Leto XVII.
f Coga, dae 14. oktobra 1807.
StoT. 120.
DOMOVINA
Jsaa nsjHsyjwloeed it. tj^Dsples kta natl, nkspld m as vmtol*	levsMshn-	Mnla trikrat u Mm. vssk maaMlak, arede ta meaaii tarvalta m AvebiJelnNessčUoUknm. MlletaSlra;aasssosatnme. ZsAmmiko	m daMa ed v^e^eoTvratepo n vdariev m vsa.
			mslm|i|siL
		mmčnm prilog. »DesaNki TMmi	Ka
zasedanje«.
Koasj i« blU priiii ii Bsdia-p«ite not, ia j« nngodbo sklenjene, vadigalli io ni oleiotai ia seofl-dezai prijatelji barom Beeka ia aje-gan vlade take slavospevs, kakor ia ja brriU pnro čado driavsitke nmet-sosti Silikoni dsvitelji vladaaga aa-Maika ao n • svojimi proatavaai podvinli, ker no vedeli, da se koj sa ajiai oglasijo tadi kritiki, kateri postavijo to Beekoro čsdo v čisto drago luč. Teko M Ja tadi zgodilo; kosaj po roj« as js ta slan tadi takoj poble-dela, nikdo m ni dni navdnienia oi-doasa prepričati, da iaa Avstrija ko-ličksj povoda ss skleajeao nagodbo veeditt Kakiaetai M Je po na to asa sli po svojik kolegih posegel v čssai-karake rssprsre ia v .Zeita" preglasil, da m nikakor ao hoji. da bi m aa dobila veliko ia saaeoljiva večina n njegovo nagodbo v pnrisaentn. Delal se je, kskor M ga kaj podobnega pnv nič ne akrbelo, čei. da se bodo atnnke kar trgale ss mestece v tej laaealjivi njegovo nsgodbo odobnjoči večini. Kaalo na to Je vrgel novico v svet. ds aisli rekonstrnirati svoj kabinet Tn .novica" je pa tadi ie tako stara, da je mogla samo nn pnv velike pozabljivce, ali aa največje aaivaete upravi ti kak etis. Bekoastrakeija Dečkovega kabiaeta je veader ie celo večaoot aa dnevnem reda. ne da bi se bils ni sa korak pribliiala iivriitvi. Novo je aa tea ssmo to, da naa je bana Beck tako posredno isdsl, ds gs je strsh. ksko ko spravil skspsj večino ss svojo nagodbo. Prod vsem si prissdevs pridobiti u se klerikslce kričenske socialce is agrarce. Vodji klerikalcev dr. Ebenbockn ponnja po-ljedelako ministeratvo, ali če bi mn ta ne ngnjnlo, v stvari ms celo novo so-cislno političao aiaisterstvo Jsvaik del, krdčaaskoaa socialen Gessasnnn poaaja porttslj notranjega ainisterstvs, agraren Pesekki aeaiko aiststerstro Kratko ia malo, bana Beck trka aa vrata nek močaik ttrank in je vnbi, naj prinedejo k ajeas. ds bodo de-letai njegove nepriaarae drtaraUke slave. Tta straakaa se pa. kakor je videti, aikakor tako ae modi v Beekovo stico Ia tsaa n ae moremo čoditi.
Oglejmo si to alavao Beekovo aa-rodbo male Milje.
Bona Beck je iajavil v aaiem parlamenta, ds Jo cilj njegove politike skleniti aagodbo nn dolgo in no na kratko dobo, kakor oo ssktsvsli Madteri, skleniti carinsko tvsso in aa pogodbo. Mesto tega je sklenil isti bsron Beck nngodbo na kratklk deoet let, t to delali ni njegovi pred-
niki od 1M7. I. naprej, sklenil pn ni več earintke zveze z Ogrsko ampak pogodbo, kikerine sklepajo od sebe popolnoma neodvisne drinve med seboj. Kar ae tega tiče velja u avstrijsko vlado sicer isgovor, ds je ta saao formalna koncesija, ker je vsekinn pogodbe ista, kakor bi bila vsebiaa zveze. Vrha tega so se ps tadi začela pogajanja ie le potem, ko jo kila Ogrska ie proglsslls svoj satoaoaai carinski tarif ia s tea pretrgala stsra carinsko zvezo. Ts carinska pogodba bode veljala do 1*17.1 ko potečejo tadi trgoviaake pogodbo t dragimi drtavsal.
Baron Beck Jo dovoUl nadalje, da n aekoavertiraai blok ognUk rent kapitalizaje s 4-3»% ia da ga Ogrska aa temelje to oknstae men t lg letih plača. Ako hi po Ogrska takoa »let ao odplačata tak 1400 Bilijonov kron —
tenis. dokler pada pa M letih aa aen 4 9%, ki je obrestaa aen koa-vertiranega tknpnega driavaega dolga.
Kar ae tiče baakovnega vprsissjs je s.lenil baron Beck komproaia s Ogri, sli bolje rečeno, spolnil je Ko-iotoro zahtevo, ds se je bančno vpra tanje odtrgslo od n zgodbe nega vpraianja in so jo njegn reiitev odgodila do koaca 1*10. L Bančni privilegij poteče 1907. L ter bi se moralo torej letos rediti vpraianje, aH ae podaljta ali ae. Ako ki se privilegij evstro-ogrske banke ne podoljtal, morala ki Avstrija in Ogrska oeaovati vsaka svojo driavno banko. Ogrskn pn Uri sedsj r veliki dennni kriti, nko hi bila prisiljena morati tvojo drtavao banko, bi ta vstala v celi ogrski drtnvi taka kriza, da bi bil vee aje goopo-daraki razvoj u leta ia Ista spod-vesaa ia oslabljea, ker ajma n to as deaarja ao kredita. Do konca 1910 L ps s pa jo Madžari premagati ne denarne teiave ia te goapodanki tako stzditi. da Jia bodo dorolj domačih ia tajih sredstev aa razpolsgaaje, da d 1*11. lota osaajsjo svojo ssaootojao driavno basko. Za ta aapoh n iaajo sskvsliti drisvniiki smetnosti barona Becka.
