V središču Slovenija • Za dodatne 1 vv< ure slovenscine že več kot dva milijona evrov letno O Stran 7 i 11 Štajerski Aktualno Podravje • Povprečnine: •v< 1 v< manjšim občinam celo manj denarja! O Stran 2 Ptuj, torek, 7. novembra 2023 Letnik LXXVI • št. 86 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Ptuj • Plastični stožci namesto 1 ViVV pravega krožišča ostajajo O Stran 3 Podravje Kidričevo • Neprilagojeni urniki javnega prevoza O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Kljub poceni ukrajinski moki cene kruha v trgovinah rastejo O Stran 9 Kultura Podravje • Poklic potujočega knjižničarja je premalo cenjen O Stran 10 Turizem Pohorje • Za štiričlansko družino enodnevna smučarska vozovnica 140 evrov O Stran 11 Podravje, Slovenija • Od 14 načrtovanih domov upokojencev dobili - enega samega Razpisa za koncesije zasebnikom sta bila polom Ministrstvo za socialne zadeve je v mandatu, ko gaje vodil minister NSiJanez Cigler Kralj, zasebnikom v dveh razpisih razdelilo koncesije za 2.400 postelj v domovih upokojencev. Na novo naj bi zgradili 14 domov, a doslej je vrata odprl le en sam, in to s 150 posteljami. Več na strani 3. Kronika • Inšpektor odredilIH rušenje plezalne sten| ob Trojiškem jezeru^ V središču • »Dokler starši otrdk ne bodo vzgajali,__ bomo šole imelJ¡probllieJ NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Štajerski TEDNIK radioPTUI Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 7. novembra 2023 Spodnje Podravje • Tri odstotke višja povprečnima občinam ne pokrije niti inflacije Manjšim občinam celo manj denarja! Čeprav so združenja občin izhodiščne povprečnim za naslednji leti nastavila na 800 in 816 evrov, so se v pogajanjih z vlado morala zadovoljiti z bistveno nižjim zneskom 725 evrov, ki bo v obeh letih enak. Dosedanjo povprečnim 700 evrov so dvignili za 25 evrov, kar pomeni pičle tri odstotke, to pa ne pokriva niti faktorja inflacije. Foto: CG Prvi izračuni manjših občin kažejo, da bodo kljub višji povprečnini celo prikrajšane za sredstva. Mirko Cvetko, ki občino Sv. Tomaž vodi od njene ustanovitve pred 17 leti, je poudaril, da dogovorjena pov-prečnina ne bo pokrila izdatkov, ki jih imajo v javnih zavodih. »Kljub predlaganemu povečanju bo naša občina v naslednjem letu prejela približno 20.000 evrov manj kot letos,« je poudaril. Enako kot ostali župani tudi Cvetko opozarja na dejstvo, da se bo ob predpostavki povečanja plač in materialnih stroškov za delovanje javnih zavodov posledično zmanjševal delež sredstev, ki bi jih občine namenile za prepotrebne investicije. »Verjamem, da so bila pogajanja o povprečnini zelo naporna, zato smo hvaležni tudi za ta dosežek,« je dodal tomaževski župan. Žumbar: »Povprečnina je prenizka« Podobno mnenje deli županja občine Cirkulane Antonija Žumbar. »Povprečnina je prenizka, čeprav je Skupnost občin Slovenije vložila veliko truda v pogajanja. Upoštevana ni niti inflacija. Investicijski del v občinskih proračunih se tako manjša, saj bomo morali pokriti vse z zakonom določene tekoče dejavnosti za normalno delovanje občine.« Tudi Antonija Žumbar pričakuje, da bodo kljub višji določeni povprečnini v proračun prejeli manj denarja. »Znižali so indeks razvojne ogroženosti, kar pomeni, da bodo večje občine dobile več, manj razvite pa še manj. Stroški vzdrževanja cest, infrastrukture, šolskih prevozov so na naših hribovitih območjih še višji. Da ob tem sploh ne omenjam asfaltiranja in modernizacije cest, potreb je v občini še za več kot 20 kilometrov. Prav tako nas je prizadela ujma s številnimi plazovi in poplavami. Ne znam si Foto: CG Država bo občinam v naslednjih dveh letih namenila dodatnih 54 milijonov evrov za pokrivanje višjih stroškov plač v obveznih javnih zavodih. »Iz tega naslova bomo za razliko plač v vrtcu prejeli 9.800 evrov. Ta znesek ne krije niti enega plačnega razreda v stroških plač vrtca. Razlika je seveda bistveno višja in jo bomo pokrili občina ter starši skozi ceno vrtca. Žal,« je dejala županja Cirkulan Antonija Žumbar. predstavljati, kako bomo zadeve reševali v prihodnje, če ne bo pomoči države.« Tudi zagotovljenih dodatnih 54 milijonov v dveh letih ne bo bi- stveno pripomoglo k polnjenju občinske blagajne. »Iz tega naslova bomo za razliko plač v vrtcu prejeli 9.800 evrov, kar je 3,6 odstotka stroška dela zaposlenih v vrtcu. To pomeni, da ta znesek ne krije niti enega plačnega razreda v stroških plač vrtca. Razlika je seveda bistveno višja in jo bomo pokrili občina ter starši skozi ceno vrtca. Žal,« je z bridkim izrazom na obrazu dejala Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane. Nezadovoljni tudi v Markovcih Direktorica uprave občine Mar-kovci Valerija Horvat Majcen je dejala, da z izpogajanimi 725 evri povprečnine ne morejo biti zadovoljni. »Bo vsaj nekoliko višja glede na zdajšnji znesek,« je izpostavila. Na vprašanje, koliko več denarja bo občina prejela na račun višje povprečnine, je odgovorila, da je to odvisno od več dejavnikov, ki jih pri izračunih upošteva ministrstvo za finance. Markovčani pozdravljajo dodatni denar za plače v obveznih javnih zavodih, letos 20 in naslednje leto 34 milijonov evrov, saj imajo občine iz tega naslova tudi višje stroške. »Občina Markovci bo letno prejela dodatnih 28.000 evrov,« je dodala direktorica mar-kovske občinske uprave. V ptujski proračun dodatnih 700.000 evrov V kabinetu županje mestne občine Ptuj Nuške Gajšek so zadovoljni, da je dogovor o višini povprečnine sprejet, a znesek stroškov občin ne pokriva. »Dvig povprečnine ni zadosten, glede na to, da letna inflacija znaša 7,5 odstotka, kar bistveno povečuje odhodke poslovanja. Obrestne mere so se v primerjavi s preteklim letom bistveno povišale, plače vsem javnim uslužbencem so zrasle za najmanj štiri odstotke. Iz navedenih razlogov bomo imele občine v letu 2024 realno na voljo še manj sredstev kot v preteklih letih,« so povedali v upravi MO Ptuj ter dodali, da bodo naslednje leto na račun višje povprečnine v občinsko blagajno prejeli dodatnih 526.000 evrov, 207.000 evrov pa še iz posebne postavke 20 milijonov evrov na račun višjih plač v obveznih zavodih, kjer je največji proračunski porabnik vrtec. Pri povprečnini 700 evrov so v Ormožu dobili 803 evre Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je dejal, da dokončne izračune glavarine (povprečnine) izdela ministrstvo za finance, saj se sprejeta povprečnina (725 evrov) za vsako občino »popravi« za vsoto korekcijskih faktorjev. Župan Vrbnjak je navedel, da so tako v preteklem obdobju za pov-prečnino, določeno pri 700 evrih, dejansko prejeli 803 evre. »Glede na to izhodišče pričakujemo, da bi pri 725 evrih prejeli 832 evrov, kar bi za našo občino na letni ravni pomenilo dodatnih 343.000 evrov. Dodati je treba, da bomo na drugi strani za leto 2024 po predhodnih podatkih ministrstva za finance iz državnega proračuna prejeli 324.000 evrov manj za uravnoteženje razvitosti občin (sredstva za investicije).« O povprečnini za občine se govori vsako leto. Ker država z denarjem do lokalnih skupnosti ni ravno radodarna, občine nenehno opozarjajo, da dobijo premalo. Denar iz povprečnine po navedbah interesnih združenj občin ne zadostuje niti za pokrivanje osnovnih občinskih nalog, kaj šele za investicije in projekte. Za naslednji dve leti je izpogajani znesek 725 evrov na prebivalca, poleg tega bo država občinam v obeh letih razdelila 54 milijonov evrov na račun zvišanja stroškov plač v obveznihjavnih zavodih. Foto: CG »Kljub predlaganemu povečanju bo naša občina v naslednjem letu prejela približno 20.000 evrov manj kot letos,« je poudaril župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Ormoški župan ocenjuje, da so vsaka dodatna sredstva dobrodošla, posebej ob dejstvu, da so se lokalne skupnosti znašle v situaciji, ko so primorane črtati investicije zaradi pokrivanja tekočih stroškov. Na vprašanje, kako komentirajo delitev dodatnih 54 milijonov evrov občinam v letih 2024 in 2025, sogovornik opozarja na kriterija realnosti in pravičnosti. »Ker gre za sredstva, ki so namenjena za dodatno pokrivanje višjih plač javnih uslužbencev, je prav, da so vse tiste občine, ki imajo oziroma imamo višji strošek dela zaradi delovanja zavodov, upravičene do višjih dodatnih sredstev. Po izračunih, ki smo jih prejeli, bi naša občina iz tega naslova prejela 111.000 evrov, kar je veliko manj, kot se je strošek zaradi višjih plač javnih uslužbencev povečal,« je izpostavil prvi mož ormoške občine. Mojca Zemljarič Slovenija, Podravje • V teku preventivna akcija Slovenija piha 0,0 Lani največ prometnih nesreč zaradi opitih voznikov v Podravju Ta teden od ponedeljka do nedelje poteka druga od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Policisti bodo v času akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Akcijo Slovenija piha 0,0 bosta policija in ministrstvo za zdravje tradicionalno zaključila s koncertom. Vozniki, ki bodo v času akcije »napihali 0,0«, bodo prejeli letak z možnostjo pridobitve vstopnice za koncert Policijskega orkestra, na katerem bo gost glasbenik Hamo, ki bo 6. decembra v Kinu Šiška v Ljubljani, so sporočili z ministrstva za zdravje. V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola pod in nad dovoljeno mejo ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. Po podatkih AVP je bilo v lanskem letu 1590 prometnih nesreč, ki jih je povzročil voznik pod vplivom alkohola. Od tega se je 17 prometnih nesreč končalo s smrtjo, 128 s hudo in 626 z lažjo poškodbo. Največ teh prometnih nesreč so povzročili vozniki, stari med 35 in 44 let. Največ prometnih nesreč so vozniki pod vplivom alkohola povzročili zaradi neprilagojene hitrosti (610), drugi najpogostejši vzrok je bila nepravilna stran ali smer vožnje (435), sledi- jo neustrezna varnostna razdalja (116) in neupoštevanje pravil o prednosti (90). Največ prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola so zabeležili v podravski regiji, in sicer 286. Sledijo Gorenjska (139), obalno-kraška (113) in pomurska regija (103). Policisti so v letu 2022 odredili 439.066 alkotestov, od tega je bilo 13.253 pozitivnih in 330 odklonjenih. Prometno nesrečo lahko povzročijo tudi udeleženci v prometu z dovoljeno mejo alkohola. Ti so v letu 2022 povzročili 278 prometnih nesreč, v katerih je umrlo šest udeležencev, 32 je bilo hudo, 122 pa lažje poškodovanih. Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stop- njo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje, opozarjajo na AVP. Sta, Ur Foto: CG torek • 7. novembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Od 14 načrtovanih domov upokojencev dobili - enega samega Razpisa za koncesije zasebnikom sta bila polom Ministrstvo za socialne zadeve je v mandatu, ko gaje vodil minister NSi Janez Cigler Kralj, zasebnikom v dveh razpisih razdelilo koncesije za 2.400 postelj v domovih upokojencev. Na novo bi zgradili 14 domov, v desetih razširili kapacitete. Trenutni rezultati realizacije kažejo, daje šlo za strel v prazno. Na novo so doslej odprli le en dom s 150 posteljami, v obstoječih domovih pa je zaživelo 161 dodatnih kapacitet. Od podeljenih 1.499 novih mest v domovih upokojencev po razpisu v letu 2020 jih je zaživelo 268: novi dom s 150 posteljami je v Vrtojbi, v Storah in Gornjem Gradu pa so razširili obstoječe kapacitete domov, oboji skupaj za 118 postelj. Iz razpisa 2021 so šle koncesije za 1.107 postelj. Po tem razpisu v Sloveniji niso odprli niti enega novega doma, v treh so razširili kapacitete za vsega skupaj 43 postelj (!?), in sicer v Renčah ter Kuzmi (dva domova). Neaktivnost izvajalcev, ki so koncesije pridobili, domov pa ne gradijo, bi lahko pripisali tudi aktualnim finančnim razmeram, ki zadnja tri leta pretresajo evropsko gospodarstvo. Medtem ko so se domovi upokojencev še pred desetletjem zdeli zlata jama, je danes interes za njihovo gradnjo popolnoma usahnil. Materiali, gradnja in vzdrževanje domov so se podražili, interesa za bivanje v njih pa je zaradi visokih cen vedno manj. Po drugi strani se domovi ukvarjajo z resnimi kadrovskimi vprašanji, saj imajo na razpolago vedno manj delovne sile, zlasti kadra za nego in servisne dejavnosti, kot so kuhanje, pranje, čiščenje, vzdrževanje. Okoli 90 odstotkov koncesij je tako obstalo na papirju, koncesi-onarji v glavnem niso zgradili niti objektov, kaj šele, da bi začeli izvajati dejavnost. Od podeljenih 2.400 koncesijskih mest v domovih upokojencev jih danes živi pičlih 311, so povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost, kamor je vlada Roberta Goloba med drugim prenesla dejavnost oskrbe starejših. Po koncesijah iz prvega razpisa leta 2020 bi morala dejavnost domov zaživeti že konec lanskega leta, bodisi v novih zasebnih domovih bodisi v smislu dodatnih kapacitet v obstoječih. Ker večina koncesionarjev dogovorjenega datuma odprtja ni ujela, saj niso začeli niti graditi, so ministrstvo zaprosili za podaljšanje roka. Ministrstvo je vlogam ugodilo in rok začetka izvajanja dejavnosti premaknilo na konec leta 2024, ki pa tudi ni več tako daleč. Med prosilci za podaljšanje so bili tudi nosilci za koncesije za dom na Hajdini, kjer se zaenkrat čisto nič ne premika. Iz obeh razpisov zrasel le en dom s 150 posteljami Edini novi dom je v okviru obeh razpisov zrasel in zaživel v Vrtojbi, ob meji z Italijo. Koncesionar je podjetje v lasti Ivana Cajzeka, enega največjih gradbincev v državi, ki prihaja iz Rogaške Slatine. Cajzeko-vi objektov niso gradili na novo, temveč so od slabe banke kupili objekte nesojenega socialnega centra, jih preuredili v dom upoko- jencev in začeli izvajati dejavnost. Še pred odprtjem doma je bilo v javnosti slišati namigovanja, da želi štajerski gradbinec dom upokojencev prodati s koncesijo vred. Ponujal naj bi ga avstrijski SeneCuri in državi, a zaenkrat je dom še v lasti Cajzekovih, direktor krovnega podjetja Dom upravljanje je Rok Cajzek. V Vrtojbi imajo koncesijo za 150 postelj. SeneCura dobila 714 »postelj«, zaživela niti ena Absolutna zmagovalka v pridobivanju koncesij po obeh razpisih je bila avstrijska SeneCura, ki je pridobila 714 mest od vseh 2.400 podeljenih, torej slabo tretjino. A SeneCura na nobeni izmed petih lokacij po podatkih ministrstva še ni začela izvajati dejavnosti. Njihova namera je bila zgraditi domove upokojencev v Rušah, Šentjerneju, Mislinji, Krškem in Radovljici. Prvi trije bi imeli po 150 postelj, dom v Krškem 120 in v Radovljici 144 postelj. Neugodna napoved za domova na Hajdini in Destrniku V družbi večine, ki domov ni zgradila, sta oba koncesionarja v Spodnjem Podravju, to sta podjetji Spik ing v lasti družine akademika ter diplomata Ludvika Toplaka in Medgeneracijski center Destrnik, ki ga je ustanovil nekdanji politik, danes podjetnik Jože Duhovnik. Slednji je sicer naknadno podjetje s koncesijo vred prodal ptujskima družinama Emeršič in Dokl. Emerši-čevi se ukvarjajo z gradbeništvom, Doklovi z dejavnostjo domske oskrbe starejših. Toplakovi bi dom upokojencev gradili na Hajdini, Emeršič in Dokl pa na Destrniku. Nobenemu ne kaže dobro, saj se rok veljavnosti koncesije izteka, o objektih na terenu pa ni ne duha ne sluha. Za dom na Hajdini je ministrstvo rok za začetek izvajanja dejavnosti podaljšalo do konca leta 2024, medtem ko vprašanje podaljšanja za Destrnik ostaja odprto. Roko Mi na srce, tudi na Hajdini bodo dom upokojencev kljub podaljšanju roka v enem letu težko spravili pod streho. Ministrstvo v odločanje o podaljšanju Dejansko je ministrstvo roke podaljšalo vsem iz prvega razpisa (2020), saj bi sicer dejavnost morali začeti že konec lanskega leta. Ni pa še znano, kako se bo odločilo v zvezi s podaljšanjem koncesij po drugem razpisu (2021), ki določajo rok začetka dejavnosti konec letošnjega leta. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so potrdili, da so vloge posameznih koncesionar-jev za podaljšanje prejeli, odločitve pa še niso sprejeli. Povedali so, da bodo razgovore z nosilci koncesij, ki so zaprosili za prestavitev rokov, izvedli v naslednjih tednih. Mojca Zemljarič Foto: Pexels Koncesije so za izvajalce in uporabnike pomembne z vidika stroškov, saj omogočajo državno sofinanciranje dejavnosti. V zasebnih domovih brez koncesij popolnoma vse stroške pokrijejo uporabniki. V domovih s koncesijo del stroškov pokriva država, enako kot v javnih domovih, kjer je država ustanoviteljica. Ptuj • Krožno križišče pri Minoritskem samostanu brez sprememb Plastični stožci namesto pravega krožišča ostajajo Od avgusta 2018 eno najpomembnejših vstopnih točk v mesto pri Minoritskem samostanu kazijo rdeče-beli plastični elementi, ki predstavljajo krožno križišče. Urejanje fiksnega krožišča se je večkrat zamaknilo. Tudi obljuba, da bodo dela začeli letos, je padla v vodo, prav tako ni zagotovljeno, da se jih bodo lotili v letu 2024. Projekt ureditve krožnega križišča ter v nadaljevanju lokalne ceste je bil sprva uvrščen v proračun RS, pripravljen in potrjen je bil tudi dokup, a ga ni več v naboru letošnjih investicij, zato se gradnja zamika. Na Direkciji RS za infrastrukturo so dejali, da je načrtovana po tem letu, kdaj točno, pa še ni znano: »Končno krožno križišče bo urejeno kot štirikrako krožno križišče z dvema mimobežnima pasovoma, kar bo še dodatno povečalo pre-točnost krožnega križišča. Prvi bo iz smeri Dravskega mosta proti Osojnikovi cesti in drugi iz smeri Osojnikove ceste proti Spuhlji. Mi-mobežni pasovi bodo ločeni z deni-velatorji oz. robniki, ki so postavljeni v turbo krožnih križiščih. Rešitev je usklajena z MO Ptuj. Dodatno bo na zahtevo občine umeščen podporni zid in protihrupna ograja pri parku, za kar se izdeluje projektna dokumentacija, vrednost le-te je že vključena v zgornji oceni.« Plastika ostaja tudi na Volkmerjevi Tudi na Volkmerjevi cesti, kije občinska, so postavljeni plastični 'okraski', ki bodo ostali še kar nekaj časa. Zaradi previsokih ponudbenih zneskov so ta del investicije pred dvema letoma opustili. Projektantska ureditev fiksnega krožišča naj bi znašala 800.000 evrov. Denar bi morala v celoti zagotoviti MO Ptuj, ki pa ga nima... Projektna dokumentacija na ravni projekta za izvedbo je v zaključni fazi recenzije. Šele ko bo ta del zaključen, bo znana točna projektantska ocena. Cena samega projektiranja znaša 65.228 evrov. Zgolj postavitev in prestavitev plastičnih elementov, ki zadnjih šest let predstavljajo krožno križišče, je stala 100.000 evrov. Urejanje fiksnega krožišča bo milijonska investicija, končna vrednost bo sicer znana šele po objavi razpisa, saj so cene na trgu pogosto še višje od projek- tantskih ocen. »Nadaljnja dinamika aktivnosti na projektu bo znana po sprejetju proračuna 2024/25, ki je trenutno v postopku v državnem zboru,« pravijo na DRSI. Še vedno torej nista znana ne dokončni terminski plan ne finančna vrednost projekta. Ureditev montažnega krožnega križišča na Ormoški cesti so predlagali ptujski mestni svetniki, in sicer z namenom preverjanja izboljšanja pretočnosti. Izkazalo se je, da je ta rešitev boljša od semaforjev. Krožišče bo v najboljšem primeru urejeno naslednje leto. Intervencijska vozila imajo velike težave Čeprav se je prometna pretoč-nost s postavitvijo krožišča pri Minoritskem samostanu izboljšala, je v prometnih konicah še vedno precej velika gneča predvsem iz smeri Osojnikove ceste proti Ormoški. Največji problem predstavlja dejstvo, da imajo intervencijska vozila, tudi na nujni vožnji, ko šteje vsaka sekunda, velike težave pri vožnji v smeri Dravske ulice, mostu ali Ormoške ceste. Plastični robniki na vozišču reševalcem in ostalim na nujni vožnji onemo- gočajo prehitevanje. Vožnja je trenutno namreč omejena na en pas. Ptujski reševalci so večkrat opozorili na navedene težave, ki so najbolj izrazite okrog 15. ure, ko se nabere kolona vozil. Do ureditve fiksnega krožišča ti problemi ostajajo nerešljivi. