Odgovorni vred nik Ur. «linn e* BMeitveia. Tečaj V sredo 26. listopada (poznojesna) 1851. List M 7ř Prebi y ay cam UraJnsHe Hronovine ! Znano Vam je, da je přetečeno poletje na Dolcn-skim toča več krajev in večkrat zaporédoma pobila. Posebno hudo je pa nesreča Metli ško in Cerno-meljsko okolico zadela. 10. in 27. julia in 15. septembra je bila v teh krajih toča tako strašno, da je žita skorej popolnoma pokončala, sočivje v rasti ustavila in na tertah ne samo grojzdje popolnoma pobila , ampak tudi terte tako poškodovala, da več let roditi ne bojo mogle. Odlašalo se ni nič. škodo zvediti, da bi se tištim. ktere je nesreča zadela, berž ko je mogoče, davkispre-gledali, kolikor to postave pripuste, in moja skerb je, da se tištim poškodovanim posestnikam , ki so v zadregi svoje davke odrajtovati, v tisti obširnosti milost naklone ktero mi miloserčnost blagovoljne vlade odkáže. Pa z mano vred spoznate, da zamorejo ti pomočki le malo pomagati, če se velikost nesreče pomisli, ktero y je nemila nevihta prebivavcam ravno tacih krajev na klonila, kteri se med najuboznisi krajnske dežele šte-jejo, kakor je sploh znano. Po naznanilih, ktere sim dobil, je v 36 davknih soseskah teh le 91 vasi Cernom el j ski ga okraj- n i a glavarstva v taki nadlogi j da ne vejo y od kod boste najmenj dve tretjini njih prebivavcov po zimi in spomladi najpotrebniši živež dobivale: Kleče, Skrile, Male Toplice, Lahina, Planina, Ponikve, Sredgora, Maverl, Jelševnik, Bistrica, Miklarje , Telčji verh, Tu čev Dol, Rodine, Zajčji verh, Gorenja in Dolenja Paka Otovec, Sela pri Otovcu , Ručetna Vas, Lokve, Naklo, Jerneja Vas, Tanca Gora y Rožičev Verh. Dobliče Grič y y y y Dragoranja Vas, Kvasica, Breznik, Oberh, Kočevje Svibnik, Cernomelj, Loka, Desinc, Čudno Selo, Zastava Tribuče, Bedenj, Pribince, Adlešče, Dolence brezje y y y Gorence y Pod Velika in mala Sela, Verhovce, Fuč kovce, Cerkviše, Krasinc, Prilozje, Kót, Vertača, Ver tacice, Sela, Semic, Petrova Vas, Mihéla Vas, Ro-žanc, Vinji Verh, Krupa, Stránská Vas, Moverna Vas Kervavči Verh, Dobravice, Metlika, Križevska Vas Sveršak, Radovič, Rozalnica, Slamna Vas, Radovica y Radovse, Boldreš, Beréča Vas, Dragemlja, Bušina Vas, Bojanja Vas, Krasni Verh, Draščice, Kermačina Zelezniki. Vidošiče , Dola , Gabrovec , Lešče , Hrast y y y Ravnace, Gornji in Dolnji Suhor, Lokvica in Ternovec. Kakor je bila moja dolžnost, sim se sam na mestu prepričal, da je vse tako, kakor sim pisma dobival. Revšina v teh krajih je zares tolikanja, da bodo mogli ljudjé stradati ; lakota pa pripelje sabo žalostné # Ker pridejo »Novice« tudi v mnogo rok miloserčnih bravcov zunaj Krajnskiga po Slovenskim: naj se usmilijo tudi oni svojih nsmiljenja vrednih bratov po rodu na Krajnskim ! Tudi vredništvo >Novic« prejema milodare. Vred. * nasledke, od kterih se človeško okó z grozo in s pomilovanjem rado oberne. ■ • , • V hišah celi h gruntarjev in polgruntarjev, kteri pridelke z več oralov poljá, senožét in Vinogradov do- prosá, in še tega bivajo y sim našel komaj par mernikov zmešaniga s sémenam marsikteriga osata, da ga je le bilo več; krompirja celo nič in sicer podzemeljskega sadů in sočivja komaj toliko, da morejo do svečnice sha- jati ; ne kaplice pa vina, ktero je sicer nar veči pre moženje teh krajev davke plačujejo. y IZ kteriga stroške gospodarstva in v • \ v Se manjši kmetje pa, maseljcarji in bajtarji, kteri preziviti, so mi imajo družino 8 do 10 ljudi in