Ps to te si vse. Ogrsko je od upodae Evrope popolnoma odtrgvno, ako aa Avstrija zapre telezaiiko svežo ns Koiicko -Hogaminski progi, katera spaja sedaj aeaike drtavse t ogrskiai drtavuimi ielesaieaaL Bane Beck Madiarom ai te ediae zveze s upadala svetom ae obtetil ae zaprl, ampak olajtal ia spopdail s tea. da ts Ja obvesal polotiti u tej progi ie drag tir la rssilriti postaje. Madisri so aa v zahvalo dovolili svetiti dal mati neke leleznice t hrvstshiai, hoasashiai ia ogrskimi
Bana Beck je aadalje Madžarom dovolil da te spelje tskonsaasartan nn sladkor. Surtue oproičeaih je ISO do »00 tisoč smL cest sladkorja aa leto, t j. po priliki oaa aaodiaa, ki Jo avstrijski eakravari isvsiajo ss Ogrsko; aato Js po tsdi prest trm ogrskih cakrovarov v Galicijo. Za vee ta ee pa Madiari dovolili, da n krsta povita aa Sd•/, torej u lV/»
Lata 180» jo kila ogrska kvota zvitau n h*/s* ssdtaja ogrska kaa-cedja naia tanj polovico toga. Ts n pa Madiari lahko s mino vsstjs
doM onih par Bilijonov, ki jik ta javno .trtrnjojo" zs skspee troiks pri drmtih
aaj ia da n tanj a Dacken nagodbo v drtoraopravn ia a ohsina t lirinitU lahka bdj isisvsljd, ksksr r kstars koli fcaga sd 18(7. L sem Madiari n ta pat ia akleeili nagodbo, ae morda ker jik jo Avstrija sli karoa Beekova vlada k tarna prisilila, sapak edino zato, ker ao aagodbo aeobbodno potrebovsli, ker so sedaj io p tis bogi. ds bi d aogU političao samostojsost tadi sami plačati. Beekovo vladi je dala z likkia srcem is rok dve Ogrski aanraoat smrtno sevam orodji bančno vprsiaaje ia okteieajo ieles-
progi Jeli to storita, ia tlsbttoti sli aorda aa viije povelje? Najbliija bodočnost ssm morda pri-aese pojosailo.
Do« 1«. t m. se saide sat drla vsi zbor ia istega dae bode ogrska vlsds predloitls ogrskoas psrlsaeats nagod-beae predlogo. Wekeriove vlada bo imela vdiho večioo n seboj. Ni čada. hhrata a agodao aagodbo, predloti porlaaeata tadi predlog o aatavaih garancijah, kstereaa je dal ceear svojo saakdjo, čeprav ga ja grof Andrsssj Jako stalo ia aesastno praaeall. Ognka vlada jo tadi r tea vpndaaja saagala, ssto ai dvoaa, da bodo porisani s je aagodbo pnv aagio sprejel
K tsaa ts pridniaja is aaksj, kaj n sploiao in jedaako voUlao pravico. — Vlada ao bodo podvizala rediti to vpraiaaje čia prej v svojem salda, da bi aa bila pridUaaa dati aenad-iarshia asrodnostia prani pravit
Baroa Beck d kodo moral pa u nojo aagodbo ia Io zbrati večino. Postopal hode po stari svstrijski navadi ia m kode vrgel aa karaataaja. Poasjal hode marsikaj ia si prizadeval nadomestiti plačilo v gotoviai t sladkimi obijsbsmi. Mor.če Ja, da n hoda priblital tadi oaiim jsgodovsaskla strankam. Za a je pa mora biti adiso geslo: otebao hoacooija hroa aarodaih hoaeeaij aiaaja va-
ljava. Prod vsem izpolni aaj vlada aaie zahteve glede M, sradov ia ara-dorsajs, na drago Je prazno besedičenje. Nsj sna ds garaadje, ds is-vode tsdi pri sss invsopisvsoot potem bi se dslo s njo govoriti, detr ps asi
Politični m*.
Prihodnje _.__
bode p »»atomu t prvi vrati ssgodhL .Cm" pila, ds staji ssgsdha t Ogrske v aajvačji srni s čeikim vprsissjsm Ko hi vlada ae priaaala aH aa hstaia to zveze, tarnala M ja r a i
sredstvi k
Avstrija jt
edajbi
Js da toga tnaotka lakke sgsrarjslas
edino k asgodbi ia sraditvi goepodir-skik ia driavaopnvaik nam« aad Avstrijo ia Ogrsko, da ji sata aa ostaja ton n isiko vpniaaja. Ta tagovar drli več, vlsds ve, kaj Js
Razaerje med čeike ddsgadja ia
aiti ia datr v dnjasa asisto: na-asrjs čeikik strank k vladi ia reo-aerje obeh čeikik airistrov k čeikim straakam — Čshi n biti ds sedaj skrajso zmeni, prsasitll n m ar goča aadlstvs, a tadi ta tamtad ja k nase ia daljo v tej tarnata!! aa
podtivu politika ia M to postala lakaja*«. Vlada aa
ia aaa atoak tadi plačati. Ako paaa, mora čatos ddtgadja isnjad is toga ia to M as vsisd tags ta«
poaaaao po tadi ikodo, katere aaa priaaisva ajik precsajsvsajs." Tsko .Čss"; ai spanja, da M n vsdaa
ia edino
Csaar ie zairaj trpi u katarja, pa Ma sdnvaiki. da n aa sdravje šepet nato. Nekatera čooaiiko
vntflo n ja celo o raimssjih plačasgs rastja.
Kadi cesarjeve kolesni pa aa ha ipaaaka kraljeve dvojice aa Daaaj. Obisk n Jo v sobota odpovedal.
k
Pribodsji M« w priito top« • Srbijo pogajaaja radi tn rake pogodba. Uroaa Rt* Uriš« m splok n« bo dsvolilo s avstro-ogrske strani.
V MtaftsM kram« testi a s*-
csaja. Ta Jo baje dejal, kak* »Na glarao siaaiie krrslike ksslicijs, .Kr-rataka". ia oistapi sks Js oa aa pota
Aagisiki kralj Kdaard aa kajs aaids s raskim carjev ia U jeeeo. Shod bi M rake n politUal poaea,
ker ki ie pospeMl ibliisaja laske ia
Vaija neisikik sorijalislov. d« K. Uebkaeebt Je bil r petek t Lipskea oksojea aa I« mmiiv trdajavsksga
sspora Obsojen Js bil veleizdaje. Ko Js sapastil sodso poslopje, u Je priredilo tisoče delavcev ovacije.
Slovenske novice.