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 7. novembra 2023 Hajdina • 8. redna seja občinskega sveta Zakaj je bil na seji nekdanji župan Simonič Svetniki občine Hajdina so na 8. redni seji potrdili strategijo trajnostnega razvoja občine do leta 2032, rebalans letošnjega proračuna in še enkrat imenovali kletarja letošnjega vinskega letnika. Pri pripravi sto strani dolgega strateškega dokumenta, ki načelno opisuje potrebe in usmeritve dela občine za naslednjih osem let, je sodeloval tudi nekdanji hajdinski župan Radoslav Simonič, dokument pa so sicer pripravili v ZRS Bistra Ptuj. „Gre za dokument, ki predvideva bodoči razvoj občine, je skupek potreb in želja občanov," je dejal Simonič. Mojca Šibila Drob-nič iz ZRS Bistra je povedala, da bo dokument tudi usmeritev občini pri pridobivanju evropskih sredstev ali sredstev državnega proračuna. Namakalni sistem iz proračunaizbrisali Pri sprejemanju rebalansa je župan Stanislav Glažar izrazil zadovoljstvo, da zadolženost občine zmanjšujejo. Ob tem so izvedli vse za letos načrtovane investicije, med njimi so bili tudi trije večji projekti: regijska kolesarska povezava, kanalizacija za tri vasi in obnova glavne ceste od Hajdine skozi Kozjo vas do Apač. Uredili so cesto v Gerečji vasi in poskrbeli, da ima prvi mitrej vodo, elektriko in video-nadzor. „Zadovoljni smo z gradnjo stanovanjske soseske v središču občine, kjer bo 51 novih bivalnih enot. Vzporedno z gradnjo stanovanjskih objektov območje komunalno opremljamo. V centru občine gradimo manjkajoči del pločni- ka pod družino Majhen, smo pa že tudi začeli realizacijo izglasovanih projektov v participativnem proračunu, se pravi v Skorbi, Dražencih in pri šoli," je o letošnjih investicijah povedal Glažar. O rebalansu proračuna je dejal, da je potreben zaradi manjših uskladitev na postavkah. Med drugim za projekt Mariničeve domačije, za katerega bo občina prejela državni denar, umaknili pa so postavko namakalnega sistema za tri občine, poleg Hajdine sta to še Kidričevo in Starše, saj da bi projekt prevzela in vodila država. V občini Hajdina naj bi se po županovih besedah dve tretjini lastnikov zemljišč v Slovenji vasi, Gerečji vasi in Hajdošah z gradnjo namakalnega sistema strinjalo. Kaj bo s projektom, pa je seveda drugo vprašanje, saj danes računati na državo je enako kot gledati odsev meseca v vodi. Merc opozoril na transparentnost delovanja Svetnik Janko Merc je na seji ponovno izrazil željo po večji in- formiranosti občanov, predvsem o delu občinskega sveta. „Sam že dalj časa na mehki način poskušam opozarjati, da je transpa-rentnost dela občinskega sveta premalo neposredno naslovljena med občane. To tudi vidimo na spletni strani „transparentnost občin", kjer smo med 212 občinami na 164. mestu. Zanima me, ali imamo interes izboljšati obveščenost občanov. Premalo informacij gre v javnost, do ljudi včasih pridejo dezinformacije. Zato se že delimo med naše, vaše, ene, druge. 164. mesto na lestvici transparentnosti Foto: Občina Hajdina Letos že drugo imenovanje občinskega kletarja Kletarja letnika, ki ga inavgurirajo na prireditvi Iz mošta vino, pridi na Hajdino, je občinski svet letos imenoval že drugič. To sploh ni tako enostaven postopek, saj kletarja najprej izbere vaški odbor, kije zadolžen za organizacijo prireditve, nato o njem glasujejo na občinski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (to je komisija, ki tudi potrjuje mandate župana, občinskih svetnikov, članov delovnih teles, prejemnike občinskih odlikovanj...), nato sledi potrditev kandidata na občinskem svetu in na koncu še slavnostna zaprisega v farni cerkvi sv. Martina. Ker seje že imenovani kletar Davorin Zupanič iz osebnih razlogov funkciji odpovedal, so Hajdinčani na minuli seji potrjevali novega kandidata, to je Zdravko Habjanič s Sp. Hajdine. Radouan Simonič in Mojca Šibila Drobnič sta predstavila strateški dokument, ki načeloma opredeljuje razvoj občine v naslednjih osmih letih, do 2032. ni hvalevreden podatek." Župan Stanislav Glažar je glede Merčevega opažanja pripomnil, da je na spletni strani občine objavljenih vsaj deset dogodkov, ki se bodo zvrstili v naslednjih desetih dneh. Meni, da je kritika o slabi informiranosti občanov neupravičena. MojcaZemljarič Foto: MZ Ptuj • Občina še v prodajo premičnin Od občine lahko kupite celo viličar Ptujska občina seje večkrat lotila prodaje premičnega premoženja, ki ga ne potrebuje več, in to od zarubljenih vozil do sita za separacijo komunalnih odpadkov. Tokrat za okrog 15 tisočakov (z davkom) ponuja viličarja. Foto: CG Viličar, ki ga prodajajo, se nahaja v Cero Gajke, kjer je po dogovoru možen tudi ogled. Do 15. novembra občina zbira ponudbe za čelni teleskopski nakla-dač oziroma viličar znamke Manitou BV, tip MT, letnik 2006. Izhodiščna cena, najnižja, po kateri bi ga bili pripravljeni prodati, je 13.000 evrov. K temu je treba prišteti še davek, ki nanese 2.860 evrov. Viličar trenutno ne deluje in je potreben popravila, ki naj bi znašalo okrog 9.000 evrov. Ogled je možen v Spuhlji, v Cero Gajke, kjer je parkiran. Prodali ga bodo po sistemu videno - kupljeno, in sicer najboljšemu ponudniku. Ponudbe bodo javno odprli 16. novembra. Oprema in stroji, ki jih občina ali njeno podjetje Javne službe Ptuj ne potrebujeta več, so bili naprodaj že nekajkrat. Med drugim so leta 2018 prodajali bobnasto sito za separacijo komunalnih odpadkov. Skupaj z davkom so zanj želeli iztržiti najmanj 20.000 evrov. Praviloma prodajajo starejše, popravila potrebne premičnine. Tudi v primeru viličarja, ki ga ponujajo tokrat, je tako. Cene novih so sicer visoke in se gibljejo okrog 50.000 evrov, kar je odvisno od proizvajalca, opreme ... Dženana Kmetec Majšperk • 220 občanov odločilo o razrezu 150.000 evrov V Majšperku v izvedbo vseh desetih projektov Občina Majšperk je letos prvič izvedla participativni proračun. Volitev seje udeležilo zgolj 6,4 % vseh. volilnih upravičencev, kar je sicer krepko več kot na Ptuju, kjer je bila povprečna volilna udeležba skromne tri odstotke. Foto: Mojca Vtič Zupan Sašo Kodrič je zadovoljen z volilno udeležbo; kot pravi, gre šele za prvo izvedbo participativnega proračuna. Na podlagi rezultatov glasovanja je občina oblikovala listo predlogov, ki se bodo v proračun uvrstili glede na število prejetih glasov do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Participativni proračun naj bi bil moderen demokratični sistem soodločanja občank in občanov o tem, kako se bo porabil del občinskega proračunskega denarja. Toda ob vseh kanalih obveščanja, ki so jih uporabili v Majšperku za informiranje občanov o načinu in izvedbi participativnega proračuna (FB, občinsko glasilo, medijsko poročanje), je žal mogoče le skleniti, da je večini bolj malo mar, kateri projekti se izvajajo v lokalni skupnosti. Župan Sašo Kodrič ni tako kritičen glede volilne udeležbe v Majšperku, saj pravi, da je povprečna udeležba na glasovanjih o participativnih proračunih v Sloveniji okrog 5 % in da redkokatera občina doseže 10 %. »Če izhajamo iz tega dejstva, potem smo za prvo tovrstno izvedbo lahko zadovoljni z udeležbo. Glasovalo je 220 občanov. Verjamemo, da bo po realiziranih izglasovanih projektih zanimanje in sodelovanje še večje.« Med 220 občani, ki so oddali glas, je bil Beno Kamenšek, ki pravi, da se je udeležiti volitev ne le pravica, temveč dolžnost, ki jo imajo občani. »Že minulemu občinskemu vodstvu sem predlagal, da bi del denarja namenili krajevnim skupnostim, s katerim bi lahko te razpolagale. Participativni proračun je približek tega, vendar pa menim, da je bil vsaj v določeni meri izrabljen, saj so se isti projekti pojavili v različnih kategorijah. Naj bo to šola za naslednjič,« je dejal in predlagal še več aktivnosti na področju promocije volitev. Najvišja volilna udeležba na Ptujski Gori Najvišja volilna udeležba, 12-od-stotna, je bila na Ptujski Gori, kjer so občani pripravili tudi najdaljši seznam projektov. Največ glasov so prejeli predlogi: nadstrešek nad klopmi in plezalni poligon ob POŠ Ptujska Gora ter ograja okrog otroških igral na Ptujski Gori, v proračun pa se je uvrstila tudi obnova kuhinje v mrliški vežici. V prihodnjih dveh letih pa naj bi se izvedli vsi predlagani projekti na območju KS Majšperk, saj ustrezajo skupnemu obsegu sredstev, to je 40.000 evrov. To pomeni, da bo občina izvedla ozelenitev in ureditev parka Breg pri vrtcu, postavila ograjo okoli plinske postaje ter rusko kegljišče na Bregu, zeleno luč so prejele tudi klima v domu Sestr-že, javna servisna stojala za kolesa in polnilnice za e-kolesa, ureditev ploščadi pri brajdi KPC Majšperk, koši za pasje iztrebke, klopi, postavitev kozolca in ureditev mize oz. kulturnega prostora v Lešju. O projektih je glasovalo 62 volivcev ali slabe štiri odstotke ljudi. V skupini mladih in v KS Stoperce so volilni upravičenci odločali le o dveh projektih, v obeh skupinah pa sta bila projekta že pred volitvami skorajda uvrščena v proračun, saj nista presegla predvidenega obsega sredstev, to je 40.000 evrov za krajevno skupnost in 30.000 evrov za mlade. Volitev se je udeležilo 4,3 % Stoperčanov in 5,73 % mladih. Mojca Vtič torek • 7. novembra 2023 Podravje Štajerski 5 Kidričevo, Podravje • Opozorila o neprilagojenih urnikih javnega prevoza »Če bo treba, bom s pobudami vztrajal cel mandat« Žiga Ciglarič, s 23 leti najmlajši občinski svetnik v trenutni sestavi občinskega sveta v Kidričevem, si prizadeva za spremembo voznih redov in linij javnega prevoza, predvsem za dijake srednjih šol, ki so od slednjega najbolj odvisni. Jasno je opozoril, da vozni redi niso usklajeni s šolskimi urniki in tako dijaki izgubijo prenekatero uro svojega časa ali pa javnega prevoza raje niti ne koristijo. „Z opisanimi težavami sem se pred leti kot srednješolec srečeval sam in kot kaže, se situacija od takrat sploh ni spremenila. Problem so slabe železniške povezave Ptuja s kraji v naši občini, od koder vožnja z javnim prevozom vzame več kot 45 minut časa, po drugi strani pa so z vlakom tudi zelo slabe povezave. Pogoste so zamude. Iz podatkov, ki sem jih zbral o voznih redih vlakov in urnikih pouka, je razvidno, da lahko dijaki ulovijo le en vlak, vmes pa ni nobenih povezav. Ni odveč poudariti, da je vožnja z vlakom enkrat hitrejša od vožnje z avtobusom. Glede na to, da sem podpornik trajnostnih načinov prevoza, sem na Občino Kidričevo apeliral, da pozove Slovenske železnice in avtobusnega prevoznika Arriva, da v sodelovanju z vodstvi Gimnazije Ptuj in Šolskega centra Ptuj prilagodita vozne rede potrebam dijakov," je pojasnil Žiga Ciglarič. Za več avtobusnih voženj do Slovenske Bistrice Apeliral je tudi, da bi Kidričevo dobilo dodatne linijske avtobusne prevoze do Slovenske Bistrice. Ni zanemarljivo, da so tudi v Slovenski Bistrici srednje šole, ena „Ni bilo razredne ure, na kateri ne bi pozval, da se prevoznikom pošlje dopis. Pouk smo končali ob 13.20, vlakje odpeljal ob 13:27 in gaje bilo nemogoče ujeti. Sedaj pelje ob 13:34, kar je še vedno malo časa, da se ga pravočasno ujame, saj pot od šole do železniške postaje na Ptuju vzame vsaj 15 minut časa. Ni jasno, zakaj niso termina odhoda primerno prilagodili," je dejal svetnik Žiga Ciglarič in poudaril, daje z avtobusom še slabše. Dijak, ki konča pouk ob 13:20, ima avtobus za Kidričevo, Cirkovce in Šikole šele po 15. uri. „To je absurd!" Svetnik ne opozarja samo na vozne rede, ki niso prilagojeni potrebam potnikov, ampak tudi na počasnost avtobusnih voženj. Vožnja od Ptuja do Cirkovc po njegovih navedbah vzame slabo uro časa. Vožnja z vlakom je sicer hitrejša, traja 20 minut. „Če bo treba, bom pobude na pristojne naslavljal do konca mandata," je jasen mladenič, kije bil z 22 leti izvoljen v občinski svet. Foto: osebni arhiv „Sem v petem letniku fakultete, za spremembo voznega reda vlakov in avtobusov med Kidričevim in Ptujem se borim že od prvega letnika srednje šole, torej skoraj celo desetletje," je v svojih svetniških pobudah izpostavil Žiga Ciglarič. od njih izvaja program za poklice metalurga, edina možnost javnega prevoza pa je avtobus, saj je bistriška železniška postaja od tamkaj- šnjega šolskega centra oddaljena nekaj kilometrov. V prevozniškem podjetju Arriva so povedali, da so na Šolski center Slovenska Bistrica in v podjetje Talum v zvezi z interesom za avtobusne prevoze poslali poizvedovanje. „V Talumu so izrazili željo, da bi za njih izvajali prevoze delavcev, kar smo potencialno videli kot priložnost, da na relaciji izboljšamo prevoze in omogočimo boljšo povezavo za Šolski center Slovenska Bistrica. Žal opcija ni prišla do realizacije, trenutno nimamo dovolj resursov, da bi omogočili dodatne odhode na tej relaciji. Smo pa v pogovorih z ministrstvom, kjer smo upoštevali želje podjetja Talum in Šolskega centra Slovenska Bistrica ter podali predlog, da se bo z začetkom izvajanja nove koncesije omogočilo dva jutranja prihoda okvirno ob 6:30 in 7:30 v Slovensko Bistrico. V popoldanski konični uri bomo zagotovili dva odhoda iz Slovenske Bistrice, okvirno ob 13:30 in 14:30. Takšen predlog bi lahko začeli izvajati z začetkom nove koncesije, ki je predvidena za naslednje šolsko leto," se glasi odgovor Arrive Občini Kidričevo in svetniku Ciglariču. Vlaki z novim voznim redom po 10. decembru Po dvakratnem posredovanju na občinskem svetu, prvič junija in drugič oktobra, so se na svetni-kova vprašanja in pobudo odzvali v Slovenskih železnicah. Povedali so, da je vozni red, ki bo začel veljati 10. decembra, že potrjen. „Za prihodnje leto smo na relaciji Pra-gersko-Ormož-Murska Sobota načrtovali večje spremembe voženj lokalnih potniških vlakov, vse z namenom, da dijaki na Ptuj prispejo pravočasno. Prav tako bomo poskrbeli za hiter odvoz dijakov po koncu pouka. Načrtujemo dodatni popoldanski vlak med Ptujem in Pragerskim s postanki na vseh postajah in postajališčih, pri katerem bomo zagotovili zvezo z vlakom iz smeri Maribora." Mojca Zemljarič Foto: CG Ptuj • Dokumentacija za nadgradnjo UC v veliki meri pripravljena Pot do prvega nadstropja bo še dolga ... Okrog prihodnosti zaključka izgradnje prvega nadstropja urgentnega centra je veliko nasprotujočih informacij. Da gre za občutljivo temo, priča tudi pogosto zelo dolg časovni razpon odgovarjanja s strani pristojnih. Čeprav je zakonski rok sedem dni, na odgovore ministrstva za zdravje, povezane s to tematiko, čakamo tudi dva tedna ali več. »Septembra lani smo na ministrstvo posredovali dokument identifikacije investicijskega projekta. To je podlaga za nadaljnjo gradnjo. Tudi projektno dokumentacijo za izvedbo smo pridobili, zdaj čakamo le nadaljnja navodila pristojnega ministrstva,« pravi Aleksander Voda, vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Prepričan je, da so v bolnišnici naredili vse potrebne korake in da je zdaj na potezi država, ki mora zagotoviti sredstva za nadaljnjo gradnjo oziroma urejanje prvega nadstropja urgentnega centra. Te trditve Vode pa je pred kratkim nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel postavila na precej grobo rešeto. Zatrdila je namreč, da je za nadaljevanje projekta najprej treba pripraviti vso potrebno dokumentacijo in nato še preveriti izvedljivost. Poudarila je tudi, da je nadgradnja UC povsem drug in ločen projekt. Na podlagi teh trditev smo pristojno ministrstvo oktobra zaprosili za dodatna pojasnila v zvezi s tem, katero dokumentacijo za nadaljevanje projekta še potrebujejo in zakaj je treba preveriti izvedljivost. E Voda namreč pravi, da je to že bilo preverjeno ob pridobivanju DIIP-a in PZI. Po dveh tednih so nam na jasna vprašanja, katero dokumentacijo imajo in katero še pridobivajo ter kaj konkretno je še treba preveriti pri izvedljivosti in kakšen je optimističen terminski načrt dokončanja nadgradnje, z ministrstva za zdravje posredovali precej skop odgovor: »Kar se tiče dokumentacije, je treba recenzirati izdelano projektno dokumentacijo in potrditi DIIP, gradbeno dovoljenje pa je že pridobljeno.« i "V Objekt je zgrajen, kmalu bo predan namenu, žal brez urejenega prvega nadstropja. Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo za krepitev in širitev določenih zdravstvenih programov, kar omogoča zagon delovanja ptujskega urgentnega centra s 1. decembrom. Zaenkrat seveda le pritličja, medtem ko bo na nove operacijske dvorane in ostale prostore v prvem nadstropju treba še čakati. Dženana Kmetec Kdo bo delal v ptujskem UC Strokovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec pravi, da bo urgentni center na Ptuju deloval po enakem konceptu kot večina drugih: »Ločena bodo delovišča kirurške prve pomoči, internistične prve pomoči in triaže. To so delovišča, ki jih zapolnjujemo zaposleni v bolnišnici Ptuj. Posebej je urejena ambulanta za hitre preglede ali modro-zeleni sektor, ki spada pod domeno zdravstvenega doma.« Kljub nekaterim pomislekom in dilemam o morebitnih organizacijskih težavah ob začetku gradnje so kadrovske zadeve med bolnišnico in ZD zdaj očitno vendarle uspešno rešili. Zavarovalnica Sava Ormož Trgovsko poslovni center Sejateh, Industrijska cesta 3, 2270 Ormož SAVA ZAVAROVALNICA Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 7. novembra 2023 Š Spodnje Podravje • Izkušnje ravnateljev osnovnih šol o neprimernem vedenju učencev »Dokler starši otrok ne bodo vzgajali, bomo šole imele probleme« \ Starši, ki želijo biti nad ravnatelji in nad učitelji „Starši so izgubili mejo. Do nas učiteljev si jemljejo absolutno svobodo, medtem ko našo zelo omejujejo. Učitelje dojemajo v podrejenem položaju, imajo občutek, da morajo biti nad njimi. Ker starši nimajo meje, do kod smejo, je tudi otroci nimajo. Starši bi radi upravljali šolo, odločali o vsem. Na primer o poslovodenju, kaj in kje naj nabavljamo (učna gradiva, hrano...), pedagoškem procesu (kaj in kako naj poučujemo) in še bi lahko naštevali," so izkušnje ravnateljev. Svet se spreminja, z njim pa družba, navade ljudi, norme, vrednote, spoštovanje avtoritete. O predrznem vedenju nekaterih otrok, s čimer se danes srečuje marsikateri slovenski učitelj, pred 30 leti ni bilo govora. Četudi učitelji takrat več niso posegali po trdih prijemih, kot seje to še dogajalo pred 50 leti, so v šoli in kraju veljali za avtoriteto. Z leti je ta vse bolj bledela in ugasnila, saj se je prenekateri učitelj zaradi svoje pokončne in stroge drže znašel v nemilosti staršev otrok ter njihovih odvetnikov. Mar otroci v šolah res lahko počnejo vse, kar jim pade na pamet? Do kod segajo meje dovoljenega? In kakšne vzgojne ukrepe imajo šole v rokah, da neprimerno vedenje sankcionirajo? O tem smo govorili z ravnatelji šol v Spodnjem Podrav-ju. Ne skrivajo, da so težave, vedenje pa otroci prinesejo predvsem od doma. Bodisi so tako razvajeni bodisi žrtve neurejenih razmer in razpada družin. Največje težave so razpihovanje sovražnega govora, nestrpnosti, žalitve, podcenjevanje vrstnikov in celo učiteljev. Če starši doma govorijo čez delo učiteljev in jih dajejo v nič, otroci to ponotranjijo, posledično učiteljev ne spoštujejo ali jih celo zmerjajo in ponižujejo. Verjetno se boste strinjali, da so norme zato, da se jih spoštuje; četudi gre za nepisana pravila. Ko norme in vrednote padejo, ima družba velik problem. In to se v Sloveniji že dogaja. Otroci v šoli ne morejo kaditi, žvečiti tobaka, uživati alkohola, energijskih pijač ali celo drog. Tudi ne morejo motiti pouka, se nedostojno vesti do učiteljev in drugih učencev, ali pa jih celo ustrahovati. Učitelj lahko učenca poskuša umiriti ali disciplinirati samo z besedo, zaprosi ga, naj neha z neprimernim vedenjem. Če beseda ne zaleže, ga sme napotiti iz učilnice. Prevzame ga varuh prostovoljec, gresta v ločeni prostor in nadaljujeta učno delo. So starši in šole res talci otrok? Disciplinski prijemi, ki jih ima šola na voljo zoper neprimerno vedenje otrok, so trije vzgojni ukrepi. Ko mu je izdan tretji, to pomeni izpis iz šole in prepis na drugo. Še pred tem se v obravnavo vključi armada strokovnjakov iz centra za socialno delo in specialnih vzgojnih zavodov. Primeri prepisov so v Spodnjem Podravju že bili, a so redki, saj je treba najti šolo, kjer bo učenec šolanje nadaljeval. Šole se tega izogibajo, ker so učitelji mnenja, da imajo že svojih problematičnih otrok dovolj, zakaj bi vzeli še druge. Polno zasedeni so tudi vzgojni zavodi. Šole se tako vrtijo v začaranem krogu, iz katerega ne