se vec večidel le po 3 ali 4 vagane sirka kot ediniga žita poka zali žalostěn. y ki je ze sam po sebi za zivez ljudi silno silno Tudi sadja, ktero je v druzih krajih zavolj dobre cene veliko pomagalo, ni v teh krajih, da je nesreča največji mero dosegla, popolnoma nič bilo, in jokaje mi je marsiktera mati ložila, da tudi y tega za svoje otroke nič nimajo , ki bi zadovoljni bili, ako bi jim pest suhih češpelj vunder vsaj enkrat na dan lakot nekoliko potolažila. Viditi, da ti ljudjé, ki so že tako iz otročjih let , kar člověk v naj- pomanjkanja vajeni y jppjp MM tudi tega nimajo vecji sili vunder imeti mora, to je kosček kruha, in naj bi bil še tako slab in čern y da v ze otročiček na velih persih matere lakote ne pogine, da ljudjé za delo ne oslabé, in jih sila ne priganja, zvunaj dežele berače- ker revšina dalječ okrog in okrog s tako teško y ni miliga darů nadjati y vati roko pritiska , da se nikjer vse to viditi in o taki revšini še slišati, da ljudjé s pravo in v resnici keršansko udanostjo to nesrećo ter pijo : me je navdalo o mojim popotovanju s pogumnostjo po milih darovih svojo roko stegnit i po celi po deželi, ktere poglavar biti mi je čast naklonjena, mestih in vaséh, kjer koli kako usmiljeno serce v per sih bije in kjerkoli je še mogoče , kak dar podeliti po zalogih in prodajavnicah kupčijskih , kjer žita leži obilo nasutiga; — obernem se tudi do manj premožniga kmeta kteri morde vunder pešico žita čez svojo potrebo da- V . » f y rovati zamore. Po celi krajnski deželi se obernem s prošnjo za podporo ubogih revežev Metliškiga in Cernomelj-skiâra kraja. V Ljubljani prejemlje darove častiti mestni odbor; tudi založnika nemškiga Ljubljanskiga Časnika Ign. žl. Kleinmayer in F. Bamberg in častítljiva duhovšina po mestnih farah darove voljno preje-majo. Na deželi pa se zamorejo pri častitljivi du-hovšini kakor tudi pri okrajnih glavarstvih vsa-kteri mili darovi in pomočki odrajtovati. Ker je nesreća 36.000 delov njiv in Vinogradov zadéla, ktero mora 3800 obdačencov terpeti, in ktera znese najmanj 260 tavžent goldinarjev, ne ho scer milovšina dobrotljivih 242 ljudi vsimu pomagati mogla, vunder saj k potřebnímu živežu zamore kolikor toliko pripomoći. Da se bode z razdelitvijo pripomočkov, ktere bo Vaša usmiljenost Vašim rojakam podarila, skerbnoravnalo, sim Vam jez porok v iménu komisij, ktere so za reveže v Metliki in v Cernomlju ustanovljene in ustanovljene ostanejo tako dolgo, dokler sila ne mine, ki je bila nesrečnim naklonjena po previdnosti božji. V Ljubljani 18. novembra 1851. Gustav grof Chorinsky s. r. c. k. poglavar. Perva razslava in hmelijsha seja u Sostanju. (Po J. Sucu poslano.) (Konec.) . 1 Dalje naš govornik dokaže, zakaj na polj i tako malo pridelamo, in ce nam Bog tudi bolji le-tine podari, vunder ni žetva prime rjena sétvi? Poglaviten uzrok je — pravi — ker premalo in le s slabim gnojem gnoj im o. Posker-beti je si jako veliko in dobrega gnoja pripraviti in ne pustiti, da se pod steno suši ali pa u lužah zvodeni in ga dež spera. (Poduk kakove morajo gnojiša biti.) Naj bolji gnoj — prava zlata ruda — pa se večidel po kmetih za vogli raznaša in dvoriše ž njim ognjušava. — Kar zlo neradi pogrešamo5 je malo kje vpeljano — to so stra niša (sekreti), ki bi vunder naj važniši tovarna (fabrika) kmetu bile. (Poduk, kako s takim gnojem se pečati). Od člověka gré na dan, rL vodo vred , čez poldrugi funt gnoja. To znese u letu blizo 5 