—	b celjske .Čitalnice". Gosp. kajiiaičar ljsiske kajiinice prosi vse sne gospode, kateri ao si ie pred dalje čaaa iapoeodiU knjige is čitalaičae kajMaice. aaj Jik blagovolijo kaaia vrniti. Naval aa Ijadsko kajilaico Je selo velik ia kajig Je aajao treba! Na-saaaja se tadi. d a b o odalej ljad-aka kajikaica odprta tadi po ietrtkik od «. do 8. aro svoier
—	.glsvsnsks delavaka psipsvns draitvo v Celja" oposarja svoje člase pavu. aaj ss slilslajsjo radaik pevskih vaj ak sredah ia sobstah saradi »slsatiak. kateri se bssta peli aa Vsak
Is Oetja. Nead aiaajo areie s svojo ..Nemike kiio". Sedaj ae govori, da pojde tndi tn gssHInlisits. Ženini T Celja ja pai prani gsstiht.
—	Osebna vsak. Gospod ir. >st drfarai poslanec in
ia" Jo
aa jag. da a aalo odpočije ia otrdi svoje zdravja, katero J* salo trpelo vsled saporaik kajskarij po raaaih shodih. T Palja pan Je zelo prehladi! ia Mi ssiaj halaa v iniitai hsMd.
_ Km	fc aM| ■	wrt *	*	*
—	n MMijti vnm U|anv, katero je priredilo vilo sata .Bralao draitvo" vteaj pri g. Oalsdiia ja n
pnv visill, pelo n Js ia ptsssio ak iaberai godbi g. Aai Kaharja ia tt; kakor sadajli v osljakem .Narodnem dsaa" taka Ja tnii'v Oabsrja spravil iskra vslje v vssato draitvo. Pohvalili ■»aaa tadi gosp. Paiaika. kateri ja svojo slogo kot iapan izvrstno retU ia g- Oatadiia, katari js snJM gsstsa ssdsvsljni psstngei — Želeti Mri pa
IMa!
aa iaka red, kar Ja sna, bres seiatja. T kapoja pa* kakor n ta spadabi ia rissr
Tri aslka sssba n bile vkapsja. M taja sssba, U n as takoj pri aakaj mri lah, kar m pa
ssa si
ali Ogri kar takoj resločfl asaKaa Dva tria Nessca ia vsaj Mtaa. Tretji Js sgat ia kst tak aora ss jesiks ia nsiaija. Na awj aalk a je mis jaa asmikl ns rnaaaon in prnin il viaMI po sa—. ksr n vsi trije
Gospodje so govorili aed seboj la ssa Jih pesbM. Pnv ialsstsa i M ia si MtU: Toliko M sta n riti aM, iz asssKiae ssa celo
aatarirai pcrasjs dosti aealkik kajig preiitah se skvarjal s aea. slovaiesai. nazadnje ie Izobraieslh Neacev ae raza aem Ceaa v iolo hoditi, tja v tirolske klika aaj hi se sspsdils aaie sredtieislsko mladino!
On nekaj čsu isstspi ml Ovtaasa ssa s Namceaa Silila sta n pravilneje — ksjiisvao govoriti Jsz sta jima dajal pojasalls sa razas vpraiaaja Gospaia sts bils ricsr ia kot taka sta hodila v motajo. čeprav pad Laegvrjavo komaade. kjer so reaiijs baje izklja-čeae. Praiata me pa lasns restiiaa — aais ajda, ksj je nskl tista čedna raatlina. Na Dasajs ni polja — ni ajda Takoj n domislim: ajda-Hud* .Die Hside. meiee Herrea!" .A so, die Usids!" .Aker bitu. die Hside mit si". .Js. js. mit ti". Is ssdovoljss s sovim Iti mm sts ae aekaka spsit-Ijivo gledala ia občadovala ter prijazno pozdravila pri izstopa ns postaji .kinč nebetki"
Gotovo jim ie danes blodi po glavi .die Haide mit ai".
—	Psnesnienl strok. Zadajo sredo n je nspil aek itiriletee dečko v Arelias pri Vojalks ostrega laga. Otroka ai mogel več zdravnik retiti ia je aarl dragi daa.
—	Cebelalb paajev tteje itajeraka delala 107.000 ia stoji s tea ttevilom aa tretjem mesta v monarhiji.
—	O aann psica Tassjs v Palja n poroča, da Je kil aajkif pomotoma
Posestaiks Krizmaaiča aa
hodili vojaki Mitajih trdajavic krast grozdje. Sami j« sedaj, da je posestnik sastral tadi Tasaja za tata ia ga sstrelii Dragi pravijo, is ga Je Kriz-aaaičov sla po sesrečl sstrelii. Kaj j« reasičsegs. bo dogaala pretakava
— Izpod Ms. Leteiaja trgatev po goricah v Cerovca, Negonjah, Grad. dola. Sv. Mohorja, deloma v Toplicah ia v Blata Je tako obilaa ia aaa obeta tako dobrega moita, da ga stari Ijadje ae poaaijo. Toča. ki je bila naletela, aaa v tea ovira ai ikodila. Pridite torej kapci, ki kočete dobro, aepo-kvarjeno vino kopiti, k aam ia ee pre-o msotisi in dobroti aaiega Cene okoli Sv. Trojico n no dajo s saiimi primerjati kajti viao jo taa dosti slabie ia kislo. Toča jim je
—	T Ptaja Je pogorelo skladiiče ssajaija Piricha
-	b takle. G. davčai spravitelj Wstt je prosil n trimesečai Pravijo, ds miali iti v pokoj.
—	Slav. krti. sne. svsaa si Mi kakor paie .Slov. Gosp.", lastnega glasila. Ksacea člaaka pa okrca .Slov. Gosp.* matfs d rta vsega poalaaca Gostisčarja ia .Nsis aoč".
-	b Polj čaa je pokegaU p«
sasa Mlakar la ai baje odaaM tadi a seboj aaogo denarja delsiike iralhe. Proti Mlakarja n ae Ijadje ie deij čaaa pnto-ievali da je had nemikstar Is sakavtja tes S1othc6, kj«r I0 nore.
—	T Zg. Poiskati je skradel aek mlsisatf posestnika Jarija Plibsriks «g kroa. Ko ga Ja srečala aeka tonska, si Ja pskril lica s klokaksm, da ki as bil tpoaaaa.
