.
Iz navzočih tovarišev so sestavi« lj prvi Primorski okrožni odbor OP in po sestanku še okrožni komitet za Goriško.
Na Kremanjcah ('tako pravijo temu kraju), po trinajstih letih. Iz zelene trave se dviga dva metru visoko kamenito znamenje v katerem je vzidana plošča z napisom: »Mesto prvega sestanka KP Primorke. 8 julija 1941. Ta dan je Partija pozvala primorsko ljudstvo v boj za njegove pravice in svobodo«.
Ta napis pove obiskovalcu, da stoji na zgodovinskem kraju. Res! Ce se samo bežno povrne z mislimi na tiste dni leta 1941 in se spomni — takratnega obraza domovine — mora priznati, da je to mesto res zgodovinski kraj. Ko je okupator s svoj ni vojnim strojem zatlačil meio z vojaštvom, fašist}, kvesturni, topovi, trdnjavami, žičnimi ovirami, itd, je ta majhna sferama govoriCn o uporu proti tako močnemu vojnemu stroju! In to o uporu brez orožja! To -ni bila poteza obupatnea. ki ne ve več izhoda, temveč je bila zavestna poteza ljudi, ki vedo kaj hočejo in so se odločili, da za vsako.ceno uničijo ali pa izženejo sovražnika iz svoje domovine
Renče so zaradi goste naseljenosti že dolgo ča.sa pred prvo svetovno vojno nosiiie pečat proletar-ske vasi. Delovni ljudje so b;'I: prisiljeni iskati kruha po svetu. Ga-rači za interese tujih kan talistov so že zgodaj spoznali krivice in zatiranja takrat vladajočega kar pital'zrna. že leta l«Cn so se ren-šk delavci začeli združevat1 v So-oal-demakrafcki stranki. Organizirali so se po vseh mestih, kjer so delal' v Trstu, Lutbljani, Sarajevu, Gradcu Insbrucku.itd. Leta 1914 so b'li ti delavci pokli-
(Nadaljcvanje na 2. strani)
Prav zato že sama praksa narekuje več reda in sistematičnosU, v prvi vrsti pa tudi forsiranja pridelovanja tistih pridelkov, po katerih je največ povpraševanja. Seveda ne smemo besedo »forsiranje» razumeli vulgarno. Gre za potrebni stimulans glede cen in obrazložitev proizvajalcem, kaj bodo laže prodali in kaj teže ter kakšne perspektive so glede na domača, kakor tuja tržišča. JLetos, kakor tudi• v prejfcnjih letih, so se n. pr. zelo obnesle jagode. Tako glede možnosti prodaje, kakor tudi cene. Podjetje Fructus je doseglo na zunanjem tržišču ceno 315 dolarjev za tono jagod v primeri z lanskoletno ceno 260 dolarjev. In to samo zaradi boljše kakovosti in okusnejše embalaže.
Sploh se glede izvoza ne moremo
SOCA IN SABOTIN —
(Nadaljevanje s 1. strani) cani pod orožje. Takratna avstrijska oblast je nekatere imela pod nadzorstvom. Bili so zaznamovani kot nezanesljivi.
Leta 1920 so v Renčah ustanovili Kulturno-prosvetno društvo »Ljudski oder«, ki je štelo 180 čla-nov. Imelo je igralsko skupino, mešani pevski zbor in knjižnico. Igralska skupina je nastopila doma, v Vrtojbi, v Opatjem selu in celo v Tolminu.
Na pobudo nekaterih zavednih delavcev so s prostovoljnimi prispevki kupili zastavo KP in ustanovili celico. 1. maja 1921 so to zastavo prvič nosili po Goriških ulicah. Komaj leto kasneje so morali zastavo skriti, ker je fašizem začel s sferahovainjem. Ko so nekoč prihrumeli iz Gorice fašisti in napravili 'preiskavo na sedežu KP, je tovariš. Alojz Martinuč odnesel zastavo pred nosom fašistov skozi okno. Fašisti so potem razpisali 30.000 lir nagrade za tistega, ki hi povedali, kam so skrili zastavo. Niso dobili Juda Iškarjota! Leta 1929 je delegacija KP potovala z zastavo v Švico in je tam praznovala Prvi maj. Po vrnitvi domov, so zastavo zazidali med dve steni, kjer je ostala skrita vse do osvoboditve. Ob zgodovinskem V. kongresu KPJ so zastavo poklonili tovarišu Titu.
Ko je bila v novembru 1941 v Trstu razprava proti skupini 60 Slovencev — antifašištov, Tomaži-ču Kosu, Vadnjalu, Bobeku in drugim, so renski aktivisti organizirali v vasi in okolici lisfckovno akcijo. Besedilo na listkih je pozivalo ljudi na maščevanje ustreljenih žrtev. Fašisti in karabinjerji, ki so bili takrat v Renčah so se potuhnili. Ustrašili so se odkrite besede.
V četrtek 8. julija bodo prebivalci občine Renče praznovali in se spominjali na vse, kar so daili med narodnoosvobodilno borbo — in še prej — za uničenje fašizma. Ob tej pomembni zgodovinski obletnici se bodo spominjali tudi vseh tistih, ki so svoja življenja dali za svobodo in lepše življenje. Tem so sredi vasi postavili lep spomenik. Na steni hiše ob spomeniku pa so zapisali tele pomenljive besede:
»Popotnik, ki tod mimo prideš —
vedi,
da še je živ v grobovih teh naš sen Prisluhni trpki braitovski besedi, premisli našo žrtev — naš namen«.
Lepših in pomembnejših besed res niso mogli zapisalti. Velike žrtve, k iso jih doprinesli vsi jugoslovanski narodi — in jih še vedno doprinašajo — so imele in imajo tudi danes namen: bratsko sožitje doma, bratsko sožitje v svetu med vsemi narodi.
Zasedanje okrajnega
Novi Gorici, potrditev preimenovanja nekaterih naselij v okraju, razrešitev in imenovanje novega upravnika okrajne lekarne v Cerknici, itd. so razpravljali in sklepali o cenah zdravstvenih storitev ženske bolnice in zdravstvenega zavoda v Postojni in Ilirski Bistrici, o domu onemoglih in vzgajališču v Planini, o gozdni upravi pri OLO. potrdili so zaključne račune gospodarskih organizacij za leto. 1953, itd. Razpravljali so o sistemizaciji oddelkov na osnovnih šolah, ker je rrmogokje kazalo postaviti peti razred, o ustanovitvi Državnega kmetijskega posestva Markovec in o grosističnih podjetjih. Med drugim so tudi sprejeli
Strela je udarila v tri hiše v Trseku
Vročina, ki jo imamo zadnje čase. je res neznosna. Že navsezgodaj zjutraj pripeka tako, da se ljudje zaskrbljeni ozirajo v nebo. »Da bi line prišla kaka nevihta,« pravijo.
Prejšnji teden v četrtek se je nenadoma pooblačilo. Temni oblaki so kazali, da ne bo šlo vse po sreči. Iz oblakov so začele švigati strele kot za stavo. Naenkrat je strela udarila v neko hišo v Trseku. ni pa napravila škode, razen veliko strahu. Kmalu nato je udarila še v drugo in nato še v tretio hišo. Naravno, da so bili ljudje zelo v strahu ,ker so se naravne sile tako razdivjale prav nad njihovo vasjo Strela je ubila osla in je tako na-napravila najmanjšo škodo.
Zavoda za pospeševanje gospodarstva
Kako zatirati »listno pegavost« (palež) na paradižniku
Zaradi zelo nepovoljnih podnebnih razmer se ie letos pojavila v našem okraju na paradižniku v zelo velikem obsegu huda bolezen »listna pegavost« (palež). Listi dobijo pege, ki se pojavijo nepravilno no listju in ki dobijo poprej rumeno, nato rjavo barvo in se končno posušijo.
Kako bolerzen zatiramo? Takoj ko opazimo na listju pege, moramo pričeti z škropljenjem z »žvepleno apne.no bro^jro«, ki jo pripravljamo na sledeči način: 20 kg žvepla v prahu dobro zmešamo s 27 kg gašenega apna, nato doli jemo vode na 100 litrov V železnem kotlu kuhamo mešanico, tako :la vre počasi 3A ure m"'! vremier" Vcozt^ cesto premešamo in dolivamo vode, kolikor je izhlapela. Skuhano brozgo hladimo nato pa
odlijemo rdečo bistro tekočino od vsedline. Brozgo hranimo v steklenicah ali sodih, da nima do nje pristopa zrak.
Žvepleno apneno brozgo uporabljamo v 2,5% razstopini. (na 100 litrov vode vzamemo 2,5 kg te brozge.).
Namesto žveplcne apnene brozge uporabljamo »Šolar« ali »Sumbarit« v 1% razstopini ali »Cosan« v 0, 3% razstipini (na 100 litrov vode 30 dekagramov Cosana).
Ker so se na paradižniku pojavile tudi druge bolezni glivične narave (peronospora), lahko mešamo vsa omenjena sredstva s razstopino modre galice, ki jo uporabljamo navadno proti pe-ronospori.
Iz okuženih njiv moramo pred škropljenjem odstraniti vse okužene liste in jih na mestu sež-gati.
V sredo 30. junija sta se sestala na skupno zasedanje oba zbora okrajnega LO Postojna. Poslanci so razpravljali večinoma o gospodar-sko-upravnih vprašanjih. Na dnevnem redu ie bilo kar 29 različnih vpraianj. Poleg admiiiistrativno-upravnih posegov, kot imenovanje upravnega odbora pri podružnici Narodne banke v Postojni, razrešitev sodnika pri okrožnem sodišču v
§1 m
odlok o razpisu prvega natečaja za kreditiranje investicij v gospodarstvu postojnskega okraja.
Na koncu je okrajni LO odobril 600.000 din za pomoč poplavljen-cem v Celju.	R. B.
Cerknica
Občinski odbor SZDL Cerknica je v svojem območju organiziral akcijo za zbiranje pomoči poplavljen-cem v Celju. Do sedaj so ustanove podjetja in posamezni kmetje zbrali že nad 1,500.000 din vrednosti v lesu, ki ga bodo poslali v Celje.
Nevihta s točo na Goriškem
V noči od ponedeljka na torek je nad Goriško okolico divjalo hudo neurje, ki je povzročilo znatno škodo. Toča je klestila posebno na Gr-garskem, Spodnjem Vipavskem in v okolici Šempetra, kjer še ni urejena obramba proti toči. Veliko škodo je napravila na dozorevaj očem žitu in vinogradih. V Brdih so strelci proti toči dvakrat nastopili s svo-'o »artilerijo« in so porabili skoro vse rakete. Imeli so uspeli, ker je namesto toče začel padati močan dež, Močno treskanje je povzročilo več poškodb na daljnovodih in električnih napravah. Cementarna v Anhovem je morala več ur čakati na tok, Nova Gorica pa je bila skoro do jutra brez luči.
Pionirji osnovne šole iz Igavasi
SLSspelhi osnovne šole w WSpawi
Pravkar končano šolsko leto 1953-54 so tudi na osnovni šoli v Vipavi lepo zaključili. Pred dnevi je osnovno šola priredila zaključno predstavo z razstavo risb, ročnih del in zvezkov, katero si je ogledalo precej ljudi, predvsem starši šolarjev. Tudi ufini uspeh je bil dober, saj je od 103 šolarjev izdelalo devetdeset šolarjev. Letošnji u-čni uspeh je bil boljši od lanskega, šolarji so redno obiskovali pouk, saj je bil ob^sk kljub hudi zimi in burji kar 96 odstoten.
Ob zaključku šolskega leta je bilo 29 odiičnjakov nagrajenih s knjigami, ki jih je razdelil predstavnik šolskega cdbora. Za knjige so pri-bjpeva!''a vpavsfca podjetja. Tega dne je bilo tudi 52 šolarjev I. in II. Tazreda sprejetih v pionirsko organizacijo.
V maju so v parku otvorili tudi lepo otroško igrišče, kjer se šolarji in predšolski otroci posebno v teh dneh zelo radi igrajo.
Za konec šolskega leta je šolski c.dbcr omogočil šolarjem izlet k slapu Savice in v Bohinj; na ta način so tudi vipavski otroci spoznali. lepote naše Gorenjske.
Sodelovanje staršev z učitelji je bilo zelo tesno in plodno; veliko pa je pomagal šolski odbor, ki se je zanimal za vse težave in probleme šole in jih pomagaj reše-vaiti.
]/anganel
Pri nas je letos dobro obrodil zgodnji krompir. Kmetijska zadruga je do seda.j odkupila že nad 4 vagone in predvideva, da bo odkupila še okoli 8 vagonov krompirja. Zelo dobro so obrodite hruške »pe-trovke«. Zadruga jih dnevno odkupi do 70 stotov. Kmetom plačujejo te vrste hrušk od 20 do 22 d-.-n kg. Veliko so ljudje izgubili pri češnjah. Skoro vsakemu srednjemu kmetu jih je slabo vreme uničilo od 3 do 4 stcfce.
Precejšnjo škodo je slabo vreme napravico na nasadih paradižnika Poleg percnospore se je pojavila še neka rlruga bolezen, zaradi katere se listje suši in odpada.
lava ?
Šolska razstava v Sežani ob zaključku šolskega leta je taka, da je ne bi spravil v Jakopičev paviljon v Ljubljani. Prava razstava! Po mestu okusna in nazorna vabila, v šolski veži vpisna knjiga za obiskovalce, namesto vstopnine nabiralnik za prostovoljne prispevke. V štirih razredih šole pa dela naše mladine iz osnovne šole, gimnazije in vajeniške šole.
Ne veš, kaj bi prej občudoval. Takoj na oko presodiš, da je bila to dekliška roka, ki je koščke tkanine pretkala in oživila z živobarvnimi okrasi in da se je le iz sanjarenaj dečkov, kako bi se vozili z ladjo ali zrakoplovom v daljne in nepoznane kraje, porodil model letala, kot da se bo kar pred tvojimi očmi dvignil v zrak. Nič ne motijo njihovih linij poleg ležeči razni izdelki okornih oblik, ki pa so za možgančke učenca prvega razreda osnovne šole največji umotvor.
Vse stene so polne pestrih risb od okorno narisanih raznih živali do živih cvetlic, da kar zaduhaš njihov vonj. Natančno izdelani načrti raznih naprav — risbe vajeniške šole pa že kažejo zanesljive bodoče obrtnike-mojstre.
Radijski krožek je razstavil razne električne naprave od elektroskopa, galvanoskopa, reostata, električnega zvonca in še mnogo drugih naprav do elektromagnetnega telegrafa, vse pod električno napetostjo, tako da "bi vam bil lahko že kar z razstave po Morsejevem pisalnem telegrafu opisal svoje vtise. Vsekakor pa je ta razstava rezultat velikega truda učiteljev in profesorjev, ki so razstavo tako okusno uredili, da bi se lahko kosala z razstavo, ki bi nastala pod ugodnejšimi pogoji.
Za zaključek šolskega leta je gimnazija v Sežani pripravila še majhno interno akademijo s petjem in recitacijami. Svoje pesmi in črtice so čitali člani literarnega krožka na gimnaziji. Ni rečeno, da ne bo kdo izmed njih recitiral svojih del še kot pravi pesnik ali pisatelj. Akademija je bila prav primeren trenutek za nagraditev najboljših dijakov z lepimi knjigami. Ob tej priložnosti smo slišali, da je imela gimnazija 240 dijakov, zdelalo pa je razred 14-5 ali 60 %. Večina ostalih, ■ki so odšli iz šole s povešeno glavo, pa bo lahko na koncu počitnic popravila, kar je zdaj zamudila,
Z. D.
Zaključen je gospodinjski tečaj v KI RUŠEVJU
V aprilu je prišla v Hruševje pri Postojni mlada gospodinjska učiteljica Ivanka S trle iz Markovca v Loški dolini, da bi učila naša dekleta kuhanja in gospodinjstva. Na pobudo tukajšnjega učiteljstva, se je v ta koristni tečaj prijavilo 20 mladih deklet, ki bi rade postale pridne gospodinje in dobre kuharice.
Mlada voditeljica tečaja je kmalu razdelila dekleta na dve skupini in jim odkazala delo tako, da so vsa dekleta posečala tečaj -3 krat tedensko po 6 ur dnevno.
2e prvi teden se je pokazalo, da bo imel tečaj lepe uspehe. Dekleta so z velikim veseljem in vestnostjo kljub delu na polju, prihajala na tečaj. Vsakikrat so imelo najprej teoretičen pouk: o lepem vedenju, kako serviramo gostom, o gospodinjstvu na splošno in pisanje receptov. Nato so odšle v kuhinjo in ^ridno prijele vsaka za svoje delo. Zal, da je bilo premalo časa, da bi se več učile tudi ročnih del, kar je prav tako potrebno vsaki gospodinji.
Prišel je zaključni dan tečaja. Ves teden je bilo v kuhinji živahno vrvenje. Dekleta so pripravljale izdelke za razstavo. Treba se je bilo zares izkazati in napraviti vse čim lepše, zato se je videlo na mladih obrazih deklet le nekoliko zaskrb-lejnosti. Toda iz dneva v dan je bilo opaziti na mizah vedno lepšo stvari, kar je dalo dekletom nove-iT i poguma, pa saj so se tudi zanesle na svo'o voditrfiieo.
V soboto, 12. junija so pripravilo
v prostorih Obč LO Hruševje kras-
no, zelo okusno urejeno razstavo. H kuharski razstavi pa so priključili svojo šolsko tudi naši šolarji osnovnih šole Velikega Ubeljskcga, Šmihe-la pod Nanosom in H ruševja. Razstavili so namreč prvič po osvoboditvi svoje ročne prispevke.
V nedeljo, 13. t. m. so bili ves dan odprti razstavni prostori. Razstavo je obiskalo veliko ljudi. Vsi so bili zelo presenečeni, saj niso kaj takega pričakovali. Popoldne pa so naše tečajnice nastopile tudi na odru, kajti med tečajem so se pridno pripravljale na prireditev. Pri igrah sta sodelovala tudi mladinca Lumbar Ljubo in Ogrizek Rafo ¡2 Ilruševja. Nastopih so z dvema veselima enodejankama, gledalce pa so še prav posebno navdušile z venč-kom narodnih plesov iz Gorenjske in Hrvatske. Tako so vsi odnesli od tega dneva najlepše vtise, saj je bilo za Hruševje res nekaj posebnega.
S. P.
Žito j@ dozorelo . . .


Klasje pregleduje
V obmorskem pasu koprskega in bujskega okraja je dozorela pšenica. Lepo se odražajo od zelen;h vinogradov in travnikov rumene lise zrelega žita. Dolgotrajno pomladansko deževje je za nekaj} dni zakasnilo zoritev, ni pa kot kaže vplivalo na pridelek. V okolici Novi-grada v bujskem okraju bo po mnenju kmetijskih strokovnjakov pridelek pšenice večji kot je bil lani Na Koprskem predvidevajo srednjo letino žita, Po nekaterih krajih bo pšenica boljša kot je bila lani. Zelo lep je povsod ozimni ječmen, ki je dozorel in nima najmanjšega sledu rje. Posevki pšenice so ostal! redki na krajih^ ki so ispostavlje-ni burji, drugod pa je pšenica zelo lepa in je lepo dozorela. Ker ni bilo neviht, stoji žito lepo pokonci, da bodo povsod lahko želi s stroji
Mi
f'e ftwi take-?
Avtopodjetje »Kras« iz Sežane je do pred dobrim mesecem vzdrževalo avtobusno progo Sežana — Kubed —- Gračišče — Sočerga. To progo je naenkrat ukinilo z izgo-orom, da nima na razpolago avtobusa in da ima z njo le izgubo. Tako je ostalo 2400 prebivalcev občine Gračišče brez vsake zveze z okrajem, kamor morajo ljudje večkrat potovati zaradi opravkov. Do Mostičja pod Črnim kalom imajo sedaj 7 km poti, če hočejo dobiti vezo z avtobusi, ki prihajajo iz Kopra, Do prve najbližje železniška postaje pa imajo iz Gračišča, kjer je sedež občine, 2 in pol tire hoda, oddaljene vasi pa celo 3 in pol ure. Prebivalci občine so zaradi tega ■lo prizadeti in prosijo, da bi avtopodjetje uredilo zadevo tako, da bi znova vzpostavilo omenjeno zvezo. Če ne bi šlo drugače, naj bi se dogovorilo z avtopodjetjem »Slav-nik« o Kopru. Upajo, da bo ta njihova želja v najkrajšem čas-1 izpolnjena.
m
Mmimšš
SsSSsSs
f
O Dijaškem domu v Postojni smo že marsikaj bruli v naših časopisih, vendar vsi članki, ki so bili objavljeni že preteklo šolsko leto in letos ,nfso prikazali resničnega stanji. Preteklo šolsko leto učni uspeh ni bil -zadovoljiv ,za kar pa ne moremo pripisovati vse krivde dijakom in vzgojnemu osebju. Glavni vzrok za neuspeh so bile neurejene razmere v domu, ker smo so vselili v nedograjeno stavbo in so bili več mesecev še delavci v domu, knr je bic-z dvema oviralo gojene? pri resnem delu. Tudi to šolsko lete so se pogoji le nekoliko izboljšali. Dom je še vedno brez kuhinje in obednice, tako da so morali gojenci vse šolsko leto ob vsakih vremenskih neprilikah hoditi več sto metrov daleč na hrano. Uprava doma je skrbela, da so imeli gojenci vedno dobro oskrbo, za kar se je treba zahvaliti tudi Ljudskemu odboru MO Postojna, ki je dom finančno podprl. Bili smo v stalni povezavi z ravnateljstvom gimnazije in profesorskim zborom. Postavljena je bila mladinska organizacija, ki je skrbela predvsem za politični, kul-kulturni napredek gojencev, vodila pa je računa tudi o učnem uspehu. Gojenci višjih razredov so si vedno tovariško med seboj pomagali, tako da so boljši učenci nudili pomoč slabšim. Gojencem nižjih razredov so, poleg medsebojne pomoči, pomagale tudi tovarišice vzgojiteljice. Tako so ob zaključku šolskega leta dosegli zadovoljiv učni uspeh. Od 111 gojencev jih je izdelalo S9 ali SO,2 odstotka. Od teh so 4 odlični, 16 prav dobrih, 45 dobrih in 24 zadostnih. Nezadostni uspeh imajo 4 gojenci, ostalih IS pa ima pravico do popravnega izpita.
Poleg tega so gojenci dijaškega doma aktivno sodelovali na kulturnem in športnem področju. Večina jih je vključenih v TD Partizan. V domu je uspešno deloval modelarski krožek z 12 člani. Fotoamater-ski krožek z 20 člani je uspešno zaključil A tečaj. Dve dramski skupini sta v okviru SKUDA uspešno inaštu-dirali igri »Srečni dnevi« in »Zupanovo Micko«, s katerima sta vsaka dvakrat nastopili v Postojni, Gostovali sta tudi v Ilirski Bistrici in Prestranku. Skupina, ki igra »Srečni dnevi« je gostovala tudi na mladinskem festivalu v Kopru. V okviru SKUD deluje tudi folklorna skupina, Med gojenci doma so tudi zelo dobri " odbojkaši, strelci in šahisti. Aktivno je delovala mladinska Ljudska univerza. Bilo je več zelo dobrih predavanj, za kar se moramo zahvaliti predavateljem, predvsem tovarišem profesorjem.
Našteli bi lahko še marsikaj. Lahko pa trdimo, da so bili v tem šr>1 skem letu gojenci doma zeln aKtivnt v izvenšolskem delu, a so kljub temu dosegli zadovoljiv učni uspeh, le disciplina v domu bi morala bili boljša.
Upali smo, da se bo v letošnjem letu z gradnjo nadaljevalo in zaključilo ter da se bo dom vsaj delno opremil, a so vsi naši upi bili zaman. Za gradnjo je v proračunu piedvidenih le 5 milijonov din, potrebovali pa bi jih vsaj 30. Z odo-bienimi 5 milijoni, katerim bo treba dodati vsaj še dva, bodo zgradili del trakta, v katerem bo začasna kuhinja in obednica, kar je obljubljeno, da bo do jeseni dokončano, Vendar začeta dela ne kažejo na vselitev pred zimo.