najdejo izhoda. Otroku, ki je vedenjsko problematičen, lahko pomagajo le, če Na Švedskem vedenjsko problematične otroke šolajo posebej, na ločeni lokaciji. Oblikujejo eno skupino ali razred iz celega mesta. pri tem sodelujejo starši. V primeru, da starši otroku dajejo potuho in žugajo z odvetniki ter tožbami, je šola običajno nemočna. Podobno je tudi, če starši postanejo ujetniki svojih otrok, da jih ti „prerastejo" in počnejo, kar jih je volja. Marsikatera mama na razgovoru pade v solze in prizna, da je nemočna. „Ne vem, kaj naj naredim ..." so besede, ki jih nemalokrat od staršev slišijo ravnatelji, in to za učence na razredni stopnji (!). Starši si ne priznajo, da delajo nekaj narobe „Menimo, da noben otrok ni tako problematičen, da tega v šoli ne bi znali rešiti. A trčimo v problem staršev. Če sodelujemo, lahko marsikaj spremenimo. Če pa nam starši stopijo v opozicijo Tudi otroci vplivnih in premožnih staršev nemalokrat prestopijo meje družbeno dovoljenega, pri čemer Ptuj in okolica nista izjema. V teh primerih so ravnatelji še bolj kot sicer stisnjeni v kot, saj so njihovi položaji in poslovanje šole odvisni od politične volje. Ustanoviteljice šol so občine, ki imajo pri imenovanjih in zaposlovanju bistveno, čeprav nevidno vlogo. Eden od ravnateljev je staršem na skupnem roditeljskem sestanku ob začetku šolskega leta povedal, da bo tisti starš, ki bo prišel v šolo z odvetnikom, vsem drugim dal jasen signal, da je zavozil vzgojo svojega otroka. in delajo proti nam, smo nemočni. Starši si ne priznajo, da delajo nekaj narobe, saj da je otrok doma čisto v redu, v šoli pa popolnoma drugačen. Poudariti želimo, da vzgojni postopki v šoli niso postopki na sodišču - da starši od nas zahtevajo ne vem kakšna dokazila, zapisnike, kaj je kdo rekel. Gre za vzgojno delo z mladimi. Na osnovi izobrazbe, izkušenj, usposobljenosti je nedvomno naš interes, da z otrokom ravnamo na način, ki bo zanj najboljši. V šoli na problem gledamo celostno, ker želimo otrokom pomagati." Velika večina otrok, med 90 in 95 odstotki, na šolah ni problematična. Tisti, s katerimi so težave, pa so lahko za učitelje in vodstvo zahteven zalogaj. Na šolah so mnenja, da bi jim pri reševanju vedenjskih odklonov otrok moralo tesneje stati ob strani ministrstvo. Ker vzgoja in vedenje nista pravo, gre za nepisana pravila norm, ki bi v družbi morala veljati. Vedenja ne moremo diktirati s pravilniki in zakoni. Oprijemljivega orodja, s katerim bi lahko učinkovito sankcionirali neprimerno vedenje, šole nimajo, so poudarili ravnatelji. Ravnatelji pod pritiskom tudi zaradi anonimk Kot pritisk na šolah občutijo tudi medijsko poročanje na osnovi anonimnih pisem ali anonimne prijave na določene institucije. Prepričani so, da to ni pravi način reševanja vzgojnih težav, saj se šole s tem ožigosa, madeža se ne da več oprati, četudi strokovni nadzor pokaže, da je šola izvedla vse po črki zakona in normativih. Zakaj šolniki o težavah, s katerimi se srečujejo, ne govorijo bolj naglas? Zakaj se jih pometa pod preprogo, o njih molči in morebiti celo prikriva? Povedali so, da nimajo niti prave zaslombe pri ministrstvu, po drugi strani jih daje strah Otroci kadijo, popivajo, preprodajajo ... Tudi v Spodnjem Podravju so primeri, da so otroke v šoli zalotili pri kajenju. Pa je učenec povedal, da to ni nič takšnega, enako je potrdila še njegova mama. Elektronske cigarete si upajo kaditi celo v učilnicah, imajo jih v torbah. Na eni od šol je učenec v šoli zbiral naročila za drago energijsko pijačo. Odgovor mame je bil, kaj pa je to takega, če se otrok ukvarja s poslom. „Do sem smo prišli..."je poudarila ena od ravnateljic z dolgoletnim stažem v pedagoških vrstah. torek • 7. novembra 2023 V središču Štajerski 7 Komentatorji na spletu hajdinskega učitelja večinoma vzeli v bran V Spodnjem Podravju in Sloveniji je nedavno odmeval primer hajdin-ske šole, ko je učitelj otroke na ekskurziji zaradi neprimernega vedenja in posedovanja za otroke neprimernih pijač in izdelkov sankcioniral oziroma pregledal. Kaj se je res dogajalo, bo pokazal nadzor. Starši otrok so se na javnost obrnili z ano-nimko, ki sojo povzeli številni mediji. Vendar pa so ljudje v komentarjih pod članki na spletu večinoma zagovarjali učitelja, da je ravnal prav, saj da je danes obnašanje nekaterih otrok res nemogoče. pred medijskim linčem. „Anonim-ke so orožje staršev zoper učitelje in šole. Ko se enkrat nekaj objavi, se imena več ne da oprati; četudi bomo čez pol leta dokazali, da nič iz anonimke ne drži, bo madež ostal. Ko bo inšpektorat ugotovil, da na šoli nekaj ne delamo prav, prevzemamo odgovornost in sankcije, tudi glede javne objave v tem primeru nimamo pomisleka. Če so navedbe v anonimkah izmišljene in plasirane izključno z namenom škoditi, pa naj odgovarja tisti, ki jih je napisal. Naj prijavitelji za navedbami in opozorili, ki jih navajajo, stojijo s svojimi imeni in priimki, ne pa da se skrivajo. Če se izkaže, da je vsebina anonimke lažna, imamo šole, ki smo obravnavane, pravico vedeti, kdo za temi navedbami stoji." Vzgoja se začne doma Mar res lahko učenci svoje fru-stracije izživljajo nad učitelji in vrstniki v šolah? Upajo in drznejo si vedno več, besedno in fizično. Zakaj nimajo meje? „Ker jim starši to dovolijo. Zgodba se začne doma. Na govorilnih urah nemalokrat prideš do spoznanja, da je otrok šef družine in sta starša v podrejenem položaju, kimata vsemu, kar otroku pade na pamet. Če bosta otroku vse ugodila, imamo na šoli zvezane roke. Kaj lahko mi naredimo? Nič. Vedno več je razvezanih in dopolnjenih družin, kjer se otrok giba na polju dvojne vzgoje, sam pa si na sredini kreira še svojo, tretjo. Vzgoja se začne doma in dokler starši otrok ne bodo vzgajali, bomo imele šole probleme. K nam se problemi prenesejo in mi bi jih morali reševati. Starši bi bili najbolj srečni, da bi ob dveh v šoli prevzeli otroka, ki bo „popravljen". Žal je v večini tako, da šola napak staršev ne more popravljati," so izpostavili ravnatelji, s katerimi smo govorili. Dodali so, da je vedno več razvezanih družin, iz česar izhajajo stiske otrok, tudi duševne. A so po drugi strani starši samohranilci, tako matere kot očetje, katerih otroci so lepo vzgojeni in celo lahko marsikomu za vzgled. Tip družine pri tem, kako vzgojeni bodo otroci, ni odločilen. „V marsikateri družini, ki navzven izgleda zelo urejena, je lahko marsikaj zelo narobe," so še povedali sogovorniki. Mojca Zemljarič Podravje • V vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah povprečno že skoraj deset odstotkov otrok priseljencev Za dodatne ure slovenščine že več kot dva milijona evrov letno V slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah se povečuje število otrok s tujim državljanstvom. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje šolam, ki imajo vključene učence priseljence, v prvem letu šolanja učenca nudi dodatne ure slovenščine. Za njihovo izvajanje v osnovnih šolah so v letu 2020 porabili okoli milijon evrov, letos pa je ta znesek že enkrat višji in znaša več kot dva milijona evrov. V slovenske vrtce je bilo v sredini septembra letos vključenih 7.333 otrok s tujim državljanstvom, kar je devet odstotkov vseh otrok. Podobno razmerje velja tudi za osnovne šole, in sicer je v letošnjem šolskem letu učencev priseljencev 17.085 oz. devet odstotkov vseh osnovnošolcev. V srednje šole pa je bilo v lanskem šolskem letu vključenih 5.371 dijakov s tujim državljanstvom ali stalnim prebivališčem izven Slovenije, kar je sedem odstotkov od 77.761 vseh vpisanih. Na šolskem ministrstvu izpostavljajo, da je od teh samo 650 oz. 0,8 odstotka takih, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. Gre za posameznike, ki so se prvič vključili v srednješolsko izobraževanje, torej so priseljenci v najožjem pomenu besede. V tem istem šolskem letu so v srednjih šolah izvedli 9.630 ur intenzivnega tečaja slovenščine in 5.000 dodatnih ur slovenščine po izvedbi tečaja. Šole so upravičene do dodatnih ur slovenščine V prvem letu šolanja so priseljeni učenci upravičeni do dodatnih ur slovenskega jezika, kar se pri nas zagotavlja že od konca devetdesetih let. V osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 2022/23 v prvo leto šolanja vključenih 1.805 učencev priseljencev, za ure slovenščine je bilo namenjenih 30.148 ur in 51 dodatnih učiteljev slovenščine. Delež delovnih mest se je od leta 2020 neprestano poviševal zaradi vse večjega vpisa priseljencev. »V letu 2020 je bilo sistemiziranih 18 delovnih mest za poučevanje začetnega pouka, v letu 2023 pa smo prišli že na 51 delovnih mest. Poleg tega so za šole, kjer je vključenih na letni ravni več kot devet učencev, financirane še dodatne ure slovenščine, ki so opravljene v okviru drugega dela učitelja in so dodatno plačane,« so pojasnili na ministrstvu. Pri razporejanju do- V ptujskih srednjih šolah je okoli 100 dijakov priseljencev. Šolniki opozarjajo na premajhno število ur slovenskega jezika V šolskem letu 2021/2022 so dodatne ure slovenščine dodelili 2.800 učencem priseljencem v osnovnih ter 527 dijakom priseljencem v srednjih šolah. Šolsko ministrstvo je v zadnjem času prejelo kar nekaj pobud glede prenizkega števila ur slovenskegajezika za učence priseljence. Z nekaterimi šolami se zato že dogovarjajo za dodatne ure, predvsem za govorce neslovanskih jezikov. datnih ur slovenščine skozi šolsko leto so šole avtonomne in jih same razporejajo glede na svoje razpoložljive strokovne kapacitete ter urnike. Na Strojni šoli ŠC Ptuj je v letošnjem šolskem letu okoli 30 dijakov priseljencev. Njihovo znanje slovenskega jezika je zelo različno. Po besedah ravnateljice Anje Jese-nek Grašič praviloma nimajo večjih težav s sporazumevanjem. So pa precejšnje težave pri tistih, ki ne razumejo slovensko, še posebej v primerih, če na šoli ni prevajalca, ki bi jim lahko pomagal. V tem šolskem letu enega izmed njihovih programov obiskuje dijak, ki govori samo turško in se ne more prav z nikomer sporazumevati. Dijaki s statusom tujca se lahko vpišejo tudi med šolskim letom, šola pa jim je dolžna zagotoviti tečaj slovenščine. Pri usvajanju jezika so jim v pomoč tako sošolci kot učitelji, pa tudi spletna orodja za prevajanje. Srednje šole morajo za tujce organizirati tečaje slovenskega jezika, ki pa jih vsi ne obiskujejo, saj niso obvezni. Dijaki izostajajo od pouka, V|t II* vit šolanja ne zaključijo ... Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj je največ dijakov priseljencev v programih srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja. Večinoma prihajajo iz držav bivše Jugoslavije in Albanije, največjo oviro in izziv predstavlja nerazumevanje slovenskega jezika, nemalokrat pa tudi kulturne razlike. »K nam prihajajo tudi dijaki, ki ne vedo slovenskega jezika, kar vpliva na izvajanje pedagoškega procesa, saj se morajo učitelji takšni situaciji prilagajati. Za te dijake organiziramo tečaj, ki pa ga velikokrat ne obiskujejo, saj ni obvezen. Velikokrat pa ni otežena komunikacija samo z dijaki, ampak tudi s starši. Je pa delo z dijaki, ki ne razumejo ali slabo razumejo naš jezik, izredno težko,« je poudarila Darja Harb, ravnateljica ŠETK, in dodala, da velika večina staršev ne prihaja v šolo, tudi na njihova vabila se ne odzivajo. Ti dijaki v večji meri tudi izostajajo od pouka, vendar ne vsi. »Imamo pa kar nekaj dijakov, ki so že več let na naši šoli, obiskujejo različne programe, veliko izostajajo, na koncu pa šole ne zaključijo.« Na Elektro in računalniški šoli prvo leto tujih dijakov ne ocenjujejo V prvi letnik programa elektri-kar Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj so v tem šolskem letu vpisani trije tuji dijaki, ki ne znajo slovenskega jezika. To je za šolo po besedah ravnatelja Rajka Fajta poseben izziv, saj dijaki, vsaj nekaj mesecev, nemo spremljajo pouk in se ne morejo aktivno vključiti v šolsko delo. »V tem šolskem letu Državno sofinanciranje v v« ur slovenščine v osnovnih šolah Leto Višina sredstev (v evrih) 2020 1.166.662 2021 1.033.713 2022 2.128.622 2023 2.168.696 Državno sofinanciranje v v« ur slovenščine v srednjih šolah Leto Višina sredstev (v evrih) 2020 175.472 2021 141.313 2022 178.996 2022 193.979 so dijaki prisotni pri pouku vseh predmetov in opazujejo šolsko delo. Učitelji so nanje še posebej pozorni pri delu s stroji in drugimi napravami, saj bi se lahko zaradi nepoznavanja varstva pri delu poškodovali,« je pojasnil Fajt. Zaradi neznanja jezika jih pri večini predmetov ne ocenjujejo, razen če je proces učenja tako hiter, da so lahko dijaki ob koncu šolskega leta ocenjeni kot njihovi sošolci. Obiskujejo tudi intenzivni tečaj slovenščine za tujce in se poskušajo kar najbolje prilagoditi novim razmeram. Na šoli je trenutno 21 tujih dijakov, ki praviloma ne izos-tajajo od pouka. V nekaj letih jim uspe usvojiti jezik do te mere, da lahko uspešno zaključijo srednješolsko izobraževanje. »Kljub našim prizadevanjem se nekateri dijaki slabše integrirajo, kar se kaže v resnejših težavah pri sporazumevanju tudi po več letih bivanja v Sloveniji,« je še dodal Fajt. Estera Korošec Foto: CG Vir: MVI Vir: MVI Foto: CG S Štajerski Podjetništvo torek • 7. novembra 2023 Slovenija • Moka in pšenica iz Ukrajine Brez carine še do junija 2024 Po podatkih statističnega urada je uvoz pšenične moke ali mešanice žit na podlagi pšenice v prvih sedmih mesecih letos znašal 1.136 ton, v celotnem lanskem letu pa 22 ton. Povprečna cena moke iz Ukrajine je bila 30 centov za kilogram, letos 34 centov, a je kljub podražitvi še vedno 16 centov cenejša od povprečne cene vse uvožene moke. »Sklepamo lahko, da je bila cena eden od bistvenih dejavnikov, na podlagi katerih so se uvozniki odločali za uvoz moke iz Ukrajine. Povečanemu uvozu je tako botrovala povečana ponudba in nizka cena ukrajinske pšenične moke,« menijo na kmetijskem ministrstvu. A ukrajinske moke je na našem trgu lahko še več, kajti pšenična moka, ki prihaja na slovenski trg iz držav članic EU, lahko izvira tudi iz Ukrajine, vendar statistični urad tega uvoza ne beleži kot uvoz iz Ukrajine. O vplivu poceni uvoza pa na kmetijskem ministrstvu pravijo, da je uvoz ukrajinske moke v prvih sedmih mesecih letos predstavljal manj kot 6 % celotnega uvoza pšenične moke. »Ob tem je treba poudariti, da na slovenski trg negativno vpliva že uvoz manjših količin določenega kmetijskega proizvoda, ki se prodaja po pretirano nizkih cenah.« Ukrajinska pšenica postala zanimiva šele lani ... Lani so uvozniki uvozili prve kilograme pšenice in moke iz Ukrajine, pred tem niti kilograma. Razlog je seveda povsem političen. Svet Evropske unije je namreč sprejel uredbo, ki je omogočila brezcarinski uvoz žita in drugih kmetijskih proizvodov. Letos je bila uredba podaljšana še za eno leto, torej do junija 2024. S tem je EU želela izkazati politično in gospodarsko podporo Ukrajini, slovenski mlinarji in kmetje pa se soočajo s cenovnimi pritiski. Slednji opozarjajo tudi na dvojna merila glede rabe škropiv in gnojil, ki veljajo za evropske in ukrajinske kmete. Na kmetijskem ministrstvu so zagotovili, da je uprava za varno hrano zaradi spremenjenih razmer na trgu s pšenično moko vzpostavila dodaten nadzor. »Na različne varnostne parametre (težke kovine, ostanki pesticidov, mikotoksini, alkaloidi, GSO, radioaktivnost) in kakovosti je bilo v letu 2023 odvzetih 19 vzorcev. Vsi vzorci so bili ocenjeni kot skladni in varni. Uprava za varno hrano s strani slovenske mlinsko-predelovalne industrije prijav glede neustrezne kakovosti moke ni prejela.« mv Ptuj • Priložnost za študente Občinske štipendije Mestna občina Ptuj tudi v tem študijskem letu namenja sredstva za štipendiranje najboljših študentov. Višina štipendije je od 80 do sto evrov, odvisno od študijskega uspeha. Foto: CG Občina bo štipendirala 20 študentov. Na javni razpis za dodelitev štipendije v študijskem letu 2023/2024 se do 10. novembra lahko prijavijo študentje prve bolonjske stopnje od drugega letnika naprej in druge bolonjske stopnje od prvega letnika dalje. Pogoj (med drugim) je, da imajo povprečno študijsko oceno vsaj 8. Občina sofinancira tudi diplomski, magistrski in doktorski študij ali delo. Pogoj je redno šolanje, da štipendisti niso v delovnem razmerju, imajo državljanstvo in stalno bivanje v MO Ptuj. Višino štipendije določi strokovna komisija, odvisna pa je od študijskega uspeha v zadnjem letniku. Občina bo štipendije razdelila 20 študentom z najvišjimi povprečnimi ocenami, višina štipendije pa bo od 80 do 100 evrov. Maksimalni znesek lahko prejmejo tisti, ki imajo povprečno oceno višjo od 8,91. Razpis je odprt od konca septembra do 10. novembra, o izidu pa bodo prijavitelje obvestili v 30 dneh po odpiranju vlog. Dženana Kmetec Majšperk • Telekomunikacijski operaterji z lagodnim življenjem za 50 evrov mesečno Občine se na vse kriplje trudijo za optične kable Svetnika Roka Kacijana je zanimalo, ali je občina vzrok za zastoj gradnje optičnega omrežja, kjer omrežje gradi slovenski telekomunikacijski operater. Odgovor je ne, je zagotovil direktor občinske uprave Matic Šinkovec. Kot je pojasnil, je predstavnike telekomunikacijskega podjetja osebno vozil po terenu in jim kazal, kje bo občina izvajala investicije, in jih vabil, da se priključijo. »Sedaj pa dajejo nenavadne izjave na terenu,« je dejal. Svetnik Zlatko Žnidar pa je dodal: »Dokler se nisem začel ukvarjati z optiko, nisem vedel, kaj je to laž. Očitno jim 40 oz. 50 evrov, kolikor dobijo od gospodinjstev mesečno, omogoča lagodno življenje.« Na območju Stoperc, Kupčinje-ga Vrha, Narapelj, sedaj že z Brega proti Majšperku optično omrežje gradi podjetje Rune, delno iz sredstev, ki so jih pridobili preko razpisov kmetijskega ministrstva, delno iz zasebnih evropskih skladov. »Uspelo se nam je dogovoriti za tedenske koordinacije in skušamo doseči vključitev čim več občanov v okviru znanih pogojev,« je povedal župan Sašo Kodrič. Na drugi strani občine optično omrežje gradi državni Telekom. Slednji naj še do nedavnega ne bi imel interesa graditi, odkar je na območju Majšperka prisotno tudi podjetje Rune, pa je slišati, da se je zanimanje povrnilo, enako se govori tudi v Makolah. Telekom načrtov za leto 2024 ne razkriva Na vprašanje, kaj se je spremenilo, da je Telekom začel polagati optična vlakna tudi v Majšperku in Makolah, so iz telekomunikacijske družbe odgovorili, da nadgradnjo omrežja za vsako posamezno območje načrtujejo skladno z razpoložljivimi sredstvi in ekonomsko m ** ur ** Sm mm Foto: Črtomir Goznik V Majšperku se po terenu širijo govorice, da naj bi bila za zastoj gradnje optičnega omrežja odgovorna občina zaradi dolgotrajnosti izdajanja soglasij za preboje cest. Na občini so te informacije označili za neresnične. upravičenostjo ter povpraševanjem po njihovih storitvah. Poudarili so, da v zadnjih letih intenzivno vlagajo v nadgradnjo in razvoj optičnega omrežja, tako da priklop na optično omrežje omogočajo že več kot 450.000 gospodinjstvom, kar pomeni več kot polovici slovenskih gospodinjstev. »Zgolj v lanskem letu smo priklop na optično omrežje omogočili 30.909 gospodinjstvom. V letu 2022 smo v Telekomu Slovenije za investicije skupno namenili 114 milijonov evrov, od česar smo skoraj polovico sredstev namenili za razvoj in nadgradnjo omrežja.« Zagotovili so še, da pri posodobitvah kabelskega omrežja v največji možni meri sodelujejo z občinami in drugimi investitorji, na primer ob rekonstrukciji ali izgradnji vodovodov, kanalizacije, elek-trovodov, obnovah cest in podobno. »S sinergijo sočasnih gradenj skrbimo za optimizacijo stroškov, hkrati pa tudi, da je zagotovljen le enkraten poseg v zemljišča. Na ta način trenutno poteka gradnja optičnega omrežja tudi v več občinah na vašem območju, in sicer v občini Majšperk za naselje Ptujska Gora, v občini Makole za naselje Pečke, v letu 2022 smo v tej občini zgradili optično omrežje v naseljih Stopno in Strug, ter v občini Videm za naselje Lancova vas.