—	Jaaattva s ssiim T Maribora sta se stspla čevljarska pomoč-aika GredUek ia Kovsčič. Kovačič Jo prvssn areni s asiee no spoiajo čsljast ia ga tadi dragod po telesa oonvnl a šotam. — T Pekrsk pri Natikava Je rešil Ariisluk (sata Sekaa-^eria pri ličkaaja koran a aoiem v vrat, ksr sta n spila. Sckaaperia so prepeljali teiko raajeaega v mariborsko beUiiaico Sodaija bi aaj ta Ja-aaka eksemplarltas kszaovala!
—	.Zvsn Majsrtklk sMteljer sčlteljle*. .Savissko ačiteljsko
Je as zborovanja aa Gomil-dse 10. 1 m. soglasno tkleallo .Zvena Maj. ačitaljav la ači-teljie* da skHia skčsi zbsr ia sicer as iaa 3. aovsahra t I.
Kar se pa vrii tegs das taii tbo-rovsaja .Nzradas strasks", "Vaj stopi odbor ji veza" t dogovor s odborom .Narodna strsake" ia aaj dossda. da se vrti dspoldas ačiteljsks zborovanje, popaldaa pa aao .Nar. str.", katerega n lahka vre takrat v Celja aavsoče ečitaijstru sdslsii.
Pozivams taa potem ns Maj. ačii draitrs, ia isto zahtevajo od ia sicer teboj.
pa* protesta jemo proti da hi w sklical občen zbor o bočitsiesh. torej r čssn. ha pstoviea Majcnkega sčiteljstva ai doma.
—	Shod vaeh slsvsaakik perot-aiaarjev la rejcev vaeh malih da-mačlh Hvali priredi dne »7. oktobra 1907 ob 10. ari dopoldae v .Mestnem doma" v Ljabljaai 1. slov. draitvo perotaiaarjev in rejcev vaeh malih domačih iivali v Triiča — Opozarjamo dooodsj ialibog ie redke slov. perotainsrje na Spodajem Štajerskem, aaj m edelete vainega shoda!
—	b Smsrjs. .Slov. Narod" poroča o g. sadačitelja Jsrkovičs, da red ovaja aeljake ms osebe, poeebao one, U so aapreiaega miiljesja. Ali predpisa je ovsjsajs kstoliiks vera ali jo pa isto Določljiva sestavina kstoliikegs prepričaš js? Številni vzgledi potrjs-jejo to.
—	b J a rea lae aad Meritoren.
Bsrsodbs spravnega sodiiča aa Dsssjs o pritoibi jareninske občine proti na-ačnemn misisterstvn radi s pel ja ve nemih ega posčnegs jezika aa jareaiaaki Ijsdski ioli se razglasi to le 8. aovsahra t I
—	U al formiranje dritavaih arad-alkav. Finančni minister je izjavil aa brzojavno vpraiaaje poljzketra državnega poalaaca Glabiashega. da vesti, ki trde, da miali vlada vsiliti driavsim aradaikom uniforme. aiso resnične.
—	T Koiald blin Celja Je padel posestaik Franc Kolenc tako nesrečno s kozolca, da ae je nevarno ranil na če-Ijsstih in rokah. Sedaj leti r celjaki bolsitsici
—	Nemiki ^tabnlvsrein" iteje sedaj več ko 1000 delavaik podraialc. Samo leta 1807 se je astanovila dosedaj 101 aova podrataica. Na Sta-jerskea Je tadi to marsikateri večji kraj bres poirainice Ciril - Metodove draibe. Odborom hi priporočali aaj bi n pečali iateasivBejie z asUaarijaajem aovih podrainie!
—	T Maribora je ohsojea hotelir Gastav Jaak, kateri je prevzel kotel .pri zamorca" za »0.000 kroa, pa ai imel aobeaega denarja, zavoljo hride k Mritedenakems upora.
—	Gsljalrl agenti. Po Štajerskem n klatijo agenti iz Ceikega ia avatr. Slezije. katari ss poeajajo, ia povečajo rasne lotograije n mal denar. Povečave pa ao ne malo vredne ia štabe. Grsika policija Je zaprta dvoje takik agsatov zaradi goljafje.
—	Snravsia. Poseetnik Kranjc v Okičv blin Ptaja jo imel le več M ts .lepo" aavado. da Jo v pijaaosti svojo leno pretepal. Preteklo sedel jo jo Je zopet pretepal s pestmi ia Jo Je vrgel potem u tis ter dsrii liletai ziz Je mater braail ia vsekal očeta a telko sekira psrkrat po glavi ia v trska tako, da je Kraajc aa to aari. Faata n zaprli
—Krtčaaaks-sedjalaJ mladoalil. Blin Sv. Leaarta v Slov. gorici v kraja mladeniikik draib ia krii. aoc. .iaskra tevalaih"
kmečkega lanu ok poti upoi mrtvsga * Imel Je polao rea u glavi katanga je ssdsl nek (est z aoiem. Fut kei« ' moral preauti zelo teiko operacijo a. glavi la Ja zelo dvomljiva, če beis i, sadra vel.
X Bataaahl vM Pvi Slattal se Je sdelsiilo sad 80 ssass. Ijivo napreiaih mod. Predsedoval j« shodn g. Viaho Žsrmsn. Nad ns ta. nimivo je bilo poljsiso piedsvsaje g iivisozdravaika AdoUs Riboikarja « domačem tiviaozdravstva. G.V.Saraas Js govoril o kmečkem vprsiuja, gosp. arainik Vaksslsv Spindlar a kmečkih zahtevah ia driavnem zbora. Sklenile se je marljivo ubirati člane za po. drainieo kmetijske iraibe v Stalim Na shoda je vladala veliko uvdaieaje. — Prikodaji gospodsrski shod se vrli v Pristori.
Osen like vesti. .Meči Prapor", giaailo slovenske soc. demokracije ke izkajal s tekočim tednom počenii pe dvakrat na tedrn. — Napredni Koroici si osnsjejo Issten list. ker z .Mirom" niso sadoroljsi.
Štipendije u kovače. Na deletai podkovski ioli v Gradca se pričae nov sčni polletni tečaj s ». jannarjem 1908. Deiela razpiraje 10 itipeadij po 100 kraa ia prostim staaovsajem u sbotae kotalke pomočnike, ki se kočejo na tej ioli izobraziti v podkovanjn. Proinjiki morajo hiti vssj 18 let stari, zdravi, rojeni Štajerci ia morajo ukazati naj 1 letno oporabo v podkovsnjn. Ako dobe itipendij, se morajo uvezati, da oatanejo 3 leu na Sujerekem v delu. Prainje je treba vloiiti naj do io. novembra na ravnateljstvo detelne pod-kovne tole v Gradcu.
b Ptaja. S sejmi u irebets si nič posebnega Meičaui a to napravo le love ia larbajo kmete po okraja, da u njih akrhe. Seveda bi ae jim morali ti hvaleine skauti in jik voliti — najprej v okrajni zaatop. Meičanom je vn jedno, pridejo kapci ali u; Ijadje le pritečejo trebeta ia drago tiviaou sejme ter troiijo po ptujskih gostilnah. To je pa u meičane namreč glavna stvar!