Kredit za opremo doma je popolnoma izpadel iz proračuna, kljub temu da naši gojenci še vedno spijo na slami, da nimajo dovolj omar za obleko in perilo, da oprema za obednico ni več uporabna in nešteto manjših potreb. Stopnišče jo še vedno brez ograje, kar nam dela vedno velike skrbi, da bi se ne pripetila nezgoda. Ves les oken in vrat še ni popleskan, zattidi. česar se zelo kvari in se tako dela gospodarska škoda.
Mislimo, da bi morali merodajni organi voditi o vsem navedenem več računa. Vemo, da so potrebe po investicijah nujne tudi v druge namene, vendar započc-to delo ne bi
smeli pustiti na pol poli. Zato naj se navedene potrebe upošteva pri sprejemanju dodatnega proračuna. Naši učeči se mladini je treba uredili tako okolje, da se bo v njem ugodno počutila, potem bomo lahko ocl nje zahtevali, da dosega dobre uspehe na vseh delovnih področjih.
R. P.
Šolska razstava v Marezigali
Ob zaključku šolskega leta so v Marezigah priredili razstavo učencev osnovne šole in nekaterih razredov osemletke. Razstavili so šol-
Takoj, ko je bil zaključen pouk na osnovni šoli, so začeli z večjimi obnovitvenimi deli šolskega poslop ja. Sola je bila zgrajena leta 1903 in ni bila deležna večjih popravil razen vsakoletnega beljenja notranjih prostorov. Bil je res skrajni čas, ker je streha na več krajih puščala. Stropi so pregnili in je omet odpadal na tla. Tudi zunanjost šota je bila zelo zanemarjena.
Za dokončno obnovo šole bi potrebovali najmanj dva in pol milijona dinarjev. Za letošnja dela jo okrajna prosveta nakazala 1,200.000 din. Te dni nameščajo strešnike, tako da bo sedaj streha popolnoma nova. V pros'torfih bodo napravili nove strope in prav tako okna, kje>: jih še ni bilo. Tako bo šola v jeseni dobila popolnoma novo lice. Zdaj je pri delu zaposlenih dnevno pn devet delavcev.
Prosvetno življenje je bilo nu mrtvi točki, dokler ni prišel k nam novi učitelj. Ta je kmalu vzbudil zanimanje pri mladini in ustanovil igralsko skupino. V zadnjih dveh letih smo imeli več predstav. Igral
V Marezigali so priredili lepo šolsko razstavo.
ske naloge (proste spise), risbe, vezene nrliče, kmečko orodje in drugo. Nekateri razstavljeni predmeti so že kar dobro izdelani. Med drugimi razne vezenine. Posebno se odražajo nekatere barvne risbe s svinčnikom Zvezdana Oleniča iz Ba-bičev, ki je letos končal osnovno šolo. Iz njih se da ugotoviti, da jih je narisala roka učenca .ki kaže precejšnjo nadarjenost za risanje in «¡likanje. Škoda le, cla šolanja ne bo mogel nadaljevati, ker je edinec in bo moral ostati doma in pomagali pri obdelovanju zemlje.
ska skupina nam je prikazala igre: Vse naše. Mati, Bedak Pavlek, Prodani mlin, Jazbec precl sodiščem itd. Več nastopov so imeli šolski otroci. Igralci so šli na gostovanje tudi v Boršt.
Prosvetno društvo ima 22 članov. V programu ima igro Stari grehi, ki jo bodo odigrali v oktobru. Zveza prosvetnih društev v Kopru jo dala 40.000 din .pomoči, kar bo društvu v veliko pomoč. Želimo, da bi tudi občina imela za naše težave tako razumevanje, kot ga ima okraj.
V Bovcu bodo gradili tovarno vžigalnih svečk
Bovško je poznano kot prijetno letovišče, ki leto- za Jetom privablja. številne turiste in letoviščarje. Ti se opajajo nad naravnimi lepotami tega kraja. Domačini so veseli letoviščarjev, saj i im prinesejo marsikak dinar postranskega za služka. Njihova zemlja kaj skopo vrača s pridelki skrb, ki ji jo posvečajo z obdelovanjem.
Okrajni ljudski odbor v Tolminu ,je večkrat razpravljal, kako pomagati prebivalcem Bovškega. že odpTa.va koz, ki so kmetovalcem precej pomagale pri preživljanju, jo bila zanje velika žrtev. Ni.so oporekali, ker so spoznali, da je to v korist gozdov. Sklep obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Tolminu. ki odloča, da bodo v Bovcu gradili novo tovarno za izdelovanje vž;gisilnih svečk in drugih na-domeislnih delov, so prebivalci Bovškega. pozdravili z velikni zadovoljstvom. Nova tovarna bo zagotovila zaposlitev delovne sile, ki je v kraju ne manjka, hkrati pa bo prinesla za služek i:n s tem izboljšala življenjske pogoje v tem pasivnem predelu.
Dramska družina iz Čežariev-Pobegov na gostovanjih
Uspeh uprizoritve Golarjeve veseloigre: »Dve nevesti«, na odini Zadružnega doma pri Sv. Antonu, je vlil vodstvu dramske družine in članstvu nove pobude, da so -si o-mislili daljše gostovanje povezano s poučnim izletom. Ogledali so s?, zairmivo škocijansko jamo ;n zgo-
dovinski Predjamski grad. Na tak način si je vodstvo oddolžilo požrtvovalnim igralcem in igrai-kam, ki so po težkem dnevnem delu žrtvovali vse večere za dolg? vaje v Zadružnem domu. Pripravljali so se več mesecev z veliko voljo in hotenjem po obvladanju slovenskega jezika in približevanju pravilnega odrskega gibanja. Z resnim-delom jim je to v precejšnji meri uspelo. Tudi ostale priprave, ki. so težile po čimboljši, slogovni opremi odra so bile vzorne in so vso stvar zaokrožile v harmonično celat-o.
S- tako, skrbno pripravljeno predstavo so 'kaj lahko odšli na pot in kjerk.cl' so jo pokazali, so predstavil košček kulturnega življenja slovenske istrske vasi. Dokazali so, da se v svobodi hitro dviga ne samo gospodarska, ampak J^idi kulturna raven slovenskega človeka.
Z veseloigro »Dve nevesti», ki je zelo primerna za podeželske krožke, z njeno vedro in lahko razumljivo vsebino s slovenskim folklornim obeležjem, so nastopili v Divači, Senožečah in Sežani. V Senožečah so dodali še predstavo za bol-Kliki« tamkajftnj-egai zdrojvilifčai. Pcvsod so jih v polnih dvoranah z veseljem sprejeli.	ef.
VRŠIČ
Prejšnji' četrtek nas je obiskala toča, ki je napravila precej škode. Takoj drugi dan je prišla posebni» komisija iz občinskega LO Mare-žige, da ugotovi škodo.
V	preteklem letu je bilo delo nflaKUjnske organi:/icij.-s v občini Ilruševje zelo šibko. Uspešna občinska konferenca v začetku letošnjega leta pa je napravila očiten prelom. Občinski! kemitet se je pod vodstvom učiteljica Si'a.ve zavzel za mladino po vaseh. Pred konferenco in po njej so bili postavljeni aktivi v -vs6h vaseh, članstvo se je od 174 dvignilo na 245 in zdaj je neorganizirana mladina le še v manjših zaselkih.
Uspehi so se že pokazali na prosvetnem polju. V okviru KUD-a je bil ustanovljen mladinski in. pionirski tamburaški zbor, ki ga požrtvovalno vodi Komar Ciril in Razdrtega. Aprila je mladina iz Ve. likega Ubeljskega samostojno nastopila z igrama, »Gumb«, in »Krap« ter zapela nekaj pesmi, Priredjtev so vaščani hvaležno sprejeli, ker le redko vidijo domače na odru.
13. junija je bij v Hruševju zaključen dvomesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 20 mladink, vodila pa ga je Strle Ivanka w Markovca. Na zaključni dan so tečajnice pripravile razstavo kuharskih izdelkov, ki so presenetili zlasti matere, saj kar verjeti niso mogle, da so njihove hčerke zmogle kaj takega. K tej pa je bila priključena še razstava ročnih izdelkov šolarjev, ki so prav tako dcbilil priznan je vseh obiskovalcev -
To je b:l praznik v Hruševju, zlasti še, ker so zvečer v okviru mladinskega festivala in v počastitev zaključka tečaja mladinci in tečajnice zaigrali dve enodejanki »Nahod« in »Kaznovani zapelljivec« ter venček narodnih plesov.
Razen tega pa je 57 mladince»/ iz občine odšlo na festival v Koper.
Preko poletja si bo -mladina v Hruševju zgradila igrišče za odbojko, za katero je precejšnje za^ nimanje. še bolj pa si želi ustanovitve avtomoto društva in tečaja, vendar ji tej prošnji doslej še niso ugodili.
V. M.
Smrtna nesreča pri gradnji ceste Rižana - Črni kal
V	soboto dopoldne je mladega 23 letnega Jožeta Brajnika z Rižane št. 30 doletela pri gradnji nove ceste Rižana — črni kal smrtna nesreča. Ko je ponesrečeni Jože pomagal pri izkopavanju velikega drevesnega parobka, se je ta nepričakovano odtrgal na gornji strani in se prevrnil na delavca. Mladi Jože je bil na mestu mrtev, ker mu je parobek povzročil težke notranje poškodbe. Ponesrečenega Jožeta smo pokopali v nedeljo ob veliki udeležbi prebivalstva.
Nepričakovana nesreča ie zelo pretresla prebivalce Rižane. Vsi sočustvujejo s tako težko prizadeto družino.
Gsahfovica
Le.tc<s im?mo dobro sadno letino, f-ešenj, >ki gredo sedaj h koncu, je bilo vel',ko. škoda, da ie deževno vreme pokvarilo precej sadu. Zelo veliko bo hrušk in drugega sadja. Za začetek dobro kaže tudi grozdje.
Dolgo ovirana košnja je sedaj v polnem teku, Obilne padavine so pomagale (nekaterim tudi škodovale), da je trava gosta in visoka. Tako ne bomo imeli skrbi, da bi nam zmanjkalo krme. želimo samo to, da bi imeli lepo vreme, in da bi nam toča prizanesla.
IZ
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora je bilo na dnevnem redu vprašanje zatiranja koloradskega hrošča, ki se je letos pojavil v veliki množini. Odborniki so razpravljali o tem, kako bi kmetom pomagali, da bi bolje organizirali boj proti škodljivcu. Vsi kmetovalci se pritožujejo, da razna zatiralna sredstva (Pantakan, DDT) nič ne pomagajo. Mlade hrošče pomorijo, stari pa si že čez nekaj ur opomorejo in nato še z večjo požrešnostjo planejo na krompirjevico,
Veliko zaskrbljenost povzroča kozjerejcem odlok o odpravi koz.
V vsej občini redijo danes še okrog 102 kozi. Po odloku o zaščiti gozdov jo 56 od teh zapisanih mesar ju. Ostalih 46 "lav pa zaenkrat lahko še ostane pri življenju, ker jim odlok daje to pravico. Lastniki imajo manj kot en hektar obdelovalne zemlje in jim je koza v močno opo ro pri preživljanju. So tudi primeri, cla so posestniku poginile krave in ni imel sredstev, da bi si kupil druge. Do koz jc laže prišel, ke." manj stanejo.
Gradnja novega poslopja osemlet kc naglo napreduje. Te dni postavljajo ostrešno tramovje, nakar ja bodo že polnili .
Gospodarski položaj občine je težak. Vremenske nezgode (suša ali toča) skoro vsako leto prizadenejo večjo škodo na že tako skromnih pridelkih. Misliti bo treba na postavitev kakega manjšega industrijskega obrata ,ki bi dal zaslužka v dobi, ko na polju ni večjega dela.
Hotra IhSša t? I^araleririgjr-adliLB
Graditelj, ki je vreden pohvale.
Lozej Jože iz Ivanjigrada je že vse od mladosti mislil, da bi si zgradil novo stanovanjsko hišo Ta misel, bolje rečeno želja, pa sc- mu je izpolnila 1. avgusta 1951, ko jo položil prvi kamen za temelj nove hiše. Hišo je res gradil dolgo časa, saj še sedaj ni v celoti dokončana, toda napravil je vse sam. Pomagal mu je oče Franc, ki je pa «tai že 66 let in bil v tem času bolan ter je dva meseca prebil v bolnici. Tudi mati, ki ima 54 let je pri delu pomagala ter se lotila tudi vsakega moškega dela, da sta mož in sin lahko nadaljevala z zidanjem.
Nova hiša jih je zamudila Ko bi jo delala dva po osem u- na dan, bi jo gradila celih 9 mestcev.
Trdo kraško kamenje je Lozej vozil z lesenim vozičkom, ki ga ;e napravil doma. Voz je enostaven, majhen, lesen, s polnimi kolesi, ki so nekoliko okovana. Vendar je s tem vozom, vozil kamenje, i.-^ko tudi 900 kg.
Vse kamenje je Jože sam obdelal, čeravno ni kamnosek. Obdelati je moral 450 komadov. Za hišo je kupil 3500 kg apna, 700 komadov ooe-ke, strešnike pa je zamenjal z valovito pločevino, ki jo je nabral ocl vojaških barak iz prve svetovne vojne. Les za okenske okvire in okenska krila je napravil iz telefonskih impregniranih drogov, ki jih je pošta zavrgla ter jih Jožetu prodala po 100 din komad, -Vsa zidarska, mizarska in kamnoseška dela je Jože napravil s pomočjo očeta, čeravno nobeden ocl njiju ni izučen katere od teh obrti. Vendar se nikjei na hiši ne pozna, da sta jo delala neizučena moža. Naredila sta tucli dvigalo, ki je sicer enostavno, toda pomagalo ie pri dviganju težkega kamenja, S tem dvigalom sta dvigala kamenje 700 pa tucli S00 kg težke.
Za požrtvovalno .in naporno delo so vaščani iz Ivanjegrada in sosednje vasi Zagrajca, zbrali prostovoljne prispevke, s katerimi bodo postavili spominsko ološčo na novi hiši. Lozej se bo vselil v novo hišo 25, julija 1954, čeprav še ne bo dokončana. K tej slavnosti bo povabil vse svoje tovariše, predstavnike ljudske oblasti in množičnih organiza-
cij.
K. M.
Nova hiša v Ivanjem gradit
ca zastopnikov balkanskih držav: Griije, Turčije in Jugoslavije, ki bo pripravila skupen osnutek sporazuma o balkanski zvezi. Konfetencn ;c nadaljevala delo za realizacijo ideje, ki je načelno že bila sprejeta od vseh treh držav in končno dozorela ob obisku predsednika Tita t; Turčiji in Grčiji.
Važnemu političnemu dogodku po sveča turški, predvsem pa grški tisk veliko pozornost. Komentarji in predvidevanja o uspehu konjcrcncc so zelo optimistični, kar dokazuje, da je taka politika medsebojnega sodelovanja razumljiva narodom balkanskih držav, da tako medsebojno sodelovanje želijo in podpirajo napore svojih državnikov v tej smeri. Zato pričakujejo, da bo balkanska zveza v kratkem sklenjena, ker pomeni uresničitev teženj teh narodov.
Medtem v Ženevi še vedno razpravljajo o indokitajskem vprašanju. Kože, da so se prejšnji teden pomaknili za spoznanje naprej. Delcga cije so namreč osvojile francoski predlog, da ustanovijo odbor strokovnjakov, ki bo proučil vprašanje mednarodnega nadzorstva nad premirjem v Indokini.
Vse to, združeno s prizedavnjem novega francoskega predsednika vlade Mendes-Francea, daje le gotovo upanje, da bo prišlo do zaključka osem let trajajočega klanja o Indokini.
V New Delhiju sta se te dni sestala kitajski zunanji minister Ču En Laj in indijski ministrski predsednik Nehru. Kot poročajo, so bili razgovori ob tej priložnosti le- informativnega značaja in ni šlo za konkretno reševanje določenih vprašanj.
Oba politika sta drug drugemu pojasnila stališča svojih vlad glede posameznih azijskih vprašanj, med katerimi je bilo vsekakor indokitaj-sko predmet najširših razprav. Ču
En Laj je predlagal, naj bi se
ta vprašanja reševala, upoštevajoč načela obojestranskega spoštovanja, nedotakljivosti in suverenosti, ne-vmcšavauja v notranje zadeve drugih držav ,enakosti, sodelovanja ter mirnega sožitja. V kolikor bo Kitajska sama in drwe zainteresirane države ta načela upoštevala in se jih tudi držala, prav gotovo ne bo težko rešiti nobenega tudi še tako perečega mednarodnega problema. Zal pa iz dosedanje prakse v mednarodnih odnosih tega ne moremo pričakovati.
Tudi angleški premier Churchill potuje. Ze nekaj dni je v \Vashing-tonu gost predsednika ZDA Eiscn-hoicera. Uradno poročilo o tem obisku omenja, da sta vodilna državnika doslej razpravljala o vprašanju združene Evrope in soglašata, da mora pri tem Nemčija zavzeti svoje mesto kot enakopravni vrstnik v skupnosti zahodnih narodov. To seveda močno diši po ponovni oborožitvi te države in veliko vprašanje je. kako bodo to izjavo sprejeli zlasti Francozi.
Kakor poročajo, sta razpravljala tudi o azijskih vprašanjih in s tem o zvezi o prenehanju sovražnosti v Indokini. Mnenja sta, da bi se mednarodni položaj hudo poslabšal v primeru, da bi od Francije preveč zahtevali in na tak način onemogočili za njo sprejemljivi sporazum. Nadalje sta se pogovorila glede tehničnega sodelovanja pri proučevanju atomske energije ter razpravljala o splošnih načelih zunanje politike obeh držav.
Poročila iz Egipta kažejo, da Na-serjeva vlada še zdaleč ni uspel" siti perečih notranjih vprašanj v državi. Egiptovsko gospodarstvo je še vedno v zastoju, podjetniki opuščajo vsako dejavnost, ker nimajo zaupanja o trdnost vlade in nočejo tvegati, nezadovoljstvo raste. Če k temu dodamo še zunanje težave, ki izvirajo iz težnje arabskih držav po izolaciji Egipta, je Nascrjev položaj vse prej kot lahek. To se vidi tudi iz poskusov, da navzven ustvari videz sodelovanja z ob stran potisnjenim Nagibom, katerega vpliv je še' redno velik- in uživa ugled zlasti med • sedanji vladi nenaklonjenimi a množicami.
NOVO PRIZNANJE
miroljubni politiki Jugoslavije
Obisk predsednice Gen. skupščine Združenih narodov gospe Vidjaje L. Pandit in njene izjave ob tej priložnosti, so novo priznanje miroljubni politiki Jugoslavije in naporom naših vodilnih politikov za vzpostavitev prijateljskih odnosov med narodi, ki temelje na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju na enakopravni podlagi.
Tako stališče Jugoslavije, ki ga naši predstavniki v OZN in drugih mednarodnih forumih, konferencah in posvetovanjih dosledno zastopajo, ie moralo roditi pozitivne rezultate. Zato lahko danes pogumno trdimo, da je Jugoslavija med prvimi državami na svetu, ki tako z zgledom pri reševanju tistih mednarodnih vprašanj, kjer je bila neposredno zainteresirana, kakor tudi s svojim stališčem do drugih mednarodnih problemov, ki imajo največ zaslug za zmanjšanje napetosti v svetu in s tem nevarnosti oboroženega spopada,' ki bi kot težka katastrofa zadel vse človeštvo.
To priznanje je še posebej izrazila pred svojim odhodom, ko je med drugim dejala: «Zlasti sem zadovoljna z dejstvom, da sem videla, da so tako vaša vlada kot vaši narodi zvesti načelom in ciljem Združenih narodov in da je njihov cilj na mednarodnem področju sloga med narodi in mir na svetu, cilj, h kateremu teži tudi Indija,«
Predsednica Generalne skupščine je obiskala Jugoslavijo na povabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča. Kot njegov gost se •je mudila pri nas teden dni. V tem času je obiskala vsa naša večja mesta in spoznala napore delovnih ljudi Jugoslavije pri graditvi svoje dežele.
O teh naporih, je dejala, da so nanjo napravili močan vtis, prav tako kakor gospodarski napredek, ki ga je Jugoslavija dosegla v kratkem razdobju desetih let, Izrazila je posebno zadovoljstvo, da se je srečala s tovarišem Titom in se seznanila z
Elektronski »možgani« so postali	Tako kot vidite na sliki so oprem-
važen pripomoček znanstvenikom.	Ijeni raziskovalci morskih globin.
Uporabljajo jih za izračunavanje,	Poseben aparat s potrebno količino
pa tudi predvajanje in druga dela.	kisika jim omogoči dihanje pod vo-
Na sliki je stroj, ki si lahko zapom-	do, kjer s podvodnimi kamerami
ni 10.000 raznih števil.	filmajo živalski in rastlinski svet.
Spet nov bombarder. ZDA obc-rožujejo svoje letalstvo z novim tipom bombarderja »Matador«. Letalo je brez jiosadke in ga upravljajo potom radia. Na sliki ga -vidite v trenutku vzleta s prenosnega podstavka.
Holandsko večkrat preplavi morje.	Eksplozija bombe? Ne. Pod avto-
Slana morska roda ;<( dalj časa za-	mobilom. je počila le vodovodna
tre vsako rast. Njihovi konstrukler-	cev. Zato pa ni bil efekt nič inan/i/,
ji pa so izumili stroj, ki nevtralizira	kot pri pravi eksploziji. Voda ;e
delovanje soli z rahljanjem in hi-	vozilo dvignila in pre i mila ter zvila
mičnim postopkom.	in strgala karoserijo.
Po zmagi nad najvišjim vrhom sveta Mount Everest, je Edmund Hillary s svojimi tovariši -napadel' drugega med vrhovi llima'ir-e, Zaradi bolezni pa se je moral vrniti. Na sliki ¡sorsko taborišče.
našimi problemi, hrabrostjo in odločnostjo, s katero jih rešujemo.
Njen obisk bo nedvomno mnogo pripomogel k še večjemu zbližanju med Indijo in Jugoslavijo, Sama je poudarila, da upa, da bosta obe državi prijateljski sodelovali. Temu bi po njenem mnenju veliko pripomogla izmenjava obiskov med politiki, gospodarstveniki, kulturnimi delavci, študenti in novinarji obeh držav, katerih prebivalci bi se na ta način spoznali med seboj in zbližali.
Pomen tega obiska, je poudaril tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovic, ki je izrazil prepričanje, da bo plod obiska in razgovorov še boljše razumevanje med našima dvema državama in našimi narodi in da bomo laliko z združenimi močmi še intenzivneje delali na tem, kar je skupni cilj narodov Indije in Jugoslavije, na utrditvi miru med narodi.
Stoletnica ustanovitve slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu
Velika, pomembna in močna je doba sto let. Še pomembnejša, če gre za tako kulturno-vzgojno ustanovo, kakor je slovenska šola v Trstu, to je na tistem ozemlju, ki je že nad tisoč let pozorišče političnih, diplomatskih in tudi krvavih bojev. Zato so tržaški Slovenci v nedeljo v velikem številu prihiteli na stadion »Prvi maj«. Pogled na stadion je bil tak kakor že dolgo časa ne. Starejši možje, žene in dekleta, ki so obiskovali to šolo, so prišli oblečeni v narodne noše in se pomešali med množico. To je vtisnilo proslavi lep in pristen pečat domačnosti. Tudi takrat, ko so odgmili zaveso, ki jc odkrila svetoivanski pevski zbor oblečen v narodne noše, je v navzočih zrasel občutek, da se vrača nekaj našega, nekaj, kar bi nam tako radi zatrli naši nasprotniki.
Na proslavo je prišel tudi najstarejši Svetoivančan, 94-letni Josip Na-gode, ki ie tudi sam aktivno pomagal pri pripravah za proslavo. Ali ni to dovolj zgovoren dokaz, kako mislijo naši ljudje pri Sv. Ivanu? Stare korenine, ki so žc skoro dosegle stoto leto, niso še odmrle, jih ni prav nič načel črv političnih razdorov, ki divjajo v tem mestu.