« Načrtov glede gradnje optičnega omrežja v letu 2024 še ne razkrivajo, krajane pa o načrtovanih gradnjah seznanjajo preko prodajnikov na terenu, ko je optično omrežje zgrajeno do faze, ki te aktivnosti omogoča, ter v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, so še dejali. Mojca Vtič Podravje • Regionalna razvojna agencija ustanavlja konzorcij Želijo do kupcev na črni celini in v Latinski Ameriki V okviru Regijske razvojne agencije (RRA) Podravje deluje sektor za podjetništvo, ki ga vodi Vladimir Rudl. Agencija štajerskim gospodarstvenikom med drugim pomaga z iskanjem trgov in partnerstev ter možnostmi investiranja doma in na tujem. Vodja sektorja za gospodarstvo RRA Podravje Vladimir Rudl je napovedal ustanovitev konzorcija, ki bi slovenskim proizvajalcem kmetijske mehanizacije pomagal iskati možnosti prodaje na afriškem in južnoameriškem tržišču. Foto: MZ Ena od aktivnosti RRA je usmerjena na trge Afrike in Južne Amerike. Po mnenju Rudla so to tržišča, za katera slovenska podjetja izkazujejo vse večji interes. Priložnost na afriškem in južnoameriškem trgu vidijo predvsem v prodaji kmetijskih strojev in opreme. „Gre za iniciativo več deležnikov: RRA Pod-ravje, Pomurskega sejma in Primorske gospodarske zbornice, ki ima na tem področju že izkušnje. Gre za velike trge z ogromnim prodajnim potencialom. Na teh trgih ne računamo na odstotke, ampak na promile, če bi nam le uspelo kje priti zraven. Ker so tržišča ogromna, bi že promili pomenili pomembne posle. Pripravljamo konzorcijsko pogodbo, za katero računam, da jo pripravimo in podpišemo še letos. Vloga konzorcija bi bila strokovna pomoč podjetjem. To pomeni povezovanje, vodenje, usklajevanje in strokovna pomoč proizvajalcem kmetijske mehanizacije pri pripravi ponudb za javne razpise v afriških in južnoameriških državah. Pomagali bi pri usklajevanju cen in količin, z lobiranjem in povezovanjem z distributerji, uvozniki, kupci ... Konzorcij bi bil dejansko v vlogi pogajalca, svetovali bi pri oblikovanju primerne ponudbe," je dejal Rudl. Po njegovih besedah si ne bi zapirali vrat izključno s ponudbo kmetijske mehanizacije in opreme, to bi bil segment ponudbe, s katero bi začeli iskati možnosti prodaje. „S proizvodnjo kmetijskih strojev je Slovenija močna, tudi interes podjetij za prodajo na trgih Afrike in Južne Amerike je pozitiven. Mi bi torej pomagali s kontakti, pri pogajanjih, z informacijami o lastnostih trgov. Podjetja bi za skupni nastop plačala minimalno kotizacijo, naš cilj pa je, da jim pomagamo odpirati vrata na tržišče. Idejo smo predstavili na letošnji Agri, do naslednjega sejma bi že želeli imeti kakšen rezultat. Naš namen ni samo zaganjati konzorcija, temveč konkretno tudi predstaviti podjetja, ki bodo z našo pomočjo prišla do uporabnih poslovnih kontaktov." MZ torek • 7. novembra 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija, Podravje • Za lažji nadzor in preprečitev manipulacij s poreklom mesa Wi.:J HM¿ J1M7 ,]Uit/ .lUii' J ¿SÍ! 1143 ^ g" J 199 ■ Poreklo Slovenija odslej tudi na računu Z novembrom bo tudi na računih označeno, daje potrošnik kupil slovensko meso, torej meso domačih rejcev. Zakaj je uvedba te oznake na računih pomembna? »V Sloveniji imamo popoln nadzor nad tem, kaj je v hlevih, saj je vsaka žival evidentirana - ima svoj potni list. Znano je, kaj se z njo zgodi, ko jo kmet proda; ali gre v prodajo v tujino, zadrugo ... Ko pa meso pride do trgovca, se sledljivost izgubi. Te podatke je treba prepeljati še do trgovine in kupca,« odgovarjajo na Zadružni zvezi Slovenije. Zadružna zveza, predstavniki kmetov, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, gospodarska in seveda trgovinska zbornica so na pragu jeseni dosegle dogovor glede pravilnika in označevanja mesa, kar bo omogočalo ugotavljanje skladnosti količin v realnem času. Slednje naj bi bilo še posebej pomembno za pristojne inšpektorje, saj naj bi informacijski sistem omogočal zaznavo odstopanja glede vstopnih in prodanih količin. »Vse količine, ki pridejo do trgovine in jih trgovci prevzamejo, so zavedene. Ko je meso v vitrini, je še vedno označeno, do maloprodajnega računa pa se sledljivost izgubi. Cilj je torej, da se meso zabeleži na vhodu v trgovino in na izhodu, torej na računih, ter da se oboje ujema,« je pojasnila Alenka Marjetic Žnideriz Zadružne zveze Slovenije. Poudarila je, da se z dogovorom in spremljanjem masnega toka ustvarja zaupanje pri potrošnikih. »Pomembno je, da kupec ve, kaj kupuje. Če kupec želi lokalno slovensko meso, naj bo zagotovljeno, da ga brez mahinacij tudi dobi. Sledljivost je pomembna tudi za kmeta, saj z nadzorom količin in preprečevanjem potvorb spodbujamo, da se dobiček s konca verige prenese na začetek - do kmeta,« so dejali v Zadružni zvezi, kjer še pričakujejo, da bo zaradi pozitivnega pritiska na celotno verigo prišlo do normalizi- ranja cen. »Pri povprečnih odkupnih cenah smo na repu v Evropi; ta čas sicer ne, ampak v zadnjem desetletju so slovenski kmetje dobili nekaj sto milijonov evrov manj, kot bi dobili, če bi prodajali po povprečnih evropskih cenah.« Toda kot odgovarjajo v Merca-torju, so povprečni kupci pripravljeni plačati le 7-10 % več (in ne več) za blago slovenskega izvora. V Jagru pa opažajo, da kupna moč pada in da si vsi potrošniki ne morejo privoščiti blaga izključno slovenskega iz- vora, prav tako nekaterih vrst mesa v Sloveniji pridelamo bistveno premalo (svinjina, puranje meso ...). »Posledično je potrošnik občutljiv na ceno in bo verjetno še pogosteje posegal po blagu z neslovenskim poreklom.« Šele čez dve leti do popolnega nadzora porekla mesa Deležniki v prehranski verigi so se dogovorili, da bodo v prihodnje S sklenitvijo dogovora o sledljivosti mesa je vladna stran izpolnila stavkovno zahtevo kmetov, ki se nanaša na masne bilance. »Zahteva bo v celoti izpolnjena leta 2025, ko bodo na računu tudi podatki o mesu, ki ni slovenskega porekla, izjemnega pomena pa je tudi vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo v vsakem trenutku omogočal spremljanje količin mesa. Z namenom vzpostavitve informacijskega sistema seje oblikovala tudi medresorska delovna skupina, prvi sestanek se predvideva v novembru,« je dejal predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Foto: S. Svigelj na računu štiri oznake: poreklo Slovenija ali 4SI, rejeno Slovenija ali 3SI, EU in ne-EU. 4SI pomeni, da je bila žival rojena, rejena, zaklana in razkosana v Sloveniji; 3SI pomeni, da je bila žival v Sloveniji rejena, zaklana in razsekana, rojena pa drugod. S 1. novembrom se bo določba začela izvajati za poreklo Slovenija ali 4SI, za ostale tri oznake pa po potrditvi predloga pravilnika pri Evropski komisiji, predvidoma 31. oktobra 2025. Iz slovenskega trgovca Jager so odgovorili, da so že zdaj na računu za meso, vključeno v shemo izbrane kakovosti, to tudi označili. O ponudbi mesa pa so dejali: »V naši ponudbi je več kot 90 % perutninskega mesa slovenskega izvora, govedino imamo izključno slovenskega porekla. Pri svinjini je odvisno od kosov; ker je proizvodnje v Sloveniji premalo, pri svinjini prevladuje EU-poreklo.« V Sparu so dejali, da so se lani priključili projektu 'Neposredno od pridelovalca' in so na prodajnem mestu kupcem ponudili QR-kodo, ki vsak kos mesa poveže s slovenskim rejcem. »Po novem pravilniku pa bo treba vse te informacije prikazati tudi na samem računu.« O ponudbi mesa pa so dejali, da tako v redni kot akcijski ponudbi nudijo slovensko goveje, piščančje, puranje in jagnječje meso. »Pri naštetih kategorijah smo v Sloveniji samo-oskrbni. Pri prašičjem in telečjem mesu pa v Sloveniji nismo, zato moramo ob akcijskih aktivnostih povpraševati po mesu tujega izvora.« V Mercatorju pa so dejali, da je zadnji dogovor v verigi, s katerim bo za zdaj obvezno označevanje zgolj slovenskega mesa, rešitev za ohranitev mesnic v trgovinah. »Če do spremembe pravilnika ne bi prišlo, bi bili trgovci, ki imamo v svojih enotah mesnice, prisiljeni nabavljati pakirano meso iz tujine. Poudarjamo, da je v Mercatorjevih mesnicah že zdaj daleč največji delež prodanega govejega in perutninskega mesa s poreklom Slovenija (približuje se 100 %). Seveda pa poznate stanje na področju pridelave svinjskega mesa.« V Mercatorju so prepričani, da bi lahko ponudili še več svinjskega mesa, če bi bilo dovolj svinjskega mesa slovenskega porekla po ceni, ki bi bila vsaj blizu konkurenčnim cenam. Mojca Vtič Podravje • Domači peki prisegajo na lokalno moko Kljub poceni ukrajinski moki cene kruha v trgovinah rastejo Odkupne cene krušne pšenice so v primerjavi z lanskim rekordnim letom padle tudi za dobrih 40 %, medtem pa so se stroški pridelave po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije še povišali in so znašali 289 evrov po toni, kar pomeni, da so kmetje pridelali tudi po 400 evrov izgube na hektar. Kmetje tolčejo izgubo, mlinarji pa se soočajo s poplavo še cenejše moke iz Ukrajine, katere uvoz je zgolj v prvih sedmih mesecih za 52-krat presegel celoletni lanski uvoz! Po podatkih statističnega urada so podjetja letos iz največje žitnice Evrope uvozila 1.135 ton pšenične moke po povprečni ceni 33 centov za kilogram. Slovenski mlinarji opozarjajo, da težko konkurirajo prilivu poceni moke iz Ukrajine, ki naj bi bila še vprašljive kakovosti. Cenejša moka iz tujine na eni in nižje odkupne cene domačih žit na drugi strani bi morale rezultirati v nižjih cenah krušnih izdelkov. A takšno sklepanje po zdravi kmečki pameti ne obvelja. Po primerjalniku cen se je povprečna cena kruha zvišala za 1,4 %, pri konkretnih primerih pa je podražitev še mnogo večja. Tako se je kilogram polbelega hlebca Jelenov kruh, podjetja Žito, v Sparu od januarja do konca oktobra podražil za 40 % ali za 1,31 evra, v Tušu za 52 centov, v Mercatorju pa za 62 centov ali 16 %. V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij podražitev, ki jih odseva primerjalnik kmetijskega ministrstva, podrobneje ne komentirajo, pravijo pa, da je oblikovanje cen stvar vsakega posameznega proizvajalca. »Cene v živilstvu se obli- Foto: pexels V domačih pekarnah kruh občutno cenejši Uvoz pšenične moke po letih iz febranih ta» Pekarna Blanka iz Cirkulan prodaja domači kruh, pretežno iz krušne peči. Kot pravijo, se upad kupne moči pozna, še bolj pa na strukturo prodaje vplivajo trendi. Še pred 20 leti so naši kupci večinoma povpraševali po trikilogramskih hlebih, danes se najbolj prodaja 900-gramski Blankin rženi mešani kruh. Redna cena slednjega je 2,3 evra. Kmečka pekarna Metličar iz Cirkovc svoj 900-gramski domači mešani kruh prodaja po 2,8 evra. 2020 2021 2022 2023januar-julj* Neto masa (t) Neto masa (t) Neto masa (t) Neto masa (t) EUR Avstrija 8.377 10.625 12.280 7.523 4.008.185 Nemčija 380 454 751 408 350.878 Hrvaška 6.434 5.292 5.108 4.036 2.008.943 Madžarska 525 666 1.410 431 195.831 Italija 803 1.116 1.777 3.819 2.046.013 Ukrajina 0 0 22 1.136 385.611 *(začasni podatki) Foto: primerjaj-cene.s kujejo z zamikom in vključujejo tako stroške vhodnih surovin, ener-gentov, delovne sile, transporta in embalaže, ki pa so skoraj v vseh kategorijah v porastu.« V napovedih cen ob koncu leta so zadržani, saj da negotove razmere na globalnih trgih in vse bolj ekstremni vremenski pojavi onemogočajo zanesljivejša napovedovanja. »Zagotovo razmere niso spodbudne, zlasti ne v smeri padanja cen.« Dilemo, ali je kruh spečen iz ukrajinske, avstrijske ali slovenske moke, pa naj bi odpravila shema izbrane kakovosti za sektor žit, kjer naj bi stoodstotno slovensko poreklo dokazoval certifikat ter seveda označba izdelka Izbrana kakovost Slovenija. Mojca Vtič Vir: SURS 10 Štajerski Kultura torek • 7. novembra 2023 Hajdina • Gasilska zbirka v Slovenji vasi Živ spomin na preteklost Gasilci v Slovenji vasi so uredili zbirko starega orodja za gašenje, oblek, priznanj, zahval, med drugim so v njej tudi stara črpalka in sirene. Zbirko so poimenovali »Ne pozabimo preteklosti«. Foto: MZ Dragica Vegelj prizadevno vodi PGD Slovenja vas. Zadnji uspešno izveden društveni projekt je ureditev gasilske zbirke v mansardi gasilskega doma. Zbirka bo stalna, postavili so jo v mansardi gasilskega doma, ogled je možen po predhodnem dogovoru. »Domačini nas lahko tudi pokličejo, če bodo imeli doma obisk in bi gostom želeli pokazati zgodovino gasilstva v vasi. Zbirko jim bomo z veseljem razkazali in opisali. Nadejamo se turističnega obiska, povezali se bomo s TD Mitra Hajdina. Z ureditvijo zbirke smo ohranili vse deponirane predmete, ki so samevali na podstrešju gasilskega doma, pričajo pa o preteklosti delovanja društva in ljudi v vasi,« je povedala predsednica PGD Slovenja vas Dragica Vegelj in se vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju zbirke, tudi podjetnikom, ki so delo opravili prostovoljno, iskreno zahvalila. Idejo o zbirki so v društvu oblikovali pred petimi leti, lani so jo začeli uresničevati, letos jeseni je bila zbirka postavljena na ogled. Projekt je finančno podprla občina Hajdina, člani so se vključili s prostovoljnim delom. Sodelovalo jih je 28, opravili so nekaj čez 1.000 ur prostovoljnega dela. Predsednica Dragica Vegelj se je posebej zahvalila članoma Francu Klemnu in Antonu Petru Bezjaku. Da je delo steklo in bil cilj uresničen, so zaslužni člani gradbenega odbora Franc Metličar, Milan Forstnarič, Ignac Skaza, Henrik Šlamberger in Maksimiljan Zupanič. Sodeloval je tudi Janko Vegelj. Stroški ureditve zbirke so znašali približno 10.000 evrov. Kupili so le material in pohištvo, medtem ko so vse delo opravili člani sami. Med gosti na svečani otvoritvi zbirke so bili župan Stanislav Glažar, poveljnik GZ Slovenije Zvonko Glažar ter predstavnika OGZ in občinskega poveljstva. Župan je vodstvu in članom PGD Slovenja vas čestital za ureditev zbirke ter poudaril, da je na delo gasilcev v občini izjemno ponosen. »Gasilstvo je za občino Hajdina paradna disciplina,« je dejal ter izrazil željo, da si bo zbirko ogledalo kar se da veliko obiskovalcev; postane lahko del turistične ponudbe v občini. Po županovih besedah sta spoštovanje zgodovine in ohranjanje dediščine pomembna družbena segmenta. »Zahvala prostovoljcem in predsednici, zbirka pa naj dobro služi namenu,« se je glasila njegova popotnica ob predaji nove pridobitve v Slovenji vasi. Otvoritveno vrvico na vhodu sta prerezala predsednica PGD Dragica Vegelj in župan Stanislav Glažar, blagoslov pa je opravil hajdinski župnik Marijan Fesel. MZ Podlehnik • Srečanje zakoncev jubilantov V dobrem in slabem Na zadnjo oktobrsko nedeljo je bilo v župnijski cerkvi Sv. Trojice na Gorci že tradicionalno srečanje jubilantov, na katerem seje zbralo 23 parov. Foto: ZG Dva para, Anton in Marija Junger ter Franc in Tinka Mere, sta praznovala zlato poroko. Jože in Veronika Žerak pa sta praznovala 65 let zakonske zveze oz. diamantno poroko. Praznovanje so začeli s pripenjanjem šopkov, nato pa so se skupaj podali v cerkev. Sveto mašo je daroval p. Jože Petek. V nagovoru je pater izpostavil držo služenja, zvestobe in vztrajanja v dobrem in tudi v času preizkušenj. Zahvalil se jim je za njihovo skupno pot, ki je močna spodbuda za mlade, ki zbirajo pogum za odločitev za skupno zakonsko življenje. Mašo je obogatil mešani cerkveni pevski zbor, na orgle je zaigrala Marija Friedl. Po maši so se fotografirali, nato so odšli na skupno kosilo v Gostišče ob ribniku. Ob prijetni glasbi ljudskih godcev Haloških škorcev so se tudi zavrteli in zapeli. Zdenka Golub Starše • Ksenija Trs svojo drugo knjigo posveča potujočim knjižničarjem Poklic potujočega knjižničarja je premalo cenjen V Prepoljah so nedavno gostili potujočo knjižničarko Ksenijo Trs, kije od leta 1992 zaposlena v mariborski knjižnici. Obiskovalcem je podrobneje predstavila svojo drugo knjigo Potujoči utrinki, v kateri pripoveduje o poslanstvu potujočih knjižničarjev in posebnostih dela na bibliobusu. V drugem delu knjige je avtorica zapisala resnične prigode, ki jihje doživela z bralci pri svojem delu. Ksenija Trs svojega poklica ne bi zamenjala za noben denar na tem svetu, kljub temu da je kot mlado dekle sanjarila, da bi postala poklicna vojakinja. Pa to ne v pehoti, ampak v letalstvu ali pa v podmornici. Te želje se ji sicer niso uresničile, je pa nekaj let kasneje postala knjižničarka. Že od nekdaj je bila redna obiskovalka mariborskega bibliobusa in po spletu srečnih naključij se je leta 1992 pridružila ekipi. Na poklic knjižničarke je izjemno ponosna, to je njen sanjski poklic. Za svoje predano delo na bibliobusu je prejela Čopovo priznanje. Med drugim je tudi borka za pravice potujočih knjižničarjev. »Naš poklic v družbi ni cenjen. Od leta 2008 naprej ne prejemamo več ne dodatka za terensko delo in ne za težje pogoje dela. Je pa dejstvo, da smo na poti v vsakem vremenu, prilagajamo se pri prehranjevanju, svojih osnovnih higienskih in drugih osebnih potrebah. Pa ni toliko pomemben denar kot to, da nas omalovažujejo,« je poudarila Trsova, ki v svoji novi knjigi podrobneje opisuje delo potujočih knjižničarjev, njihove obremenitve in higienske izzive, tudi z iskanjem stranišča. »Nobelova nagrada za neumnost« Obseg dela potujočih knjižničarjev se iz leta v leto povečuje. Na leto namreč izposodijo okoli 160.000 enot, na mesečni ravni pa prejmejo med 2.000 in 3.000 naročil za knjižna gradiva. »Včasih wm Foto: EK Ksenija Trs je v Prepoljah predstavila svojo drugo knjigo Potujoči utrinki. Ksenija Trs je po rodu s Huma pri Ormožu, vendar večino časa živi v Mariboru. V letu 2021je izdala svoj knjižni prvenec, avtobiografijo z naslovom Kdo se boji črnega moža, v kateri je razgrnila svoje življenje, polno nasilja, iskanja poti iz njegovega začaranega labirinta, krepitve samozavesti ter odnosa do narave in ljudi. Je tudi pesnica in članica Sindikata kulture in narave Slovenije - Glosa iz mariborske knjižnice. Trenutno pripravlja že naslednjo knjigo, v mislih pa ima še več projektov. vstanem že ob štirih zjutraj, da pridem še pred šesto uro do skladišča. Svojim bralcem namreč želim pravočasno zagotoviti gradivo, ki ga potrebujejo. Vedno znova jih prosim, naj mi naročila posredujejo vsaj nekaj dni prej, vendar nekateri tega še vedno ne upoštevajo. Vem, da sem včasih komu zaradi tega tečna,« je povedala sogovornica. Sodelavci ji večkrat v šali rečejo, da bo prav gotovo prejela »Nobelovo nagrado za neumnost«. »Nekaterim ljudem grem precej na živce, ker jim dvigam pritisk, vendar ne morem iz svoje kože.« V drugi del knjige je avtorica uvrstila zanimive prigode oz. utrinke s svojimi bralci. V tridesetih letih dela se je Ksenija zelo povezala z obiskovalci bibli-obusa in na nek način je s svojim smehom, močjo in pozitivizmom postala maskota mariborske potujoče knjižnice. Svoje bralce zna tudi presenetiti, jih nasmejati. Vse te številne dogodivščine je Ksenija zapisala, zaradi njih je knjiga lah-kotnejša, bralce pa tudi nasmeji. Ena izmed njih je na primer ta, da je deklica izgubila listek, na katerega ji je mama zapisala, katere knjige naj prinese domov. Deklica je listek izgubila in si zapomnila samo nekaj v zvezi s kurami. Ksenija ji je izročila knjigo o vzgoji kokoši. Čez nekaj tednov pa je dobila sporočilo, da je mama v resnici potrebovala nasvete glede pedikure in mani-kire. Podobnih humornih zgodb je precej, pričajo pa predvsem o tem, kako tesne so lahko vezi med bralci in knjižničarji. »Vsekakor sem se naučila, da moraš v knjižnici še posebej lepo ravnati z otroki, saj nikoli ne veš, kateri izmed njih bo nekoč postal župan,« še v smehu doda Trsova. Estera Korošec Majšperk • Že deseti koncert in poklon ljudski pesmi Peli in igrali so po domače Veseli prijatelji so glasbena sekcija Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk. Konec oktobra so pripravili že deseti koncert Pojemo in igramo po domače. »Bil bi že 12., če nas kovid vmes ne bi ustavil,« je dejala Vida Novak, vodja Veselih prijateljev. Foto: Dragomir Murko Številni nastopajoči so si obljubili, da se prihodnje leto zopet srečajo. Kjer je doma pesem, je tudi veselje, pravijo. Oboje se je prepletalo tudi v Majšperku, kjer so za veselje, toplino pesmi in domačnost poskrbeli zbrani ljudski pevci in godci. »Bilo je zelo lepo, ob 10. obletnici pa še bolj prijazno,« je povedala Vida Novak, ki je po odhodu moža Jožefa, ki je bil dolga leta harmonikar in hrbtenica Veselih prijateljev, prevzela vajeti skupine. Na njeno povabilo so se odzvali številni; še več skupin bi se, če bi le imeli prostor in dodaten čas, je dejala. »Skupine se rade odzovejo, nikoli nimam težav, kajti gre za resnično prijetno druženje.