Vari je v Gradcu pred hrathim c. in kr. večkrat odlikovani stotnik v pokoju. 86 letni g. Msrtin Coinik. rojen Mslosedeljčaa. Slsiil je deij časa pri tirolskih lovcih in Je bil nekaterim domačinom svoj čaa v Rovereti na ju t nem Tirolskem dober prijatelj. Naj v mira počiva!
Pri p tajskem okrajnem glavarstvo n slovesski pozabili Uradai liat p.iobčsje v M. 3« z du S«, eepi neko .Kaadaackaag" radi aradaik daevov u občiao Sv. Tosui. Slovenske prestave ai nikjer. Traka n ko zopet aalo bolj rssimslt u Slovencem .prijazno" delavanje tega e. kr. okr. glavarstva
»Adrija v Pragi priredi v soboto du 18. t m oh a Sli zvečer v reatavranta .Učeračho pivovara" (Karlovi ateisti) u čast aovodoilim članom prvoietniiki - Gosti smriBjtaihi so dobro-
—	Jagade asm Je poslal r sred-g. Joto Veaiiek s Rečice Natrgal jik je u ptaaiaskea potovanja s Ojstrice v dralbi z vodaikoa Jakobom Pečovaikom pod Kocbekovo kočo Svete jagode so ob tam čsss gotovo sekaj aeaavadacga. G. Veoiika prisrčno kvslo u prijazen spoain!
—	CslJaki okraj si Mskl svet ima svojo njo v Lsiksm trga jatri oh pot U. ari dopoldae, v Šmarja r sredo ob 8. ari dopoldae. v Celje v četrtek ob 8. ari dopoldne, v Gornjem grada v petek ob 10. ari dopoldae.
—	Kodnih v Kadaal vasi blin Zreč hoče lastaica, Jolna tei, saatas povečati. V ta aamea je dovoljeaih
3 milijoao kraa. IMi mg je
izvntea. no, iin[>|c dedej salo
izkopalo.
-	.Slaveaeka Mattaa" la -„Sekalverela\ V cel jok i .rahlera" je zagreiil iall Mn poačeal gosp aredmik trditer. da če vlada podpira kujituvno, proovetao diaiiio .Slov. Matico* BO ca Mi podpirati s aaao aapadaioo dndtvo — .Sekdverein". Po mnenju M idijotov M aaj Slovenci ao haell prav ničesar, aa bi aaoli od vlada dobiti aobeae podporo aa tvoja proovotaa draitva — temveč aaao davke plačevati — Skoda, da ai .vuktarea* citirala cntoga nuiegu član-čiča o nemikea tpodnjuMajetukom dijaitva. Kdor pozna to .nado* tpod-ajeMajenkega degeneriranega aomika-taratva. hi moral pritrditi, da nao imeli — prav. Tista .vaktaričinn* jota pa aaada izvira ia apuuaaaja, da .reenlca T aM bodo*.
-	Shod v Saartaia v Bodal ieUai. Včeraj jo aklicnl g. Irtavai poalaaac Fraajo BeMak shod svojih voUioov k Btafirja v Smartaem Udeletilo ae je ahoda aad 100 volilcev. O. irtavai pulaaar ja poročal o vrro-Uk, ki ta ga aagalU k vstopa r Jo-gnnlovnaski klak la a političnem po-Maja- Volilci m aa uvdaieao pritrjevali O. aha. pkiL Ir. PrekorM je |vrwil ok oMm pnUjtvuJi • kmečki enaopeaeči, ki leii v adraie-vnaja ia ergaakiraaja goepodirakik Ml naroda. Govora jo Mi o vnlaneti pedrnieic Maj. kaet dražbe ia n je
i naj do aovega Ma •drataka Maj. km. ir. a Mavataskra ia Vejaikoa. O. PrekorM je (Mlagal aagiaaao sprejete laadadja, r katarik n 1.) alt hran peetepaaje g. iriL poelaaca Bahitkti la n aa iaaka papaM sa-apaaje; ».) izrekajo voUM Mjo pa
S.) zahtevajo aataaovitev potrebnih kaet iol ia 4.) akaajajo kaja-kajoio plaara iakovaiikik lintov, potebao .Slov. Ooapo-dnrjn*.
— V atriktnkl okrajai aaatap n nit r četrtek, iaa SI. oktobra ob ia ari papaiian r proetorik nkrnjaega nastopa, Koroike aliee M, za akapM kmečkih občia volitve. Ta akapiaa voli * ndov. Opoaarjaao iaaaa po-bovbo SloroBoa v Maribora Ja v eelea okraja, aaj aapaa vae tile, ia aaagaaa r tej Traka ja ta
pa ja a tkapiae velepooeetalkov?
— HM aradatitve. Daa li. vi-aotoka 1*07 zbere n sopet irtavai ahbr k porretoviaja ia tklepa miličnik poetav. Tega iaa aH naj r dragi nji bode aiaiatanki pndndaik bana Beck poročal o aagodbi. sklenjeni z U tedaj Mio vlada aren t raaaik straak. ia M tavanje rečiae, U M apnjala ia odobrila aagodbo. It , da beie Cehi aterill i koraka, ia M tavtrajaje ka-i tpolaitev ie davno daaik ebljab. O aaMk voditeljih ia poalaaakik klnbih M ničaaar čati in bati aa ja, da bodo, kakar po navad, kM
MaH tlako 'proti tarna, ia vlada tata ali aaaa Shnaia (črtndi atptrilaca) podeli kako viija meeto.