Lepo jc o zgodovini šole govoril tovariš Milče Škrap. Ta je med drugim dejal:
»Takrat, ko se je ustanavljala slovenska šola pri Sv. Ivanu, še ni bilo vprašanja, čigava naj bo. Samo po sebi je bilo umevno, da samo slovenska, kajti nikogar ni bilo, ki bi takrat govoril drugače kakor slovensko, in če jih je bilo kaj, *bi jih lahko prešteli na prste ene same roke.«
V nekaj desetletjih je slovenska šola -ri Sv. Ivanu tako preobrazila kraj, da je postal žarišče kulturnega ustvarjanja in narodnega hotenja. Gledališče, pevski zbor, glasba, bralno društvo, časopisi, revije, ugledni možje, ki so zrasli iz te šolo in se borili za pravice Slovencev na svoji zemlji celo v dunajskem parlamentu, so bili sadovi te šole.
Ne bomo ponavljali vsega, kar je fašizem uničil v tem kraju, ker je še preživo v spominu vsem. Podčr-tujemo še zaključne besede tovariša Škrapa:
»Zahtevamo, da nam vrnejo naše po/gane domove, naše gospodarske ustanove. Zahtevamo upoštevanje našega jezika, zahtevamo enakopravnost zanj povsod tam, kjer ga je že našla Italija, ko je prišla sem po prvi svetovni vojni nepoklicana in nezaželena. Zahtevamo, da nam vrnejo že tisočkrat zahtevane pravice našega šolstva!«
Temu je sledil kulturni spored, kjer so nastopili recitatorji, pevci in igralci s Irodejanko Naša šola . ki jo ji- napisal domačin A. Rusija.
Zaključek: »Ce hočemo močni biti, moramo z zcdinjenimi močmi trdno in zvesto skupaj stati.- Te besedi govori ravnatelj šole, ko jo daje v uporabo ljudstvu — pred 100 leti.
HONG KONG. Kitajska vlada je objavila rezultate popisa prebivalstva, ki so ga izvedli lansko leto. Po tem popisu, ki je bil prvi, za katerega menijo da je točen, šteje danes Kitajska 601 milijon prebivalcev.
Položaj v Guatemali se je zadnje dni nepričakovano hitro spremenil in, kakor danes stoji vsa zadeva, lahko trdimo, da je intervencija zmagala in dosegla svoj namen. Že nekaj ur potem, ko je guatemalski radio poročal o prvih uspehih vladnih čet in potiskanju upornikov iz mest, ki so jih zavzeli, je predsednik vlade Arbenz nenadoma odstopil, njegovo mesto pa je prevzel polkovnik Diaz, ki je izjavil, da bo nadaljeval borbo proti upornikom.
Diaz je bil predsednik le dva dni, nakar je oblast prevzela vojaška j tinta, ki ji načeluje triumvirat Mon-zon, Truz in Salazar. Diaza so aretirali. Zadnja poročila govore, da je s posredovanjem ZDA sklenjeno premirje, člani triumvirata pa so izjavili, da so pripravljeni sprejeli v novo vlado vodjo upornikov Armaza.
Je to konec? Bodo tisoči guatc-malskih kmetov, ki jim je agrarna reforma zagotovila zemljo in z njo primerne življenjsko pogoje, dopustili, da spet postanejo brezpravni najemniki in garajo za borno mezdo na plantažah ameriških kompanij? To bo pokazala prihodnost. Medtem pa se je mali državi zgodila groba krivica, ki je sramota današnjemu času in ob njej izzvene kot najgloblja ironija visokodoneča gesla o svobodi narodov, enakosti malih in velikih, prihajajoča iz ust tistih, ki so to zakrivili.
V Atenah se je začela konferen-
VIETNAM — Skupina laoških upornikov je vrgla v hišo, kjer so bili francoski podčastniki, bombo. Štirje podčastniki so bili hudo ranjeni. Naravno, da so podčastniki na ta atentat odgovorili z ognjem in ubili enega laoškega upornika, dva pa so ranili.
Komaj 24 ur prej je pri atentatu v taborišču Kinaime izgubilo življenje sedem ljudi, več desetin pa je bilo ranjenih.
DUNAJ — Nekdanji avstrijski prestolonaslednik Oto Habsburški še vedno hrepeni po »dednem prestolu«. Zadnje čase se je lotil pisanja. V nekem članku piše, da je bil do leta 1914 slo let mir zalo, ker je bil dunajski kongres dosegel uspeli. Po njegovem je varnost Evrope slonela na dveh velikih cesarstvih v središču Evrope in na Vzhodu, to je visoki Porti in donavski monarhiji, ki da sta bili mednarodni.
MOSKVA — Na posebnem zasedanju Centralnega komiteja Komunistične partije SZ so ostro kritizirali ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo sovhozov. Poročilo, ki je bilo prebrano na zasedanju, pravi: »da je Centralni komite ugotovil resne pomanjkljivosti v organizaciji razvoja neobdelane ali zapuščene zemlje.«
DUNAJ — V pondeljek so hudi nalivi v okolici Dunaja, zlasti pri Semeringu povzročili velike poplave. Na področju Semeringa je na več 'krajih poškodovana železniška proga, večje število vasi pa je brez telefonskih zvez. Več vasi je poplavljenih tudi v Burgenlandu.
TRST — Zloglasni kvestor dr. Lo-castro, ki je bil takrat,- ko jc stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, imenovan za kvestorja v Gorici, je bil te dni premeščen v Genovo. Tr-žačanom, posebno še tržaškim Slovencem, je ta kvestor dobro znan še iz časov procesa proti Pinku Toma-žifiu in njegovi skupini, ko je skupno z zloglasnim komisarjem Perlo vodil preiskavo.
BEOGRAD — Za proslavo desetletnice osvoboditve BeogrAda pripravljajo več jubilejnih izdaj in razstavo knjig, ki bo obsegala vse, kar je bilo objavljenega v Beogradu v zadnjih desetih letih. Mestna turistična zveza namerava izdati prospekt Beograda in njegovih izletniških točk.
KAIRO. Arabsko poslaništvo v Kairu ie objavilo poročilo v katerem obtožuje britanske oblasti napadov na prebivalstvo na področju Buraimi. Poročilo navaja, da so Angleži uvedli blokado mesta Ha-massa, kjer kopljejo jarke. Na obmejnem področju je bilo v zadnjimi času več oboroženih sopadov.
^O.Q
Vse do letos ni bilo glede prodaje vina nikakršnih težav niti za stoja, zato se letos naši kmetje tem bolj Čudijo, kako da je naenkrat nastal takšen položaj, kot da je vina na tržišču preveč in da je proizvodnja večja od povpraševanja.
Predvsem nas zanima, če je to res. Lanskoletni pridelek vina ni bil prav nič iznad povprečja; v mnogih krajih v Istri je bil celo pridelek znanto nižji, ker je toča popolnoma uničila nekatere predele. Zato je trditev, da je vina preveč, neutemeljena, predvsem še, kei je istrsko vino zaradi svoje kvalitete poznano in je vsa leta bilo po-. vpraševanje večje od količin, ki so prišle, na trg.
So pa druga dejstva, ki so letos povzročila takšno stanje. Menimo, da je glavni vzrok cena, ki je nastala zaradi naravnost nemogočega poslovanja nekaterih podjetij v prvih mesecih po trgatvi. V bojatani, da bo vina zmanjkalo, so začela tekmovati, kdo bo več odkupil in cena se je v kratkem času dvignila do 5,5 din za maligan vse do 7 din, v nekaterih primerih pa celo še više.
Popolnoma naravno je, da se je to odrazilo v maloprodaji in da je bilo vino, prav takrat, ko ga je bilo največ, v gostilnah najdražje. Ne glede na to, kako lahko tako visoke. cene vinu v gostilnah — v okraju Koper od 130 din «naprej, v sosednjih okrajih in v Sloveniji pa 160 naprej—, uskladimo z življenjskim standardom našega delavca, je cena tudi v primerjavi s cenami drugih poljedelskih proizvodov od. ločno previsoka in nemogoča.
Tako stanje v začetku odkupa vina je lahko pri proizvajalcu zbudilo samo pričakovanje po še višjih cenah, kar je logično in normalno. Vino so le neradi oddajali. Toda podjetja so kmalu videla, da so zavo-zila- Potrošnja vina na domačem trgu je padla, v kleteh so jim ostajale drago plačane zaloge.
Vsakdo bi v takem primeru pričakoval znatnega padca cen vinu v maloprodaji. Vendar pa do tega ni prišlo in ni težko ugotoviti zakaj. Gostinska podjetja in grosisti, bi se pač radi znebili zalog, da pri
Ha klatita
V	reški ladjedelnici »3. maj« so pred nekaj dnevi dokončali motorno ladjo »Bistrica« in jo izročili prometu. Ladja ima 755 ton nosilnosti in je že deseta iz serije 16 ladij tega tipa, ki jih grade za našo trgovsko mornarico. Ostalih šest ladij boao splovili do konca tega leta.
Tovarna hiciklov »Partizan« ho letos preusmerila svojo proizvodnjo. Začela bo proizvajati motorna kolesa, za katera vlada že sedaj veliko zanimanje. To bodo motocikli tipa »FBP-125« nekoliko spremenjeni in prilagojeni našim cestam. Njihova hitrost bo do 70 km na uro, potrošnja goriva pa 2,5 l bencina na 100.000 km. Cena se bo v začetku sukala okrog 200.000 din, kasneje pa predvidevajo znižanje.
V	tovarni strojev, lokomotiv in mostov »Djuro Djakovič« so izdelali prvo serijo 60 vagonov novega tipa. Vagone je naročila turška di-rekcizia državnih železnic. Tovarna ji že lansko leto izdelala in odposlala v Turčijo 350 navadnih tovornih vagonov.
Za letošnji mednarodni velesejem v Zagrebu, ki bo od 4. do 13. septembra, se je že doslej prijavilo okrog 50 odstotkov več domačih podjetij kol lani. Tudi v inozemstvu je dober odziv, saj se je že prijavilo 13 držav, ki bodo sodelovale na velesejmu.
Zvezni zavod za statistiko je objavil podatke o številu živine. V začetku 1954 leta je bilo t) Jugoslaviji 5,097.000 glav goveje živine, 1,193.000 konj, 12,112.000 ovac, 4,310.000 svinj in 25,450.000 perutnine. V primeri s prejšnjim letom se je število goveje živine dvignilo za 2%, -konj za 6%, ovc za 6,2% in perotnine za 30%. Število svinj pa je padlo za 4,G%.
V	Črni gori so le začeli z žetvijo. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek žita približno za 20 do 25 odstotkov slabši od povprečnega, toda to le za ozimne posevke, medtem ko pomladanski posevki dobro kažejo.
ar
tem ne utrpijo izgub. In tako nastane stanje, ki ga imamo: cene v gostilnah visoke, potrošnja nizka, pri proizvajalcih pa vino čaka na odjemalce. Kako torej rešilti to vprašanje?
Nekateri proizvajalci danes še niso pripravljeni znižati cen vinu, izgovarjajoč se na visoke cene v maloprodaji. Podjetja pa glede znižanja postavljajo vprašanje, kdo bo povrnil izgubo, ki bi jo pri tem imela.
če torej ostanemo pri tem, bo vino po kleteh dočakalo novega potrošniki pa ga .bodo plačevali po visokih cemah. Seveda tako čakanje ni nobena rešitev, ker bo ob prihodnji trgatvi nastal še težji položaj. Začeti je treba z odločnostjo. Vino mora priti na trg po ceni, ki je ljudem dostopna. Menimo, da je ključ rešitve prav v tem. In pobudo za to, morajo dati proizvajalci sami.
Nekatere zadruge so to že začele izvajati. Tako je zadruga v Sv. Luciji pri Portorožu nastavila ceno vinu v svojem gostinskem obratu po 100 din, za odjemalce, ki vzamejo vino za domačo potrošnjo in ga pridejo iskat v gostilno, pa po 90 din za liter. Podobno je storila tudi zadruga v Sečovljah.
Zadruge so tudi sklenile, da se na pobudo Okrajne zadružne zveze povežejo neposredno z gostinskimi podjetji v Ljubljani in drugjo ter se medsebojno dogovorijo, dn maloprodajno ceno določi zadrugu po predhodnem sporazumu gledn mreže podjetja. Zadruga si pridr-. žuje tudi pravico nadzora gledo pristnosti vina, hkrati pa dolžnosti dobave po dogovorjenem vzorcu, Menimo, da je to dobra pot, ki bn zagotovila ine le potrošnikom nižjo ceno temveč, da bodo naša istrska vina prihajala na trg pristna in se afirmirala, kar bo dalo novih možnosti za razširitev tr žišča.
Ko že razpravljamo o tem vprašanju, moramo omeniti, da je zadnje čase slišati mnogo ostrih pripomb gl^de poslovanjsj podjetja »Vino« v Kopru. Kmetje so ve-čjiidel vsi mišljenja, da je to po-
djetje krivo za takšno stanje, ke:r je v tem letu nabavilo v drugih krajih vino. Krivijo podjetje, da je to vino dalo kot originalno istrsko vino in s tem pokvarilo tržišče, ker kvaliteta še zdaleč ne odgovarja domači.
če izhajamo iz stališča, da je podjetje »Vino« samostojno trgovsko podjetje, potem glede nabave vina v drugih krajih pač lahko posluje, kakor meni, da je za podjetje prav in rentabilno. Tako kot recimo, lahko »Mestna klavnica« nabavi živino tam, kjer jo dobi po ugodnejših cenah. Toda ne glede na to, da podjetje tega vina ni dalo na trg pod firmo istrskega vina, ostane dejstvo, da je domače tržišče skoraij popolnoma izgubilo. To lahko vidimo iz naslednjih podatkov :
V prvih petih mesecih lanskega leta je podjetje »Vino« plasiralo na domačem tržišču 113 vagonov vina. V prvih štirih mesecih letos pa le 21,5 vagonov. Zato ne moremo -trditi, da je podjetju s to kupčijo uspelo izboljšati svoj promet. Menimo, da je podjetje »Vino« odvisno izključno od domače proizvodnje in če temu primerno ne bo -poslovalo, bo nujno propadlo.
Nadaljevanje na 11. strani)
I^ii^s s - ;: : - r:'.^ • : v v./-. sS5?Ks.<	¿s ?................
Pretekli .teden je bila v kino dvorani Sindikalnega doma v Izoli si*-ja Ljudskega odbora mestne občine Izcla. odborniki so razpravljali o občinskem družbenem planu za i. 1954.
Na seji so bili prisotni tudi vj'i člani svetov Ljudskega odbora i!'.\ predstavniki vseh delovnih kolektivov iz področja občine Izola. Oh' otvoritvi seje je predsednik tov. Gobbo Nerino podčrtal potrebo p'> čedalje večjem sodelovanju in povezanosti med neposrednimi prG>-izvajalci jn Ljudskim odborom z\ bolj smotrno uporabo sredstev, h i jih delovni kolektiv posredno su<i neposredno vlagajo v občinski preračun. Poudaril je, da si bodoč 3 fcemune brez takega sodelovanj i sploh ne moremo zamišljati. Hkrati se je priporočal zastopnikom kolektivov, naj v bodoče dajejo več predlogov za izboljšanje dela ljudske'-ga odbora samega ¡n za razvoj občine, zlasti ker so člani delovnih kolektivov po večini volilci in občani Izole.
Pred pričettan diskusije o drui-benrm pjanu je tov, Gino nakazal rrkeiiere objektivne vzroke, ki s3 vplivali na zakasnitev izdelav? družbenega plana. Nato se je pričala živahna diskusija, iz katere j 2 bilo ugotoviti, da je smer, ki j 3
M - m
Posiled na Izolo
V zadnjih dveh letih je bilo v Trenti veliko narejenega. Zgrajena sta bila hotela »Orel« in »Planin-ka, postavljena koča pri izviru Soče, naredili so novo šolo in stanovanje za učitelja, kar daje okras Trenti tudi z arhitektske strani. Tudi novi spomenik dr. Kugyu je za Trento pridobitev. Ze lani pa srno na planinski razstavi v Trenti izdelali maketo novega tujskega hotela, kateremu se ne bo mogel primerjati nobeden na Tolminskem. Ta bo verjetno dograjen v nekaj letih
PRIČAKUJEMO TURISTE
Soška dolina si mnogo obeta od tujskega prometa. Znano je, da italijanske turistične agencijc ne usmerjajo rade turistov v Jugoslavijo. To verjetno iz dveh razlogov: iz zavisti in iz strahu, da.se ne bi spoznali z resničnim stanjem v Jugoslaviji, Italijani se bojijo, zato ni čudno, če goste celo zavirajo. — Da bi bil dotok tujih gostov v gornjo Soško dolino velik, so se naše

lokalne oblasti na Tolminskem žc-lani potegovale, da bi odprli na Predilu blok, kar jim je šele seda) uspelo. Te dni je bil odprt na Predilu blok 7. redno carinarnico. Cesta od Predila do Loga pod Mangartom in Bovcem ni ravno najboljša. zato je več desetin delavcev delalo 14 dni na tej relaoiji in cesto popravilo ter očistilo. Zaradi odprtja novega bloka na Predilu moremo pričakovati več tujih gostov, v glavnem Avstrijcev, morda tudi Nemcev in Švicarjev. Znano jc namreč, da ie čez Preclil po Soški dolini naibližja pot iz Avstrije do našega severnega Jadrana in Trsta.
PROMET IN NOVA CESTA Spričo odprtja tega bloka in naraščanja turizma v Posočju nasploh, se tudi promet že sedaj veča in se

Glavni trg v Bovcu
še bo. Tudi avtobusne zveze so letos številnejše. Nastaja pa pri tem no treba avtobusne postaje v Bovcu, Ni namreč lepo niti praktično čakanje avtobusa na soncu, dežju ali vetru, kar na trgu. Ravno tako bi moral biti določen poseben prostor za parkiranje avtobusov in avtomobilov, To so velike zahteve, vendar je treba že sedaj, misliti na to, ker se bo promet iz leta v leto večal ne pa manjšal. Ves promet iz postaje na Mostu na Soči se usmerja ' v gornjo Soško dolino po eni sami cesti. Ker je ta ozka in za promet dokaj neprimerna so pred kratkim pričeli z gradnjo druge. To bo nekaka magistrala od Mosta na Soči do Tolmina, bolj ravna in krajša ter zelo lepa.
---a
PRIČELA JE PLANŠARSKA SEZONA
Zadnje dneve postaja po .planinah na Tolminskem živahno. Pričela so jc namreč planšarska sezona. Res, da dež ovira pašnjo, vendar pa je razpoloženje kmetov - živinorejcev veselo, saj vedo, da se bo njihoyo živina prehranila celih SO dni. morda tudi več. Zaradi dežja, se jo letošnja sezona pričela malo kasneje. Na vsem Tolminskem, ki ima kakih 30 večjih in manjših planin, sc bo prehranilo nad 5000 glav goveda in ovac, kar znese na desetine stolov prihranjene krmo. Kmetje so zavedajo, kaj so za njihovo živino planine. Zato jih skušajo čistiti in urediti tako, da bodo imele čimveč sočne trave. Škoda je le, da ne morejo v višje planine prej gnati goveda. Ko že govorimo o planinah, naj pri tem omenimo še divje prašiče, ki so se ponekod po planinah pojavili in ki jih močno ogrožajo. Znano je namreč, da divji prašič s svojim močnim rilcem rije in trga d o višino travnikov in pašnikov. Tako jo je letos pojavili na Miji plu-
je ljudski odbor zavzel pri sestavljanju družbenega plana pravilnsi, ker je večji del izdatkov predvidenih za gospodarski razvoj obč:r ne in za dvig življenjskega standarda kot n. pr.; izgradnja vod'.-njakov in elektrifikacije vasi.
Investicije v gospodarstvu na področju občine so v 1. 1954. večjo nasproti lanskemu letu za približn) 100,000.000.— din. Tudi sam občinski proračun je večji od lanskegu za 15,000,000. — din.
Glede na sedanje stanje obrtništva privatnega sektorja, ki vpa,-da je bilo v diskusiji poudarka o potrebi povečanja obrtništva socialističnega sektorja, čuti se pomanjkanje zlasti po kleparski, krojaški in šiviljski stroki. Za razvoj obrtništva socialističnega sektorja so v družbenem planu predvideni znatna sredstva, poleg tega pa je predvidena tudi rezerva za manjše obrti, v kolikor bi se med letom po njih pokazala potreba.
Na seji je bila tudi obširnejšn diskusija o zaposlitvi vajencev. U-gotovljeno je bilo, da je zelo težko dobiti vajence, zlasti za nekatere obrtniške stroke, kot n. pr.: zidarska, pleskarska, brivska in čevljarska stroka. Iz tega sledi, da ni problema, vsaj na področju LOMO Izola ne, za zaposlitev mladine. V večini primerov je krivda, da so mladinci nezaposleni, pri samih starših, ki pravilno ne znajo ah nočejo vplivati na otroke, da bi sb vključili v poklic, namreč gledajo samo na to, kakšen bo trenutni zaslužek, ne pa njegova bodočnost. Posebno nerazumevanje in celo odpor pa je zlasti pri nekaterih starših, ko je treba poslati otroka v vajeniško šolo. Med razpravo so .ugotovili, da je prišlo celo do takih primerov, ko je vajenec z 8 me-secom vajenske dobe, zaradi tega, ker je bil določen za vajeniško šolo, odpovedal učno pogodbo.
Iz tega je razvidno, da v mnogih primerih ne iščemo na pravem mestu krivca, za brezposelnost. Lahko rečemo, da je na področju tukajšnje občine brezposelen samo tisti vajenec ali delavec, ki nima volje do dela.
G. D.
nini, Matajurju in Božiči. Po drugi strani pa prašiči rijejo tudi po se-nožetili in delajo precejšnjo škodo N' zvezi z divjimi prašiči menijo strelske družine, da se jih ne da umcili Češ da jim ni mogoče priti na sled. To motivacijo pa je pred nedavnim ovrgel neki lovec iz Liv-, ko J'e. na Matajurju pri belem dnevu ustrelil velikega merjasca t repa je e dobre volje, povezanosti med lovskimi družinami in izvesti ve.-,k pogon nanje. Takega mišljenja so tudi kmetje.
Te dni so pričeli tudi na Tolminskem s košnjo. Letos so kme't-je se kar zadovoljni s travo, le vreme jim pri košnji nagaja. Na Tolminskem so travniki bolj skopi kot na Vipavskem ali v Brdih, zato gledajo, da pokosijo vsako bilko. Tako tudi delajo in se bojijo dežja, da um ne uniči še tisto bore malo »do- • linskega« sena, kot mu pravijo. V dolmi bo v takem vremenu še nekako slo. Kaj bo v tako nestalnem vremenu pa s pošnjo v gorah, kjer bodo nekateri »obirali« skalovje in griče cel mesec julij? Res s krvavimi žulji je pokošeno in spravljeno to seno, ki je iz hribov.
POGOZDOVANJE
Ker so pogozdovala dela na Tolminskem iz leta v loto obširnejša in tako zahtevajo vedno več sadik, je Uprava za pogozdovanje in melioracijo v Bovcu, ki pogozduje ve« okoliš od Tolmina do Bovca, Trento in Log pod Mangartom, začela urejati in kopati novo drevesnico med Trnovim in Serpenieo, na prostorih nekdanje italijanske smodntS-nice. Drevesnica bo velika kakih 1000 kvadrabiih metrov in bodo v njej gojili razna drevesca. Sicer ima Uprava že številne drevesnice, kot centralno v Bovcu, manjšo v Mlinu ob Koristni oi, na planini Božiči pod Stolom in številne drage, vendar ji je potrebno za osamosvojitev gleda sadik šo drugih. Zelo verjetno je, da bodo uredili ie nove drevesnice.
J. R.
r
Nad Roneami se dviga polkrožni venec visokih hribov, ki so znani še iz prve svetovne vojne leta 1914— 1918 — Veliki vrh, Fajtov hrib in drugi. S teh vrhov je prekrasen razgled na vso Goriško okolico in velik del Furlanske ravnine. Komu bi se ne zasmejalo srce, ko s teh vrhov opazuje ravnino pod seboj? Tam je življenje, tam zemlja bogato vrača skrb in znoj. Med skalovitim Subo-tinom in Skalnico pa je prav tako, kot da bi iz ozadja pritekalo bogastvo. Iz tega bogastva — pridelkov nikoli mirujočih gorjanov, — je zrasla Gorica, ki jo je krivična meja začasno odtrgala od zaledja.