« Ta pripravljenost skupin, da nastopijo v Majšperku v okviru tradicionalne jesenske prireditve, ji veliko pomeni - tudi zaradi spomina na moža. »Sedaj on ne more, zato pa jaz skrbim, da ljudska pesem ne zamre.« Sama ni članica Veselih prijateljev, je le organizacijski vodja, ki usklajuje nastope. Muzikanti, nabrani z vseh vetrov, od Pohorja do Hajdine, so namreč sooblikovalci kulturnega programa, številnih dogodkov in praznovanj, preigravajo pa vse: od ljudskih do narodnih viž. Skupino sestavljajo harmonikar Janko Bedrač, baritonist Dominik Vantur, kitarist Franc Jurič in klarinetist Janez Kozel. V Majšperku pa so ob gostiteljih nastopili še otroci iz vrtca Majšperk s harmonikarjem Anejem Vrbančičem, ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina, pevke ljudskih pesmi Kitice iz Markovcev, ljudski pevci Trta iz Zavrča, Fantje Ljubljančani, tamburaši iz Cirkulan, ljudski pevci Gmajnarji iz Makol, ci-trarka Doroteja Bedenik iz Rogaške Slatine, ljudske pevke iz Rogatca, Fantje treh vasi iz Svete Ane, ljudski pevci Paridolske korenine, ljudski pevci iz Kicarja, Postroužjeki s Keblja, ljudski pevci iz Paridola pri Šentjurju, Trio izpod Donačke gore ter stoperška folklorna skupina s plesno točko. MV torek • 7. novembra 2023 Turizem Štajerski 11 Za štiričlansko družino enodnevna smučarska vozovnica 140 evrov Slovenskim žičničarjem je na razpisu gospodarskega ministrstva uspelo pridobiti 71 milijonov evrov nepovratnega denarja. Med njimi so tudi smučišče Mariborsko Pohorje, Rogla in smučišče RTC Jakec Trije Kralji. Nova štirisedežnica na Treh Kraljih in šestsedežnica na Rogli bosta še letos pozdravili smučarje, ki pa bodo morali za vijuganje po belih strminah odšteti od 5 do 10 odstotkov več denarja. Projekti morajo biti zaključeni že ta mesec, kar pomeni, da bodo smučarji že v tej smučarski sezoni uživali v boljših pogojih za smuko, novo ponudbo pa bodo lahko koristili tudi pohodniki in kolesarji. Na Mariborskem Pohorju so na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport uspeli s projektom izgradnje nove štirisedežnice Ruška, nove vmesne postaje gondole ter z ureditvijo novih kolesarskih prog, stez za gorske gokarte in motoričnih parkov. Strošek novih pridobitev je ocenjen na 7,5 milijona evrov, na razpisu ministrstva jim je uspelo pridobiti Redne cene smučarskih vozovnic v sezoni 2023/2024 Dnevna vikend - odrasli Dnevna vikend - otroci H Rogla* 43 evrov 28 evrov ■ Mariborsko Pohorje 43 evrov 25 evrov RTC Trije Kralji 33 evrov 19 evrov *Enaka cena vozovnic od ponedeljka do petka šest milijonov evrov. Rogla je bila uspešna s projektom Park Mašinžaga, za katerega so prejeli osem milijonov evrov od skupno 11,3 milijona evrov, kolikor znaša celotna vrednost projekta. Osrednja investicija je nova šestsedežnica Mašinžaga, ki bo Foto: Smučišča.net Izgradnjo štirisedežnice na Treh Kraljih so začeli v začetku junija z rušitvijo, gradbena dela so jim sledila julija, nova žičniška naprava mora biti zaključena do konca tega tedna, 10. novembra. Vir: Splet smučarjem omogočila bistveno hitrejšo in udobnejšo izkušnjo. Nova pridobitev bo omogočala prevoz pohodnikov, kolesarjev in koles ter obiskovalcev, ki se bodo spuščali po letečem toboganu ali po stezi za gorske trikolesnike. V okviru kolesarskega parka pa je podjetje Unitur na Rogli uredilo še dve novi družinski progi. Na Treh Kraljih sedežnica in nova proga Več desetletij staro žičniško napravo na progi Veliki vrh na Treh Kraljih pa je že zamenjala štirisedežnica. »Sedežnica mora biti dokončana do 10. novembra, nato sledi še pridobivanje uporabnega dovoljenja in dovoljenja za obratovanje naprave,« je povedal Aleš Juhart. Štirisedežnica bo nadomestila t. i. krogce in bo po besedah Juharta bistveno povečala kakovost smučanja. »Zmanjšala bo čakalne vrste pri vstopu na napravo, pod napravo pa bomo uredili tudi novo smučarsko progo.« Na Treh Kraljih so za dopolnitev zimske sezone v okviru projekta prijavili še ureditev lokostrelskega poligona, kolesarskega Foto: Mojca Vtič Za zimsko smuko bo ob koncih tedna na večini smučišč treba odšteti več kot 40 evrov. parka in izgradnjo velike plezalne stene. Kot običajno, pa so smučarski centri že začeli predprodajo smučarskih vozovnic, ki so v tem času ponekod nekoliko cenejše kot lani v redni prodaji, sicer pa bodo redne cene vozovnic za odrasle večinoma presegle 40 evrov. V podjetju Unitur, ki upravlja smučarski center Rogla, so pojasnili, da so bili zaradi občutne rasti stroškov - predvsem cen energentov in stroškov dela - primorani zvišati ceno vozovnic za okoli 10 %. Aleš Juhart iz RTC Jakec Trije Kralji je dejal, da so cene vozovnic zvišali od pet do osem odstotkov, predvsem zaradi izgradnje nove naprave - štirisedežni-ce na Velikem vrhu, iz Marproma pa so sporočili, da cen vozovnic na Mariborskem Pohorju niso spreminjali. Prva smuka predvidoma v prvi polovici decembra Začetek smučarske sezone 2023/2024 je težko napovedovati, saj so slovenska smučišča v veliki meri odvisna od naravne- ga snega. »V primeru ugodnih vremenskih pogojev in nizkih temperatur začetek smučarske sezone načrtujemo v prvi polovici decembra,« so sporočili z Rogle, enake načrte imajo na Treh Kraljih, v Marpromu pa so postavili okviren datum začetka, to je 9. december. Z lansko sezono so bili žični-čarji praviloma zadovoljni. Na Rogli so v 112 dneh našteli nekaj več kot 196.000 smučarjev, kar pomeni, da je na Rogli v povprečju smučalo 1.751 smučarjev na dan. Po progah Mariborskega Pohorja so smučarji vijugali 124 dni. »S sezono smo bili zelo zadovoljni, razen prvi del januarja, ko nam je toplo vreme oteževalo zasneževanje in vzdrževanje prog,« so odgovorili iz podjetja Marprom. Aleš Juhart iz najmanjšega izmed trojice smučišč pa je dejal, da je sezona trajala 98 smučarskih dni ter da je bil obisk znotraj povprečja preteklih smučarskih sezon. »Glede na to, da smo bili priča nadpovprečno visokim temperaturam v novembru, decembru in v prvi polovici januarja, smo bili na koncu zelo zadovoljni z obiskom.« Mojca Vtič Ormož • Jeremičev mlin brez gradbenega in uporabnega dovoljenja »V petih letih menjali le ključavnice« Obnova nekdaj mogočnega mlina v trinadstropni stavbi v naselju Dobrava in postavitev etnološko-tehničnega muzeja je bila velika želja nekdanjega ormoškega župana Alojza Soka. Zato je občina pod njegovim županovanjem v objekt vložila približno 140.000 evrov, obnovila dve strehi, zamenjala stavbno pohištvo ter napeljala vodovod in elektriko, potem pa je vse zastalo. Razočaran, ker novo vodstvo občine s projektom ni nadaljevalo, je na nedavni tiskovni konferenci ormoški NSi pozval k pojasnilu, kakšne načrte, če sploh, ima občina s to za Ormož pomembno kulturno dediščino. Je vlaga načela opremo? »Pet let se namreč z izjemo menjave ključavnic ni naredilo popolnoma nič. Čeprav smo bili že zelo daleč. Govorimo o zeleni destinaciji, imamo odlično lokacijo, ker gre za obsežen projekt, bi lahko mlin seveda obnavljali tudi postopno. Za potrebe bodočega muzeja smo nabavili že tudi veliko kmetijske opreme, kupili pa tudi dva stara mlina, ju razstavili in pripel j ali v Dobravo. Iz njiju bi lahko v režijskem obratu izdelali enega, ki bi funkcioniral. Dejansko bi Jeremičev mlin še lahko mlel. Ker je v objektu vlaga, sem hotel preveriti, ali je kaj poškodovala opremo, a to ni bilo mogoče, saj, kot že rečeno, moj ključ ni več odpiral vrat.« Da na Jeremičev mlin na občini nikakor niso pozabili, odgovarja župan Danijel Vrbnjak, so se pa najprej lotili urejanja potrebne dokumentacije. »Prvi korak je bil izdelava idejne zasnove, sledila je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ugotovili smo, da obstoječi objekt nima ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja, zato se s tem zdaj ukvarjamo, poleg tega moramo na določenem delu zemljišča urediti namensko rabo, za kar poteka postopek lokacijske preveritve.« Glede opisanih postopkov pa se Sok sprašuje, o kakšnem gradbenem dovoljenju je govora: »Saj ga v primeru obnove, ko ne spreminjaš gabaritov, ne potrebuješ.« - ^ - Nekdanji župan Alojz Sok obžaluje, da obnova Jeremičevega mlina stoji, sedanji, Danijel Vrbnjak, pa pravi, da je treba najprej urediti potrebno dokumentacijo. Občina od projekta ni odstopila Tudi aktualna občinska uprava, razlaga Vrbnjak, sledi načrtu o obnovi danes zapuščenega Jeremičevega mlina, njegovi revitalizaciji in uporabi v javno dobro. »Njegova vloga bi bila večnamenska: v njem bi postavili kmetijski muzej z mlinom, uredili tri apartmaje s skupno osmimi ležišči, prostor bi lahko služil tudi za razne prireditve, saj bi bili v njem dvorana s 44 sedeži in restavracija. V načrtu je še del za dejavnost krožnega gospodarstva, postavitev montažnega odra na dvorišču, začasnih tribun, parkirišč in seveda uredi- tev okolice z ozelenitvijo.« O tem, koliko denarja bi za vse našteto potrebovali, župan tokrat ni govoril, je pa že pred časom povedal, da ga v proračunu za obnovo Jeremičevega mlina ni, zato bodo sredstva zanjo skušali pridobiti na razpisih. Senka Dreu Foto: M H 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 7. novembra 2023 Cirkulane • Razpisali nadomestne volitve 5.000 evrov za izvedbo Decembra bodo v občini Cirkulane izvedli nadomestne volitve za člana oz. članico občinskega sveta. V začetku avgusta je namreč po krajši bolezni preminil Simon Milo-šič, svetnik SDS. Število Članov v občinskem svetu je odvisno od velikosti občine. V Cir-kulanah jih je lahko samo devet. Cirkulanski občinski svet že nekaj časa deluje v okrnjeni obliki. O pomembnih zadevah v občini trenutno odloča osem svetnikov, eno mesto pa ostaja prazno. Občinska volilna komisija, ki jo vodi Sabina Peter, je zato za nedeljo, 17. decembra 2023, razpisala nadomestne volitve za enega člana občinskega sveta. Izvedle se bodo v volilni enoti 1, ki obsega naselja Dolane, Cirkulane in Veliki Vrh. Na volišča bo povabljenih približno 600 volilnih upravičencev. Roki za volilna opravila so sicer začeli teči v ponedeljek, 2. oktobra. Občinska volilna komisija kandidature sprejema najkasneje do 16. novembra. Po tem datumu bodo imena kandidatov objavili na občinski spletni strani in v drugih glasilih občine. Izvedba nadomestnih volitev, ki poteka enako kot lokalne volitve, bo občino stala od 4.000 do 5.000 evrov. Omenjeni postopki veljajo izključno v občinah, kjer volijo po večinskem volilnem sistemu, torej tam, kjer je članov občinskega sveta 11 ali manj. V občinah, kjer velja proporcionalni volilni sistem, pa v tovrstnih primerih izvedba nadomestnih volitev ni potrebna, saj mesto zasede tisti svetnik oz. svetnica, ki je na lokalnih volitvah drugi po vrsti prejel največ glasov. EK Podlehnik • 25 let Turističnega društva Podlehnik Predstavili zbornik in film Konec oktobra je v večnamenskem kulturno-turističnem centru Podlehnik potekala slavnostna prireditev ob jubileju Turističnega društva Podlehnik. 25-letnico delovanja društva so obeležili z izdajo ter predstavitvijo zbornika in promocijskega filma. Zbornik je predstavila Milena Furek, dolgoletna sodelavka v društvu, promocijski film o zgodovini in delovanju pa Marica Repinc. V društvu deluje več skupin: skupina za ohranjanje šeg in navad, humoristična skupina, ljudski godci Haloški veseljaki, Orači z Golega Vrha, božično-novoletna skupina in turistični podmladek, ki promo-virajo društvo in domačo občino po vsej Sloveniji ter izven meja naše domovine. Izdali smo razglednice, zloženke, priponke, tri knjige: Na mavrični strani Haloz, Vodnik po občini Podlehnik, Gozdna učna pot, Zbornik ob 20-letnici delovanja društva, posneli CD in tri filme. Turistično društvo se lahko ponaša z lepim etnološkim muzejem na Gorci in lopo, kjer so na ogled različni predmeti iz zgodovine kraja. Uredili so studenec v dolini, ki je 30 let sameval in propadal, ter ob njem postavili gozdno učno pot. V upravljanju imajo viničarski muzej, za katerega lepo skrbijo. Lani so obnovili eksponate, mize in postavili fotografije za naše zanamce. Člani se zadnja leta zelo trudijo aktivno propagirati haloško turistično destinacijo in iščejo nove poti, s katerimi bi privabili čim več turistov. Za goste pripravljajo turistične programe za nekaj ur, celodnevni izlet, 'vandranja' po Halozah, degustacije kakovostnih vin, kulturnozgodovinske programe ter zabavne in humoristične nastope. V četrt stoletja se je v društvu zvrstilo veliko članov, mnogi med njimi so s svojim delom prispevali k razvoju društva in zapustili neizbrisen pečat. Na proslavi z bogatim kulturnim programom so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim članom, ustanovnemu članu društva in prvemu predsedniku Francu Drobniču ter zahvale vsem, ki jih podpirajo pri njihovem delu in razvoju. Ob zaključku so razrezali tudi torto Ptujskih pekarn. Zdenka Golub Hajdina, Podravje • Osnovne šole uspešne na razpisu šolskega ministrstva Poldrugi milijon za digitalno izobraževanje osnovnih šol Slovenski šolski sistem v zadnjem času daje velik poudarek digitalnemu izobraževanju tako strokovnih delavcev kot učencev. Za razne projekte, kot so Digitrajni učitelj, E-šobka torba in Dvig digitalne kompetentnosti, bo namenjenih več milijonov evrov. Po mnenju Mitje Vidoviča, ravnatelja OŠ Hajdina, so digitalne kompetence ključnega pomena za izobraževanje, delo in aktivno participacijo v družbi. Hajdinski učenci vsa ta znanja pridobivajo v okviru dejavnosti Digitalne veščine, ki jo na šoli izvajajo drugo šolsko leto zapored. V naslednjih treh letih pa bo še nekoliko večji poudarek na usvajanju digitalnih veščin. Pred dnevi so namreč izvedeli, da so bili uspešni na razpisu Eksperimentalni projekti - celovit razvoj digitalnih kompetenc in temeljnih znanj računalništva in informatike, ki so ga prijavili s pomočjo ZRS Bistra Ptuj. »V okviru programa se bodo učenci učili osnovnega rokovanja z računalniki, tablicami in drugimi digitalnimi napravami. Naučili se bodo uporabljati orodja, ki jim bodo v pomoč pri iskanju informacij, učenju, komunikaciji in življenju nasploh. Spoznali bodo tudi osnove programiranja in robotike ter umetno inteligenco. Zelo velik poudarek bo tudi na varnosti na internetu. Za učitelje in strokovne delavce bodo potekala usposabljanja in vzpostavili bomo tudi podporno spletno okolje,« je izpostavil Vidovič. Ena dodatna zaposlitev za vodenje projekta Gre za projekt Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v višini fl OŠ Hajdina bo skupaj s partnerji oblikovala smernice za poučevanje s pomočjo digitalne tehnologije. Porazni rezultati digitalizacije v Švedski Pri uvajanju digitalizacije v šolstvo bo treba najti pravo mero. Švedska, ki je bila med vodilnimi državami na tem področju in kjer so malčki tablice uporabljali v vrtcih, je že stopila korak nazaj. V šole ponovno uvajajo tiskane učbenike, branje v tišini in pisanje na roke. Mednarodni testi so namreč pokazali velik upad bralne pismenosti švedskih šolarjev. 1,5 milijona evrov. V projektu bo poleg vodilnega partnerja OŠ Hajdina sodelovalo 23 partnerjev, med njimi je večina osnovnih šol Spodnjega Podravja, ter Intera, Inovatio in Al. Zunanji izvajalci (podjetja in ZRS Bistra) bodo za izvedbo projekta prejeli 100.000 evrov, za vodenje in koordinacijo je namenjeno 92.000 evrov, vsaka sodelujoča šola bo prejela po 46.000 evrov, razvojne šole pa 29.000 evrov. Večji del denarja predstavljajo stroški plač (60 %), preostanek pa materialni oz. pavšalni stroški. V projektu bodo sodelovali strokovni delavci, vključno z ravnatelji, ciljna skupina pa so predvsem otroci, učenci in dijaki. Za izvajanje in koordinacijo projekta bodo lahko dodatno zaposlili eno osebo, dodatno pa bodo plačani tudi učitelji, ki bodo sodelovali pri izvedbi. Vsi sodelujoči zavodi si lahko obetajo tudi dodatna finančna sredstva za nabavo opreme ter materialne stroške. Estera Korošec Slovenija, Podravje - Iz Skrinje domačih viž Ansambel Dar z novo skladbo in priredbo Ansambel Dar je slovensko narodno-zabavno sceno obogatil leta 2016. Fantje še vedno sledijo svojemu reku: glasba je dar. Prav tako pa pridno bogatijo zakladnico slovenskih narodno-zabav-nih viž z lastnimi skladbami. Tudi zanje je bilo kovidno obdobje, ko se je število nastopov močno zmanjšalo, svojevrstna preizkušnja, ki ji je sledila nova, ker sta leta 2021 svojo glasbeno pot v ansamblu sklenila Domen Hohler in pevec, drugi basist Marko Žagar, tako da so morali k sodelovanju povabiti nove glasbenike, kar jim je odlično uspelo. »Na preizkus smo najprej povabili odličnega mladega harmonikarja Matica Balanta iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Odlično smo se ujeli, z Matičevo pomočjo smo na preizkus že kmalu povabili tudi odličnega vokalista Matjaža Meha iz Raven pri Šoštanju. Tako se je za ansambel Dar začelo novo in zelo uspešno obdobje. Seveda je bilo potrebnih veliko vaj, ki so bile malo v Ravnah pri Matjažu, malo pri kitaristu Andražu v Loški Gori pri Zrečah, malo v Špitaliču pri pevcu Roku in malo pri harmonikarju Maticu v Podgorju pri Foto: zasebni arhiv Ansambel Dar Slovenj Gradcu. Sledil je prvi televizijski nastop v oddaji V petek zvečer in uspešno opravljen ognjeni krst festivalskih odrov na predizboru za Vurberški festival. Ob številnih nastopih je sledila potrditev kakovosti in potenciala nove zasedbe. Na jubilejnem tridesetem festivalu narodno-za-bavne glasbe Vurberk 2022 smo postali absolutni zmagovalci. Prejeli smo kar tri nagrade: pla- keto Lojzeta Slaka za najboljšo izvedbo po mnenju strokovne komisije, prvo nagrado občinstva in zlatega zmaja,« so o kadrovskih spremembah v ansamblu Dar in njegovem novem zagonu povedali člani ansambla Matjaž, Rok, Matic, Andraž in Rok. Letos so izdali že deveto lastno skladbo, Tvoje modre oči. Pridružila se je skladbam: Kako lepo je, Še enkrat zapojmo, Pod tvojim oknom, Najlepši cvet življenja, Pomlad, Spitalska dolina, Prijatelji, kozarce dvignimo in Pa kaj, če se zgodi, zmagovalni skladbi jubilejnega tridesetega festivala narodno-zabavne glasbe Vurberk 2022. Ob lastnih skladbah pa se posvečajo tudi obujanju starejših viž iz zakladnice na-rodno-zabavne glasbe, je povedal Rok Zorko, ki je tudi avtor prve lastne skladbe ansambla Dar z naslovom Kako lepo je. Tako so pred dnevi na novo posneli uspešnico pohorskega godca Tineta Lesjaka, polko Nič ne de, ki so jo v originalu izvajali Bratje iz Oplotnice, za katero je besedilo napisal legendarni besedilopi-sec Marjan Stare. Za skladbo so posneli tudi zabaven videospot v sodelovanju s produkcijama Pratnemer in Magični spomini. Peterica darovcev si želi tudi v prihodnje čim več nastopov na veselicah, porokah, rojstnodnev-nih zabavah in ob drugih priložnostih. Ljubitelje njihove glasbe pa vabijo, da jih spremljajo na njihovem Facebook in Instagram profilu, prav tako pa tudi k ogledu videospotov na njihovem YouTube kanalu. MG Foto: EK Foto: EK Foto: ZG Rokomet V Gorišnid Velika Nedelja, na Ptuju Krka Stran 14 Rokomet November prinaša pomembne odgovore Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Nogomet Pomembni zmagi za Videm in Zavrč Stran 15 Tenis Slovenke v Španijo z željo po uvrstitvi med najboljše štiri Stran 15 íPoiíuiajt¿ naí na íuitounan í^htu! RADIOPTUJ tea- a/Uetct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 15. krog Šumarji ostajajo »najboljša stranka« murašev Jasno je, da je v športu vsake serije - bodisi pozitivne ali negativne - enkrat konec. Ekipa, ki negativno prekine, je v tem primeru seveda zadovoljna, na drugi strani pa je prisotno razočaranje. V teh vlogah sta se po koncu Murine serije brez zmage na Fazaneriji - trajala je od letošnjega maja in je obsegala šest tekem - znašli ekipi Mure in Aluminija. Nogomet • 1. SNL Kot je murašem po koncu tekme 'padel tovor s hrbta', tako so šumarji z njim stopali z igrišča. Najbližje izenačenju so bili v zadnjih sekundah tekme, ko je Tin Matic celo zatresel mrežo, a je bil v prepovedanem položaju. 