Ako Maja imtanntjt pti gMkaa nadtodliča pri latačaia rnvnntaljatvn kakor Ml pri poUtičaik aradih vpov Meveao, pridemo do aakljačka. da aorto, ia bi n jočfli v aatem eradai-ttn — aaMajeao. Ia to le, ker je preailn energije oi itnni iloveaakega naroda ia njega naalapaikov. Pnaiv-Ijean toraj vae rolDna okraje, ia aa iaa etvoritve državnega zbora tan-
gintno tnktevnjo oi nvojih mtopaikov t j poslancev Jngoalovanskegn klaka ia Sovenakega klaka, da odločao ta-vtnaojo italiKe proti odobreajn aagodbe, ako vlada ae opasti takoj tati raa je aloveaakega aradalitva ter ne dovoli takojinjo pnaeičeaje nemikih aradaikov v nemike kraje ter tloven-tkik v ajik domovino
To je mi nimam, kar morejo aaii poelaaei, ako v reanici zastopajo koriati aloveaakega naroda in ne morda osebne ambicije tega ali enega mogotca, od vlade zahtevati in tndi doneči Vlada je v tkripcik ia naj ne ie tako hvali po evojih liatih, da je ai strah, da bi ae dobila večine u tlavno Beckovo aagodbo Trda ji bode preln in bode po, ttari dobri nntrijnki navadi baraa-tala n glasove. — Sloventki poslanci bodite torej molje ia politiki, bodite pa pred raem ttitopaiki aarodae koriati, ia ae ooebaik agodaonti. Stopite pred vlado t javnimi tabletami ia ae odjeajajte, dokler n Vaa ae izpolaijo. Nikar pa ae zabite aa to, da aorn tlnibovnti aa Slovnatkta po rodu ia mttljeaja slovensko traduiitvo U&te n od Nemcev, kar je ajia dobro, jo Mi nam prav — za vae enake pravica — Slovenijo
ttranka aa Kranjakem bo taga tMa aapraj .Storealje". Vodrtvoltota iaa r dr. IriBa. tredalk h* pa Fr.
—	Oton aatk atealto. Na Ka čorekea jo atoaile ob Maji piratejl 8 M Peljali n n t rtaia pvti atkegt trklegn aoota, na u ja pn-vraii la eeea oM je itoailo v valovik deročega poteka. BiH n večinoma ka-rtaajarji. namenjeai aa Daaaj ko-aaaj pač.
—	Prvi nitlinaakl trgavekl ■kad, U ga priredi aloveatko trgonko draitvo .Meritnr* r Ljabljaai r ae-daljo, iaa tO oktobra lt07 r veliki dvorani .Mirit m doma" r Ljabljaai, bode imel doioM dnevni Itd: Ob IO ari dopoldne: i. Pnadrnv. Govori dra-to*ai L pedpreMMk Alojdj UUeg, trgovec r Ljubljani i. O vlagi trgo-viao r narodnem gospodarstva zlaati tlovtaokem. Poroča dr. Daailo Majaroa, odrotaik ia Melai patkaec r Ljab-Ijtai S. O pomena Trsta na aaie aa-raiaagotpoiaitka iivtjeajo. Poroča ir. Haarik Teaa, edvetaik k Moki potita tc v Gorici 4. O ritviMrna trgov-ttvn na StajankM k Knreikea. Poroča JedpSartafc, poeojflnični kajigo-vodja v Celja. — Oh S. ari popoldne: 5. O slovesski trgortki izobrazbi k o rilji trgovki ioli r Ljabljaai Fort* J otip Ulčakar, hraailaičai nraatelj k trgovec r Trota, k O koriati trgonko orgaaitacije; aala organizacija k nje Metri. Pm očeta LeepM Ita^tr, trgovec r Btltvljiri k Karol Megtti, trgovec r Ljabljaai 7. Btaliiče tlo-veaakik trgorakih aetradaikov. Poroča Ina Vek. Uganki setrndaik v ljabljaai. 8. O tavam tktaaa Ma k iHp Tplin m mAo UforiM. Porote ir. Fran VkiMM. koadpM trg. k
r Ljabljaai — Sk-
vahtme k obUai lillllbl M pripominjamo, ia no ponebaa vabila aa hoio ratpoiiljala.
tv. Cl-. Vsem
ninljabom, ki nn m naje priporočali n poiljejo takoj, ko toopejo, aadejamo pa ao, da w tglati ie toliko aovih odjemalcev, ia ha dražba kaakeakrhek noro indajo. Nabiralnik eataao drat-biaa lnst, poiijo pa n bretplačae k trunko.
■ovomokM aaMMkaa: .DnAa tr. Cirik k Metala aamerava sakžiti
lepe, aaMUko iadelaao aareiao tatka. TI znaki aaj M te ia M imeli biti elegaatai ter meno ceaeni. dn M morejo ranUritl aad vnemi doji natega naroda. Za nnjlepii eoaatek dražbe tv. Cirik ia 50 kraa. Bok je io 15. aovemhrn t L N uloviti je aa .Dražbo tv. Cirik k-Metoda v Ljabljaai*.
■i alka av. Cirila la Metoda na-znanja, da n naročili ia nndaj večje Merilo račnntkih Krtkov: .Naroiai dom" v Ljabljaai, goap. A. Doalceij na Bakeka ia g. A. Mikal pri Sv. Ladji ob Soči. — Naj
tv. Cirik la Metoda je razpoalala lepo Mevik aahirakikov v javne donMe lokala. Nekateri tek „uageljčkov" ddnjejo prav marljivo r zmotno koriat dražbi. Pri g. Zdatalkt r Ljabljaai bo aakraa prav kmda pni dotok; prav pokvdae ddnjejo nabiralniki tndi v Trata, v Ptaja. v laKak itd. Po aekatarik kitah pa n aakiral-niki praiai brat iek la upeha. Go-tpedarje k goete dodtak bii trotktl. aaj n a Majajo ob razak prilikah aM dražbo, aaj aa pade ia M nabiral aiki aaaovnU prani r — ikritik kntičkik. Dražbi naj n pndljajo Mi k M maaj ratnik nabiralnikov darovi, ia n Mi knaai, k tak poročila o tanimaajn ta nabiranje tnklk prtopev-
k vabajajo FfMMj Mi ^Int k kamitdj aon aoMo je
ir. Aleka. Btahor ptML Ta jo priprarljM dad naa aaM, U Iek ttiohid po aovi metod zdravje,
fiMpodintro.
Novosti te
la^JcctRi,
V .atnri" Snopi taa io pncaj aa vajeni preeeaetljlvih aovoeti Ia novega nota. V penkiajM čaaa n ata
otrobi aa pdja tadjtraje.