Na položni senožeti na Velikem vrhu so aktivisti iz sivega kamenja zgradili štiri velikanske črke, ki jih lahko bereš iz velike daljave. Kot bi borci pritisnili svoj pečat na ta hrib, se bere: TITO.
V BOJ ZA SVOBODO, ŽIVLJENJE
Ko danes pregledujemo kronike, ki so jih naši aktivisti sestavljali in očuvali pred uničenjem, naletimo na primere junaštva, s kakršnim se težko ponašajo celo narodi z večstolet-no vojaško tradicijo, Tako kroniko so sestavili tudi v Renčah. Samo nekaj odlomkov objavljamo, toda že ti glasno govorijo svoj zgodovinski jezik: Na tej zemlji smo in hočemo ostati sami gospodarji!
Prvi mladinci ,ki so v Renčali že leta 1941 dobili zaupanje KPS so bili: Alfred Rusjan, Damjan Brumat, Roman Jelinčič, Alojz Kristančič, Cvetko , Miklavčič in Zvonko Vo-dopivcc. Ti so vzdrževali zvezo med Mirnom, Biljami, Vrtojbo in Opat-jim selom. Vselej kadar so imeli aktivisti sestanke v gozdovih, so bili ti mladinci na izvidnicah. Prvega maja 1941 sta mladinca Alfred Rusjan in Damjan Brumat izobesila rdečo zastavo med dve hiši najbolj zagrizenih fašistov. Pojavili so se tudi lepaki.
Temu so sledile fašistične represa-lije. Dne 8. maja so pridrveli iz Gorice fašisti na dveh avtobusih in z rešilnim avtom. Kot da so prišli na fronto! Saj je tudi bila! Fašisti so pretepli kogar so dobili. Tolkli so ljudi po glavah, da so padali v nezavest. Franca Martmuča sta dva agenta pretepla do smrti. Več ljudi so takrat odgnali v zapor in od tam v internacijo.
V vaseh Renče, Bilje, Vrtojba, Vogrsko, Gradišče in Opatjem selu je pod vodstvom Martina Mozetiča delovala skupina 120 ljudi. Vsi ti ljudje so bili aretirani in bi morali priti pred posebni tribunal za »obrambo« države v Rimu. Ker je bilo v skupini tudi več izobražencev, so ti tako zmešali sodnike in oblastnike ,da i—«o mogli na čisto, za kaj pravzaprav gre: ali za Veliko Jugoslavijo, ali za rimskokatoliško vero, ali za dosego avtonomije Slovencev pod Italijo. Sodniki so vso
zadevo prepustili vojaškemu sodišču v Trstu, Prcdno je to zbralo dokaze, je kapitulirala Italija. Tako so se ljudje lahko vrnili domov.
Ob nemško italijanaskem napadu na staro Jugoslavijo, je bil aretiran in interniran vodja renških in goriških aktivistov tovariš Angel Kodrič. Na njegovo mesto so stopili mladi borci Avgust Spacapan, Jožef Cotič, sedaj pokojni Angel Arčon, Maks Gulih in Alojz Martinuč. Ti so zbra-'i okoli sebe najbolj revolucionarne ljudi.
Ze prve mesece leta 1942 je lov. Avgust Spacapan organiziral največjo sabotažno akcijo. Pod njegovim vodstvom so minirali in porušili 17 metrov visoki stolp visoke napetosti — .30.000 W na liniji Doblarji — Albona. Preko tega voda so dobivali luč Trst, Kras in rudnik v Arsi.
Prvi napad fašistov na Vipavsko četo (24 partizanov) je bil čine 21. oktobra 1942. Fašisti, karabinjerji in vojaki, med katerimi so bili tudi zloglasni »nuklisti« s psi, so obkolili vse renške gozdove. Partizani so. se brez izgub umaknili na Trstelj. Ker je bil uspeh akcije brezuspešen, so se fašisti znesli nad prebivalstvom. Upali so se stopiti celo v gozdove, kjer so dobili dva stara moža, ki sta pobirala kostanj. Zgrabili sg ju in začeli neusmiljeno pretepati. Ko so se utrudili, so nanju naščuvali pse, da so jima trgali obleko in kožo. Tako so ju spremenili v res prava raztrgana »ribela«. Odvlekli so ju v kasarno in še naprej mučili. Eden je zaradi mučenja umrl.
Drugi napad fašistov je bil dne 28. oktobra 1942. Da bi bil uspeh akcije večji, so zbobnali skupaj okoli 2000 fašistov in vojakov iz vse Goriške. Glavni vodja škvadristov z moštvom je prišel celo iz Trsta in je imel čin generala. Takrat je štela Vipavska četa le 13 partizanov. Spustila se je v borbo proti 200 krat močnejšemu sovražniku, ki je blokiral vse hribe, gozdove in vasi okoli Renč, Borba je trajala do 14 ure. Ko je bila prednja straža obkoljena in je četici zmanjkalo muni-cije, so se partizani pognali v juriš in prebili obroč. Četa je takrat izgubila samo tovariša Bizjaka iz Vrtojbe, ki si je sam vzel življenja, ko je spoznal ,da se ne bo mogel več. umakniti.
NEMŠKI NAPAD NA RENČE OB GORIŠKI FRONTI
Po zlomu Italije je sledilo osem dni svobode. Ze deveti dan pa so Nemci pridrli s tanki, oklopnimi avtomobili in topovi iz Bilj, preko Šempetra in Volčje drage. Partizani so s topovi obstreljevali sovražnika. Ko so bili Nemci že pri mostu, ki ¡e pred vasjo, so nanje odprli svinčeni ogenj. Prižgali so vžigalne vrvice, da bi pognali most v zrak. Zgodilo pa se je nekaj, česar niso pričakovali. Smodnik se ni vnel, marveč je počasi zgorel. Po vsej okolici se je razširil zelo strupen dim, la ie Nemce in partizane prisilil, da so morali omislili borbo, da jih strupeni. dim ni zadušil. Nemci so potem
<'t.......
»i? V-i^Vv:
$m¡

""V
tyí s-.-«.;

ÄÄJBf
WMv&m "......"*"' """'"" "
Ms; >„. ' -


Pil ^
TÍA
■hi'^Ù..

Ü p
^ ^äx^S gl
»
.govorili, da imajo partizani novo plinsko orožje. Dne 27. septembra so Nemci ponovno organizirali veliko ofenzivo na Renče, Udarili so od vseh strani. Z višine krašldh hribov so partizanom nenadoma udarili za hrbet, da so morali v naglici napustiti položaje in se umakniti proti vzhodu, Kolona Nemcev je umikajoče čakala v zasedi pri Železnih vratih in je partizanom prizadejala velike izgube. Ostali so se rešili v Trnovski gozd.
Strašen je bil pogled na Renče ob tem napadu. Iz vseh strani so to-novi bruhali ogenj na vas. Vse moške, ki so jih dobili, so vzeli za no-sače streliva. Ko so strelivo porabili,
Ta spominska plošča je na kraju — Na Kremanjcah — kjer je bila S. julija 1941 zgodovinska konserenca
so nosače na mestu pobili. Tako sta padla Franc Stepančič pri Zigonih in Marijan Mozetič iz Venišč. V Renčah je pri Kristijanu ležalo 9 ustreljenih neznanih partizanov.
RENČE — ZBIRALIŠČE ZlVEZA IN STRELIVA ZA PARTIZANSKE EDINICE
Renče so bile po zlomu Italije eno največjih prometnih središč. Vsak partizan ali aktivist, ki je prišel v to vas, je bil dobro postrežem Prebivalci so zbrali za svojo ljudsko vojsko: 24.720 kg pšenice, 68.630 kg koruze, 67.750 kg krompirja, 15.5iu kg fižola, 8,940 kg krušne moke, 6.774 kg koruzne moke, 30.750 kg govejega mesa, 1260 kg prašičjega mesa, 9.970 kg masla, 4.925 kg slanine, 26,5 kg medu, 21,970 litrov vina, 495 litrov žganja. 5.600 litrov mleka, 10.240 komadov jajc. Poleg tega še 75 dvokoles in 14 postelj za ranjence.
V	denarju so zbrali 835.700 lir, posojila svobode 608.000 lir. Pri gradnji bunkerjev, zaklonišč, nakladanju in razkladanju blaga za partizane so moški prispevali 2S2.400 ur, ženske in dekleta pri šivanju, kuhanju in pranju partizanom pa so prispevale 1,114.000 prostovoljnih ur.
Okupator je povzročil na imetju, poslopjih, oiremi, živini in drugem za 25,256.500 lir škode po valutni vrednosti iz leta 1941.
V	partizanih je bilo 333 borcev, padlo jih je 58, ustreljenih je bilo 9 talcev, interniranih in konfinira-nih 174 ljudi, iz raznih taborišč pogrešajo 15 ljudi, požganih pa je bilo 78 Jiiš in 56 drugih gospodarskih poslopij.
á W
¥ juariceven
Vas Trčmun v hribih BeneškeSlovenije, rojstni kraj pesnika Ivana Trinka-Zamejskega
IVAN TRINKO-ZAMEJSKI:
Na tujem nas osamljena je vila s šepetom tajnim navdihnila. Kakor čez noč, oh, temne, nevešele o pustinji žalostni smo se spočele. Samote duh obsipal ni s sijajem, 3 ledenim nas je davil ogrljajem. Da zvezde nam svetlejše so žarele, krepkeje, veseleje pač bi pele. To pomni, brate, krivo nas ne sodil Prav motri, umi nas in zdrav nam bodi!
JOŽE OBLAK:
(==
Umetni slap reke Vipave v Renčah. Pri mostu so Nemci po zlomu Italije prvič napadli partizane
Zelo važno vlogo v narodnoosvobodilni borbi Slovenskega Primerja je imel brez dvoma partizanski tisk, ki je stalno dvigal upornost in vlival novih moči v težki in slavni borbi prebivalcev Slovenskega Primorja za svobodo in priključitev k Jugoslaviji.
V tem članku mislim prikazati dejavnost primorskega partizanskega tiska, zaradi česar se moramo dotakniti začetkov oborožene borbe primorskega ljudstva.
Kot v ostalih pokrajinah Jugoslavije, so tudi ina Primorskem za-pokale partizanske puške že leta 1941. Primorski fantje so bežali iz italijanske vojske, kamor so jih bili z silo vtaknili, se skrivaj vračali domov in odhajali v partizane.
Primorska se je začela upirati in se boriti na življenje in smrt z itail'jamskim fašizmom . . . Upor na Primorskem se je vedno bolj širil in kmalu postal vseljudski. Odbori Osvobodilne fronte so rastli. Sam Mussolini je zaman grozil 30. julija 1942. v Gorici, »da bo z ognjem in mečem« za/tnl vsak poskus upora v deželi, o kateri so do tedaj v Rimu govorili, da je »terra itaPjanissima«. Nasprotno temu pa zanov vedno več časopisov, leta-so ljudje zahtevali od prvih parti-kov in brošur, toda le-ti jim niso mogli ustreči.
Ko je isredi aprila 1942. prevzel vodstvo Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje tov. Tomo Brejc, so kmalu za tem na razširjenem plenurnu pokrajinskega komiteja določili tov, Andreja Kumarja, da poskrbi za organizacijo tehnik.
Že poleti 1942. je na AjSev'ci blizu Gorice začela delati ciklostilna tehnika. V tej tehniki so tiskali list Naprej zastava Slave, ki je bil glasilo Pokrajinskega odbora OP za 'Primorsko, nekaj številk
Slovenskega poročevalca, več raznih brošur in letakov.
V Brdih, kjer je leta 1941. organiziral upor Andrej Kumar, je delala nekaj časa tehnika, ki so jo ustanovili sami Brici.
s*--- ^yr-fvr. v. -•'-■■'■ "
k o, L
-V:'-: -v-pp^
■■¡mmš&ti-..... jfearfáir^
È
Vlagalka v partizanski tiskarni
Partizanske vrste so se množile. Partizani vipavske in pivške čete so 18. aprila 1942. zmagovito prestali težko italijansko ofenzivo na Nanos, a avgusta 1942. je bil nad O-zeljanom ustanovljen bataljon S:-mona Gregorčiča. Okoli 25. oktobra 1942. je bil ustanovljen Soški odred, katerega prvi komandant je bil pokojni narodni heroj Mirko Brač;č. ki je padel decembra 1943 kot komandant slavne XVI, divizije v borbi za Kočevje. V sestavu Soškega odreda so bili trije bataljoni : bataljon Simona Gregorčiča, To.lmnski ¡n Kraški bataljon.
Soški odred je izdajal svoje ciklo-ptirano glasilo: Soški partizan in zaščitnik s podnaslovom: Glasilo Štaba Soškega odreda slovenskih (partizanskih čet, ki je Primorce
predvsem obveščal o vojaških u^e-ihih partizanov v Slovenskem Pri-morju i.n v Sloveniji. Glasilo Soškega odreda je tiskala tehn>ka odreda. ki je bila v Zgornji vipavski idol mi.
Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je 26. decembra 1942. ustanovilo III. operativno cono, alpsko, za Primorsko in Gorenjsko, a februarja 1943. pa sta bila iz Soškega odreda formirana Južnoprimor-ski ta Severnoprimorski odred, štab III. operatvne cone ie že 10. aprila 1943. izdal povelje o ustanovitvi brigade Simona Gregorčiča in brigade Ivana Gradnika.
Kmalu po ustanovitvi Soškega bdreda je prišel na Primorsko tov. dr. Aleš Bebler-Primož kot politični in vojaški poverjenik Izvršnega odbora OP in poverjemk CKKPS. Povezal je vse organizacije v eno celoto, že konec 1942. leta je b la blizu Šmarj v Vipavski dolini konferenca aktvistov, na kateri so izbrali Pokrajinski odbor OP in izvolili dr. Aleša Beblerja-Prmoža za sekretarja. Ustanovljeni so bili tudi okrožni odbori OP.
Po ustanovitvi Pokrajinskega odbora so se organizac;je OP okrepile in razširile. V tej dobi so se razširile tudi tehnike, ki jh je bilo že sedem. Najvažnejša med njimi je .bila centralna tehn:ka na Voger-skem. Poleg te pa so že delale tudi okrožne tehnike Ajdovščina, Pivka, Idrija, Brda in Trst..
Vse tehnike so razmnoževale Slo-veiskega poročevalca, Ljudsko pravico, Kmečki glas, razne letake, brošure in objave.
Takšno je bilo stanje na Primorskem, ko je 8. septembra 1943, kapitulirala Italija in je prišla »prva svoboda« kot jo ljudje še danes imenujejo. Italijanska vojska se je sesula kot hišica iz kart.. Vso oblast na Primorskem je prevzel Narodno-
osvobodilni svet pod vodstvom Izvršnega odbora OF. Narodnoosvobodilni svet je že 15, septembra razpisal volitve v krajevne narodno osvobodilne odbore (KNOO), 19. septembra pa je ustanovil 9 okrožnih NO O za Slovensko Primorje.
Po kapitulaciji Italije se je primorski partizanski tisk zelo razširil. Že prej smo omenili, da so teh-n ke, ki so delale že pred 8, septembrom razmnoževale Slovenskega poločevalca, Ljudsko pravico in Kmečki glas. Po italijanski kapitulaciji se je število tehnk dvignilo in so te izarjale primorske izdaje.' teh listov.
Primorsko izdajo Slovenskega poročevalca, glas:la Osvobodilne Fronte, so razmnoževale naslednje primorske tehnike: Grmada, Morje. Sabotin, Krn, Snežnik, čaven, Matajur, Javornik, špik, Nanos in Slavnik.
Primorsko izdajo Ljudske prav:ce, glasila Komunistične pavtje Slovenije, pa so razmnoževale tehnike Sabotin, Javornik, Porezen in Km, a tiskala pa jo je tiskarna Slovenija, ki se je nahajala v globoki grapi pri Vojskem.
Kmečki glas, Vestn k OP, pa je razmnoževalo kar dvanajst primorskih tehnik: Morje, Grmada, Snežnik, Nanos, Sabotin, Javorn:k, Matajur, Slavnik, čaven, špik, Km in Porezen.
Pr morsko izdajo Mladine, glasila Zveze slovenske mladino, je tiskala Slovenija, ciklostlrale oa so jo tehnika; Mlada, Javornik, Matajur, Nanos, Čaven in mladinska tehnika Skala.
Toda kljub razširjenosti osrednjega tiska je bilo potrebne, da je Pokrajinski odbor O7 za S'ovensko Primorje izdaja! svoje glasilo, ki je obravnavalo probleme narodnoosvobodilne borbe na Primorskem. Tako je decembra 1943 začel izhajati Primorski poročevalec, ki so gi\ razmnoževale tehnike: Matajur, Snežnik, Krn in tehn'ke za sevet, medtem' ko so Priimo.ski Kme..kl glas ciklostirale tehnike: čaven. Javornik in Nanos.
(Dalje prihodnjič.)
IIiiimiiiiIHIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiII
Mogočna tovarna aluminija v Ki-Iričevem pri Ptuju je začela obra-ovatl Kot malokje je v tej tovarni lovek le gospodar. -Uravnava stroje, in ukazuje preko neštetih vzvodov a električnih stikal. Glinico in po-neje aluminij ter razne stranske roizvode bodo proizvajali številni lehanizmi več tisoč strojev in dru-ih naprav, ki so razvrščeni v veli-■;h zgradbah. Navzlic ogromni pro-:vodnji in dolgemu proizvodnemu ostopku je določeno število delav-ev sorazmerno nizko. Delavci in ojstri so za novo proizvodnjo v 'avnem že usposobljeni, deloma pa ; končujejo posebne strokovne te-aje.
"50KSIT PRIHAJA IZ BOSNE IN DALMACIJE
Ves prejšnji mesec se ie kolektiv v Kidričevem mrzlično pripravljali na začetek obratovanja. Manjši problemi so takrat stopili za nekaj časa v ozadje. Sprav;ti teg? velikana v tek res ni majhna stvar. T:n -tovarna v Kidričevem je orjak rja mu ni enakega pri nas. Prav: velikan je, na katerega smo lahke upravičeno ponosni. Marsikdo meni. da mi tovarne ne začeli ara diti v Kidričevem, ampak nekje blizu ležišč boksita, ki je slavna ir edina -surovina za tovarno glinice i.n ailutniin!ja, kakršna je zrasla sredi tihih 'n širnih gozdov nekdanjega Strnišča, če ne bi med okupacijo začeli graditi Nemci. Toda ne smemo pozab;ti, da je Stališče blizu virov električne energije in premoga. To pa je za takšno tovarno važnejše od same surovine — boksita.
Transportne nan-rave že nekaj tednov redno delujejo. Tovarna ima sama 37 km lastnega železniškega omrežja., ima svoie vagone 'n lokomotive. Po Železniki progi Pragersko v Kidričevo vozita zdaj dnevno po dva posebna vlaka boksit 'n premog. Boksit .prihaia iz Drniša v Dalmaciji, iz Bosanske I-CruDe -iz Bania Luke, premog iz Z^goria in Velenja, že zdaj si pripravljajo za z:mo zalogo boks4,ta, kj mora b:ti suh. Letna po-t.reba "znaša okrog 125.000 ton. To pa niso mačje solze!
ZA 20 MILIJARD INVESTICIJ
Oria,k v Kidričevem je zaživel. Zadihal je iz ogromnih dimnikov in naznan'1 ljudem,- da se ie. začelo v Kidričevem novo živlienje. Najprej so začeli v obratu ml;noy in v sklad-išču — že pred dobrima dvema mesecema Pr;r>rnv'ii so cele go-re zmletega boksita. Tudi ener-ger.<A-,a cenVaiia ie že nekaj časa pciskusno obratovalna, -kajti ko bc šlo v tovarni zares, bodo vsi orj-a, ki na Dravi premalo, a tivli nov? kalorična centrala v Šoštanju bo morala takrat priskočiti na pomoč Iz kotlarne so ootisn'li paro skoz labirint cevovodov, tako da so bil vel;ki objekti tovarne glinice na severni strani tlakovan" c°site, 'k' vodi skozi tovarniški kompleKs, vs; cln' maja. To^a ito.vv. če ni bil'" mogoče reči, da tovarna že obratuje. Proizvodni proces od bc-ksiitF do g"in;ce traja kak'h 23 dni. ir prav toliko je brio treba, preden so v obratovanje. To je bilo zadnje zav'ti v oblake vroče pare. Zavrteli so stroje in rotacijske peči, preiz kusili na.jrazl-ičn.Jše naprave in se pripravili na redno obratovanje. Nat' šele so-lahko vključili v proizvodnjr poslednji obrat tovarne glinice. Tor' precej težavna pot do prve tone glinice! Drugače pa ie kajipnk z aluminijem. Pravijo, da bo drugi del tovarne z ele'-otroPzo «'iiiumi'-ja začel delati v juliju. še'e takrat bo orjak v Kidričevem, v katerem smo inve^MraP že ok-ng 20 mipjard dinarjev, popolnoma r,a-d'hal. Toda tudi za zakljirina dela bo letos potrebnih še 1900 milijonov dinarjev.
Illnllllllllllllllllllllltuillllllllll
30.000 TON ALUMINIJA LETNO
Prej sem zapisal, da je tovarna v Kidričevem orjak, da mu ni enakega pri nas. Toda to nam pove pre-malo. Dvorana za elektrolizo z 180 pečmi je dolga 450 metrov in v njej se nismo mogli pogovarjati z enega konca na drugi, kot v dvoranah naših drugih tovarn, čeprav so peči mirovale. Za letno proizvodnjo 30.000 ton aluminija bodo potrebovali 120.000 ton boksita, 240,000 ton premoga (skoraj eno tretjino letne proizvodnje velenj-SKega premogovnika), 6000 ton sode, 1800 ton krioi.ita 15.000 anodne ma-
ER7
se, itd, ter 600 milijonov Icilovatnih ur električne energije (zadnje je enako trem hitroelektrarnam Vuze-nica z dvema agregatoma). Tovarna v Kidričevem bo potrebovala dnevno 320.000 m3 plina in ima lastno sodobno plinarno -ter veliko energet.sko centralo, potrebovala bo ogromne količine vode, in še mnogo drugega, predvsem strokovno visoko kvalificirane delavce, ki so se dolge mesece pripravljali doma in ma tujem, človek bo v tej tovarni le gospodar, delali pa -bodo stroji. Vse to in še marsikaj bo potrebno, da bomo dobili letno 30,000 ton toelega zlata — aluminija.
' (Nadaljevanje na 11. strani.)
Oddelek za elektrolizo v Kidričevem
V Beneški Sloveniji je vas Trčmun, ki ji zaslanja ozadje mogočen., vrh Matajurja. Tostran in onstran Matajurja sta dve dolini, tečeta dve reki, Soča in Nadiža. Tostran in onstran živijo in bodo živeli Slovenci.
Lepa slovenska imena je rimski okupator preimenoval v Isonzo, Na-disone, Monte Maggiore, Tarcento. Slovenskega prizvoka teh imen ni mogel potujčitil Tostran in onstran Matajurja sta se rodila dva ve'.'kj človeka, ki sta ljudem v pesmih govorila o bodočnosti — v svobodi. Svoboda je tostran Matarjurja uresničena, onstran pa še ne, čeprav se je zanjo borilo tudi ljudstvo Beneške Slovenije. Prvi — Simon Gregorčič — že 4S let počiva »na hribčku zelenem ob Soči«, drugi —, Ivan Trinko - Zamejski —■ pa je v soboto
zvečer zatisnil svoje trudne oči v rojstni vasi Trčmun, ko je dočakal visoko starost 92 let.
Kaj naj zapišemo ob tako velild izgubi človeka, pesnika, domoljuba in neuklonljivega Slovencal Nimamo besed, ker nam njegova izguba Vga na ramena kot težko brenio. Vendar,,. Partizanski pesnik Kajuh je zapisal:

»V solzah navdušenja, tovariš,
glavo skloni . ..«
Res, ko se s temi skromnimi besedami spominjamo dela, ld ga je Trinko opravil na tako ogroženem slovenskem ozemlju, ne moremo zatajiti teh solz navdušenja. Ponosni smo na tega velikega Slovenca na najzapadnejši meji Slovenije.