26-letni Hrvat, ki je pred tem na slovenskih zelenicah tresel mreže v dresih Bilja, Triglava in Celja, bo tako moral na svoj prvenec pri Aluminiju še počakati ... Trener Aluminija Robert Pevnik je po tekmi z Olimpijo (0:0) naredil le eno spremembo v začetni enajste-rici, namesto poškodovanega Luke Koblarja je od prve minute dalje igral Že videno, pričakovano ... Le osem doseženih zadetkov na petih tekmah 15. kroga je najmanj, kar so slovenski nogometni prvoli-gaši doslej zmogli v sezoni 2023/24. K temu v največji meri botrujejo razmočena igrišča, saj je bila prejšnja naj negativna številka dosežena v prejšnjem krogu - 11 golov. Gostje so bili v tem krogu zelo uspešni, osvojili so kar 80 % točk. Edine točke za domačine je dosegla Mura, ki do tega kroga doma sploh še ni zmagala! Derbi kroga je bil odigran v Celju, kjer je vodilno moštvo lige pričakalo aktualne državne prvake. Na stadionu Arena Z'dežele se je zbralo nekaj več kot 3000 gledalcev, na igrišču pa se ni zgodilo nič nepričakovanega. Edini gol na tekmi je padel - ja, uganili ste - iz penala! Tudi to, katero moštvo ga je doseglo, ni vprašanje za milijon dolarjev, ampak bolj za - prebito paro ... Sam kontakt za penal je morda celo obstajal, ne dvomimo, da bodo to pri sodniški organizaciji z lahkoto pojasnili (če se bodo sploh oglasili). Veliko bolj je sporno to, da za Olimpijo veljajo eni kriteriji, za vse druge klube pa drugi. Kako si sicer drugače razlagati nedosojeni penal (o razveljavljenem golu Aluminija na tem mestu niti ne bomo govorili) v prejšnjem krogu v Stožicah. Takrat je celotna nogometna javnost videla jasen in očiten prekršek igralca Olimpije v kazenskem prostoru, ko je povsem očitno na tla spravil igralca Aluminija z zadrževanjem njegove roke pod pazduho, pa sodnika v VAR-sobi glavnega sodnika nista povabila niti na ogled posnetka!?! Celo nekoč cenjeni mednarodni sodnik kot gost v TV-oddaji v tem ni videl ključne napake, ampak je govoril o nekakšni nenatančni opredelitvi to- vrstnega prekrška?!? Poraz Celja sta (ob Olimpiji) izkoristila še dva konkurenta za vrh, Koper in Maribor, in se približala na dve oz. devet točk do vodilnega moštva. Koprčani so neporaženi že enajst zaporednih krogov, tokrat so z minimalnim izidom ugnali Rogaško. Za varovance trenerja Oskarja Drobneta se je serija porazov podaljšala na pet ... Maribor v Domžalah ni imel lahkega dela, z zgodnjim golom so jim ga domačini še otežili. Razlika med Mariborom pred prihodom Anteja Šimundže in po njegovem prihodu pa je v tem, da fantje v vijoličastem sedaj kažejo veliko več želje po uspehu, v sami igri pa so bolj konstantni. Napake se še dogajajo (v Domžalah je takšno za prejeti gol npr. storil Ka-rič), dela je še res veliko, a s trudom na zelenici si igralci velikokrat zaslužijo „poljub sreče", kot bi lahko tokrat imenovali izjemen strel Lorberja. V dobri seriji vztraja Kalcer (dve zmagi in trije remiji na zadnjih petih tekmah), ki je tokat slavil na tekmi z Bravom in se oddaljil od dna lestvice. Radomljani so v podobni formi kot v zaključku lanske sezone, ko so bili neporaženi na 11 zaporednih tekmah. REZULTATI 15. KROGA: Mura - Aluminij 1:0 (0:0); Domžale - Maribor 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Krstovski (11.), 1:1 Lorber (45.), 1:2 Soudani (47.); Rogaška - Koper 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Jelenič (26.); Bravo - Radomlje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Nuhanovic (1.), 0:2 Kukovec (84.). Celje - Olimpija 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Rui Pedro (36., z 11 m). 1. CELJE 2. KOPER 3. OLIMPIJA 4. MARIBOR 5. BRAVO 6. MURA 7. KALCER RADOMLJE 8. DOMŽALE 10. ROGAŠKA 10 2 8 5 2 31:12 24:12 29:19 22:16 20:20 17:23 6 15:18 9 18:26 9 15:23 Mura - Aluminij 1:0 (°:0) STRELEC: 1:0 Tripi (53.). MURA: Mihelak, Sadriu, Morris, Maruško, Cottrell (od 67. Jovicevic), Jurišic, Tripi, Brkic (od 67. Kous), Trontelj, Maroša (od 93. Spasojevic), Shabanhaxhaj. Trener: Vladimir Ver-mezovic. ALUMINIJ: Petek, Kosi (od 59. Katuša), Šubaric, Zeljkovic, Pečnik, Martic, Jagic (od 85. Gorenak), Jo-van, Jovanovic (od 85. Bilji), Baskera (od 59. Matic), Susso. Trener: Robert Pevnik. Mario Šubaric. Na razmočenem igrišču je bilo hitro vidno, da bo ekipa, ki bo prva dosegla zadetek, zelo blizu celotnemu izkupičku. Priložnosti so bile na obeh straneh redke, v zaključkih akcij je tako enim kot drugim zmanjkalo nekaj odločnosti in iznajdljivosti. Aluminij je tokrat uspel na začetku dvoboja zadržati mrežo nedotaknjeno, kar je bila v taboru šumarjev prva želja. Druga, da bi dosegli zadetek, je bila težje izvedljiva, sploh zaradi tega, ker niso sprožili niti enega samega strela v okvir vrat domačega vratarja Klemna Mihelaka. Do polčasa je ta statistični podatek ostal na ničli tudi pri domačih, ki pa so v nadaljevanju vendarle dosegli gol, ki se je izkazal za odločilnega. Po nekoliko nespretnem izbijanju Foto: Jure Banfi Nogometaši Aluminija so še drugič v sezoni z identičnim izidom klonili proti Muri. žoge Aleksandra Zeljkovica v kot je Jurišic odlično izvedel udarec iz kota, Amadej Maroša je na bližnji vratnici žogo spretno preusmeril proti golu, kjer se je v bližini na pravem mestu znašel Filippo Tripi in jo potisnil v mrežo - 1:0. Za 21-letnega Italijana je bil to prvi gol na slovenskih zelenicah (v 28. tekmi). Pobudo v igri so nato pričakovano prevzeli šumarji, pri katerih sta vstopila Katuša in Matic. Plod podjetnej-še in bolj ofenzivne igre je bilo nekaj nevarnih poskusov, a Jovanovic, Katuša in Bilji niso ogrozili Murine zmage. Mura je tako še drugič v sezoni z identičnim izidom ugnala Aluminij, ki tako ostaja ena njenih 'najboljših strank'. Na zadnjih devetih medsebojnih srečanjih v 1. ligi so črno-beli slavili sedemkrat, dvakrat pa sta se tekmi končali z remijem. Robert Pevnik, trener Aluminija: »Tekma je bila zelo izenačena, v prvem polčasu smo celo mi imeli lepše situacije za boljši zaključek, a smo bili premalo odločni in samozavestni. O zmagovalcu je odločila ena nedoslednost pri prekinitvi, ko bi morali bolje zapreti poti do svojega gola. Po prejetem golu smo imeli pobudo, a smo ostali brez realizacije. Fantom ne morem ničesar očitati, manjkala je le koncentracija v zaključkih.« Gašper Pečnik, Aluminij: »Srečanje z naše strani ni bilo slabo, tokrat smo dobili dovolj dvobojev in t. i. drugih žog. Po prejetem golu smo stopili više, tako da smo puščali nekaj več prostora na sredini, žal pa se nam tveganje ni izšlo vsaj za izenačujoči gol. Žal nam je tega razveljavljenega gola v zadnjih trenutkih tekme, ko je bil naš igralec v prepovedanem položaju.« Vladimir Vermezovic, trener Mure: »V srečanju dveh izenačenih ekip smo mi izkoristili eno od svojih priložnosti, zato smo zasluženo zmagali. V prvem polčasu nismo imeli prave energije, kar pa se je v drugem polčasu izboljšalo. Po golu smo se sprostili, igralcem lahko samo čestitam za zelo korektno oddelano tekmo do konca.« JM Nogomet • Ženska liga Z novim trenerjem znova na ustaljeno pot dela 2 10 8:30 32 29 27 23 21 18 16 11 11 8 JM Cerklje - Drava Ptuj 3:1 (1:1) STRELKE: 1:0 Hana Feratovic (1.), 1:1 Lana Zalar (9.), 2:1 Marcela Kos (52.), 3:1 Jerca Plevel (56.). WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Gaja Kirbiš, Daša Kirbiš, Selma Šabotic, Pia Ciganovic, Eva Vidovič, Nuša Štumberger, Anja Lončarič, Lana Zalar, Maša Potočnik, Ana Lenka Bedrač Plazovnik. Trener: Danilo Lončarič. RDEČI KARTON: Neža Forštnarič (72., Drava). Za nogometašicami ptujske Drave je naporno obdobje, saj jih je odhod trenerja Sandija Bauerja precej potrl. Tudi treningi v tem obdobju niso bili na želeni ravni, zato je bilo na naslednji prvenstveni tekmi pričakovati težak obračun. Tega je že vodil novi strateg, to je v prejšnjem tednu postal Danilo Lončarič. Na uvodnem nastopu se je soočal s precejšnjimi nevšečnostmi, v prvi vrsti zaradi odsotnosti treh igralk: Taja Lončarič in Nuša Forštnarič sta poškodovani, Ines Krajnc pa je bila vpoklicana na akcijo reprezentance v malem nogometu. S Cerkljankami so se Ptujčanke v letošnji sezoni že dodobra spoznale, saj so se najprej v 2. krogu prvenstva z njimi merile na Ptuju (1:5 za gostujočo zasedbo), nato pa še enkrat v pokalnem tekmovanju, kjer so po neodločenem izidu v rednem delu (1:1) napredovale po streljanju kazenskih strelov (6:5). Tretja tekma je bila v nedeljo na meji regularnosti, saj je bilo igrišče dodobra razmočeno. V takšnih razmerah so en polčas še lahko konkurirale domačinkam, v drugem pa se je pokazalo pomanjkanje treningov v zadnjem obdobju. „V prvem polčasu je bila naša igra kljub težavnemu igrišču solidna, tudi rezultat 1:1 je to potrjeval. V drugem polčasu je ob pomanjkanju treningov sledil še velik padec koncentracije in poraz je bil neizbežen. Kljub temu vsi v klubu upamo, da smo stvari sedaj postavili na svoje mesto, se pa zavedamo, da nas za nadaljnji napredek čaka trdo delo," je po tekmi povedal Leon Kodrič, trener mlajših selekcij v ptujskem klubu. JM Ženska liga REZULTATI 11. KROGA: Cerklje Drava Ptuj 3:1 (1:1), Olimpija Ljubljana - Ljubljana 0:1 (0:0), Mura Nona - Gažon 19:0 (7:0), Krim - Primorje Gaia Naturelle 1:3 (1:1). Foto: Črtomir Goznik Igralke WFC Drava Ptuj v Cerkljah niso ponovile igre iz medsebojnega pokalnega srečanja z Gorenjkami, ko so jih po 11-metrovkah izločile v četrtfinalu. 1. MURA NONA 2. OLIMPIJA 3. LJUBLJANA 4. RADOMLJE MEDEX 5. PRIMORJE GAIA 6. CERKLJE 7. DRAVA PTUJ 8. GAŽON 9. KRIM 10 0 0 86:2 2 64:2 3 31:11 2 20:6 4 19:32 4 14:25 7 5:53 8 1:68 7 3:44 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 7. novembra 2023 Rokomet • NLB liga, Jeruzalem Ormož November prinaša pomembne odgovore V oktobru 2023 so Ormožani, člani Lige NLB, odigrali štiri tekme, od tega tri v gosteh in le eno na domačem Hardeku. Izkupiček - dve zmagi (Slovan Ljubljana, Škofljica) in dva poraza (Koper, Trimo Trebnje) - je zadovoljiv. »Oktober lahko z vidika našega kluba ocenimo s štirico. Mogoče bi se dalo kaj več iztržiti pri Kopru na Bonifiki, a žal nismo bili dovolj razpoloženi za presenečenje. Najboljšo predstavo smo zagotovo prikazali proti Slovanu na Kodeljevem, doma pa smo po hudi borbi minimalno in ob veliki meri športne sreče premagali žilavo Škofljico. Proti Trimu nam žal v oslabljeni zasedbi ni šlo nič od rok in nog že od prve sekunde tekme. Omenili smo športno srečo proti Škofljici, žal pa smo v oktobru ostali brez Davida Bogadija, ki se je huje poškodoval na tekmi proti Slovanu, za nekaj časa pa tudi brez Tadeja Soka, našega prvega strelca ekipe, ki že v Trebnjem ni nastopil. Tudi njegov nastop proti Sevnici na pokalni tekmi in Svišu v državnem prvenstvu je pod velikim vprašajem. V tem mesecu je bil operiran tudi Jan Mlač Černe, ki ga zdaj čaka dolgo okrevanje. Zanj je sezona 2023/24 že Foto: Davorin Arnuga Rokometaši Jeruzalema Ormoža so morali v dramatični končnici dvakrat potrditi zmago. zaključena. Škoda za te fante, ki so bili gonilna sila ekipe,« je oktober z bolj žalostnim kot veselim tonom opisal kapetan Jeruzalema, vratar Tomislav Balent. V novembru 2023 Ormožane čakajo le tri tekme, vendar so izjemno pomembne. V sredo, 8. novembra, je na sporedu gostovanje v Sevnici, v šestnajstini finala Pokala Slovenije. V soboto, 11. novembra, ob 19.00 na Hardek prihaja letos odlični Sviš iz Ivančne Gorice. Teden dni kasneje četo trenerja Saše Prapotnika čaka še gostovanje v Ljubljani. »Želimo zmagati na vseh treh tekmah. Z zmago v Sevnici bi si zagotovili uvrstitev med 16 najboljših ekip v pokalnem tekmovanju, zmagi proti Svišu in Ljubljani pa bi nas odpeljali daleč od mest, ki vodijo ligo nižje. Odpeljali bi nas v zgornji del lestvice, kjer si letos želimo zaključiti sezono 2023/24,« je o tekmah Jeruzalema v tem mesecu povedal Teo Šulek, krožni napadalec Jeruzalema in pomemben mož v osrčju ormoške obrambe. Sevnica letos nastopa v 2. DRL, sicer pa gre za klub z bogato rokometno tradicijo, ki je v preteklosti že igral v najvišjem rangu tekmovanja. Sevnica se lahko pohvali, da je v svetovno rokometno orbito izstrelila Blaža Janca, danes enega najboljših igralcev na svetu in igralca slovite Barcelone. Previdnost na pokalnih tekmah nikoli ni odveč, čeprav bi bila zmaga Sevnice proti Ormožanom veliko presenečenje. Ekipa Jeruzalema je tudi med prazniki trenirala vsak dan, saj se zaveda zahtevnosti novembrskih tekem in kaj lahko v primeru uspeha ta mesec prinese klubu. Uroš Krstič Rokomet • Pokal Slovenije V Gorišnici Velika Nedelja, na Ptuju Krka Med tednom bodo odigrane tekme šestnajstine finala Pokala Slovenije v rokometu. Ekipe iz Spodnjega Podravja čakajo zanimivi obračuni. Najlažje delo ima na papirju Ormož, ki v Sevnici (2. SRL) ne bi smel imeti težav s prebojem v osmino fi- nala. Posebej zanimivo bo v torek v Gorišnici, kjer se bosta drugič v tej sezoni srečala lokalna rivala, člana 1. B-lige. V prvenstvenem srečanju so bili uspešnejši Nedeljani, ki so sredi septembra v 2. krogu zmagali z izidom 23:26. Od takrat se je nekaj stvari spremenilo, predvsem imamo v mislih zamenjavo na trenerski klopi Gorišnice (Ivana Hrupiča je zamenjal Alan Potočnjak). Ekipi sta v spodnjem delu tabele, Velika Nedelja je v osmih krogih osvojila 4, Gorišnica pa 2 točki. Srečanje ne bo zanimivo Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice in Velike Nedelje se bodo v torek srečali drugič v sezoni, tokrat v pokalni tekmi. Prvenstveno je dobila Velika Nedelja, se jim lahko Gorišnica oddolži s pokalnim napredovanjem? Plavanje • PA Kurent Kurenti zelo uspešno v Čakovcu Pred prazniki je v hrvaškem Ča-kovcu potekalo mednarodno tekmovanje v plavanju. Na njem so poleg hrvaških nastopali tudi plavalci in plavalke iz Madžarske, Srbije in Slovenije. Barve Plavalne akademije Kurent je zastopalo 20 plavalcev, spremljala pa sta jih trenerja Borut Petrovič in Boštjan Maračič. Za PA Kurent so na tekmovanju nastopali: Ana Črepinko, Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Brina Mojsilovič Meznarič, Zala Mojsilovič Meznarič, Sofija Peter-šič, Pija Pisar, Nuša Planinšec, Brina Ros ter Mare Kancler, Jaka Krajnc, Žiga Medik, Rene Mesarič, Vid Petek, Timotej Plošinjak, Lovro Polanec, Tjaš Sel, Jaka Štalcer in Nejc Vizjak. Najboljše rezultate so dosegli: Eva Hvalec (2009) - 1. mesto 100 m delfin in 200 m prosto, 3. mesto 50 m prosto in 50 m delfin; Nejc Vizjak (2011) - 3. mesto 50 m prsno in 100 m prsno; Brina Mojsilovič Meznarič (2012) - 2. mesto 100 m delfin; Jaka Štalcer (2010) - 4. mesto 50 m prosto in 100 m prosto. Večina plavalcev in plavalk PA Kurent je izpolnila prve norme za državna prvenstva. UR Nogomet • 2. SNL Prekmurska rivala izenačena na vrhu Derbi kroga je bil odigran v Ajdovščini, kjer so pri domačem Primor-ju gostovali vodilni Beltinčani. Po prvem polčasu je bil bolj zadovoljen gostujoči strateg Damjan Gajser, po zaključku tekme pa domači Milan Andelkovič. Odločitev je padla v začetku drugega polčasa, ko so domačini obrnili izid v svojo korist. Poraza vodilnih Beltinčanov pa tekmeci niso najbolje izkoristili; izjema so Lendavčani, ki so slavili v Novem mestu (ob tem ima Nafta še tekmo manj, v četrtek jo čaka zaostala tekma z Ilirijo). Med ekipami z vrha lestvice je boleč poraz doživel Triglav, ki je pred domačimi navijači klonil proti sežanskemu Taboru. Za Sežance je to po devetih porazih in šestih remijih prva zmaga v sezoni ... Manj od pričakovanj so dosegli tudi Goričani, ki so v zelo slabi formi - na zadnjih petih tekmah so osvojili le dve točki. V nedeljo so do ene prišli šele v zadnji minuti sodnikovega podaljška, ko je zadel kapetan Nejc Mevlja. V zadnji minuti je padla odločitev o zmagovalcu tudi na tekmi v Slovenskih Konjicah, kjer je domača zasedba Dravinje pod vodstvom Almirja Sulejmanoviča klonila proti gostom iz Dekanov. Futsal • 1. SFL REZULTATI 16. KROGA: Dravinja - Jadran Dekani 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Zonta (90.); Triglav Kranj - Tabor Sežana 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Šalja (24., z 11 m), 1:1 Gonzalez (44.), 1:2 Gonzalez (63.); Fužinar Ravne - TKK Tolmin 0:0; Gorica - Brinje Grosuplje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Kene (43.), 1:1 Mevlja (95.); Primorje Emundia - Beltinci Klima Tratnjek 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Čakš (7.), 1:1 Gulič (46.), 2:1 Ignjatovič (50.), 3:1 Jerin (94.); Krka - Nafta 1:2 (0:2); strelca: 0:1 Igrec (34.), 0:2 Igrec (36.), 1:2 Kova-čič (92.). Tekmi Ilirija 1911 - Vitanest Bilje in Kety Emmi & Impol Bistrica - Rudar Velenje sta bili odigrani v ponedeljek. 1. BELTINCI TRATNJEK 16 10 3 3 29:12 2. NAFTA 1903 15 10 3 2 29:14 3. PRIMORJE EMUNDIA 16 9 4 3 24:15 4. TRIGLAV KRANJ 16 8 4 4 26:17 5. GORICA 16 7 4 5 25:16 6. K. E. BISTRICA 15 7 3 5 22:19 7. JADRAN DEKANI 16 6 5 5 21:19 8. BRINJE GROSUPLJE 16 6 4 6 23:19 9. TKK TOLMIN 16 6 3 7 20:27 10. VITANEST BILJE 15 5 4 6 28:28 11. FUŽINAR RAVNE 16 4 4 8 21:31 12. RUDAR VELENJE 15 4 4 7 17:27 13. KRKA 16 4 3 9 21:27 14. DRAVINJA 16 4 3 9 14:25 15. ILIRIJA 1911 14 3 5 6 15:17 16. TABOR SEŽANA 16 1 6 9 17:39 24 21 16 15 15 14 9 JM samo zaradi dogajanja na igrišču, ampak tudi na tribunah, saj bo nedvomno pritegnilo precejšnje število navijačev obeh ekip. Ljubitelji rokometa na Ptuju bodo imeli možnost v sredo spremljati na delu prvoligaško zasedbo Krke, ki je v letošnji sezoni največji hit elitne slovenske rokometne lige in zaostaja zgolj za trojico velikih: Trimom, Gorenjem in Celjem. Vloga favorita je tako jasno na strani gostov, a zagotovo bodo dravaši s trenerjem Urošem Šerbcem poskušali čim dražje prodati svojo kožo. RAZPORED TEKEM 1/16 FINALA, V TOREK, 7. 11., OB 18.30: Koper -Alples Železniki; OB 19.00: Moška-njci-Gorišnica - Velika Nedelja, SVIŠ Ivančna Gorica - Urbanscape Loka; OB 19.30: Mokerc Kig - Dobova, Herz Šmartno - Ljubljana; OB 20.00: Kočevje - Dol TKI Hrastnik, Arcont Radgona - Črnomelj; V SREDO, 8. 11., OB 18.00: Gorenje Velenje - Trimo Trebnje; OB 19.00: Sevnica - Jeruzalem Ormož, Slovenj Gradec - Škofljica, Butan plin Izola - Celje Pivovarna Laško, Maribor Branik - Pomurje, Krško - Riko Ribnica, Nova Gorica -LL Grosist Slovan; OB 20.00: Drava Ptuj - Krka. Tekma Ajdovščina - Radovljica bo odigrana 15. 11. G JM Ljutomerčani brez možnosti proti prvakom Dobovec - Meteorplast ŠIC bar 8:2 (3:1) STRELCI: 1:0 Čeh (5.), 2:0 Cesarec (10.), 3:0 Duščak (11.), 3:1 Alen Ruis (19.), 4:1 Duščak (22.), 5:1 Kneževič (27.), 6:1 P. Pasariček (31.), 6:2 A. Go-znik (35.), 7:2 Trstenjak (avg., 37.), 8:2 D. Pasariček (38.). DOBOVEC: Peček, Prijol; Čeh, Kneževič, Cesarec, Pihler, Duščak, Dias Silva, Smiljanec, Kanjuh, D. Pa-sariček, P. Pasariček, Jedvaj. Trener: Kujtim Morina. METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrec, A. Goznik, M. Goznik, Rep, Trdin, Rajter, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Gjurasek. Trener: Robert Grdovič. Ljutomerčani so na gostovanju v Rogaški Slatini proti večkratnemu državnemu prvaku in udeležencu lige prvakov Dobovcu nastopili brez Roka Šnofla, Tjaža Lovrenčiča in Vida Kosa. Odlična domača ekipa, ki je v prejšnjih šestih medsebojnih dvobojih Prlekom oddala le točko, je znova pokazala svojo premoč in ljutomerski vrsti zadala visok poraz. Gostitelji so dvoboj silovito začeli in hitro dosegli tri zadetke. Po golu Alena Ruisa so si gostje v končnici prvega polčasa priigrali še dve lepi priložnosti, a jim je veselje preprečil vratar Marko Peček. Tekma je bila odločena v 22. minuti, ko je drugič v polno zadel Duščak, REZULTATI 5. KROGA: Dobovec - Meteorplast Šic bar 8:2 (3:1), Sevnica - Oplast Kobarid 7:1 (1:0), Dobrepolje - Bronx Škofije 6:6 (3:1), The Nutrition Extrem - Siliko Vrhnika 3:4 (0:2). 