Severni laalkiait aaa r Mjo-reji ahia aadkrfljajajo. Rad rtrokov-ajaki ao n k navadili, da pridejo rasna tboljkaja vtodjonji k oi taa In aajd beie severni Knari v aard-ka dragia k aaa r vzgled, roaaičao K da ata Antrijco v tadjerejl rataa anhakonti prav aič na prekaiajo. Kaa aa je, ia pri vdlkM Merile aoMtra-kevnjakov aa Avdrijtkea njikave
Uroke ljadske krega. Driava k dežela k storita v tea odra aaogo preatlo.
Sadjenjec oadrna oceana Ma aaogo pteiaoab pni aaiia doaačia Predvsem napaaja r aopeh, žilava vntrajaM r ndedovaaja tvojega dlje, predrtem pa au dobro tlaM takdao-aaraaa spočita temlja. Največ pa aa ama kepčijeki duh. ki gn aepnataao vtpodkaja k aaria podtana aa aaj-ktaadvatjk priiekvnaja tarovik pridelkov ta kupčijo ia priioMvaaje primernih tredrtev, ia to priidke nudi " aajpapolaajte pripnvljome eli pa
Najaovejie, kar rnnburja erropej-tadjerejca, je takoavaaa .Maleh-da. Deda sa ni pnpnj trpelo pod lia drevjem nebni kuhan, da, k
riki aaaa jati drevja po travnikih, ne da bi tamkaj pokokao travo porakljaU v krmo, temveč jo večkrat v Ma pokoee k potrorijo okrog drevja, kjer Jo pada utajili Tako aaetaae -*t"mti jako dokek plart ina rodovitne prati. „ka-', ki ttbraajaje tltati otaievaaje 1 k dovaja ddk ' — '
tpnkje r tvoji antrnajud MvUeaje bakterij. Poprej n jo M ogrevalo sa
aakia
ia preroki jaaje
Prijatelji no pa trdijo, ia ikoiaje to srečanje in metanja soalje, ka poataja kaaaa rana ia orguaMai tali pnkitro
"^Dok pa ee po aovi metod teko: Dteiuie n naie aa travnik k u
a tlimo Kakar Utre po je trava godaa ta koiajo, pa ee pokori k aatrud na slamo. To u poleti tolikokrat puaovi, dokler rado travm.
V pokMvakik todjerejekik za vodih lo pridi po puknnik' t aon metodo do tklepa, da ima ta aetoda znatne prednoati pred vsemi prejlajiaL " io poepeiuje ukoreainjenje dreto celo spoit jc pluti tako aa-t kimonu to bile i koreninicami
prepletene k kroaa dreveec je bik preaeaetljivo koiata.
To ravaaaje a tadaim drevjem je priproaU k lahko aaavao. On u bo pa M kmečki ntMak " Ijabo odrekel krmi, te je i kaja. Kajti pridelek krme aa je neko leto več ali aaaj tagotovljen. ' pridelek tadja ne. Zato n I metoda ravBaaja a a težko pri naa adoaačik Prijateljem Maik vrtov pa k onim, katerim jo tiran aa vrta le r aailego k aje vrod-koataa, pa je pilpaučemo Pa Ulittaitangan der k. k.
Sietoiie Testi.
k ratrniUa M kit Tadi Loira ja pepkrik ohnfja.
— Mar. Hal pdtor jo dvjd r kraja T*kmy HM Kamena aa OgrtkeeL Pogorelo ja 170 hM, aai ajimi Mi kk la aaogo Mriae, kraa trnju iti. Skoia pruegt pd ailijonn krea.
ja trčfl Maji četrtek brso-vlak v tovorai vlak.- Strojevodja k knrjnč tovornega vlaka tor kljačoraičar pri braorlaka n mrtvi. Miti eaako n težko, Ii pa lakko ranjaaik.
akak je zborovala zadaja aaie aa Daaaja. Zborovanja n ja alllitlln ia 1000 Mk Zahtevajo iragiajke doklade ia SO oirtoM trMtajt plače.
- Stavka. V MBaaa aa HaBjaa-M stavkajo pliaanbčal idavd. Pa altoak vlada inpiki M Za oaaboo varaed po aoM aM djhdl njaitvo.
BNOMN kciiJiT^fl^Jtt Ni
r Parka a buaeuukte vojnim bralivjsm v Caea-MaM Gemad Draia, ki putdMa
Daaaj je ttoto L 1700 kaaaj 10*000 prebivalcev . L1860 to 704.740, L 1*00 LM6JS5, a L 1(07 it aai t aflijM prebivalcev. MeM pokriva 179 kvadratnih kil ta litrov ia ja v tam taiia r Knopi aajnčjt la Londonom, ki pokriva MO kvadratmik :
Poročajo
(Laataiaa Canari - Liaie) v petek ok I. ari 17 minut r Nevr Vork. Prevoail ja Atlaataki ocena r 4 iaah 1» ank u mkatak o Utnatja MOOt mil aa are ter ja Ivsagil rekord od >17 milj aa daa.
— Mraija je peatato tvila za H-vaajti Cm n aa irikk ta 10 ai-
Štiri noči
___________ V tek Mirih
jt pomračilo poaredenajem
„_Mn ta porineta tkleoiti
noratamljnje ari Metri ta . .. .olri BBe Je to ne T red«, pti-eeno a odpnatile knmirje, (itnjko-leace. ki a n iaa starke oprerijtll delo t pltauuh). V rdoro m tem knmirjtm. delavci od tooedeik podjetij iviigall. Peticija ri lo t »roji preveliki gorečaoeti >11 neumnosti »it Bla, do ki is tega hiigunju ltkko navatalo Bog ve kaj nevarnega ta po-gmals n jo t no besaootjo v mnotice ter zatob celo »sejo s revolverji streljati. Bilo jik je 7 kedo edea tariao naj«. Ta aepotrebea ie ^ečaveaa bratslaoot policije je delavce tilao raz-Kakor strela a je razneda policijakea aapada po nea Nitte ie potekli dn ari ta r nea MOaaa je bilo m delo vetav-ljeao; tsprie n kila ne tovarne. prodajalne. goetilae, karane ta tadi trammej. Zvečer je kila aja delavske komore; progiaiea je kil oddjelno tploini Mrejk, dokler rlada ne dn de-la vetra aadoUeaja n to krntntaori policije. Drnstga dae niti lMiniairiB.
ta aplek nak Iirino bodo d Ogrsko madiartko
knae ta kraail n a celo Avatra-
Fraacoekem a v lede ata atran nekega krika t doltao. SkenJ alUjea ktbičnih ■etrov aaalje a giblja Bniilm Je daljavi MO metrov ta
V Serije amo-
rita aeka meti aro jik k otrok ta n vrgla potem pod brnovlak, kateri Jej*
— Kalen a raaUrja v okaUd meata Tokija aa Japoaakea
aega eodliča aa Dunaja, grofe SckM-je ekredel r ajegovi rili kBn aeaaaa namerit »0.000 kroa ta aeko Krietaaero sliko. Torej calo po-i tet
—	Bat la Mejo po aanraik ratkik pokrajinah Zadalo je ritaeaaeditL
-	Princ - kandidat CntgenU priac Mirto kaadidin r črnogorsko akaptttao r radiatU kapitaniji Ker je priac IDiko tik aaaprotaik kaosa Ni-kele, ao Ijndje telo reeeli te keadi-
— Kaatekl delavci a ttopUi v četi dedeU Pelje v brajk. Poloiaj je procej aerarea ta vlada poiflja ro-Jattvo r deteta, de tabraai izgrede.