Trinkova dela. Ze leta 1897 so v Corici izšle njegove Poezije, ki so bile v slovenski javnosti prijazno, v Beneški Sloveniji pa naravnost navdušeno sprejete. To je bil glas Beneške Slovenije, čeprav je pesnik Podreka o slovenski besedi že veliko let prej povedal: »Jaz nisem ne v uradu, ne v šoli, čeprav tu od vekov živim, kot tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim.«
Ko so na mirovni konferenci v Parizu barantali in kupčevali s tem koščkom naše slovenske zemlje in — živimi deset in deset tisoči ljudi, so prav Trinkovo znanstveno delo in njegove pesmi spregovorile c značaju in bistvu te najzapadnejše slovenske dežele. Čeprav človečan-sko in pravno upravičene, besede niso prodrle skozi zaveso glasovalnega stroja naših sovražnikov.
Poleg pesmi je Trinkovo pero napisalo več knjig. Kdo se nc spominja njegovih «Naših paglavcev«, ki so izšli leta 1921? Slovenskim in italijanskim raziskovalcem je pomagal ^ nasveti, podatki in knjigami. Njegovo delo je vredno velikega človeka. Njegov spomin bo živel v njegovih delih.
OTON ŽUPANČIČ:
[mu Trinku-Zamejskemu PESEM OD ZAPADA
V jutranjo zarjo šla je moja pot, ko sem zasl!šal pesem od nekod s stran' zapndne, da sem se začudil: »Mar še tam za mejo naš poje rod?«
Sedaj, ko mi večerna, zarja ugaša, f; strani zapadle spet se mi oglaša otožno strastno: zemlja in morje
poje
slovensko pesem: »Tod gre meja
naša!«
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
Kot da se je nad našo vasjo usula nenavadna ploha in sprala s površja vsako sled po življenju, so bili večeri tisto poletje čudno lihi in pusti. Le redkokdaj je tišino pretrgalo regljanje strojnice ali eksplozija mine, kajti ljudje so se pobijali večinoma podnevi.
Edo se jc vsak večer vračal domov, ko so utihnili že vsi glasovi. Vedno ga je na vratih čakala mati s šibo, ker je vedela, kaj je ves dan počenjal. Tisre čase so mine, ki so jih bili nastavili ob Rižani, raznesle že več otrok in mladeničev, da ni bilo kaj pokopati. Mati je razodevala svojo ljubezen do sina z udarci s šibo, a sin se ji je večkrat uprl in jo udaril. Za tiste čase to ni bilo nič nenavadnega. Tudi Edo se je nekega večer?, naveličal materinih udarcev, se ji izvil iz rok, zalučal proti nji poleno in zbežal.
Noge so ga nesle v kočo na njivi, a srce je hotelo nazaj k materi, pasti pred njo in ji odkriti ljubezen, kar ni še nikoli storil. Slutil je, da v koči, kjer je ob igri preživel mnogo dni, ne bo mogel prenesti ene same noči z njenimi skrivnostmi in strahovi. Toda nazaj k materi si ni upal, morda ne bo mogel več stopiti pred njo. Zleknil se je na deske v kotu, se zavil v vreče in mislil zaspati. Toda ni se mogel sprijazniti s samoto. Zazdelo se mu je, da se je ves svet izven koče spremenil v neprodorno temo, iz katere preže nanj strahovi. Njegovi misel je boječe begala okrog najstrašnejših doživetii,' videl je, da se na svetu dogajajo vse večje okrutnosti, zato se mu je zazdelo to, da je udaril mater, le smešna malenkost. Zgodilo se je, da je raztrgan in bos z drugimi otroki postopal za vozom, pokritem z veliko plahto, skozi katero je pronicala kri. Povedali so mu, da peljejo ustreljene va-ščane. Videl je že ubite ljudi ob cesti in na kameniti mizi v kapelici; videl je izmučene starce, ki so jih izpustili iz ječe; videl je goreti vaške liiše; videl je ... O, preveč je videl teh grozot in vse so mu sedaj živo stopale pred oči, da se je treslo njegovo izžeto telesce, da je trepetala njegova otroška duša. Jezil se je nase, da je zbežal od matere, jezil se je tembolj, ker je vedel, da bi mu mati odpustila, kot je vedno, ko jo je razžalil. Zdajci je stopila predenj mirna podoba mrtvega očeta: ležal je tam na mrtvaškem odru s priprtimi trepalnicami, stisnjenih ustnic in bledega obraza, toda ne toliko, da bi se ga zbal. Zamaknil se je v ta obraz, zdel se mu je domač in ko da skrbi zanj kot nekdaj. Ob tej prijetni slutnji se je tesneje zavil v vreče in od izčrpanosti zaspal.
Zbudilo ga je mirno jutro. Vstal je in se zazrl proti vasi, ki je stala niže proti morju. Nad strehami so bežale ostre sence dima, ki se je dvigal iz nekaterih dimnikov gor pioli nebu, proti soncu, ki ga je s svčjo toploto vsrkavalo. Zazdelo se mu, da so mine že zdavnaj zahtevale svojo zadnjo žrtev, da grmenje avionov ne bo več motile po-kojnosti te sinjine nad morjem, da ljudje niso več sprti med seboj, da se imajo radi kot nekdaj, ko njega še ni bilo na svetu .Le on stoji tu osamljen, zapuščen od vseh, tisto življenje, ld se je danes pričelo v dolinici pod njim, bo šlo mimo njega. Odšel je v kočo in ker je hotel pozabiti na vse, je vzel iz skrivališča ročno bombo in jo pričel skrbno odvijati. To je bilo njegovo vsakdanje početje, delo in tolažba. Nekdaj so starši kupovali otrokom igračke v mestu, sedaj so pa prišli tuji, neznani ljudje in jih raztresli vsenaokoli po njivah in cestah, po travnikih in vinogradih; ponekod so jih nasuli toliko, da so jih ogradili z bodečo žico in opozorili nanje z napisi, pod katerimi so s črno barvo narisali mrtvaško glavo...
Tišino junijskega jutra je pretrgal ostei pok bombe. Ljudje v vasi so za trenutek obstali na pragih hiš in prisluhnili, ali se ne bo tresk ponovil, a koj nato so se zopet predali vsakdanjemu delu. Neka mati je skočila pokonci in z grozo na obličju stekla proti njivi, od kodei je prihajal zvok.
Pred meseci sem srečal njenega sina, s katerim me je v tistih časih družila ista usoda. Stal je pred menoj prikupen, postaven mladenič s prijazno besedo na ustih, vse na njem je pričalo, da se z materjo dobro razumeta, da sta srečna. Na licih mu je igral prijeten nasmeh, smejale so se njegove ustnice, smejalo se je njegovo edino oko, kajti iz drugega se je lesketal nagajiv sončni žarek, ki se je odbil, brž ko je udaril ob steklo ...
Zvest A.
Nasvidenje tovariš učitelj, vesele počitnice! Nasvidenje tovariš i ca učiteljica! in so se usuli skozi šolska vrata na prosto. Se pogled skozi okno za njimi, ki so odhajali in zapuščali lepo stavbo s svetlimi prostori: »Nasvidenje!« mi je narahlo spet od nekje udarilo na uho, kakor bi me hotelo še enkrat opozoriti na one, ki odhajajo. To je dekanska mladina, ki je letos prvič dovršila nižjo srednjo šolo v domačem kraju in ima sedaj prosto pot v izbiro svojega poklica.
Nekateri absolventi bodo nadaljevali šolanje v višji gimnaziji in se bodo za poklic odločili kasneje, drugi bodo šli v strokovne šole in postali morda kmetijski strokovnjaki, učitelji, tehniki itd. Posamezniki se zanimajo za kovinarsko šolo v Litostroju, ki jim bo omogočila, da postanejo kvalificirani delavci v naši kovinarski industriji. Tudi v naša domača podjetja se bodo kot vajenci vključili naši obsol-venti. Nekaj pa je tudi takih, ki se nikakor ne morejo odločiti, kam bi. Ali se morda čutijo preveč nebogljene, da bi zapustili vsaj za nekaj časa svoj dom, kjer za vse skrbi mamica? Morda pa njihovi starši še niso resno razmislili o bodočnosti svojega otroka? Ali jim niso vzgojitelji na roditeljskih in drugih sestankih s predavanji in v privatnih razgovorih dobronamerno svetovali v težavni odločitvi o izbiri poklica za učence, ki zapuščajo domačo šolo? še vedno ni prepozno — naš rudnik v Sečovljah hoče izučene minerje za črno zlato, naše kmeitlijstvo potrebuje strokovnjakov, otroški vrtci potrebujejo poklicnih vgojiteljic, naše pomorstvo potrebuje pomorščakov — in upamo, da odo starši izpolnili svoj dolg do lastnega otroka in družbe ter ga usmerili tja, kamor ga bolj veseli in kjer bo mogel dati svoj delež kot enakovreden soustvarjalec naše prihodnosti, v kateri bo toliko bolj srečen kolikor bolje bo obvladal svoj poklic in kolikor bolj se bo znal zavestno vključevati v naše družbeno dogajanje.
Ko sem tako razmišljal za odhajajočimi mi je prišlo na misel življenje in delo naše šole skozi vse leto. Mnogo je bilo težav in razočaranj, mnogo je bilo tudi veselih dni. Toda, ali je šola izpolnila vsa pričakovanja? Odgovor na to vprašanje prepuščam vrlim Dekanča-nom, ki se tako ali drugače zanimajo za svojo šolo. Povem naj samo, da je šola odkrivala naši mla^ dini vsak dan nove resnice in jo oboroževala s potrebnim temeljnim znanjem, na katero si bo mogla naša mladina graditi znanje poklica in svoje življenjske nazore, Plodno je bilo vzgojno in izobraževal, no delo šole tudi izven učilnice, Za šolsko mladino je bilo med letom predvajanih 38 poučnih in vzgojnih filmov, ki so mladino živo zanimali in jih pritegnili. Predvajali so: »Človek, človeku«, filme o proizvodnih procesih v tovarnah, veliko filmov, ki so prikazovali slike iz rastlinskega in živalskega sveta, o higijeni, o zdravstveni prosveti itd. Iz šolar-ske knjižnice so si naši učenci izposodili 921 knjig, tako da odpade na vsakega povprečno po 6 preči tanih knjig samo iz knjižnice.
Razen tega je naša mladina kupila 2580 izvodov Pionirskega lista, 300 izvodov Cicibana, 225 izvodov Pionirja, nekateri so bili naročeni na revijo Mlada pota, kupili so 211 knj'g iz zbirke Čebelica, 73 knjig i» zbirke Sinji galeb in 37 drugili mladinskih knjig v skupni vredno-sti nad 30.000 din.
Lepo se je predstavila naša šolska mladina s svojim pevskim zborom, ki je v tekmovanju primoi* skilj mlatiin<kih ifborov odnesleil drugo mesto. Na odru so se pokazali z dvema mladinskima igrama, Mačeha in pastorka in »Tinče — Binče«. Obe razstavi risarskih izdelkov, ročnih del in zvezkov stu pritegnili nase pozornost ljudi, ki
niso ravnodušni do uspehov našli mladine v šoli, o tem priča razme roma velik obisk, posebej na raz stavi ob zaključku šolskega leta.
Tudi s starši naših otrok je šola iskala tesnejših stikov in uspeh ni izostal, saj je zadnji roditeljski sestanek v maju obiskalo oko li 85 roditeljev, medtem ko je prišlo na prc-jšnje sestanke le kakšna polovica teh.
•Morda bo prav, da rečemo tudi besedo o družbenem upravljanju v šolstvu. Družbeno upravljanje pro izvodnih podjetij in drugih gospodarskih ustanov postaja našim ljudem vedno bližje in kaže do neke meje precej jasne obrise v luči bodoče komune. Drugače je z družbenem upravljanju v šolstvu. Razumljivo, zakaj je drugače. K u-pravljanju podjetja so poklicani ljudje, ki v njem proizvajajo ali pneprodajajo irazr^a predmete. V šoli pa imamo opravka z živimi ljudmi, ki jih je treba pripraviti za življenje, da bodo izobraženi, pošteni in zvesti člani naše družbene skupnosti. Kdo naj prevzame odgovornost za vzgojo takih ljudi? Ali res sani o učitelj in profesorji',' Ali bodo učitelji in profesorji krivi, če bo zaradi materine zanemarjenosti ostal otrok analfabet? Poznam primer, ko mati raje plača kazen, kakor da bi svojega otroka pošiljala v šolo, češ da mora otrok doma delati. Kdo naj bo odgovoren za ta primer, morda samo mati'1 Ne! Odgovornost za vzgojo in izo-
brazbo naše mladine mora nositi vsa družba, vsi naši ljudje, V po r'rdnjega našega človeka mora prodreti zavest, da je tudi on poklican k sodelovanju pri vzgoji dora-šcajočega rodu in soodgovoren za vse krivice, ki jih odrasli naprav-Ijajo pri vzgoji naše mladine.
Vzgoja in izobrazba naše mladine mora biti skrb vseh naših ljudi. In tedaj bo šola zadostila zah-tovam novega časa, tedaj bo odpadlo godrnjanje nekaterih staršev zairadi slabih uspehov otrok in mnogo lepše bo, biti vzgojitelj.
Vsa ta vprašanja so mi prišla pred oči, ko sem gledat za odhaja jočo dekansko mladino in ji voščil prijeten oddih na letovanjih, taborenjih, na obiskih in doma.
J. V.
Ob razstavi Pečariča Birse in Pohlena
Zaključili so šolsko leto
V	občini črniče na Goriškem so
poskrbeli prosvetni delavci skupno z občinskim LO, da je imela šolska mladina lepo uspelo prireditev v Selu.
Nastopili so učenci vseh šol te občine in tudi udeležili so se te slavnosti prav vsi. Navzoči so bili tudi starši otrok.
Zastopnik Obč. LO je pozdravil vse učitelje in otroke ter jim čestital k uspehu v letu 1953 — 54. Po proslavi so bili pogoščeni vsi otroci, za kar je poskrbel Obč. LO.
V	Batujah in Crničah pa so priredili razstavo šolskih izdelkov.
O spremembah nekaterih imen naših vasi na Koprskem
Znano je, da nosijo tudi na Koprskem mnoge naše vasi ime po svetnikih. Kako je neki prišlo do tega? V minulih časih so cerkveni poglavarji računali, da bodo s takimi spremembami utrdili moč cerkve in vere. Vsa zadeva začenja na dokaj preprost način. Duhovniki uporabljajo v vedno večji meri za posamezne vasi kar ime svetnika, kateremu je cerkev v vasi posvečena. Tako so na pr. za vas Vanganel več stoletij uporabljali naziv »Villa sancti Angeli«. Pozneje so se tu naseljevali furlanski koloni in uvedli ime Vanganel, ki pomeni isto kakor oranica. Imena vasi po svetnikih nas danes zelo motijo, ker prikrivajo tisto, kar je naše ljudstvo samo ustvarilo in prav zaradi tega določa tudi sam zakon, da je treba taka imena spremeniti. Na Koprskem so bili Šenipeterci prvi, ki so dali v tem pogledu prav lep vzgled. Sv. Petra zdaj ni več, mesto njega imamo vas Raven. Kako so postopali Šenipeterci? Vzeli so ime tistega dela vasi. kjer rastejo danes nove stavbe (šola in druge zgradbe), namreč Raven in ga razstegnili na vso vas. Ta primer je zelo poučen in nam pove, kako naj se taka in podobna vprašanja rešujejo tudi drugod.
Pri nas na Koprskem bi morali spremeniti zlasti imena kakor Sv. Anton, Sv. Nikolaj, Sv. Bernardin, Šantoma, Sv. Lucija itd. Ce bi hoteli biti še natančnejši, bi morali spremeniti tudi ime Šmarje (iz »Villa sanetae Marine«), ki jim domačini pravijo Sctmarje. Zdi se, da so to vas naši ljudje nekoč imenovali Hrib. Do neke meje nam to morda potrjuje dejstvo, da so za to
vas koprski grofje že pred 200 leti uporabljali naziv Monte. Gre torej tudi za vprašanje, ali so si to ime izmislili, ko so pogostoma gledali iz Kopra kraje na visokem, kjer so imeli svoja posestva, ali pa enostavno prevedli slovensko ime Hrib. Nam se zdi verjetneje to zadnje. V neposredni okolici Šmarij najdemo prav lepa ledinska imena kakor: Gradinja, Dol, Prebenik, Dobrave, Klanec, Laz, Podraga, Močila itd.
V bližini Sv. Antona ne manjka pristnih slovenskih krajevnih imen. Vzamemo lahko tisto ime, ki najbolj odgovarja in zadeva je rešena. Imena, med katerimi lahko zbiramo so: Ravne, Radovec, Ravnica, Gradec, Podvrh, Brda itd.
Pravilno bi bilo, da bi čim prej spremenili tudi imena tistih naših vasi, ki so nam jih vsilili italijanski in drugi fevdalci. Tak je tudi primer vasi Dekani, ki spominja na posestva koprskega fevdalca de Ca-nija. Pasja vas je slab prevod imena Dekani, ki je nastal proti koncu minulega stoletja, Ce se le nekoliko potrudimo, bomo našli v sami vasi in v bližini celo vrsto lepili slovenskih imen, med katerimi lahko izbiramo. Taka imena so na pr.: Ba-zovec, Ravne, Prebilovec, Mirišče, Borovica, Orešje, Klanec, Zarovec, Dobrinja itd.
Sprememba bi bila nujna tudi v primeru Cezarjev. Tu so nekoč živeli koloni italijanskega bogataša Cesari-ja. Nekateri starejši zemljevidi koprske okolice imena Cezarji sploh no poznajo, tamkaj stoji napisano zgolj Gregoriči.
Cun prej opravimo delo, ki je nujno, tem bolje bo.
V okviru živahne kulturne delavnosti, sta se nam v zadnjem času v veži hotela Triglav predstavila kar dva domača slikarja: Henrik Pečarič in Viktor Birsa. Dva umetnika — dva svetova. Oba bi zaman poskušali določno uvrstiti v eno izmed naštetih sodobnih zapadno umetniških strni, ki so v poslednjem času našle dokaj.šen odmev pri marsikaterem slovenskem umetniku. Pečarič in Birsa ustvarjata predaleč od sunkovitih utripov viškov modeme umetnosti, zato v njunih delih tudi ni čutiti tovrstnih neposrednih vplivov. Oba. zrasla s svojo zemljo, prvi bolj navezan na obalo našega morja, drugi pa na valovitost in slikovitost kraških tal, ustvarjata iz pobud, ki jima jih daje bogastvo zemlje in zdrav notranji občutek za
(V. B. Ibanez: Katedrala)
»Kakšna dežela sanj in zapušče-nosti! Španija ni ljudstvo, to je zaprašen in neurejen muzej, čigar starine privabljajo le turiste iz Evrope . . .«
Cisto nasprotujoča si mnenja o Španiji, ki jih dobivajo tu pa tam, bomo morda nekoliko korigirali, ko bomo prebrali knjigo »Katedrala«, španskega pisatelja Vincent-a Bla-sca Ibaneza.
V. B. Ibanez se je rodil v Va-lenciji 1867. leta, umrl pa 1928 v Franciji. V svojem nemirnem življenju .ie posvečal pisanju samo čas, ki mu je ostajal, kakor pravi sam. Kajti mnogo bolj so ga zanimali sodobni politični boji. Neprestano je bil zapleten v kako proti-monarhistično ali proticerkveno a-fero ter temu primerno tudi preživel večino svojega življenja v ječi in izgnanstvu. Neizprosen sovražnik krivice, zatiranja ¡n laži je bil trn v peti španskim oblastnikom. Velik del svoje življenjske usode nam je popisal ravno v romanu Katedrala.
Junak romana je Gabrijel Luna, semeniščnik, Čudežno nadarjen o-trok pozna kot študent samo eno strast — knjige. Prebrska vso zgodovino španske cerkve in dinastij. Udeleži se gverilske vojne proti brezverskih upornikov, toda ravno cb tej priliki se močno razočara, Zago ko vidi, da bojevnike za vero ne
žene v boj prepričanje ali vera v ideale, temveč gola sebičnost. Pot ga zanese daleč v svet, spozna sodobno civilizacijo (dejanje se odigrava v drugi polovici 19. stol., knjiga ie bila napisana pa 1903, 1.) spet se z vso vnemo zažene v študij znanosti in pozitivistične filozofije. Naposled se na smrt bolan, po neštetih preganjanih in ječah zaradi revolucionarnega delovanja in oznanjanja prevratni-šk'h idej, vrne domov — v svojo rodno katedralo v Toledu. Mračna cgromna stavba, spomenik srednjeveške mistike, ga dobrohotno sprejme v svoje zavetje. Gabrijel si želi samo še v miru preživeti zadnje trenutke svojega življenja. Toda naključi se drugače. Rojen revolucionar ne more brzdati svojega je-
upodabljanje. D as i se pri Pečariču tudi na zadnji njegovi razstavi opaža še vedno vpliv šole, dasi se sem in tja v niegovih delih pojavlja nc-sigumost v kompoziciji, zlasti takrat, kadar v njej tvori umetno ravnotežje človeška figura, dasi v marsikateri njegovi sliki prevelika preračunljivost v izbiri močnih koloristič-nih efektov nekoliko moti splošni vtis, se iz celote njegovih del vendarle počasi izvija slikarjeva osebnost, ki daje svojstveno noto njegovim slikarskim stvaritvam. O tej osebnosti pa bi bilo morda le nekoliko presmelo trditi, da je lirična.
Ce bi se z mnenjem ocenjevalca Pečaričeve razstave v okvira zgoraj omenjenih pripomb še laliko strinjali, nikakor ne moremo soglašati z oceno razstave Viktorja Birse v zadnji številki tega lista. Ocena je pisana površno in ocenjevalec se ni niti poskušal približati umetnikovim težnjam in slikarski realizaciji teh teženj. Tudi naše mnenje je, da bi rsa lahko izpustil brez škode marsikatero svojih del, s katerimi je napolnil stene razstavne veže, vendar po teh slabših slikah ni mogoče presojati ostali umetnikov opus in izreči splošne kritike.
Pri presoji ostalih slik, ki pa ne pripadajo le periodi od 1950—1952. kot to trdi kritik, pa je zelo nesmiselno govoriti o kričeči paleti, saj je kolorit Birsovih slik nasprotno prav tako umirjen, kot so umirjeni iz narave psneti izrezi, postavljeni v trdno kompozicijo. Ce je njegova tematika resda pisana, pomeni to, da Birsa izbere iz narave vso ono motiviko, ki ga vsakokrat slikarsko zanima in pritegne. Tega pa mu ni mogoče očitati, saj isti ocenjevalec pri oceni slikarske in kiparske tvor-nostin Jožeta Pohlena pogreša pri
T.. * *.T f>'- r> v..:^'1" rfa-^
Titov trg v Kopru — narisal dijak koprskega učiteljišča ŠAJN JOŽE
zika spričo nereda v sodobni družbi ter propalosti cerkve, začne oznanjati svojo vero v prihodnji, lepši svet. ,
» . . , Tisti dan, ko je naš pred-zgodovinski ded obdržal pri sebi bolnika in ranjenca, namesto da bi ju zapustil, kakor so delale vse živali, tisti dan, ko je vsejal prvo seme in je sprožil prvo puščico, je bila narava navzoča ob največji revoluciji. Le ena v bodočnosti se ji bo lahko postavila ob stran: če je v teh davnih časih človek osvobodil svoje telo, pa mu sedaj manjka velike revolucije duha . . . Tedanji najmanj pametni ljudje bodo mnogo nad najbolj izomikanimi duhovi sedanjosti. Vsak človek bo našel svojo srečo v sreči svojega bližnjega in nihče ne bo sanjal o tem, da bi .svojega soseda s čimer koli posiljeval. Ne bo zakonov ne kazni, svobodna združenja pa bodo, pod vplivom razuma, nadomeščala sedanje oblastvene predpise.«
Jezičnega Gabrijela ob nekem roparskem napadu v katedralo njegovi In Milj pristaši potolčejo do smrt.i.