1. DOBOVEC 4 4 0 0 28:3 12 2. SILIKO VRHNIKA 4 3 0 1 18:11 9 3. METEORPLAST ŠIC 5 2 1 2 23:23 7 4. EXTREM 5 12 2 14:16 5 5. BRONX ŠKOFIJE 5 1 2 2 14:25 5 6. SEVNICA 5 1 1 3 13:17 4 7. OPLAST KOBARID 4 1 1 2 9:16 4 8. DOBREPOLJE 4 1 1 2 14:22 4 Kneževič in brata Pasariček pa so v nadaljevanju le še potrdili prepričljivo zmago Dobovca. V naslednjem krogu bo v petek, 10. novembra, Meteorplast gostil Oplast iz Kobarida, že v torek pa jih čaka tekma pokala Terme Olimia. NŠ Eva Hvalec (PA Kurent, v sredini) je zmagala na 200 m prosto. Robert Grdouič, trener KM.N Meteorplast Sic bar Pokal Terme Olimia: Prleki na Dolenjskem Nogometaši Meteorplasta se bodo v osmini finala merili s prvoligaškim tekmecem iz Sodražice, ekipo Extrema. To bo nedvomno derbi tega kroga pokalnega tekmovanja, saj gre za edini medsebojni obračun prvoligašev. Zanimivo je, da sta se omenjeni ekipi tudi v lanski sezoni pokalnega tekmovanja pomerili na isti stopnji tekmovanja-v osmini finala so bili takrat na gostovanju boljši igralci Meteorplasta, izid je bil 4:7. RAZPORED OSMINE FINALA, V TOREK, 7. 11., OB 19.OO: THE Nutrition Extrem - Meteorplast Šic Bar, Mobi Arena Trzin - Siliko Vrhnika; OB 20.00: Benedikt Rezidenca klub -Sevnica, Mlinše - Dobovec; OB 20.15: AvtocenterCrono Ajdovščina - Dobrepolje, Oplotnica - Oplast B; OB 20.30: Miklavž TBS team 24 - Bronx Škofije; OB 21.00: Proteus Postojna -Oplast Kobarid. Foto: CG torek • 7. novembra 2023 Šport Štajerski 1S Nogomet • 3. SNL - vzhod, 12. krog Pomembni zmagi za Videm in Zavrč Trije od petih naših tretjeligaških klubov so bili konec tedna aktivni, Drava in Podvinci pa se bosta v lokalnem derbiju med seboj pomerila naslednjo sredo, 15. 11., ob 14. uri na Mestnem stadionu Ptuj. Videmčani nadaljujejo z zmagovito potjo in so tokrat na težkem igrišču s kančkom športne sreče ugnali Dobrovce. V pozitivnem nizu so tudi nogometaši Zavrča, ki so zabeležili pomembno zmago z Brežicami in so se učvrstili na sredini lestvice. Oslabljena Hajdi-na je morala tokrat priznati premoč Krškemu, ki je po vrhunskem prvem polčasu v drugem malo popustilo, a je vseeno prišlo do visoke zmage. ZASE Videm - Premium Dobrovce 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Podbrežnik (6.), 2:0 Podbrežnik (50.), 2:1 Horvat (61.). ZASE VIDEM: Zajc, Mesarič, Zdovc, Čuš (od 71. Žižek), Petek, Cesar, Kelc, Ferčec (od 71. Vido-vič), Rogina, Kurež (od 87. Špurej), Podbrežnik (od 71. Šegula). Trener: Luka Gajšek. Videmčani so „prvo zmago" dosegli že pred tekmo, saj so z igrišča uspešno izčrpali vodo in tako zelenico pripravili za obračun z Do-brovcami. Drugo, še pomembnejšo, so njihovi nogometaši dosegli na zelenici, ko so ponovno pokazali pravi značaj ekipe in so na težkem igrišču slavili z 2:1. Na poti do treh točk so ekspres-no povedli, ko je uspešno „udaril" napadalni dvojec: Robert Kurež je podal v prostor, kjer je Elvino Pod-brežnik zadel s kakšnih dvanajstih metrov - 1:0. Hitro vodstvo je nekoliko uspavalo domačine, ki so se podzavestno pomaknili v bolj obrambno formacijo in gostom prepustili pobudo. Ti si sicer niso priigrali resnih 3. SNL - vzhod REZULTATI 12. KROGA: Zavrč -Brežice 1919 Terme Čatež 2:1 (1:1), ZASE Videm - Premium Dobrovce 2:1 (1:0), Hajdina - Krško 2:5 (0:4), Avto Rajh Ljutomer - Korotan Prevalje 3:0 (2:0), Rače - Šampion 2:3 (0:1), Koroška Dravograd - Šmartno 1928 1:2 (1:1). Tekma Drava Ptuj - Podvinci bo odigrana 15. 11. ob 14.00 na Mestnem stadionu Ptuj. 1. DRAVA PTUJ 11 9 1 1 3Z 7 2S 2. ZASE VIDEM 11 S 3 O 22 1O 27 3. KRŠKO 12 Z 2 3 42 19 23 4. KOROTAN PREVALJE 12 6 2 4 25 16 2O 5. RAJH LJUTOMER 12 6 2 4 21 21 2O 6. ŠAMPION 12 5 2 5 23 3O 17 7. ZAVRČ 12 4 4 4 1S 12 16 8. HAJDINA 12 5 1 6 24 21 16 9. PODVINCI 11 4 4 3 17 14 16 10. BREŽICE ČATEŽ 12 5 O Z 27 27 15 11. RAČE 12 4 2 6 14 22 14 12. P. DOBROVCE 12 3 1 S 13 26 1O 13. ŠMARTNO 1928 11 3 O S 11 33 9 14.DRAVOGRAD 12 1 O 11 6 42 3 priložnosti, so pa nevarno zapretili s strelom z razdalje. Vratar Denis Zajc se ni pustil presenetiti, prav tako pa tudi ne njegovi soigralci, ki so z izredno borbeno predstavo na odmor odšli z minimalno prednostjo. To bi lahko v drugem delu hitro zapravili, saj je imel Premium na voljo kazenski strel z enajstih metrov - strel Aneja Polaka pa je zaustavil vratar Denis Zajc! Njegova reakcija je prebudila Videm, ki je kmalu prišel do drugega zadetka. V glavnih vlogah sta bila znana akterja: Kurež, ki je med tekmo sprožil nekaj nevarnih strelov, je še drugič odlično našel Elvina Podbrežnika, ki je zadel z diagonalnim strelom - 2:0. To je bil zanj že četrti zadetek na zadnjih treh tekmah. Dobrovčani so se po dobri uri znova približali, saj je lep zadetek z roba kazenskega prostora dosegel Nick Hanik Horvat - 2:1. Do konca tekme so gostje lovili izenačenje, a so bili vseeno bližje novemu zadetku domačini. Ti so bili po prekršku nad Elvinom Podbrežnikom oškodovani tudi za enajstmetrovko, medtem ko je v končnici tekme veliko priložnost zapravil mladi Marko Šegula. Luka Gajšek, trener Vidma: „Zelo sem zadovoljen s pristopom, borbenostjo in igro svoje ekipe. Od tekme proti Zavrču igramo brez kapetana Sebastjana Krajnca, ki ga zelo pogrešamo, a igralci se iz tekme v tekmo trudijo, da ga po najboljših močeh nadomestijo. To jim uspeva, saj nizamo zares dobre rezultate. Želim si, da bi v podobnem tempu zdržali do konca jesenskega dela in da bi odšli na zaslužen počitek z dobrimi občutki." Hajdina - Krško 2:5 (0:4) STRELCI: 0:1 Ribič (2.), 0:2 Ellington (11.), 0:3 Zakrajšek (14.), 0:4 Ribič (43.), 0:5 Ribič (61.), 1:5 Rajh (70.), 2:5 Medved N. (79.). HAJDINA: Zafošnik, Horvat, Rajh, R. Medved, Pal, Kovačec (od 76. Lozinšek), N. Zupanič, Tomanič, Mesarič, N. Medved, I. Emeršič. Trener: Miran Emeršič. Igralsko močno oslabljena in vidno utrujena ekipa Hajdine tokrat na igrišču z umetno travo ni mogla biti enakovredna sila razpoloženim Krčanom. Gostje so v prvem polčasu prikazali enostavno, hitro in učinkovito igro, na drugi strani so bili domači v igri premalo agresivni, odločni in natančni. Krčani so večino dela opravili v prvih petnajstih minutah, ko so dosegli kar tri zadetke. Prvega je dal Žiga Ribič s strelom z osmih metrov, pri drugem je Ellington žogo potisnil v gol s treh metrov, pri tretjem pa je po kotu Zakrajšek zadel z glavo -0:3. Gostje so prevladovali tudi v nadaljevanju in si ustvarili še nekaj zares lepih priložnosti, po protinapadu pa je Žiga Ribič pred odmorom zadel še drugič na tekmi - 0:4. Omenjeni igralec je v nadaljevanju prišel do hat-tricka, saj je po obratu zadel z bližine. S tem dosežkom je na vrhu lestvice strelcev ujel Madžara Barnabasa Tanyia (Brežice). Po vodstvu 0:5 so nogometaši Krškega „ustavili konje" in dovolili, da so terensko pobudo prevzeli domači nogometaši. Ti so v zadnjih dvajsetih minutah igrali dobro, plod tega sta bila dva dosežena zadetka. Pri prvem je po podaji lana Emeršiča iz kota po odbiti žogi zadel Tilen Rajh, medtem ko je pri drugem Nejc Medved mojstrsko zadel z odmerjenim diagonalnim strelom. Matej Pal, Hajdina: „To je bila za nas zelo težka tekma, saj nam je manjkalo veliko igralcev. Slabo smo odprli tekmo in zmagovalec je bil praktično odločen že po 15 minutah igre. V drugem polčasu smo bolje parirali Krčanom, a so si ti že v prvem polčasu priigrali visoko prednost in so zasluženo prišli do zmage." Zavrč - Brežice 1919 Terme Čatež 2:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Barnabas Tanyi (15.), 1:1 Kajzer (45.), 2:1 Kajzer (68.). ZAVRČ: Maroh, Kajzer, Koren (od 88. Županič), Draškovič, Bojnec, Zo-rec, Potočnik, Kukovec, Hren, Predi-kaka (od 83. Mihalic), Zorko (od 92. Lazar). Trener: Robert Hojnik. Na zahtevnem, a dobro pripravljenem igrišču v športnem parku v Zavrču so domačini v odprti tekmi dosegli novo zmago. Brežičani so odlično odprli tekmo, saj so povedli v 15. minuti, ko so po odvzeti žogi na sredini igrišča izvedli hitro akcijo, ki jo je uspešno zaključil vodilni strelec lige Miklos Barnabas Tanyi - 0:1. Po zaostanku so završki nogometaši zaigrali odločneje in so nanizali kup priložnosti za zadetek. Te so po vrsti zamujali, v najboljšem trenutku - tik pred odhodom na odmor - pa so vendarle izenačili: Matevž Kukovec je izvedel kot, s strelom z glavo pa je izenačil Rok Kajzer - 1:1. V nadaljevanju so gledalci spremljali bolj izenačeno tekmo, v kateri pa so imeli več od igre domačini. Prvo veliko priložnost v drugem delu so zgrešili, a so situacijo hitro popravili, saj je naveza Kukovec--Kajzer ob prekinitvi udarila še drugič - 2:1. Po zaostanku so gostje vse moči usmerili v napad, izenačenje iz najlepše priložnosti pa jim je v zaključku tekme z vrhunsko obrambo preprečil domači vratar Žiga Maroh. Težko prigarana zmaga je tako ostala doma ... Robert Hojnik, trener Zavrča: „Zadovoljen sem z novo zmago, prav tako z igro in pristopom svojih igralcev. Ti so se po zgodnjem zaostanku dobro odzvali, a so na žalost v prvem polčasu dosegli le en zadetek. V drugem polčasu smo pravi čas prišli v vodstvo, nato pa smo v končnici trpeli, a je zmaga vse poplačala." David Breznik Tenis • Pokal Billie Jean King Slovenke v Španijo z željo, da premagajo Avstralijo in Kazahstan Slovenska ženska teniška reprezentanca je pred zgodovinskim izzivom, nastopom na finalnem turnirju Pokala Billie Jean King. Nastop v španski Sevilli bo v skupinskem delu začela v torek, 7. novembra, ob 10. uri z dvobojem proti Avstraliji, v petek, 10. novembra, bo ob 10. uri odigrala še dvoboj s Kazahstanom. Vsak dvoboj bo obsegal dve tekmi posameznic in za konec še tekmo dvojic. V polfinale se bo iz vsake od štirih predtekmovalnih skupin uvrstila le zmagovalna zasedba. V soboto bosta na sporedu polfinalna dvoboja, v nedeljo pa še finale. Del ekipe sta tudi Tamara Zidanšek in Nina Potočnik. Slovenija, ki jo od leta 2017 vodi kapetan Andrej Kraševec, se je lani aprila v turški Antalyji prebila iz prve evroafriške skupine, nato je novembra v Velenju senzacionalno premagala Kitajsko, letos aprila pa je v Kopru nadomestila zaostanek 0:2 proti Romuniji in se uvrstila v družbo največjih teniških velesil na svetu - med najboljših 12. V Sevilli bodo od 7. do 12. novembra poleg Slovenije igrali še Švica, Češka, ZDA, Avstralija, Kazahstan, Španija, Kanada, Poljska, Francija, Italija in Nemčija. Naslov branijo Švi-carke, ki so lani v finalu v Glasgowu premagale Avstralijo. Slovenija bo v Španiji najnižje uvrščena reprezentanca med sodelujočimi na lestvici Mednarodne teniške zveze (18. mesto), kljub temu pa sta najboljši slovenski igralki Tamara Zidanšek in Kaja Juvan odločeni, da bosta pečat pustili tudi v andaluzijski prestolnici. Tamara Zidanšek je aprila proti Romuniji dosegla posamično zmago proti Ani Bogdan (3:6, 7:6, 7:5, pri čemer je v 3. nizu zaostajala že 2:5), nato pa sta skupaj s Kajo Juvan dobili še odločilni dvoboj dvojic z rezultatom 4:6, 6:2, 6:4. Nina Potočnik je lani novembra v Velenju proti Kitajkam prispevala odločilno tretjo točko za našo izbrano vrsto: z rezultatom 6:3, 6:2 je ugnala takrat 50. igralko sveta Xiyu Wang. »Imamo dobro ekipo in realne možnosti za ugoden rezultat. Zagotovo smo v naši skupini v vlogi 'underdoga', saj so Avstralke lanske finalistke, Kazahstan pa ima četrto igralko sveta, Jeleno Ribakino, a meni osebno ta vloga ustreza in tudi na zadnjih dveh dvobojih smo bili v podobnem položaju. Glede na to, da je pokal BJK ekipno tekmovanje in da imamo v ekipi izjemno pozitivno vzdušje, sem prepričana, da bomo izjemno neugoden tekmec,« je na novinarski konferenci pred odhodom v Španijo povedala trenutno najboljša slovenska igralka (98. na WTA-lestvi-ci) in aktualna športnica mestne občine Ptuj Tamara Zidanšek. Ob Zidanškovi bo glavno breme slovenske izbrane vrste nosila Kaja Juvan (102.), del reprezentance pa so še Veronika Erjavec (199.), Nina Potočnik (529.) in Ela Nala Milic (1035.). Kapetan Andrej Kraševec je igralke 'okužil' s pozitivno energijo, sproščenim vzdušjem in zmagovalno miselnostjo. »Nastop v Sevilli je nagrada za dobre igre v preteklih letih, ko nam z izjemo zadnjih treh akcij ni bilo vse postlano z rožicami. Bili so lepi in težki časi, a dejstvo je, da imamo čvrsto jedro ekipe, za kar smo delali načrtno in s srcem. S strokovnim štabom in vodstvom teniške zveze smo verjeli v ta projekt, Tamara in Kaja, ki sta bili nosilki vsega skupaj, pa sta se vseskozi držali dogovorjenega,« je ocenil. Dodal je, da je ekipa zdaj pred novim izzivom. »Smo na točki, ko bi lahko v znak zmage dvignili roke v zrak, saj smo dosegli nekaj, česar si nismo predstavljali niti v sanjah. Lahko pa si rečemo: poskusimo preskočiti skupinski del v Sevilli in se zavihteti med štiri najboljše reprezentance na svetu,« se je proti zaključnemu turnirju optimistično ozrl Kraševec. JM, sta Borilni športi Luka Perkovič z atraktivnimi tehnikami do zmage Koper je gostil borilni spektakel Valhalla Fight Night 7, na katerem so gledalci v polni dvorani Bonifika videli devet dvobojev v mešanih borilnih veščinah. Osrednja točka večera je bila namenjena našemu asu Miranu Fabjanu, ki je v profesionalnem dvoboju do 120,2 kg s tehničnim nokavtom premagal turškega nasprotnika Fatiha Aktasa. Na povabilo organizatorjev se je v Kopru v mešanih borilnih veščinah v amaterskem delu v borbi do 70 kg predstavil tudi Luka Perkovič, član Judo kluba Drava Ptuj. Svoj preizkus v borilni »kletki« je opravil z odliko, saj je prikazal atraktivne tehnike, s katerimi je presenetil svojega nasprotnika Patrika Bi-lica. Hrvat je moral na koncu priznati premoč Perkoviču, ki se je dobro znašel v dvoboju mešanih borilnih veščin in je dosegel zmago s soglasno sodniško odločitvijo. David Breznik Foto: Nejc Preložnik Luka Perkovič je navdušil gledalce z atraktivnimi tehnikami borbe. 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 7. novembra 2023 Strelstvo • 1. krog Državne mladinske lige Lan Breznik s prvo zmago v novi sezoni Ob uvodnem članskem turnirju je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal tudi prvi turnir Državne lige mladih v streljanju z zračno puško in zračno pištolo v novi sezoni 2023/24. Na njem so bili uspešni tudi mladi strelci in strelke iz Ptuja, Juršincev, Kovinarja iz Ormoža in Miklavža pri Ormožu. Med mladinci s pištolo je prvo zmago v sezoni dosegel Ptujčan Lan Breznik, ki je s 542 krogi za dva kroga ugnal sedanjega podprvaka Klemna Grmeka (540) iz Olimpije in Aleksa Koruna (537) iz Rečice pri Laškem. Prvak, Izolčan Martin Me-mon (531), je osvojil peto mesto. Juršinčan Valter Drašler (525), ki je v minuli sezoni osvojil skupno tretje mesto, je v uvodu v sezono pristal na sedmem mestu. Med mladinkami je z najboljšim rezultatom dneva, z visokimi 566 Foto: Strelski klub Ptuj Ptujčan Lan Breznik je v Ljubljani dosegel prvo zmago v sezoni, Nika Sitar pa je bila med mladinkami peta. Z dosežki svojih varovancev je bil trener Zlatko Kostanjevec zadovoljen. krogi, prvo zmago slavila kadetska ligaška prvakinja Manja Slak iz Gorenje vasi, pred Brežičankama, mladinsko ligaško prvakinjo Saro Ščuri (547) in Laro Zorko (521). Četrta je bila miklavška strelka Tina Prejac (503), peta Ptujčanka Nika Sitar (498), sedma pa Nika Miholič J KM (492). Med juršinskimi kadeti najvišje Milan Kvas Med kadeti s pištolo je prvo zmago v sezoni slavil aktualni podprvak med starejšimi dečki, Mariborčan Miha Fras (358) iz SD Proarmis, s 346 krogi pa je bronasto odličje le za krog zgrešil Juršinčan Milan Kvas, ki je osvojil četrto mesto. Preostali juršinski strelci Mai Pak (337), Miha Močnik (331) in Jan Brmež Čeligo (324) so osvojili 7., 11. in 15. mesto. Med kadetinjami je zmagala rečiška strelka Eva Vodopivec (360). V ekipni tekmi so zmagali Rečičani Dušana Poženela, ki so s 1018 krogi za štiri kroge ugnali juršinsko ekipo, ki je osvojila drugo mesto. Šah • Ligaska tekmovanja Četrto mesto Ptujčanov v prvi šahovski ligi vzhod ■ Poročali smo že o uspešnem nastopu prve ekipe Šahovskega društva Ptuj v članski državni ligi, ki je osvojila 3. mesto in s tem ponovila uspeh iz lanskega leta. Tokrat namenjamo nekaj več pozornosti nastopom Ptujčanov v ostalih treh ligah vzhod, kjer je bila najuspešnejša druga ekipa Ptuja v prvi ligi vzhod -osvojila je odlično 4. mesto. Za šahovske klube in društva iz vzhoda je bilo letošnje ekipno tekmovanje izredno naporno, posebej še za Šahovsko društvo Ptuj, ki je nastopilo v vseh štirih ligah. Za povrh so se vse štiri lige zaključevale isti konec tedna, kar je v organizacijskem smislu zahtevalo izredno usklajevanje predsednika društva MM Danila Polajžerja, ki je ob tem še sam nastopil v najvišjem rangu tekmovanja, državni ligi. Druga ekipa je v 1. ligi vzhod osvojila četrto mesto, kar je dve mesti višje kot lani in eno višje od začetne pozicije. Predsednik je ekipo tokrat po- Foto: Luka Rlfelj Tilen Kovačec (ŠD Ptuj) mladil in vanjo vključil perspektivna mlada člana Tilna Kovačeca in Toma Crnjakoviča, ki sta se lansko leto kalila še v drugi ligi. Prav ta dva igralca sta bila s 4,5 točke tudi najboljša, s tem da je Tilen ta rezultat dosegel v osmih, Tom pa v devetih partijah. Oba sta osvojila tudi lepo število ra-tinških točk - Tilen 114, Tom 74. Nekoliko slabše so Ptujčani nastopili v 2. ligi vzhod, kjer so osvojili zadnje mesto med desetimi ekipami, kar je v primerjavi z lanskim letom, ko so bili drugi, precejšen padec. S 5,5 točkami iz osmih partij je bil najboljši novinec v ekipi Jan Čurkovič, ki je osvojil tudi zajetno število ratin-ških točk, kar 101. Uspešna sta bila še Mihael Kukovec in Maksim Kaiser, ki sta dodala vsak po 4,5 točke iz devetih partij, ob tem pa je Mihael osvojil 78, Maksim pa 33 ratinških točk. Medtem, ko so Ptujčani lansko leto v 3. ligi vzhod nastopili s tremi ekipami, so letos samo z eno. V konkurenci 13 ekip so v sedmih krogih osvojili solidno 5. mesto, kar je lep uspeh glede na to, da so od lanske postave ostali le trije, pet pa je bilo novincev in so po začetnem ratin-gu zasedali deseto mesto. Najboljši med njimi je bil s tremi točkami iz šestih partij Anej Zlatolas, za katerega je bil to krstni nastop v državnih članskih ligah. Podobno velja za Eliasa Benderja, ki je iz štirih nastopov zbral 2,5 točke, enako kot Tibor Veber, le da je slednji ta rezultat dosegel v šestih nastopih, bil pa je član ekipe že lansko leto. Končni vrstni red 1. liga vzhod: 1. (1.) ŽŠK Maribor Poligram2 17 točk, 2. (4.) ŠD Gornja Radgona 16, 3. (2.) ŠK Slovenju Gradec 15,4. (5.) ŠD Ptuj210 (Djordje Stojanovič, Viktor Napast, Franjo Pongrac, Klemen Janžekovič, Tomaž Šuta, Tom Crnjakovič, Tilen Kovačec, Anita Ličina Vrabič, Matjaž Zupanič), 5 (3.). ŠK Zagorje ob Savi 8, 6. (8.) ŠD Rokada Lendava 7, 7. (6.) ŠD Pomgrad2 6, 8. (7.) ŠD Šentjur 5, 9. (9.) ŠK Brežice 4, 10. (10.) ŠD Sl. Konjice 2 točki. Končni vrstni red 2. liga vzhod: 1. (5.) ŠK Rudar Trbovlje 16 točk, 2. (7.) ŠD Ruše 13, 3. (1.) ŠK Milan Majcen Sevnica 13, 4. (6.) ŠK Triglav Krško2 10, 5. (9.) ŠK Slovenec Poljčane 9, 6. (10.) ŠK Malečnik 7, 7. (2.) ŠK Kamni-ca 7, 8. (4.) ŠD Pomgrad3 7, 9. (3.) ŽŠK Maribor Poligram3 3, 10. (8.) ŠD Ptuj3 3 točke (Aleksander Podkriž-nik, Darko Dominko, Leon Selišek, Mihael Kukovec, Maksim Kaiser, Anej Levanič, Tadej Murko, Jan Čur-kovič, Miloš Ličina, Bojan Vidovič). Končni vrstni red 3. liga vzhod: 1. (1.) ŠD Fram 13 točk, 2. (3.) KOŠK Dravograd 13, 3. (2.) ŠK Impol Slovenska Bistrica 9, 4. (5.) ŠK Fužinar Ravne 9, 5. (10.) ŠD Ptuj 8 (Tibor Veber, Tomas Brumen, Elias Bender, Anej Zlatolas, Svit Gomboši, Silvo Zajc, Saša Pre-log, Zarja Gomboši), 6. (11.) ŠK Slovenj Gradec 8, 7. (4.) ŠD Destrnik 7 točk... Silva Razlag Nogomet • Veteranske lige MNZ Ptuj Trije vodilni v jesenskem delu neporaženi Veteranska ekipa NK Poduinci je jeseni zabeležila pet zmag in dua remija. Z odigravanjem nekaterih zaosta- samo en remi (s Spodnjo Polskavo). 