Brade ek Savi a Ja rrgel sad poročnik Voldecki pod vlek. Nafli agaatniao raraenrjtaegt aa teleaaid. Vtrok taatoamora jo aeaaaa.
-	TeUka draginja Mrli, poeebao kraka, vlada r Carigrada. Cataiki poročajo. da hočejo eedai peki metati otrobe. najalaMo moko ia aekaj boljte korane ter pienične moke sa cn krak, ki bi pa bil komaj eliten Bati a je velikih nemirov.
—	Ketgeda na isletalcl. Vtled velikik nalivov je voda tpodmlola te-leaiiko progo med Falinami ta Lokvo. Ea tovorni vlak Je nled tega tkočU a tira. Dokler m ikode ae popravi, morajo potaiki ta uatopati, iti malo pel ta n peljejo potea dalje aa 3eko.
-	HajaaalalveJia tsaska lastnost- Moki aagleiki čaaopit .Tit Bit" je vpraial svoje bralce, eeoienjene seveda, katero lastaost najbolj ceae pri ieaaki? dobil je 17300 odgovorov. 16000 bralcer je odgovorilo, da ceae laske, ki tagjo dobro kakati.
—	Srečna aajdba. Nek črkoatavec Je eelel blita Micbclangelovega trga v Floreuri stara hlače v katerih je bilo T lepih u bliao lOOtiaoč lir (kroa) vradeeatnib papirjev. Prijavil Je to polidji, ki epe priti tej aageaetU do
kaaaat Lajata, kraeeljtke banka o katerem m» poročali, da Je ptaitaM agoraj imsmovseo nate, a Je eea oglasil pri polidji ta povedal, da Je ra rtal S»0.000 frankov ta jik arigal, ka a Je kotel nad kanke tavoljo neke
— .LaaltaatJa* volikaaaki paraik
Je peeptal AttaataU eeeea ta Aaglet-kage t Meri Tork d dni, le ar ia si
ataat Te je največji ta aajkitrajii
Mrene Testi.
p. PtaJa priredi dae t7. t m. r proatorih Narodne čitalnice r Pteje gledal, predelen .Mliaar ta njegova hči" taloigra v petih dejanjih, nato prost« zabavo z ranimi zanimi-vnatad. ki a le ohjerijo. Ker je čisti dobitek aameajn t prid draitveae kajitake ia je ta n itobratbo ie aa-predek Slovencev r neposredni bliktai PtaJa deaeatarae vaiaosti. opozarja a ra aarodao čateče u aat blagor neto 8toveace v PtaJa ta okolici da doti dne »7. t m. nak tvojo aarodao dolinott ta n umora mlado, čvratvo aapredejoče draitro gmotno in moralno ojačitL Na svidenje tedaj dne 17. t a t nar. čitalnici pujski3
Kopate narodni kolek!
Nuntnilo preselitve!
stsamje sd Ib. t. m. napnj v Celja, Braaasa-ao tarna ttev. a, 1. aaiatrapje. 1
Gospodična,
ki je teleta pismo pod Ja V> ^Ts Mtt poete restante n prosi naj vzdigne dotično pismo na poŠti.
Prodajalko
iiretbitno t trgovini t meianim blagom, veičo slovenskega in nekaj nemlkega jezika, sprejme takoj, ali do I. novembra
na Frankolovem. Prednost imajo ue prodajalke iz deiele. 4-4
Vajenca
apnjme
Josip Holy, Ba&KVS
m ®
Zvezna tiskarna.
4««f
ucenca
■ w*aen iifaBiiH
MjažieatiiriM aajtttr « Celja.
W4 1-1	.
T prijaznem trgu Vransko pri Celjn se proda lepa enonad stropna
i Triom, event tndi nekaj poljem in travnikom. V tobak I. nadstropja so parketna tla. Natančneje m poitve ua	pri lastnika	t
Fpano Kuharju, očit^ljn T Domžalah. Kranjsko.
Trgovci in slikarji
Lepo in čisto < (Grandkreide) prodajam 100 klg po 4 krone, pri odraemi večje mnoiine.
le ceneje. Fr««« Rlaaitr, posestnik mi	Petrovč«.	a_ t
n večje posestvo, kateri ramme poljedeljstvo, živinorejo in oskrbo ran je gozda m sprejme pod ngodnimi pogoji. Prednoet imajo atenjeni in tisti ki so obiskovali kmetijsko M«. Ponudbe naj ae potiljajo na
ieleznarno A. Pogačnik,
Rele pri I
Perl-rž
S Franckova
pridatek in namestek za kavo
aaamaauaaaaatomKMiannriMMrTit-^flf^t-ar-MMIifBrkfbfktfariH
||M3MaiB 1« H OBE. BMtl 6KM.
KOT VSE DRUGE POTREBŠČINE ZA TE INSTRUMENTE PRIPOROČA
rEBKKUtBft
CELJE NARODNI DOM KUROL VANIČ NARODNI DOM CELJE
Velika trgovina modnega, snknenega in mannfaktarnega blaga na drobna in debelo
Zft lASAnflln	,B rilMt0	▼ mo*mm la
MM jesclisao	sMkaeaeM blaga za obleke v velftusU Iskeri.
Velika faloga preprog, garaitor sukacnik la
«lpkMtlh gaves la 8tores po anjnltjlk cenah.
Laataik Koazordj liata .Domoriaa". Tiak drnitra .Zvezaa tiakaraa" t Celja
OdgOTOrni nrednik ta izdajatelj Ljaderit Fariani.