'Knjfjg-a ima polno, dragocenih razmišljanj ne samo o stanju sodobne Španije, temveč prav tako o splošni družbeni r : bl^matik. Ibanez zasluži, da ga štejemo za enega prvih borcev človeštva za osvoboditev iz preživelih predsodkov, njegovo literarno delo pa nam nudi bogat zaklad naprednih idej.
D. II a m
km prav široke tematike in mu prav vsled tega morda očita larpur-lartizem. Pri večini Birsovih del prav gotovo ni opaziti težnje po cc-ncnili efektih. Birsa je slikar našega Krasa, njegove tišine in poezije. Lirično nastrojenje pri njem je pristno in ena glavnih komponent njegove umetnosti, najsi oblikuje obraz pokrajine ali pa trdno strukturo iz istrskega kamna zidanih stavb. Predmet se pod čopičem slikarja dema-terializira in zaživi v bogastvu barvnih odtenkov slikarjeve palete. Zdi se, da je pri Birsi odveč občutek strahu, da bi slikar zašel v slepo ulico, dokler bo umetniku narava sama dajala snov in njegova paleta sledila posredno in neposredno sprejetim občutkom.
Pri oceni del kiparja in slikarja Pohlena pa nosebno zbode ocenje-valčevo mnenje, da je pri Pohlenu čutiti vpliv Debenjaka. Takšno mnenje se mi ne zdi več samo površno, marveč daje vtis, da ocenjevalec slabo pozna težnje enega in drugega ter verjetno postavlja to nesmiselno primerjavo pod vtisom reprodukcije ••¡stranke«, ki jo je Debenjak priobčil v prvi številki »Borov*.
Bojuno pa se, da bo oni del občinstva, ki nenehno niha med svojim in tujini mnenjem, še naprej nodlegal kritiki, ki se ni potrudila biti umetniku pravičnejša. Pravičnejše do umetnika in občinstva bi bilo. da bi se v bodoče izognili kritikam: ljudi, ki temu poslu niso ko«.
Smole Emil.
Nekoč je živela v globokem gozdu čarovnica Kljuka. Imela je velik nos na katerem je visela bradavica, a iz ust ji je štrlel dolg zob. Vsak večer jc zajahala metlo :n odfrča-la v vas po nedolžnega otročička, da mu i/pije mlado kri. Ljudje so se je bali in mamice so zapirale svoje otroke. A pomagalo ni nič. Kljuka je bila zvita kot kozji rog. Imela jc čarobno palico, ki je ni nikoli odložila in ki ji je pomagala pri njenih čarovnijah.
Nekega dne je prinesla v bajto ukradenega Mirka in ga zaprla v kurnik. V bližini je nevede pustila svojo čarobno palico. Mirko pa jc hitro iztegnil roko skozi rešetko in pričel govoriti čarobne besede, ki jih jc slišal od čarovnice:
»Ciba čaba palica, napravi me nevidnega«!
Palica je skočila v Mirkove roke, kot da bi bila živa in žc jc postal neviden. Prisluškoval jc pri vratih kuhinje in slišal:
»Ej, kraljična Kiserka,« jc govorila Kljuka, »začarana si v rožico in nikoli več ne boš videla ne očka no mamice, nikoli več se ne boš sprehajala po vrtovih, ki jih je ve-
naseljevati in si zidati hiše. Leta 30. I. 1890 je pogorelo osem kmečkih domov. Požar je nastal na št. 18. Takrat še niso ljudje uporabljali štedilnikov. Kurili so na ognjišču ali pa kar na tleh, Ogorki so leteli skozi preprost dimnik. Ker pa je bila tedaj huda burja, je zaneslo ogorke na slamnate strehe in kmalu je bila vas v plamenih. Možje so reševali, kar se je dalo rešiti. 2ene pa so iz kolov nosile vodo in gasile.
Po nekaj letih, so se ljudje zopet zbrali in si na ruševinah postavili nove domove. Tako vas sedaj šteje 21 hiš.
Ko so prišli Italijani in Nemci, niso pozabili na Ležeče. Mnogo ljudi so odpeljali v internacijo.
Sedaj živi v svojih domovih pridno kmečko ljudstvo, ki skrbi za napredek in razvoj vasi. Napisal BRATOŠ IZIDOR, dijak I.a razr. iz SEŽANE
šča vrtnarjeva roka tako lepo ure-ttna. Cvetela boš tu na mojem
oknu, dokler ne boš ovenela in odmrla. Ile, he, he, lie!«
Čarovnica je šla nato v hlev. Mirko pa je skočil kot maček v kuhinjo se dotaknil rožice s ča-robno palico in namah je stala pred njim lepa deklica. Imela je dolge lase. njena lica so bila sveža in rdeča, kot pravkar odtrgano ja-. bolko, na čelu se ji je svetil velik biser, a iz modrih oči ji je sijala milina in dobrota.
»Hvala ti mladen ič, da si me odrešil. Pojdi z mano na očetov grad. Jaz bom kronana za kraljično Bi-serko, tebi bodo pa vsi hvaležni, ker si jim rešil hčerko in kraljično !«
Mirko je vzel čarobno palico in poletela sta nz kraljevi grad, kjer so bili vsi veselj izgubljene hčerke in njenega rešitelja. Stari kralj jo dal lepo Biserko Mirku za ženo in ga določil za svojega naslednika.
Vendar Mirko ni pozabil na mamico. Takoj jc Sel z zlato kočijo po njo in od tedaj jc živela spo. Slovana in zadovoljna na gradu.
Čarovnica se je od jeze zastrupila in bajto zažgala, ko je videla, da st?. ii ušli obe žrtvi.
Se dandanes stoji lam daleč za gorami beli grad, kjer vladajo v slogi Mirkovi in Biscrkini vnuki. Dragi otroci pridite k meni da vas popeljem na grad. Tam boste videli velik lonec in moje povesti je konec.
K. M.
Ležeče fiekdai in danes
Nad visokim prepadom stijijo še danes razvaline gradu Škola. Za !em trdnim obzidjem jc svoje čase prebival grof Rossetti s svojimi hlapci in podložniki. Večkrat je jc?di'.o krdt k e oboroženih hlapcev z važ nimi poročili proti Devinu.
Nosili so poročila k višjemu gre fovemu oblastniku.
Za počivališče so si izbrali košato lipo, pod katero so se malo okrep' čnli. nato pa nadaljevali pot.
Utrujenim popotnikom, ki so s: vračili iz De vina ali pa iz Trsta, jc nudila prenočišče mala krčma ki je stala ob cesti. Bile so Se dve ali tri hiše z bornimi slamnatimi strchr.mi. To je bilo vse. To vasico, če jo smemo tako imenovati, so to daj imenovali Ležeče. Beseda se je bolj in bolj izoblikovala in iz Ležišča so počasi nastale Ležeče.
Pozneje so sc še drugi ljudje jeli
V Solkanu stopiš na avtobus, ki te po vijugasti cesti popelje ob Sa-botinu navzgor. Na Vrhovlju, kjer je prva avtobusna postaja v Brdih, se avtobus ustavi. Razgled se ti raz-prostre daleč naokoli" po vseh Brdih, preko zapadne krivične meje, 'tja daleč v Slovensko Benečijo. Brda — so majhni griči porasli ■z vinsko trto in sadjem, med njimi pa majhni potoki. Prebivalstvo Goriških Brd se ukvarja pretežno z vinogradništvom, uspeva pa tudi južno sadje.
Prav posebno lepo je v Brdih spomladi, k¡o vse drevje cvete in ko v vsakem vinogradu najdeš veselega kmeta.
Brici smo veselega značaja in vedno dobre volje. Včasih se zbere skupinica mož in fantov ter prepevajo tako glasno in veselo, da jih je slišati preko zapadne krivične meje.
Napisala KORENIČ CELESTINA in GODINA MILENA iz KOŽBANE v Brdih
ALOJZ GRADNIK;
Lažnivi kljukec
Lansko leto sem spomladi gost bil v ptičji Ijudovladi.
Ko škrjančki so še spali, so na njivi žc orali.
Plug sta vlekla dva gosaka, z bičem je švigljala sraka.
Pomagajte poštarju nesti f hiše. Toda po nobeni poti n iti dvakrat. Poskušajte!
Pisana nekje je skleda, v nji slaščice so iz meda, pridne delavke — žanjice skledo praznijo brez žlice.
Goriška Brda
S trk pritiskal je ročice, lemež rinil v plast ornice.
V brazde križem izorane' sipale so zrnja vrane.
Jerebice, kure, kavke so bile jim pomagavke.
Zvečer vrane so pobrale, kar so zjutraj posejale.
Zakaj ima zajec
razcepljeno ustnico
(Češka pravljica)
Nekoč so zajci zborovali pod velikim borom. Drug drugemu so si: pritoževali o bednem življenju.
»Glejte, dragi tovariši,« je dejal največji izmed njih, »mi se bojimo marsikoga, nas pa se ne boji nihče. Bojimo se psov in mačkov! Od strahu že ne vemo, kje naj si napravimo gnezdo in kje naj živimo svojo družino. Upanja, da bi postalo naše življenje mirnejše, nimamo. Kjerkoli sc pojavi in nas opazi kal: pritlikavec, že se požene za nami. Zato predlagam, bratje — da gremo vsi k jezeru in se utopimo!
Predlog so zajci sprejeli z navdušenjem. Vsi so se spustih k jezeru, kjer naj bi si končali svoja bedna življenja.
Ob bregu jezera se je pasla velika čieda ovac. Ko so ovce videle bežeče zajce, so sc tako prestrašile, dii so začele s pašnika na vrat na nos brezglavo bežati. Za njimi pa jo jo ubral tudi pastir.
Ko so to videli zajci, so se usta ■ vili in se začeli neznansko smejati. Krohotali so se na vsa usta, da so jim popokale ustnice. Želja, da bi se utopili, jih je minila, toda raz ■ cepljene ustnice pa v zajčjem rodu c.edirejo zaje' še kar naprej.
zgl nenif
je bil sanT medved in zli
njegovi kanglici'____ _
se je tako prestrašil, da se ,—.„__ z riuho čez glavo in ni več zasf__ do jutra. Zjutraj, ko je vstal, je vider v kupu pepela, ki je ostal na ognjišču. odtise medvedovih šap.
Ko se je sonce začelo spuščati k zatonu, smo se odpravili nazaj proti Postojni. Bil je lep izlet!
Napisala GRBAC STANKA iz POSTOJNE
Dva prebrisanca
Nekoč je bril brivec nekega kmeta, ki je med.britjem tožil, da mu doma miši vse pokvarijo.
»Ah imate res toliko teh živalic doma?« vpraša brivec, ki se je hotel nekoliko pošaliti s preprostim kme-tičem.
»Res,« vzdilme kmet.
»Jaz pa bi jih rad imel nekaj,« reče brivec, »in če mi jih prinesete,
Narisal LAH ANTON iz Sv. Trojice
Danes pa bomo začeli kar pri pošti in upam, da bom lahko vsem odgovoril.
Iz POSTOJNE nam piše PE-STELJ STANE. Tudi Stane je med pridnimi razprodajalci našega časopisa. Pravi, da ie od začetka malokdo kupil časopis, zdaj pa ga vedno zmanjka. Ljudje so se nanj pač navadili.
Pa ostanimo kar še v Podnanosu. NABERGOJ MARIJA piše, da hodi v 5. razred osemletne šole, stanuje pa tako daleč, da mora vsak dan prehoditi do šole 4 km. Vendar hodi zelo rada, ker je pot lepa, v šoli pa se veliko nauči. ANDLOVEC VINKO piše, da je njihova šola že zelo stara, saj so jo ustanovili že leta 1876. Tudi burno zgodovino imajo tam na Vipavskem. Med drugo svetovno vojno pa so sodelovali s partizani in iz Podnanosa je bil doma naš narodni heroj Janko Premrl—Vojko. Pa še 2VANUT SONJA ie pisala in pravi, da hodijo obirat, češnje, ki so jih letos komaj pričakali, ko je bila tako huda in dolga zima. Povedati vam še moram. da so pisma teh pridnih pionirjev lepo okrašena.
Po dolgem, dolgem času sem prejel novice tudi iz Sv, TROJICE, 2NIDARŠIČ JOŽE me prosi, naj se ne jezim, ko se tako dolgo niso nič oglasili. Opisal je športni dan. Imeli so se zelo dobro in tako lepo je bilo, da jim bo ostalo dolgo v spominu. Zdaj ko so počitnice, bodo veliko boli pogosto pisali, obljublja MODIC DRAGICA. Zagotavlja mi tudi, da so kliub temu pridno kiroovali in brali Slovenski Jadran. Na izlet bodo šli v Opatijo in Dragica obljublja, da bo pisala. kako je bilo. O hudi plohi, k; jih je presenetila sredi poti, piše TURŠIČ FRANČIŠKA, Čeprav so tekli, kolikor so jih nesle noge, so bili premočeni do kože. Komaj pa so se vsedli v šoli v klopi, je ploha prenehala. Tako se pač zgodi, draga moja Francka! Lahko bi pa ve cieli, da se vedno splača kje »pove-driti«, če ie ploha, kajti to nikoli ne traja dolgo časa.
O šolskem izletu pišejo pionirji iz BUKOVJA, šli so k slapu Savice pri Bohinju. Potovali so tri dni, v Ljubljani so si ogledali še živalski vrt, muzej in nebotičnik ter grobnico narodnih herojev. Najlepše je bilo seveda pri slapu, kjer so občudovali prelestno delo narave. Pionirji iz Bukovja se zahvaljujejo vsem tistim, ki so jim pomagali, da so lahko videli lepote naše domovine.
Naša znanka PERUŠEK MARIJA iz VIŠEVKA pri Starem trgu je bila tudi bolna. Imela je, kot skoraj vse njene sošolke in sošolci, mumps. Zdaj pa hodijo zopet vsi v šolo in se pridno učijo.
Pcsmico o martinčku nam je poslala naša zvesta dopisnica iz CAJNARJEV, BEČAJ JOŽICA. Naši upravi bom že povedal in ji pokazal tvoje pismo. Tako bo menda vse v redu.
VIDMAR MARI iz CERKNICE tudi že vsi dobro poznamo, ker nam zvesto piše. Zdaj se naša mala prijateljica veseli počitnic. Priznati pa moram, da si me s tisto izjavo kar malce razočarala. Zakaj pa naj ti zdaj ustavimo pošiljanje, ko imaš vendar še več časa, kot kadar je šola?
: * : K:\ --v
v'?/	\ ■ ' , - ..
< '	• •	\ , / n ' •'" .
. .. -\ v. -/i •"•-'•-. ■
u v..	V ■ : >
" M" "» ' H	, V---" : i •'■'>;•. i
<J I - ki si ■ • - ! ■
Narisala SOV EC BOZ.\ iz Zagorja na Krasu
Zdaj so pa na vrsti moji ljubi pionirji iz PRESTRANKA. Ce jo bom povabil na letovanje, bi rada izvedela BRAUČ GABRIJELA. Ljuba moja Gabrijela, tega ti res z gotovostjo ne morem reči, toda lahko
ti zaupam, da je zelo verjetno, Zar to bodi pripravljena in tudi zdaj, ko so počitnice, tako pridna kot si bila doslej. Za objavljeni spis se zahvaljuje TURK JOŽICA, prav tako za žogo in mrežo, ki so ju dobili, ker so tako pridni za prodajo našega časopisa. Naša znanka PA-LIK MARJETKA pa mi je zaupala skrivnost, ki vam je še zdaj ne smem izdati. Upam pa, da nas naša Marjetka ne bo pozabila in bo še pisala. Iz Matenje vasi je doma MELHARČIČ ANICA. Veliko znamenitosti je v tej vasi, pa tudi tako lepo lego ¡ma. Obkrožajo jo veliki gozdovi in Javornik, skozi vas pa tudi teče znana ponikalnica Pivka, ki se potem izliva v Postojnsko jamo.
Iz STUDENA piše RUPNIK ALBERTA in pravi, da name še niso pozabili, čeprav niso pisali. Bili so nr. izletu v prelepem Bohinju, pa tudi slap Savice so videli. Upam, ljuba Alberta., da tudi na drugi šoli ne boš pozabila na strica Miho in na naš kotiček.
Iz HUMA piše VELIŠ ČEK EMA. Prejšnjo nedeljo so bili na izletu v Trstelju, zato je napisala priložnostno pesem in jo poslala v Koper. Lepo je. ljuba Ema, da si se spomnila, da bi lahko prodajala naš časopis. Tvojo željo bom sporočil naši upravi, ki ti bo časopis zelo rada poslala.
Iz GORENJA pri Postojni pišo MAGAJNA MILKA. Tudi ona nam je opisala izlet v Bohinj in poslala tudi risbo slapa Savice, žal mi je, ljuba moja Milka, da je risba pre-temna, veš, v časopisu bi bila popolnoma črna. Zato ne zameri, da je ne bcm objavil. Upam, da se boš še kaj oglasila,
In še naš stari znanec JENCEK LADO iz STUDENA nam je pisaL Zadnji dan v šoli so prejeli darilo vojnih invalidov iz Ljubljane, poslali so jim zvezke. Ne vem pa, ljubi moj Lado, zakaj naj bi to bilo zadnje pismo? Ali ocipotuješ? Mislim, da tudi v tem primeru lahko še vedno pišeš!
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1. janičar, 7. Avan. S. bo, 9. okel 10. 1, 11. Ana, 12. Ahil, 15. nocoj, 17. n, 18. Akadale.
Navpično: 1. jablana, 2. na, 3. Ivo, -1. čaka, 5. arena, 6. rila, 10. lica, 13. hlod, 14. lok, 16. ja, 17. ne.
presoli-
cm se:WW^T77W obali. Toda kaj hitro sem jo pomirila, da tudi o tistem, kar so naredile pozimi, šc nismo pisali, zato bo za vse nas nekaj novega, kljub temu, da so one na to že skoraj pozabile.
Žensko društvo se zdaj po reorganizaciji imenuje v Izoli »Šola in dom«, kajti žene so bile mnenja, da je poseno šolska mladina najbolj pereč problem. Temu so se posvetile z vso vnemo, imele so sestanke z materami, bile v šolskih odborih, svetovale so in pomagale. Kako potrebno je bilo vse to, se jc pokazalo prav kmalu. Ko so se po S. oktobru začefli izseljevati tisti, ki jim je bila naša ljudska oblast tm v peti, se je mahoma stanje veliko izboljšalo. Mladine ni nihče več hujskal proti našim organizacijam in šoli, prijavljali so se za kolonije, matere pa so se začele zanimati. kje in kako bi lahko pomagale. Priznale so, da so že prej čutile željo po tem delu, da pa so jim nekateri prigovarjali, naj se ne udejstvujejo. Zdai pa tistih hujska-čev ni več. Tudi na tiste otroke, ki ne bodo šli v kolonijo, ampak ostanejo doma, žene niso pozabile. Prav zdaj so naredile po tovarnah nabiralno akcijo, da bi najbolj pridnim otrokom omogočile izlet v Kranj, kjer si bodo ogledali tekstilne tovarne in videli lepoto naše Co-renjske. To bo za njih pač nekaj novega.
Prav tako so imele pozimi tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral RK. Veselile pa so se tudi obljubljenih zdravstvenih predavanj, ki jih pa potem žal ni bilo.
Prav poseben delež zasluge imajo žene pri organizaciji obiska raznih prireditev. .Včasih smo slišali, da so
ter živali-,.tjo svoje težave, želje in jenja. Mogoče je temu vzrok to, da imamo v Izoli močne delovne kolektive, kjer so zaposlene večinoma žene (ribja industrija).
Tako vidimo, da ženska društva uspevajo tam, kicr pristopijo k reševanju konkretnih problemov, ki so v tesni zvezi z življenjem žene, kjer ji pomagajo v borbi z zaostalim mišljenjem in načinom življenja. Cim bolj je to delo konkretno, tem bolj so žene aktivne v svojih društvih in večja jc njihova udeležba v najrazličnejših organizacijah. In to jc kot neskončna 'veriga, ki se vleče naprej: čim večja je njihova udeležba, tem uspešneje rešujejo vsa vprašanja naše socialistične stvarnosti.
To dejstvo nam zopet potrjuje staro pravilo, da žene sicer nekatere probleme laže in hitreje zapazijo, ker so z njimi v neposredni zvezi, toda same jih ne morejo rešiti, zaio je potrebno sodelovanje vseh.
Pozimi so imele žene krojni tečaj, ki ga je z uspehom končalo 23 žena in deklet. Od začetka jih jo bilo na tečaju 72, toda počasi so nekatere odpadle, ker niso moglo sledili pouku ali pa so bile kako »drugače zadržane. Sen žena pa je bila šivilska zadruga, kajti v Izoli sta dve privatni šivilji, ki ta svoj izjemen položaj tudi primerno izkoriščata. Po enem letu borbe je ženam uspelo, da so dobile kredit in prav kmalu bo začela zadruga z delom. Vzačetiku bodo imeli dve ali tri šivilje, vzeli pa bodo tudi nekaj deklet, ki so se v zimskem tečaju posebno odlikovala in pokazala do tega dela veliko veselje.
In za tiste, ki ne bodo mogli ne v kolonijo in ne na izlet, bodo žene organizirale taborjenje. Poleg strokovnih moči, bodo tudi same žene pomagale, in sicer vsak dan dve. Nekaj prostovoljk se je že prijavilo, ko pa bo stvar že v teku, jih bo gotovo prihitelo še več.
Premalo ne koristi, preveč škoduje
nite se na soncu četrt do pol ure. Še bolje jc, če imate balkon. Ne pozabite, da je sonce moč, toda tudi ut ruja. Sončiti se ne smejo nikoli tuberkulozni bolniki, tisti, ki dobijo hitro vročino, bolni na jetrih in tisti, ki imajo želodčni tur. Ce se želijo sončiti t;iki, ki imajo bolna jetra, morate pri sončenju položiti nanje mokro krpo in jo orl časa do časa izmenjati.
Razumno sončenje pa jc za zdravje zelo koristno in potrebno: zbolj-ša krvne sestavine, poveča tek in spiosno telesno odpornost. Vemo
tudi, da je sonce nujno potrebno za tvorjenje vitamina D, ki ga telo neobhodno r^bi.
Če dobite orl sončenja mrzlico, zavijte noge v tople kisove obklad-ke in pijte ča.i iz zajblja in bezga. Če nikakor ne morete zagoreli, temveč postanete samo rdeči in dobite temne pege, se ne smete preveč sončiti, ampak morate večkrat poiskati senco.
Ne pozabite pred vsakim sončenjem namastitj kožo. V trgovinah in drogerijah lahko kupite posebna olja. za sončenje, lahko pa tudi uporabljate fino olivno olje. Nekateri uporabljajo raje sredstva, ki niso mastna. Tisti pa, ki jim postane koža bolestno rdeča in ne potemni, naj uporabljajo kis. Toda pri tem morate biti previdni: kis si vtarete v kožo vedno v senci in ne greste na sonce, dokler se ne posuši. O d časa do časa se vrnete v senco in postopek ponovite.
Tako se boste izognili opeklinam in lupljenju.
Sončne opekline zdravimo prav fako kot vse dru<?e opekline. Narna-žemo jih z mastno kremo, potem pa z lanolinom. Ko ni več bolečine, jih dobro namastimo, da se koža ne bo lupila.
In še nekaj besed o morju. Slana voda slabo vpliva na vašo polt, posebno če je občutljiva, še poslabša se ta vpliv, če je združen z vplivom močnega sonca. Zato je dobro, da se tuširate s sladko vo.do, ko pridete iz morja, ali da si vsaj dobro umijete obraz.
Poletje pomeni izobilje sadja in zelenjave, zraka, vode in sonca. Če se z vsem tem okoristimo, bomo nadomestili zimske izgube v prehrani. odpornost in vitalnosti, popravili bomo poškodbe našega organizma in spočili organe, ki so preveč izčrpani. Toda bodimo oprezni, kajti tudi tukaj velja zlato pravilo, da vsako pretiravanje škodi in ne koristi.
★
Hože vam ostanejo v vazah dolgo sveže, če dodate vodi malo soli ali pa pol do ene tablete aspirina. Najbolje je, da ne vzamete vodovodne vodo, ampak deževnico.