4. SREDIŠČE 7 3 0 4 13:12 9 7. APAČE 7 1 0 6 10:21 3 lih tekem se je zaključil jesenski del Najbližji tekmeci omenjenih vodilnih 6. MARKOVCI 7 2 3 2 14:14 9 8. PODLEHNIK 7 0 1 6 6:17 1 tekmovanja v veteranskih ligah MNZ ekipi v vseh ligah ne zaostajajo ve- 7. CIRKULANE 7 1 2 4 8:20 5 +40 Ptuj. Opazna je izenačenost ekip, saj liko, zato bo boj za najvišja mesta 8. GRAJENA 7 1 0 6 9:29 3 so se prav vse vpisale na točkovno tabelo. Na vrhu v vseh treh ligah so odprt tudi v spomladanskem delu sezone. +35 zahod 1. POHORJE OPLOTNICA 7 2. MLADINEC 40 7 6 5 1 1 0 1 11:2 16:5 19 16 ekipe, ki so jesenski del zaključile ne- +35 vzhod 1. MONS CLAUDIUS 7 5 2 0 22:7 17 3. SPODNJA POLSKAVA 7 4 2 1 16:6 14 poražene: Podvinci v ligi +35 vzhod, 2. SKORBA 7 5 1 1 26:9 16 4. VIDEM 7 4 0 3 17:9 12 Mons Claudius v ligi +35 zahod in 1. PODVINCI 7 5 2 0 27:2 17 3. PRAGERSKO 7 4 2 1 18:6 14 5. ZGORNJA POLSKAVA 7 2 0 5 8:12 6 Pohorje Oplotnica v ligi +40. Slednja 3. DORNAVA AAS 7 4 2 1 18:9 14 4. HAJDINA 7 4 1 2 16:10 13 6. ORMOŽ 7 1 2 4 7:15 5 ima tudi najboljši izkupiček osvoje- 2. GORIŠNICA 7 4 0 3 19:16 12 5. GEREČJA VAS 7 4 0 3 12:17 12 7. MAJŠPERK 7 1 2 4 3:12 5 nih točk, ob šestih zmagah je vpisala 5. ROGOZNICA MURŠIČ 7 3 1 3 7:13 10 6.TRŽEC 7 1 1 5 10:33 4 8. HAJDOŠE VETERANI 7 0 2 5 7:24 2 Juršinčan Nejc Repič četrti med starejšimi dečki V najmlajši kategoriji starejših dečkov s pištolo je zmagal Gašper Kajtna Poženel (173) iz Rečice pri Laškem, le krog manj pa je od bronastega odličja na četrtem mestu dosegel Juršinčan Nejc Repič (160). Preostala juršinska strelca Anej Čuček (139) in Žan Gril (121) sta osvojila 9. in 11. mesto. Med starejšimi deklicami je zmagala Škofleločanka Amalia Draksler (165). Ekipno zmago so slavili reči-ški strelci Dušana Poženela (493), pred Železniki (457) in Gorenjo vasjo (445), četrto mesto so osvojili Juršin-ci (420). Mladinska ligaška prvakinja Eva Petek v uvodu brez odličja Med mladinci s puško sta prepričljivo dvojno zmago slavila aktualni prvak Luka Lukic (623,8) iz Trzina in podprvak Tamas Tankovics (616,3) iz Petišovcev, blizu najboljšim je bil na 10. mestu tudi ormoški strelec Kovinarja Jan Dogša (590,3), 33. Kidričan Blaž Bogdan (520,9). Med mladinkami je s prvim nastopom v najstarejši kategoriji zmagala Kamničanka Patricija Breskvar (622,4), pred Trboveljčanko Hano Strakušek (621,0) kadetsko podpr- vakinjo in aktualno kadetsko ligaško prvakinjo, Grosupeljčanko Tjašo Kužnik (620,2). V uvodu v sezono se je slabše odrezala aktualna mladinska ligaška prvakinja, Ormožanka Kovinarja Eva Petek, ki je s 611,8 kroga pristala šele na 8. mestu. Ekipno zmago so slavile Grosupeljčanke (1845,2), pred Rušankami (1842,7). Med kadeti s puško je zmagal Rušan Florjan Klemenčič (407,7), ormoški strelci Kovinarja Anej Marin (386,5), Tim Šoštarič (340,7) in Jaka Horvat (330,9) so osvojili 17., 41. in 43. mesto. Med kadetinjami je zmagala Nika Skubic (412,9) iz Kisovca. V ekipni tekmi so zmagale strelke Kisovca (1195,5), 14. mesto so osvojili Ormo-žani Kovinarja (1058,1). Med najmlajšimi s puško najvišje Ormožan Taj Fermišek Bombek Med starejšimi dečki s puško se po vzoru starejših kategorij v novi sezoni tekmuje prav tako na decimalne vrednosti zadetkov in ne več na polne kroge. Uvodno zmago v sezoni je slavil Grosupeljčan Tristan Jerman Kastelic (195,2), ormoški strelci Kovinarja, Taj Fermišek Bombek (185,1), Miha Dogša (168,2) in Niko Rakuša (165,1) pa so osvojili 11., 26. in 27. mesto ter v ekipni tekmi osmo mesto (518,4), zmago so slavili so Rušani s 571,2 kroga. Simeon Gonc Boks • Slovenska liga Tri zmage za ptujske borce Maribor je bil pred tednom dni prizorišče 5. kroga slovenske boksarske lige za leto 2023. Tokrat je bilo na sporedu le 15 dvobojev, v njih pa so nastopili tudi trije predstavniki ptujskega boksa. Boks klub Ring Ptuj in Boks klub Ptuj sta sicer imela še nekaj prijavljenih boksarjev, ki pa niso imeli tekmecev. Iz Boks kluba Ptuj je nastopil Dean Vickovič. Za 24-letnega boksarja je bil to premierni nastop v članski konkurenci v kategoriji do 67 kilogramov. Pod vodstvom trenerja Leona Lovreca je zmagal z nokavtom v drugi rundi, premagal je Tomaža Živka iz Maribora. Do dveh zmag so tokrat prišli predstavniki Boks kluba Ring. Trener Ivan Pučko mlajši je v Maribor odpeljal več tekmovalcev, a sta le dva stopila v ring. Shpetim Caraku je s 3:0 premagal svojega ljubljanskega tek- Foto: osebni arhiv Dean Vickouič s trenerjem Leonom Lourecem meca Aljaža Vogrinca, mlada ptujska boksarka Ajda Kopše pa je z rezultatom 2:0 premagala Ulo Bezgovšek. David Breznik Planinski kotiček Mednarodni Martinov pohod 12. 11. 2023 Ptujski planinci tudi letos vabimo na mednarodni Martinov pohod na Goričko. Pot bomo začeli v vasi Domanjševci, kjer stoji starodavna romanska cerkev sv. Martina. Sledila bo pot po goričkih bregovih na območju vasi Domanjševci. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 12. novembra, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali v Domanjševce. Pot nas bo vodila po Goričkem in delu Županije vasi na Madžarskem. Zaključek pohoda bo v Domanjševcih. Ob topli malici in prijetnem druženju pohodnikov iz različnih držav bomo proslavili martinovo. Popoldan se bomo podali še na ogled znamenitih kalvinskih objektov na Madžarskem in se nato vrnili v Ptuj. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, pokrivalo, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, ob poti in topla malica ob zaključku pohoda. Strošek izleta znaša 18 EUR. Startnino, ki vključuje pogostitve in toplo malico ob zaključku pohoda, vplačate na startu v Domanjšev-cih. Ne pozabite na veljavni osebni dokument. Prijavite se na www. pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do petka, 10. novembra 2023. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20231112, namen »Domanjševci«. Za udeležbo na planinskem izletu/pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS-PD. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. torek • 14. novembra 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Čajota, zanimiva in uporabna bučevka, a kdaj jo pobirati? Ker sem ta teden dobila zanimivo vprašanje, sem pomislila, da to morda zanima še koga. Za nami je že prva mrzla noč, zato bodo plodovke zdaj nehale roditi; verjetno novih plodov ne bo več. Tudi v naslednjih dnevih se vreme ne bo spremenilo. Zdaj je čas, da plodovke pospravimo in zemljo pripravimo na zimo. Med plodovkami že nekaj let veliko zanimanje žanje tudi čajota. Čajoto uvrščamo med bučevke Čajota je bučevka, ki ima plodove v obliki hruške. Najpogosteje so zelene barve z dokaj močnimi bodicami, obstajajo pa tudi sorte z belimi in povsem temno zelenimi plodovi, prav tako pa obstajajo tudi sorte, katerih plodovi nimajo teh močnih bodic. Ker ima čajota eno zelo slabo lastnost - ima namreč samo eno, dokaj veliko seme - jo je težko razmnoževati. Prav pri razmnoževanju je zelo pomembno, da vsaj približno ugotovimo, kdaj je treba plod čajote odtrgati, da ne bo začel kaliti že januarja ali februarja. Čajota je izredno velika rastlina -plezalka, zato na vrtu težko najdemo pravo mesto zanjo. Lahko pa jo gojimo na opori za vinsko trto, ob brajdah, na različnih drevesih, kjer pripleza tudi do vrha, na dovolj močnih žičnatih ograjah, nekateri pa se znajdejo tudi kako drugače. Vsekakor mora biti opora močna. Hvaležna bo za gnojenje z organskimi gnojili, predvsem kompostom. Z njim pognojimo vsaj 1 m2 zemljišča, kjer jo sadimo. Zakaj je nujno, da jo potrgamo pravočasno? Če pridelujemo čajote samo za prehrano, kjer jih uporabljamo enako kot kumare in buče, potem niti ni tako pomembno. Zdaj, ko je njen čas za leto 2023 že mimo, preprosto poberite vse plodove, tudi tiste manjše, ki vidno še niso zreli. A pred tem si skušajte ogledati vse plodove. Za nadaljnje razmnoževanje plodovi namreč ne smejo biti preveč ali premalo zreli. To je težko določiti dovolj natančno, zato jih izberite vsaj dvakrat več, kot jih potrebujete. Pravilno zrel plod ima še vedno originalno barvo; ko se ta za nekaj odtenkov spremeni, je prezrel in bo v skladišču zelo hitro pognal. Tega pa si ne želite. Biti m^mm Čajota ni samo zelene barve. mora tudi dovolj velik. Te plodove odtrgajte ročno in zelo previdno, preden potegnete celo rastlino z opore. Ne smejo biti poškodovani, udarjeni, da bodo v skladišču zdržali vsaj do aprila. Težava je namreč v tem, da čajo-ta po kaljenju začne izredno hitro poganjati, rasti. Zraste lahko tudi do meter na dan. Takih rastlin pa seveda nimate kam dati. Vsako rezanje, krajšanje, slabši pogoji v tem času pa pomenijo, da bo rastlina začela cveteti zelo pozno, včasih celo avgusta. Ker potrebuje veliko toplote, več kakor kumare in buče, jo sadimo šele v sredini maja in je zelo pomembno, da spomladi čim dlje ne vzkali. Ko ste torej poiskali in zelo nežno pobrali vse kandidatke za seme, lahko rastlino potegnete z opore in potrgate prav vse plodove, ki so vsaj približno dovolj veliki. Kako lahko hranimo plodove? Načinov shranjevanja je več. Če je plodov malo, jih lahko shranite v spodnjih predalih hladilnika. A ne pozabite, vsaka temperatura pod 10 oC lahko povzroči poškodbe na plodovih. V hladilniku bodo torej zdržale le krajši čas. Lahko jih tudi zamrznemo. V tem primeru jih narežite, pripravite tako, kot jih kuhate. Če delate različne omake, zelenjavne jedi, potem jih boste verjetno narezali na kocke, lahko jih narežete na lističe ali rezine. Da ohranite barvo in teksturo, jih blanširajte. V dovolj velikem loncu zavrite vodo in vanjo nasuj-te narezano čajoto. Kuhajte največ dve minuti. Takoj odcedite in pre-lijte s čim bolj mrzlo vodo. Nato jih dobro osušite in shranite v primerno posodo ali vrečke. Vedite, čim manj bo vode zraven, lepše se bodo ohranile. Zamrznite jih čim bolj na hitro. V zamrzovalniku lahko ostanejo največ šest mesecev. Najpogosteje pa čajote hranimo v primernih prostorih. Najprej naj se plodovi povsem izsušijo. Najboljši pogoji za skladiščenje so popolna tema, temperatura 10-15 oC Foto: MP Velika rastlina zraste zelo visoko na drevo. Če sadimo večkrat porezane sadike, bodo plodovi komaj jeseni. in visoka zračna vlaga. Ne hranite jih zraven krompirja in sadja. Prvemu škodi skladiščenje čajote, saj ob zorenju sprošča pline, ki pospešujejo kaljenje krompirja. Sadje pa škodi čajoti, ki bo zato začela poganjati hitreje. Temperature nad 15 °C pospešujejo kaljenje semena, pod 10 °C pa lahko poškodujejo plodove. Mnogi ne vedo, da lahko čajoto vlagamo enako kakor kumarice. Uporabite blažjo raztopino kisa, nekje 50 % kisa za vlaganje in 50 % vode. Razredčeno tekočino solite, rahlo sladkajte in zavrite. Dodajte začimbe, ki jih imate radi, od lo-vorjevega lista, kumine, gorčičnih semen, popra, komarčka ... Nato ravnajte tako kot pri vlaganju kumaric. Seveda ne pozabimo, da vlagamo na kose narezano čajoto. Vloženo lahko hranimo približno pol leta. Najbolje je, če ostane kar v hladilniku, a verjetno nihče nima v njem dovolj prostora. Zato tudi kozarce z vloženo čajoto hranimo v popolni temi in čim bolj hladnem prostoru. Čajoto torej lahko nekaj časa hranimo. Zato jo raje kar poberite in pripravite za zimo. Najbolj jo bo poškodoval nočni mraz na prostem. Gredice pred zimo Vem, da so vaši vrtovi polni en-divije in radiča, kar me, priznam, malce moti. Gre za to, da ti dve vrtnini zahtevata kolobar in ne smeta na isto mesto priti prej kakor v dveh letih. A nekaj gredic se bo vendarle izpraznilo. Če gnojite z gnojem, toplo priporočam, da to naredite čim prej. O tem sem pisala v preteklem članku. Drugače pa lahko še vedno posejete nekatere rastline za zeleno gnojenje, med njimi so zagotovo na prvem mestu prezimna žita. Gredico samo na grobo poravnajte in posejte seme. Šele nedavno sem izvedela, da ječmen in rž tudi odlično delujeta na nekatere glivice, ki povzročajo gnitje korenin. Posejemo ju bolj na gosto (nekje do 3 kg semena na 10 m2), spomladi pa takoj, ko se bosta začela dvigovati v zrak (kolenčiti), podkopljemo. Uporabimo pa lahko tudi pšenico. Vsem žitom lahko, čeprav časa ni več veliko, dodamo tudi grašico ali krmni grah, če želimo. Za druge rastline pa je že prepozno. Lahko pa prazne grede prekrijemo s slamo, pokošeno travo (na debelo, do 10 cm) ali listjem, ki ga zdrobimo s kosilnico za travo. Ne uporabljajte pa v ta namen folije ali materiala, ki ne diha. Lahko uporabite tudi ovčjo volno ali agrofilc. Če imate pozimi težave z voluharji, bo volna zasmradila njihovo življenje na vašem vrtu. Seveda pa ste morali volno shraniti od pomladi, saj zdaj, pred zimo, upam vsaj, ovc nihče ne bo strigel. Tako boste zemljo obvarovali vseh nevšečnosti, ki jih prinaša zimsko vreme. Miša Pušenjak Foto: MP Jesenska superživila z vrta Foto: Pexels Prihaja tisti čas v letu, ko nas začnejo pestiti različne viroze in bakterijska obolenja. Preden se odločite za razna prehranska dopolnila, ne pozabite na zelenjavo in sadje z domačega vrta. Za dobro zgrajen imunski sistem, s katerim boste obšli številne viroze in druga prehladna obolenja, poskrbite s superživili, ki rastejo na domačem vrtu. Poskrbite, da bodo na vašem jedilniku čim pogosteje. Rdeče zelje Zelje tako kot brstični ohrovt, brokoli in vodna kreša spada v družino križnic. Prekipeva od antioksidantov, vsebuje pa tudi vitamin C in vitamine B, na primer folate. Uživanje tega superživila bo pripomoglo k izgradnji dobre zaščite pred napadom nevarnih bakterij in virusov, ki so na pohodu v tem času. Najbolje bo, če ga uživate surovega, na primer v solati. Odlično pa bo tudi, če ga boste uporabili kot prikuho, juho ali drugo odlično jed. Repa Je jesenski pridelek, ki vsebuje več škrobnatih ogljikovih hidratov za energijo kot katerakoli druga zelenjava. Energijo boste v teh že precej mrzlih in sivih dneh zagotovo potrebovali, saj je nenadni padec temperatur poskrbel tudi za nenadno izgubo energije, bogata pa je tudi z vitaminom C. Odlikuje jo dober vir vlaknin, zato ugodno vpliva na zdravje prebavil. Priporočljivo je, da jo uživate zlasti v času trebušnih viroz. Paradižnikov čaj proti prehladu Paradižnik na domačem vrtu je sicer v zadnjih vzdihljajih, pa vendar se tu in tam še najde. Paradižnikov »čaj« je idealen za blaženje simptomov prehlada, med drugim tudi težav z zamašenim nosom. Za pripravo potrebujete dva paradižnika, dva stroka česna, ščepec kajenskega popra in dve žlici limoninega soka. Najprej stresite paradižnika v me-šalnik in mešajte, da dobite gosto tekočino. Nato drobno sesekljajte česen ter ga skupaj z limoninim sokom, paradižnikovo mezgo in ka-jenskim poprom stresite v kozico. Segrevajte in odstavite, tik preden mešanica zavre. Prelijte v skodelico in pijte po požirkih. ■ I II V* I • • vvtvv Jabolka uživamo z lupino in s pesčisčem Jabolka ponujajo številna koristna hranila in lahko celo spodbujajo umske sposobnosti. Vsebujejo tudi veliko v vodi topnih vlaknin, ki pripomorejo k znižanju ravni holesterola v krvi. Jabolka uživajte z lupino in s peščiščem vred, saj tudi ta dela sadeža vsebujeta dragocene varovalne snovi, kot so vitamini A, C ter B6 oziroma piridoksin, ki pomaga blažiti težave, povezane z artritisom. Pomanjkanje piridoksina lahko povzroči različne zdravstvene težave - padec imunske odpornosti, slabšo koncentracijo, slabši vid in podobno. Zato ni iz trte zvito, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. M. Koren Izbrišite podočnjake s šopkom peteršilja Če se podočnjakov nikakor ne morete znebiti in jih prekrivate s korektorjem in pudrom, preizkusite še ta naravni recept, ki se uporablja za odstranjevanje podočnjakov. Potrebujete bogat šopek svežega peteršilja, posodico za mešanje, leseno kuhalnico, jušno žlico vroče vode in dve bombažni vati. Priprava: Natrgajte peteršilj v posodico in ga z leseno kuhalnico dobro pretlačite ob robove posode, da izpusti sok. Prelijte z vrelo vodo in premešajte. Ohlajeno zmes nanesite na vatki in ju položite pod obe očesi. Po desetih minutah odstranite. Peteršilj je poln vitaminov C in K, ki blažita otekline. Z dovolj spanca in tekočine bi ta pripravek moral izboljšati stanje v dveh tednih. 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 14. novembra 2023 Markovci • V Stojncih cenijo gasibko zgodovino in jo ohranjajo za mlajše rodove Gasilski muzej je postal premajhen VPGD Stojnci veliko pozornosti posvečajo ohranjanju gasibke dediščine. Pred petimi leti so nad gasilskimi garažami uredili gasibki muzej, v katerem je na ogled več kot 600 različnih gasilskih eksponatov, od čelad, ročnih črpalk, motornih brizgah in gasilskih uniform. Največje zasluge za ureditev bogate muzejske zbirke ima poveljnik Aleš Lenart, kije napovedal širitev muzeja. V vseh teh letih se je nabralo veliko eksponatov, zato je osrednji muzejski prostor postal premajhen. Po napovedih Lenarta bodo muzejski dejavnosti namenili tudi sosednji manjši prostor, kjer je bil do sedaj fitnes. Najverjetneje jim bo to uspelo do konca letošnjega leta, ko bodo obeležili peto obletnico delovanja Gasilskega muzeja Spodnje Podravje. Lenart je ob tem pojasnil, da je gasilski muzej tudi na Ptuju, vendar ni odprt. Drugi najbližji tovrstni muzej je v Miklavžu pri Ormožu, ki pa geografsko ne spada več v Spodnje Podravje. Na muzejsko zbirko v Stojncih so tako gasilci kot domačini izjemno ponosni, z veseljem pa jo pokažejo in predstavijo tudi obiskovalcem od blizu in daleč. V okviru dneva odprtih vrat so ljudje z navdušenjem prisluhnili Lenartu, ki je podrobneje predstavil ureditev muzeja in posamezne eksponate. Lenart je eden V muzejski zbirki v Stojncih je na ogled več kot 600 gasilskih eksponatov. Lesena ročna črpalka z letnico 1935 od redkih slovenskih zbirateljev gasilskih eksponatov; je dejaven član Društva za ohranjanje gasilske dediščine Slovenije. Sprva je zbiral gasilske medalje in čelade, nato pa je svojo pozornost usmeril še na druge gasilske predmete. V stoletni zgodovini PGD Stojnci se je namreč ohranilo veliko število gasilskih eksponatov, ki so ležali po podstrešjih, garažah in kleteh. Tako so dobili idejo o ureditvi gasilskega muzeja, ki so jo ob pomoči občine pomagali uresničiti tudi ostali člani društva - večinoma s prostovoljnim delom. Najstarejši eksponat -avstrijska ročna črpalka Lenart je za restavriranje porabil približno 1100 ur, saj je bilo kar nekaj predmetov v razmeroma slabem stanju. Pri tem mu je pomagal Alojz Veselič, ki je na primer izdelal Aleš Lenart, poveljnik PGD Stojnci in zbiratelj gasilskih eksponatov manjkajoča kolesa za gasilski voz ter lesene podstavke in stojala. V zbirki je trenutno več kot 600 najrazličnejših eksponatov, veliko je stare gasilske opreme, na primer ročniki od ustanovitve gasilskega društva, veliko vrednost imajo pokrivala vse od Avstro-Ogrske do danes. Najstarejši eksponat je avstrijska ročna črpalka z letnico 1893, ki je bila izdelana na Madžarskem in je v celoti obnovljena. Najbolj ponosni pa so na lastno motorno črpalko iz leta 1923. Zanimive so tudi čelade, trobenta in signalne piščali. Na ogled so tudi gasilske uniforme, sekire, kavlji, nosila ... Na fotografijah predstavljajo gasilska vozila PGD Stojnci od leta 1923 dalje. Z zbirateljstvom se ukvarja tudi predsednik PGD Stojnci Dejan Zemljarič, ki je vnet zbiratelj gasilskih našitkov. V društvu z veseljem sprejmejo še kakšen gasilski eksponat, če je morda komu doma odveč in ga želi predstaviti kot dragocen primerek gasilske dediščine. Estera Korošec PRIDO )CITE|STAJERSI** o« o, /—v - — o — C? * <2> Rojstva: Simona Lah, Podvinci 90C - deček Gašper; Larisa Čerček, Mestni Vrh 108, Ptuj - deklica Lora; Maja Požar, Lancova vas 6oa, Videm pri Ptuju - deklica Ema; Tanja Vičar, Gorišnica i8b, Gorišnica - deček Tai; Monika Topolovec, Dežno pri Podlehniku 13, Podlehnik - deklica Neža; Polona Kozel, Orešje 136, Ptuj - deklica Lucija; Tjaša Kukovec, Kazenska cesta 48, Spodnji Duplek - deček Leo; Ksenja Gaber - deklica Maša; Tea Matjašič - deklica Leyla; Klara Hriberšek - deček Lan; Aleksandra Mahorič - deklica Ajda; Tanja Babič - deček Nik; Bernarda Goričan - deklica Klara; Iris Šegula Cizerl - deklica Isabella; Kristina Kaizer - deček Lan; Manja Gunze - deček Val; Eva Zimet - deček Oliver; Klementina Kojc - deklica Sofija; Urška Lipej -deček Leo. _—_rt ''-'__ o c -a 0 .-O O c* * * Cb* _ Listopada južnina, svečana mrzlo. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo ponekod v južni in zahodni Sloveniji občasne krajevne padavine, več sonca bo na vzhodu. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, v alpskih dolinah malo nad 0, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem in na jugovzhodu do 18 °C. OBETI: V sredo bo dokaj sončno s spremenljivo oblačnostjo in kakšno kratkotrajno ploho. Napoved za Podravje Foto: SD Foto: SD Foto: FB Vir: ARSO