Krilo in bluza jc vedno priljubljena in praktična kombinacija
Kljub letošnjemu muhastemu vremenu, bomo menda vendar že dočakali tople dneve in sonce. Mogoče ste se odločili za letovanje na morju ali v Kakem drugem kraju, kjer se boste lahko kopali in sončili. Opozorili vas bomo na nekatere znane stvari, ki jih pa v svoji vnemi, tla bi čim prej zagoreli, le preradi pozabljamo.
Brez dvoma je sonce za zdravje zelo važno in tudi koristno. Toda sonce jc tudi, kakor vsako.zdravilo, dvorezen meč: premalo ne koristi, preveč škoduje. Imamo statistiko, ki našteva- 94 vrst bole,zni, ki jih povzroči prekomerno sončenje.
Najbolj trpi pri prekomernem sončenju koža obraza, ki postane hrapav?, in naguana ter izgubi elastičnost in svežino.
Za izdatno sončenje me;l dopustom se. moramo pripraviti že prej. Če imate sončno stanovanje, steg-
i?ensko društvo v Kopru je organiziralo krojni in šivalni tečaj, ki ga je vodila strokovna učiteljica Mara Mavrova. Tečaj je trajal tri mesece, 5 ur tedensko. Od začetka jo bilo 23 tečajnic in krojni tečaj jih je končalo 18, Ko pa se je začelo praktično delo, nekatere niso imele blaga in šivalnih strojev in so izostale. Tako jih je končalo drugi del tečaja le 10.
Seveda je bil čas prekratek, da bi tečajnice obvladale šivilsko stroko a'i da bi jim tečaj dal strokovno Ivalifikacijo Učile so se narisali in uporabljat; osnovni kroj, šivati krila, bluze, vse vrste perila. Dobile s o tudi nekaj koristnih nasvetov za y< zenjc. Vsaka je na tečaju zašila	peliubne oblačilne kose.
Drugo leto mislijo organizirati posvetovalnico za tiste, ki šivajo sa me, tudi za pletenje in vezenje te: sp.ošne gospodinjske potrebe. P i-
svotovalnico bo organiziralo Društvo /.a mpredno gospodinjstvo.
Absolventke tečaja priznavajo, d<i jim jc. le-ta zelo koristil pri nadaljnjem samostojnem delu.
ČEŠNJE S SKUTO. 50 dkg skute, 10 dkg sladkorja, 1 do 2 žlici mleka, G do 8 listov želatine, pel skodelice mlačnega mleka, 55 dkg razcei-pljenih in na pol razdeljenih češenj. Slrček pretlačimo in dobro Kmešamo s sladkorjem. Da bo zmes bolj giatka, ji p.riidenemo še žlico ali dve mleka. V mlačnem mleku raztopimo želatino in jo primešamo hkrati s češnjami. Zmes razdelimo v skodelice, ki jih prej oplafcnemo z mrzlo vodo. Postavimo za več ur na hladno, da se zgosti. Poinudimo kar v skodelicah ali pa previdno zvrnemo na krožnik. Prej vtaknemo za trenutek skodelice v toplo vodo. da se zmes odloči. Okrasimo s celimi češnjami.
Tečajnice v Kopru
¡¡¡¡¡¡ -31-!—|											-	
2111	111	i		I 1		|		iT	n m	_		
BOJAN ŠINKO			1!			L			§			
Mladi zdravnik, ki je sedel za krmilom, je žrtvoval svoj dopust da spravi na varno oba zaljubljenca in onemogoči Moskvi izvedbo »Zadeve 1949«. Prtljaga, ki so jo imeli potniki s seboj na strehi avtomobila in v posebni prikolici, je pričala, da njihova pot ne bo kratka.
Luči svdneyskega velemesta so zamrle v daljavi. Ivan in Dolores, ki sta sedela na zadnjih dveh sedežih dr. Blo-omsteedovega štirisedežnika, sta olajšano vzdihmla in se od veselja objela. Končno sta se po zaslugi dr. Bloomsteeda umaknila pred zasledovanjem Moskve, ki ju v avstralski divjini, kamor le redko zaidejo tujci, prav gotovo ne bodo iskali. Z ladjo, letalom ali železnico bi bilo nemogoče brez nevarnosti zapustiti Sydney. Njun gostitelj ju je nameraval odpeljati naprej po sicer slabih ccstah ob obali proti severu, prekoračiti mejo mde Novim Južnim Wallesom in Queen-slandom ter zaviti nato proti -severozahodu v redko obljudene predele petega kontinenta.
Petnajststo kilometrov so že imeli za seboj od svojega odhoda iz Svdneva, toda cesta se še vedno ni ločila od železnice in naseljenih področij. V Morvenu, ki leži okrog sto kilometrov vzhodno od Charlcvila v Queenslandu, jih je zaustavilo deževje.
Izsušeni potoki, preko katerih je vodila tudi njihova pot, so postali čez noč divji hudourniki in Thomsonova reka, ki je bila vse leto zrez sleherne kaplje vode, je šumela v širini ene milje. Tako je sporočil radio v njihovem avtu.
Bivanje v zanemarjenem hotelu v Morvenu ni bilo preveč prijetno. Jed, ki so jo dobili na mizo ob svojem priho-
du, je bila skoraj neužitna, zato je imela Dolores med čakanjem ugodnejšega vremena prfožnost pokazati na majhnem kuhalniku na špirit vse znanje svoje kuharske umetnosti.
Za svoje potovanje v avstralsko d'vjino, kamor se je dr. Bloomsteed iz znanstvenih razlogov odpravil al že več let, da ugotovi vzroke nekaterih epidemičnih obolenj, so se opremili z vsem potrebnim. Niti spalnih vreč in za potovanje pr;mernih oblek ter orožja ni manjkalo v njihovi opremi v prikolici, ki jo je imel dr. Bloomsteed v ta namen že pripravljeno.
Tretjega dne njihovega bivanja v dolgočasnem Morvenu sta dr. Bloomseed in Ivan vstala sredi noči. Kakor so jima povedali meščani, bi bilo mogoče v treh dneh nadaljevati pot, če ne bi ponovno začelo deževati. Sreča jim je bila mila in po skupno šestih dneh neprostovoljnega počitka so zapustili Morvcn na svoji poti v njim neznane kraje.'..
Dolores se je znašla tudi na tem potovanju in je junaško prenašala vse napore. S skoraj otroškim veseljem je opazovala kenguruje, ki so radovedno spremliali njihovo pot. žal ji je bilo, ker si ni kupila pred odhodom iz Svdneya foto. grafskega aparata, da bi lahko slikala le Ijrbks živali, ki sa se veselo poigravale na obeh straneh poli. Ce ie dr. Bloomsteed, ki fotografskega aparata ni pozabil vzeti s seboj, a je moral štediti s posnetki za svoje znanstvene namene, zaustavili avto sredi poti, so živali s smešnovelikimi skoki takoj zbežale in kakih petdeset- metrov od avta zopet začele s svo-jo i<rro.
Grmičevje z redkimi drevesi, ob njihovi poti se jc nepričakovano zgostilo. Minilo je ?c več dni. odkar so srečali zadnjo človeško bitje. Dr. Bloomsteed je ustavil nekega večera avto blizu goščave, kjer se je Ie po njegovem mnenju zbrala voda zadnjega deževja. Oba moška sta vzela posode za vodo in odšla proti goščavi. Okrog njiju jc vladala. popolna tišina, le od časa ilo časa sta slišala zategle glasove nezanib zveri. Postajalo je vedno hladneje. Ivan ni mogel razumeti, kako lahko toplomer v tropični Avstraliji tako nizko pade. Sedaj se ni več čudil, zakaj je dr. Bloomsteed nakupil za vse. tri tudi zimske obleke.
Do kotanje, napolnjene z vodo, ju ie ločilo le še nekaj metrov, ko sta zaslišala iz grmičevja človeški smeh. Nič ju n-" moglo bolj prestrašiti kot človeški glasovi sredi puste, s bledo mesečino obsijane divjine. Ustavila sta se in prisluhnila. Nenadoma jima je udaril? na ušesa divja kletvica. Rastlinje pred njima se je razgrnilo in odskočila sta v varstvo senco ekvaliptovega drevesa.
Od avtomobila, koder ju je čakala Dolores, sta zaslišala strel. Obstala sta v senci cvkaliptovega drevesa kakor okamenela.
8. poirlav.ie SREČANJI V DIVJINI
Neznanec, ki se je pojavil nred njima v luninem svitu, na prvi pogled res ni vzbujal preveč zaupanja. Nepočesani lasje so mu štrleli izpod klobuka in njegova obleka je pri. čala, da se je možakar oženil z divjino.
»Pridite bliže, gospoda, ničesar se vama ni treba hati! Na vajini glavi ni razpisana nobena nagrada.«
Njegovo visoko in mišičasto telo se je stresalo od smeha, ko jima je ponudil svojo šapo v pozdrav.
»Kjer je Bili Chesterficld tam je tudi njegova senca, Pat Lowcleck. Pravkar smo slišali glas njegovega pihalnika, s katerim zadene tudi muho na kengurjevem repu.«
Nepričakovano srečanje sredi divjine ni posebno prijetna stvar. Obotavljajočih korakov sta stopila dr. Bloomsteed in Ivan iz sence cvkaliptovega drevesa, toda dobrodušna pojava tega čudaškega prebivalca divjine je kmalu .otajala led nezaupanja okrog njunih src, Ivan bi jo seveda najraje takoj ucvrl proti avtomobilu, od koder je pred nekaj trenutki zaslišal strel.
Približno enako se. je godilo tudi dr. Bloomsteedu. Oba sta. bila v strahu za Dolores.
Njun novi znanec pa ju je kmalu pomiril:
»Kjer straši pritlikavi Pat Lovvelock s svojim pilialni-kom, tam ne preti več nikomur nobena nevarnost — razen divjini zverem«.
Tudi kmečki tlnmh ima pravico do dobrih In ceeeeiSi knjig
Danes so knjige precej drage, zato si jih marsikdo na more kupovati Zaradi tega prihaja zdaj tudi manj knjig v roke širokih množic, kakor pa prej, ko so bilo knjige precej cenejše. Pač pa ima vsakdo priložnost, da si naroči cenene množične ljudske zbirke knjig, ki jih izdaja zadružna založba Kmečka knjiga v Ljubljani (Miklošičeva 6),
Tudi nova knjižna zbirka, ki obsega 4 knjige ali skupno okrog 1.000 strani zanimivega. poučnega, leposlovnega in zabavnega branja, bo stala samo 300 din. Zaradi tega je prav. če na te knjige opozorite tudi svoje prijatelje in znance, kajti tudi oni naj bi izkoristili izredno priložnost, ki se jim nudi.
Katere knjige so v novi knjižni zbirki?
Ali si lahko zamislite'kmečko hišo brez zanimivega kmečkega koledarja? " Koledar Kmečke knjige za 1955. leto. Obsežnejši del koledarja, vsebuje mnogo leposlovnega branja izpod peres naših znanih pisateljev in pesnikov. Dodanih je v mnogo poučnih sestavkov o raznih sodob-,nih vprašanjih, ki ne smejo iti mimo raz-
Kako rešiti vprašanje prodaje vina?
(Nadaljevanje s 5. strani. - To iz več razlogov.
Podjetje deluje v vinorodnem kraju, kjer za plasman drugih vin ni možnosti. Kam naj jih torej prodaja? Edino tržišče, ki ostane je Slovenija. Toda mar bo lahko vino, ki ga je pripeljalo n. pr. iz Srbije v Koper in iz Kopra, recimo, v Ljubljano, prišlo cenejše na trg kot ono, ki ga srbske zadruge pri-• peljejo naravnost v Ljubljano'/ Prav zagotovo ne. Zato tudi to vino ¡ni šlo v promet.
■Poleg iega pa je bila vinska klet zgrajena popolnoma v druge "4 namene. Njena funkcija je v tem, da s scdobnvm načinom predelovanja dviga kvaliteto našega vina in hkrati omogoči vsem tistim proizvajalcem, ki n;majo primernih kleti in posode, da svoje vino lahko pravočasno oddajo. Zaradi tega ne moremo gledati na podjetje »Vino«, kct na druga trgovska podjetja, na vinsko klet pa kot zgolj trgovsko skladišče.
Vendar pa za vse kriviti izključno podjetje »Vino« ni objektivno. Nekaj nad dvajset vagonov vina, ki ga je nabavilo drugje samo po sebi ne more v toliki meri škodovati tržišču, če ni drugih razlogov. Ti pa so, kaikor smo že poudarili v največji meri v zaletelošti, ne-' trgovskemu poslovanju ¡n preplače-vanju t.er ustvarjanju psihoze »po-mankanja«, kar se kasneje na tak način maščuje.
.gledanega kmetovalca. Tretji del koledarja obravnava razna vprašanja kmetijske proizvodnje pri nas in po svetu. Seveda v Koledarju tudi ne manjka kratko-¿•asnih in zabavnih sestavkov.
Pogovori o krmljenju živine, je težko pričakovana knjiga, ki so jo napisali naši najboljši živinorejski strokovnjaki kot živi-mozdravnik dr, Marjan Pavšič ter kmetijski inženirji Ota Muck, Erih Eiselt in Jože ¿?crčej. Od pravilnega krmljenja ie odvisno j-dravje živine. Sama krma, ki vsebuje pravilna razmerja med količinami beljakovin, rudninskih in raznih drugih snovi ter vitaminov, lahko da najučinkovitejše proizvodne uspehe. In kdo izmed naših naprednih živinorejcev si ne želi, da bi njegova ikrbno izbrana plemenska živina ne proizvajala čimveč?
Zgodovina slovenskega naroda izpod peresa univerzitetnega profesorja dr. Boga prafenauerja je prav nestrpno pričakovana ¿fniica, ki bo začetek serijo knjig pod tem paslovom. V tem delu nam znani zgodovinar tolmači najstarejšo zgodovino naših prednikov, ko so se preselili iz svoje pradomovine v naše sedanje kraje ter tukaj kljub tisočletnemu suženjstvu, tlačanstvu, izkoriščanju in raznarodovanju vzdržali vse |kozi do svoje narodne osvoboditve.
Nevidna steza je najnovejše leposlovno tlelo pisatelja Ignaca Koprivca. V tej knjigi nam avtor na zanimiv način prikazuje ljubezensko zgodbo, ki jo je vlomil v okvir partizanskega življ"enja v času .sovražnikove ofenzive na Kočevski Rog.
Kot smo že uvodoma navedli, bodo stalo ¿e 4 knjige, samo 300 din. Ker pa bo zakadi zelo dragega papirja in tiska naklada omejena, je priporočljivo, da se takoj prijavite v kmetijski zadrugi, pri poverjeniku Kmečke knjige ali pri sami založbi.
g. P.
*
Kulturni delavci na Primorskem so izdali prvo številko zbornika za književnost in kulturo »BORI«. Prozo so prispevali Dane Lokar, Rada Jelinčič in Irma Kacin; pesmi pa Lojze Kante, Ferruccio Jakomin, Alojz Kocjančič, Alojz Štradjot, Mirko Ve-drinjak in Marijan Brecolj; razprave m poročila Zorko Jelinčič, Srečko Vilhar, Janez. Mesesnrl, Aloiz Štrad-?ot. Milan Dolgan, Stoian Plesničar, R, Savni.k in T. Pavšič, Umetniški prilogi sta od Rika Debenjaka.
V uvodni besedi pravi uredništvo, da bodo »Bori« zajemali iz vsega našega' javnega življenja, jedro pa mu bodo razmrave s področja odkrivanja in vrednotenja naše kulturne preteklosti in povojne socialistične rasti.
Cankarjeva založba v Ljubljani je pred kratkim izdala četrto knjigo govorov in člankov losijm Broza-Tita »Graditev nove Jugoslavije«. Knjiga obsega na 536 straneh govore, ki jih je imel jugoslovanski državni poglavar od januarja 1949 do junija 1950. Med njimi naj omenimo samo Referat na ITI. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije in Ekspozc na zasedanju Ljudske skupščine faprila 1950). Knjiga vsebuje zelo bogato rradivo, ki je lahko v veliko pomoč političnim delavcem.
Orjak ? Kidričevem ie mžive!
<Nadaljevanje s 7. strani.)
DOLGA IN TEŽAVNA JE POT OD BOKSITA DO GLINICE IN BELEGA ZLATA
Vsakdo, ¡ki prvič pride v tovarno v Kidričevem, potrebuje lep čas, preden zbere svoje prve vtise. Tudi nam se je tako godilo, šele potem smo se spomnili, da bi si radi ogledali ves proizvodni postopek. Toda to je spet dolga in težavna pot. Mc.gočen vtis napravi na vsakogar šest velikih rotacijskih peči v kal-cinacijskem obratu, ki so dolge po sto metrov. Tukaj »cmajrijo« mešanico boks'' ta, sode in apna pri temperaturi 1200 stopinj, da nato iz te raztopine v separaciji ločijo .aluminijev hidrat od ¡tako imenovanega rdečega blata, ki vsebuje predvsem ielezo. Za suhi proces pa so pripravili 36 velikanskih zaprtih kot>-lov-avtoklavov, kjer poteka proces pod pritiskom vroče pare.
Za kalonacijski postopek je potrebo dnevno 80 ton kalcinirane sode, iki jo dobivajo iz Lukavca v Bosni. Velika ce9ta, ki vodi skozi tovarniški kompleks, loči tovarno glinice od tovarrjn ¡aluminija. Vse električne naprave s transformator-
ji in usmerjevalci so ¡pripravljene ne le za potrebe prvega obrata elektrolize, temveč tudi za drugo elektrolizo. ki še ni zgrajena. Tu vidimo ¡tudi največjo transformatorsko postajo v maiš' državi s .tremi orja/-Wmi transformatorji 60.000 KVA. Zaenkrat velika elektroliza ne <bo obratovala s polno zmag.ljivffsbjo, ker ne bo dovolj električne energije, Zato bo spočetka dajala nekaj manj kakor 4000 ton aluminija letno. Elektrolitična peč mora namreč obratovati neprekinjeno podnevi in ponoči, zato mora biti na razpolago elekbričnna energija tudi v največji zimski »suši«. Vsak izpad električne rjiergije povzroči namreč v elektrolizi in v obratu kalcinacije ogromno škodo.
Tovarna v Kidričevem že obraitu-je. Zaenkrat šele v tovarni glinice, a z hitro r>?.e?lico se bliža dan, ko se bodo pred redkimi delavci v elektrolizi zablesteli prvi zliltki belega zlata — aluminija, ¡ki ga. tako težko pričakujemo. Ta prvi naš aluminij bo vrednejši od zilata, kajti redkokje je bilo vloženo ¡toliko truda in naporov kot teh zadnjih sedem let v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem.
Bojan Sinko
SOBOTA 3. VII.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Portreti; 14.30 Žena in dom; 15.00 Poje "Orenjski vokalni kvintet; 17,00 Emisija za TNA; 17.30 Pesmi in plesi iz Makedonije; 18.15 Zabavni orkestri igrajo za zidano voljo; 21.00 Skladbe Chopina in Liszta; 21.30 Slušna igra: Jean B. Luce: »Poslednja noč«; 22.30 Lahka in zabavna "^sba. — NEDELJA 4, VII.: 8.10 Slovenske narodne; 8.30 Našim kmetovalcem; 9.Ó0 Mladinski tednik: 13.45 Olpsba po željah; 15,00 Naši kraji in ljudje: reportaža o obisku Goričanov v Laškem; 16.00 Produkcija glasbene šole iz Trsta; 17.00 Naša domovina: narodne pesmi in plesi; 17.30 Glasba po želj ali v hrvaščini; IS.15 Jurina in Franina; 18.30 Iz ritma v ritem. — PONEDELJEK 5. VII.: 13.45 Lahka in zabaAma glasba, vmes objave; 14.15 Beležke o filmu; 14.45 Obzornik; 15.00 Vcnček slovenskih narodnih; 17.30 Igra MKS »Jože Vlahovic« iz Zagreba; 18.15 Glasbenih mozaik. — TOREK 6. VII,.: 13,30 Lahka in za-Ltn.-n« gl-nbn. vmes objave; 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Prekmurske in medjimurske narodne; 17.00 Igrajo zabavni orkestri; 17.30 Poje mošld kvintet »Lisinski«; 18.15 P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio; 18.30 Okrogle narodne; 20.00 Jules Massenet: »Werther«, opera v 3 dejanjih. — SREDA 7. VU, 13.45 Lahki. in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Beležke o kulturnem življenju; 14.15 Od Triglava do Jadrana; 15.00 l'ojo slovenski opemi pevoi; 17.00 Veseli ritmi; 17.30 Iz 'kraja v kraj, spored narodnih pesmi; 18.15 Za vsakogar nekaj. — ČETRTEK 8. VII. 1-3.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.45 Beležke o tehniki; 14.45 Šport doma in po svetu; 15.00 Pojeta pevska zbora drž. učiteljišča iz Kopra in drž. učiteljišča iz Tolmina; 17.00 Stare in nove melodije; 17.30 Igra MKS »Milica Križan«, poje Perič Radojko iz Osi-jeka; 18.15 Alfredo Casella:, Paga-niniiana; 18.30 Glasbena kronika; ,18.40 V narodnem ritmu.
Okranji odbor Združenja rezervnih oficirjev v Kopru obvešča vse svoje člane, da bo za Praznik vstaje priredil skupen izlet v Črnomelj, kjer bo centralna proslava.
Cena vožnji je 500 din. Podrobna navodila dobite pri tajnikih občin-
skih sekcij ,ki tudi sprejemajo prijave do 15. tega meseca..
*
Kmetijska zadruga v Novi vasi pri Šmarjah v okraju Koper se združi s kmetijsko zadrugo v Šmarjah pri Kopru z dnem 1. 7. 1954. Zato pozivamo vse upnike, da predložijo svoje terjatve do 31. 7. 1954, dolžnike pa, da poravnajo svoje obveznosti do navedenega dne. Po preteku tega datuma se ne bomo ozirali na morebitne terjatve, dolžnike bomo pa izterjali s pomočjo sodišča.
»PERLA« je najboljše loščllo za čevlje.
POTROŠNIKI, zahtevajte vedno loščiilo za čevlje znamke
»	M
Industrijsko podjetje »S AL VE T T I« PIRAN
MEDNARODNEGA JEZIKA
ESPERANTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za Din 25 — Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
nudi v komisijsko prodajo:
Kompletno jadrnico tipa »Sloka« z jadri in pripadajočimi vrvmi, ribiške elcktroge-neratorje za ribolov, kompletne z motorji in svetlimi telesi, kompletne ribiške barke — motorne jadrnice ter navadne na vesla za ribolov, razne foto in radio aparate, komade in kompletna pohištva, pisalne in računske stroje mešalne stroje za pekarsko obrt, razno konfekcijo in drobni inventar za gostinska podjetja.
Istočasno javlja, da sprejema v komisijsko prodajo vso vrste premičnin in nepremičnin.
Na razpolago ima za prodajo več stanovanjskih hiš z obdelovalnim zemljiščem ter sama zemljiška telesa v bližini Kopra, Izole, v Pradah.
Trgovsko podjetje z živili »KL AS«
Sprejme dva vajenca KOPER POGOJI: mala matura in veselje do trgovine
V naslednjem trenutku so že uzrli moža, ki je s strelom iz svoje puške pognal strah v kosti mladega sydncyske-ga zdravnika in njegovega spremljevalca. Z desnico je vlekel za seboj svojo puško, z levico pa Dolores, ki je trepetala po vsem telesu.
»Gospoda, prihodnjič Pat Lovvelock ne bo odgovarjal za tole ljubko stvarco, če ga ne bosta posebej za to pooblastila! Skoraj bi preluknjal vajino škatlo, k: jo imenujete /avto. ko si je divji pes dovolil približati svoj gobec cenjeni dami.«
Iz z divjo brado obraščenih ust Billa Chcsterfielda se jo zopet razlcgel divji krohot. Med smehom je plesal okrog svoje osi in se divje tolkel po kolenih, kakor da bi bil obseden, Syflneyski potniki so ga začudeno gledali, Dolores pa se ie tesno privila k ivanu, ki ,it je pritekel nasproti.
Vel kanov krohot pa jc bil nalezljjiv, kajti njegov pritlikavi tovariš je odvrgel puško in pričel raznosajeno poskakovati z obema nogama na vse štiri strani sveta, pri čemer je divje krilil z zrokama. Dolores, Ivan in dr. Bloomsteed so že bili v resnih skrbeh za njuno duševno stanje, ko sta se oba čudaka zopet umirila in Bili Chesterfield se jc globoko nriklonil Dolores:
»Gospoda, prosiva vas odpuščanja za najino neumno obnašanje. Tukaj v. divjini ni nobenega gledališča, zato si od časa do časa poskrbiva za zabavo sama.
Upava, da vam je predstava ugajala!«
Ko ju je Bili Chesterfield seznanil s Patom Lovvelockom in še sebe predstavil Dolores, sta dr. Bloomsteed in Ivan, avedel3, kaj se je zgodilo pri avtomobilu. Dolores :"e mesečina izvabila n» prosto, kar pa bi se ji skoraj krvavo maščevalo. Iz goščave se je namreč priplazil d'ngo in so i' .približal. Ko ga je zagledala, bi jo bilo že od strahu konec, čo ne bi divjemu psu sledil Pat Loweloclc, čigar puška j? opraviTa ostalo.
Čez nekaj minut je vsa družba sedela okrog prijetno prasketajočega ognja, nad katerim je vrela voda za čiri. Srečanja z neznanci se kaže v divjini mnogo nevarnejše v obljudenih pokrajinah. Toda ravno v teh krajih, kjer •
pričakujejo ljudje iz gosto naseljenih dežel na vsakem koraku novo nevarnost človek ponoči mnogo varneje počiva kot kjer koli v velemestu. Redki prebivalci zapuščenih pokrajin daljnih dežel radi pomagajo drug drugemu, ker jih .veže tovarištvo v boju proti naizprosni in tuji naravi.
Oba lovca sta glasno srebala Gaj, ki ga jima je ponudila Dolores. V daljavi so se oglašale zveri, ki so povzročile ,že toliko gorja osrednje-avstralslcim rejcem ovac. Bili in Pat sta se veselo mazala, ko sta prisluškovala njihovemu tuljenju. Mislila sta na tistih pol ducata divjih psov, ki so se v tem trenutku mastili z njunim zastrupljenim mesom.
Zgodaj zjutraj bodo pomenila njihpva trupla nove šilinge, ki sta jih sproti nalagala v banki v najbližjem mestu, da si zagotovita breskrben konec svojega nemirnega življenja.
Prve se je lotil spanec Dolores, za njo pa Ivana in dr. Bloomsteeda. Obema lovcema spanec ni mogel do živega.

Zatrjevala sta. da jima nj do spanca, ker ob luninem svitu zveri najraje prijemajo za vabo. Ko se je vrnila svdnevska družba k avtomobilu, kjer si jo že ob prihodu postavila šo-tor, sta lovca še vedno sedela ob pojemajočem ognju ¡n •srebala zadnje ostanke čaja.
Dolores, Ivan in dr. Bloomsteed niso to noč prvič zlezli v spalne, vreče, toda kljub utrujenosti so se vso noč nemirno premetavali v varstvu svojega šotora. Zlasti Dolores v snu ,ni našla miru, ves čas so jo preganjali ogromni divji psi, ida je v polsnu večkrat prestrašeno zavpila.
Se pred prvim svitom je odšel Ivan h kotanj'! po vodo za umivanje in jutranji čaj. Na nebu so ugašale zadnje zvezde, z vzhoda pa ga je pozdravljalo še bledo svetlikanje jutranje zarje. Obeh lovcev ni bilo nikjer veš v bližini, a tudi njunega taborišča ni mogel najti v grmičevju. Le ob kotanji z vodo je naletel na odtise njunih nog. V vejevju evkaliptovili dreves, katerih korenine najdejo v zemlji dovolj vode tudi takrat, ko je steno, daleč naokrog že popo!-fioma ožgana od sonca, so se oglasili prvi ptiči. Sicer ni bilo slišati daleč naokrog nobenega glasu. Tudi zavijajoči lajež divjih psov je čez noč utihnil.
Po nekaj rhieh so imel goščavo za seboj. Pokrajina se jje zopet spremen'Ia in pot se je pričela vzpenjati v gorate predele severozahodnega Qneenslanda, tako da se je moral /dr, Bloomsteed za krmilom na vso moč trudili, če je hotel /Obdržati vozilo v ranotežju. Končno so zagledali brezmejno .stepe Barklyeve planote.
Prvi človek, ki so srečali v teh nepreglednih stepah, je b'l neki podčastnik kraljevske avstralske konjeniške policije s svojim črnopoltim spremljevalcem. Policijski pod--čsatnik ni v mestu nikoli mnogo pomenil, v tej brezmejni divjini, kjer je bilo njegovov področje večje od Slovenije, jja je njegova cena zelo porastla.
Bil je na službenem obhodu, kar je z velikim dostojanstvom povedal potnikom v sydneyskem avtomobilu. /Kmalu so videli, da je zelo gostobeseden. Njegov barvasti ispremljevalec ni črhnil niti besede.
m
IZ PIVKE NAM PIŠEJO
Te dni je bila. v Kopru precejšnja Športna aktivnost. Odbojkarji domačega »Partizana« so odigrali 2 tekmi. V soboto so premagali moštvo »Papirničarja« iz Vevč pri Ljubljani brez vsakih težav z rezultatom 3-0. Ob tej priložnosti je bila tudi prva tekma v ženski odbojki med koprskimi dekleti in odbojkašicami iz Vevč. Na svoji prvi tekmi so Koprčanke premagale tako rekoč brez vsakca treninga rutinnrane igralke iz Vevč z 2-1. Čas je že, da se zmi-ga koprski »Partizan« odnosno okrajni odbor TVD »Partizan« in organizira okrajno prvenstvo po liga sistemu, saj so za to dani žo vsi pogoji. V nedeljo pa so koprski odbojkarji premagali odbojkarje iz Izole s 3-1.
Nogometaši mladinci koprske »Au-ro^e« so premagali kombinirano moštvo »Papirničarja« iz Vevč s 4-0.
Najbolj r>a nas je razveselila vest, da je koprski »Proleter« na državnem kolesarskem prvenstvu ponovno osvojil prvo mosto. Prav tako tudi med posamezniki, kier je postal državni prvak Della Santa iz Škofij. Uspeh Della Sante je zato še velike večji, ker je il to njegov prvi letošnji nastop. Ob tei priložnosti ekipi »Proleterja« in novemu državnemu prvaku Della Santi v imenu naših bralcev iskreno čestitamo!
V	torek pa je bil v prostorih Doma Tugoslovanske armade namizno-teniŠki dvoboj med Koprčani in Pa-piniičarji iz Vevč. Zmagah so domačini s 5-4.
Težka je pot v slovensko ligo
Pred štirinajstimi dnevi so se pričele kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko nogometno ligo. Naši dnevni časopisi, pa tudi ljubljanski fizkultumi tednik »Polet« posvečuje vse premalo pozornosti temu tekmovanju. Za vstop v slovensko ligo se bori pet enajstoric. »Mladost« iz Kranja, kot prvak Gorenjske, dva najboljša nižjerazredna ljubljanska kluba »Grafičar« in »Ilirija«, prvak goriškega nogometnega centra »Tabor« iz Sežane in komaj novo rojeno dete, prvak koprskega nogometnega centra »Stil«. Vse gornje enaj-storice imajo več ali manj že bogato nogometno tradicijo, razen »Mladosti«, ki obstoja nekaj več kot eno leto, in koprski »Stil«, ki obstoja šele osem mesecev. Po dosedanjih igrah sodeč imata največ izgledov za osvojitev prvega mesta »Grafičar« iz Ljubljane in »Mladost« iz Kranja. Vse enajstorice so do sedaj odigrale po dve tekmi, eno doma, eno pa na tujem igrišču, razen koprskega »Stila«, ki je igral obe tc-kmi »v inozemstvu«. Trenutno je lestvica naslednja:
Mladost	2	2	0	0	6:3 4
Ilirija	2	1	1	0	9:4 3
Grafičar	2	1	0	1	7:4 2
Tabor	2	0	1	1	3:5 1
Stil	2	0	0	2	3:12 0
V	nedeljo igrata v Kopru ob 15. uri zadnji in prvi na lestvici: »Stil« in »Mladost«.
Svetovno nogometno prvenstvo
Nemška enajstorica največje presenenčenje
V	polfinalu svetovnega nogometnega prvenstva so Nemci katastrofalno premagali Avstrijo z rezultatom 6:1. Ncmci so prvi finalist in največje "resenečenje V. svetovnega nogometnega prvenstva.
Madžari so v podaljšku tekme, ki se je v regularnem času končala z rezultatom 2:2, premagali dosedanje- ■ ga svetovnega prvaka Uruguaj s 4:2.
Finalna tekma bo v nedeljo 4, julija, Zmagovalec, kdo bo? Ne bi se prav nič čudili, če bi nam Nemci pripravili še končno presenečenje in odnesli domov zlati pokal Julesa Ri-meta! Sicer pa bomo videli čez 4S ur!
NASTOP »FAKTIZANAa V rOSTOJNI
V	nedeljo popoldne je bil t Foitojni t okvira zakljaoka mladinskega festivala prvi okrajni telovadni nastop telovadnih društev Partizana. Ob velild «doležbi gledalcev je naitopilo na letnem telovadijo* okrog I.OOO telovadcev.
Spored je obsegal narodna kola, ki jik je izvajala moSka in ženska deea, pionirske vaje t zastavicami, »Lakih no£ naokrog®, tek v vrečah, proste vaje, vaje na orodja ter Itafetae teke.
V	počastitev 60-lotnice ustanovitve postojnskega »Sokola« je podpredsednik mestne občine Jože Bizjak poklonil prapor postojnskemu »Partizanu«.
ŠAH
JESENI BO V PORTOROŽU MEDNARODNI EKIPNI TURNIR
Okrajni šahovski odbor v Kopru bo organiziral od 29. septembra do 3. oktobra velik mednarodni ekipni šahovski turnir v Portorožu. To bo prva tovrstna prireditev v zgodovini jugoslovanskega šaha. Na turnirju bo sodelovalo okrog 100 ekip iz Jugoslavije in iz številnih evropskih in izvenevropskih držav. Prireditelji so med drugim razposlali vabila tudi v Turčijo, Grčijo in Abesinijo. Vsaka ekipa bo štela štiri igralce in eno ali dve rezervi, tako da se bo jeseni zbralo v Portorožu okrog 500 priznanih šahistov iz raznih krajev sveta. Turnir bodo igrali po izločilnem sistemu.
Organizatorji turnirja so sklenili,
da se bo tc pomembne prireditve udeležila tudi ekipa jugoslovanske cone STO. Najbrž bodo igrali Omla-dič, Zornim, Petrinič, Saranovič in Gajski.
V kratkem bodo izdali poieben prospekt z vsemi podrobnostmi o Iz-vedbi te prireditve.
MOSTVENO ŠAHOVSKO
DELAVSKO PRVENSTVO
SLOVENIJE V PORTOROŽU
OD 20. DO 23. VI. 1954
Tekmovalo je 16 ekip, ki so v predtekmovanju bile razdeljene na 4 skupine.
Končni rezultat:
Zmagovalna ekipa Državnega sekretariata za notranje zadeve Slovenije je osvojila prvo mesto s 13 točkami, drugo mesto šahovska ekipa Pošte in telegrafa Ljubljana z 10 točkami, tretje mesto ekipa Železarne Jesenice z 8 točkami, četrto mesto ekipa Cinkarne v Celju s petimi točkami.
Sledijo še ekipe: Metala Maribor, Dušika Ruše-Maribor, Tiskarne Maribor, MLO Maribor, Elektrarne Trbovlje, MLO, DOZ, MLO Celje, Tekstilne Prebolt, ZSZ Ljubljana, Iskre Kranj, Betona Celje in OLO Radovljica.
Sedanja prva ekipa je že drugič osvojila prehodni pokal republiškega sindikata Slovenije.	K. S. S.
Od telovadnega društva »Partizan«: v Pivki irno dobili d opij, lri ga objavljamo v celoti. Dopis nam jo poslala tovarišica Moravec Tita.
Pred nekaj dnevi sem srečala na cesti dva mladinca, lri sta na ročnem vozičku peljala kaj čudno orodje. Čudni tovor md je vzbudil radovednost. Zato sem pobarala mladeniča, kam peljeta to orodje ta ali že no bo konec te prešmentane telovadbe. Vljudna fanta Zvone in Janko sta mi povedala, da peljeta orodje nazaj v prorizorij »Javor«. Nato pa sta mi pričela pripovedovati s ponosom o nastopih, tekmovanjih in prireditvah svojega društva. Vse to mi je dalo spodbudo, da sem odšla k voditelju tovarišu Minattiju, ki mi je dal mnogo pojasnil o delovanju tega društva.
Iz društvenega kronike je razvidno obsežno delo požrtvovalnih telovadcev, ki niio prenehali s svojim delom niti v najhujšem mrazu. V provizoriju »Javor«, katerega jim daje na razpolago tamkajšnja tovarna brezplačno, so telovadili pozimi brez vsake kurjave v večnem prepihu. Zato so se tembolj zagrizli v delo. S simboličnimi vajami, narodnimi plesi so poživljali programe domačih in tujih prireditev. Priredili so izlet na Bloke, kjer so se udeležili smučarskega tekmovanja. V okviru prireditev tukajšnje gimnazije so organizirali nagradno tekmovanje v lahki atletiki. Agilni so bili tudi odbojkarji, Id so se pomerili s člani vojnega podjetja ob odkritju spomenika v Košani. Odbojkarji so zasedli tudi prvo mesto v okrajnem merilu. Njihov vodja tovariš Zrimšek upa s
§¡1 £','/<• h
i	s»--« I isHI ■¡Mik
H> «¡¡¡¡lil ŠŠllil >' ' '
x «iS i	S >. § s
■Al md Mmm. iMM........#
Oni dan mi je neki znanec ob mojem prihodu v Gračišče dejal: »Veš kaj, Vane, ime naše vasi se zloguje tudi — grah išče.«
Ti ljudska pogruntavščina ti, sem si mislil. Kako jo le najdejol Pred par tedni so v večih krajih Slovenije res iskali grah v stročju, pa ga niso mogli dobiti. V Kopru in okoliških zadrugah pa ga je ležalo na vagone in se ga je celo precej pokvarilo.
No, v Gračišču imajo tudi ljudi, ki se precej razumejo na kulturo. Prejšnji teden je prišel v vas avto potujočega kina, da bi ljudem poskrbel urico prijetnega razvedrila. Na dvorišču kmetijske zadruge je hotel napeti tisto belo platno, na katerem se lepo vidijo razne »figu-rine«, »beštije«, »filmske štele« ter podobne zverine. Nabavljač kmetijske zadruge (slišal sem, da so ga klicali za Ivana) pa je prepovedal predvajanje filma, češ da je bolj potreben odkup. »Kulturen mož,« sem dojal, »boji se, da bi tiste »štele«, ki bi jih ljudje videli na platnu, ne prizadejale v vasi kakega pohujšanja, To posebno v teh dneh, ko tudi zvezda Mars vse večere tako pohlepno škili sem čez Sočergo.« Res nisem vedel, ali bi ga pohvalil, ali pa grajal za tako »previdnost«.
V Truškah sem naletel na zanimivo predstavo. Mislil sem, da bom lahko napisal slovensko, oziroma truščansko »Kavalerijo rustikano«. Ob prihodu v vas sem našel večjo skupino ljudi in celo na strehi šolskega poslopja več oseb, Id so vsi gledali v isto smer. Mogoče bo kaka predstava, sem ugibal. In je res bila! Dva brata, ki imata eno samo posestvo, sta drug drugemu napovedala vojsko. ■ Menda sta uporabila kosirje. Truške -— druga Guatema-la, ali kaj? Spomnil sem se Prešernovih verzov: »Slovcncc že mori
Slovenca, brata«.
»Kaj vse te »toka«, ti stari Barba Vane,« sem premišljeval, ko sem jo kar po bližnjici ubiral čez brinje in kamenje proti Podgradu v čičko-br-kinski republiki. Se vedno je v Istri navada, da oče gospodari, dokler ne obnemore in umrje. Sinovi ostanejo sami in prepir je tu. Dediščina je večkrat vzrok pretepov. Materam bi priporočil, da bi nadarjene otroke poslale v šole, ne pa da bi jih zadrževale doma. Tako bi bilo na vse strani prav.
Veste, da v bližini Podgrada rase na nekem hribu — čudežna trava?! Ta trava še danes vzklika: »W il Ducel«, čeprav je preteklo že devet let odkar so ga na trgu v Loretu obesili za pete. Nikakor vas, dragi bralci, ne mislim povleči za nos! Kar pišem, je čista rcsnica. Čudi me le, kako da tistega travnatega napisa ne vidijo tisti, ki vladajo v čič-ko-brkinski republiki! Ali ga mislijo še nadalje ohraniti kot — zgodovinsko posebnost?!
Na Rižani imam prijatelja, ki me je prejšnio nedeljo povabil na »ša-gro«. Čeprav sem imel v Kopru zelo važne »defarje«, (začela se je sezona kopanja in sem rad v bližini obrežja, kjer se razkazujejo svetlogladke in »abroncate« sirene), sem prijatelju ustregel. Je le bolje, za vsak primer, če imaš enega prijatelja, kakor pa enega sovražnika več. Povabil me je na liter črnega refoška. Plačati sem seveda moral jaz, To, da ni bilo kake zamere. Poslovodja gostilne je zelo vljudno povedal, da stane liter 140 din. Revež se mi je zasmilil, pa sem mu dal še deset din »mančje«. Ko sva s prijateljem ogledovala vino v »flaški«, se je tako mešalo, kakor da grozi z nevihto. Bal sem sc, da bo zdaj, zdaj začelo še treskati iz He, Okus pa je »refošk« imel tak, da bi še koza zbežala, če bi ji ga
bil ulil na rep.
Mesar v Črnem kalu pa je res talentiran človek. Videl sem, kako je ženskam kar skozi okence porival meso zavito v cementni ali časopisni papir. »Prmejduš, če ni to preventivna higijena,« sem vzkliknil. »Če zaviješ meso v cementni papir, boš zacementiral vse črve, muhe in bacile, če ga pa zaviješ v časopisni papir, bodo pa vsi ti zbežali, ker bi se sicer morali učiti — branja! Kdor zna, pa znal«
Kaj vse je v Kopru odkril nepopolni sončni mrk v sredo popoldne! Ko sem skozi okajeno steklo opazoval »mrkanje« sonca, mi je posvetilo v stare možgane. Veste, onidan sem bil »vdovec«, ker mi jo je bila Juca popihala neznano kam. Moral som sam po »špežo« na trg, pa sem kupil med drugim tudi veliko glav-nato solato. Plačal sem reci in zapiši: 17 in pol dinarja. Vagala je točno pol kile. Doma sem jo lepo pripravil polovico. Bilo jo je zvrhano skledo, Prav gotovo za najmanj štiri take porcije, kot jih dajo v koprskih gostilnah. Pa še te prijazno »potolažijo«, da stane »samo 25 dinarjev«. Po nekaterih gostilnah pa »samo 30 din«. Za tako »prijazno« opozorilo čakajo natakarji seveda še na »mančjo«. Vzel sem svinčnik in računal: iz pol kila solate bi napravil potemtakem S takih porcij, kot jih dajo v gostilnah, iz enega kilograma pa najmanj 15 porcij. Pomnožil sem 15 krat 25 in dobil 375 dinarjev!!!
Vidite, kaj je spravilo na dan sončno »mrkanje«! Jaz bi želel, da bi cene v koprskih gostilnah in tudi trgovina vsaj za malenkost »mrkni-le«. Ni potrebno, da bi bil mrk popoln, obročkast pa bi bil prav lah-,ko. Kazalo bi tudi, da bi včasih povzročila kaki gostilni umetni mrk inšpekcija za ceine in higieno.
svojimi fanti, da bodo osvojili prvo mesto na pokalnem prvenstvu Primorske. Seveda so Partizanovci iz Pivke nastopih v Titovih štafetah. Udeležili so se planinske Titove Štafete, na štafeti 19. maja pa je nastopilo kar 70 tekačev, ki so vsi tekli v krojih.
Ponos društva pa so samostojni nastopi in športni dnevi, Prvi javni nastop je bil v počastitev občinskega praznika 9. maja v vasi Palčje. Vrhunec pa je bil letni telovadni nastop 30. maja, na katerem je nastopilo nad 400 telovadccv. Največ odobravanja »o žele pri gledalcih naslednje točke: »Jager pa jaga«, podmladek (vodnica tovarišica Troha Boža), »Ne bom se možila«, »Ti »i urce zamudila« ter »Jaz pa pojdem na zeleno trav'co«. Spored je obse- _ gal 17 točk, katere so poživile raznoterosti, akrobatika, preskoki, orodna telovadba in vaje za republiški zlet.
Posebna doživetlja naše mladino ~ pa so športni dnevi, ki jih prirejata gimnazija in osnovna šola. Združeni so z izletom v okolico, z raznimi ^ tekmovanji in zabavnimi igrami. Od zime do danes je bilo kar 6 takih dnevov. Najbolj uspešen je bil športni dan, na katerem so tekmovali za okrajno prvenstvo »med dvema * ognjema«. Dočim so naši mladinci osvoiili prvo mesto, so bila dekleta druga. Kako je požrtvovalna naša mladina, je najlepši primer, ko je na tekmi nastopil mladinec brez roke.
Društvo se je udeležilo tudi republiškega zleta v Ljublajni. Mladinci so pri preskokih, katere je vodil tovariš Gregorka, bili med najboljšimi. v
V	Pivki pa nam nudi še prav posebno veseb'e konjski šport, ki ga v okviru »Partizana« vodi oficir JLA tovariš Delie Milan.
Vse to društveno delovanje pa jo seveda združeno z velikimi težavami. Vsi ti uspehi so rezultat požrtvovalnega dela, silne volje in ljubezni do društva ,tako članov mladincev in mladink, kakor tudi požrtvovalnih vaditeljev. Vsekakor bi • bilo potrebno, da pridejo Partizanovci iz Pivke do modeme telovadnice, kar po svoiih uspehih in dejavnosti tudi zaslužijo.	^ * V
POČASTITEV AMERIŠKEGA DIRKAČA JUGOSLOVANSKEGA POREKLA '
Devettndvajsetletni Amerikanec, Bili Vukovich, je na nedavni letni avfcomotrlski tekmi 500 milj v In-dianopolisu spet odnesel prvo nagrado, kot jo je že lani. Ta tekma je vsako leto največji avtomobilir sfčni dogodek v Združenih državah. Ameriška mladinska organizacija za vzajemno pomoč »Junior Chamber of Cornmerce« v Fresnu organizira sedaj zelo skromnemu prvaku tekme v čast »Dan Billa Vukov'cha«. da ga poča^t, ko se bo vrni" s svoiega potovrmia po vzhodu Združrarh držav. Njegovi starši, Ivam in Milica Vukavič. so se poro-C'l; še v svoji s+ari d^mov;n'' in na^ * seltti v Združenih državah v začetku tega stoletja.
V	času tekmovanj ?.a Dnvisnv teniški pokal smo. Morda Se ne veste, da jc la-ni?ko tekmovanje za ta pokal najstarejSe pokalno tekmovanje, saj se iera že od lota 1900. Takrat je Daviš poklonil zlati pokal v prehodno last zmagovalu mednarodnega teniškega turniria. ki je sedaj vsako leto na sporedu ter velja kot nenkakš-no neuradno svetovno teniško prvenstvo.
Prvo mednarodno nogometno tekmo v Evropi so odigrali leta 1902. 12. junija med Madžarsko in Avstrijo. Zmagali so Avstrijci.
Skrega1« sla se!
V'i'lii merilniki odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska ti-\kririm »Jadran« — Vsi v Kopru. S n.il o v uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulira št. S'«, telefon 170,
poštni predal 2. Lrtna naročnina 500.— din, polletna 250.— din, četrtletna 130.—.
k