cento v in pol, s čemur se da 8 centov pšenice pridelati. Toraj Anglijani cenijo gnoj, ki od enega samega člověka u letu pride, na 24 gold, srebra ve-Ijáve. Koliko zgubo ima tedaj kmetovavec, kteri stranisa nima in ne vé takega gnoja po rabiti! Ne govorim prenapeto, če rečem, da takova zguba skozi 15—20 let ni manjša, kakor če po- sestniku hiša pogori. Poskerbeti je toraj, da je pri vsaki hiši obokana kuhinja in zidan dimnik, da ogenj u streho ne šine; pa tudi, da je.pri vsakej hiši na primerjenim prostoru s tra niše, — da bo snažno okoli hiš, in se zlata ruda ne uničuje. Velika zasluga gg. županom, če bojo na to pazili! — Govornik se je jako vslužil poslušavcem, ker je razmere mnogoverstne živinske piče dokazal, po kterim tehtilu edno drugo domestuje, na priliko: 1 funt turšice ali pa 5 koruna, 9 korenja, 13 repe ali pese. Rčži ali pa ajdne 100 funtov, ali pa: pšenice 85, ječmena 118; ovsa 137, prosa 88, turšice 80, boba 120, naj bolji sená 280, konjskega sená 400, detelje 270, ječmenice ali o v s e n i c e 500, turščenice 1200, pšenični ce 1300, reženice 1400, koruna 551, korenja790, répe 1140. Ce se piča razopari, se pri 20 centih 2— 4 centov prihrani. U 100 funtih je osnutka na meso — na mastnino u bobu.........31 52 „ ovsu.........10Y2 68 « ječmenu '..............14 68 „ turšci................12 y2 77 „ repi................1 9 „ korenji....... 2 v pesi................8 »/a „ korunu....... 2 24 Vo Po tem dokazu se vidi, da turšica vsako drugo pičo pri debelenju preseže, in da bi slanina jako draga bila , ko bi prešiče s korunom debelili. Bolji je pri se- dajšini visoki ceni korun prodati, pa turšico za debelenje prešičev kupiti. Odbornik nam je napredovanje u Sostanju tudi a druzih važnih kmetijskih zadevah dokazal : da so se to leto tu tri sadiša drevcsc (Baumschule) vtemeljile ; da, sčasoma sviloprejke upeljati, je u vigredu 600 murv razsadil, in je zopet 300 jam pripravljenih pri-hodno spomlad murve u nje saditi. Tudi je dva tavžent hmelj n ih sadežev naročenih in 8 funtov gla deževega semena (Kardendistel-Samen) pripravlje- da se bodo tudi tu take obertnijske reči vpeljale. Da je ta seja bila dobra spoznana, dokaže pri- nega ? stop 23 visokih gospodov in slavnih kmetovavcov u kme tijsko družbo. ~ * Tudi še omeniti moram y da je drugi dan po seji, po predlogu g. učitelja, P. Musi-ta, za rajncega čast. gosp. Mat. Ver tove a se peta maša brala in mertvaške bile pele, kterega gospoda zavolj neprecenljivih zaslug noben hvalezen Slovenec nikdar pozabil ne bo Naj mu lahka bo zemljica, ker je u živ-ljenji jo jako dobro poznal, in tudi nam nje skrivne dragočene zaklade razkril! J elki zbor kmetijske družbe v Mjfublfani. 20. t. m. je bil velki zbor krajnske kmetijske družbe od 9. do dveh popoldne. Ceravno je bilo vreme grozno slabo, ker je sneg ravno takrat celo deželo za-padel, se je vunder zbralo dokaj udov, in pomenki so Tudi Or © deželni pogla bili v mnogih rečéh prav živi. var grof Chorinsky je zboru čast skazal in v zbor přišel ter se vdeležil posvetovanja. V nobenim zboru pa še dosihmal ni bilo toliko noviga kmetijskiga orodja razpostavljeniga , kakor v tem, ktero je g. predsednik F i d. T e rp i n c zboru na ogled poskerbel in s tem vnovič pokazal, kako ne-vtrudljivo on skerbi za pravo djansko povzdigo kmetijske družbe in kmetijstva na Krajnskim. Ker pa iz samiga tega, da se novo in v druzih deželah hvaljeno orodje le ogleduje, še za deželo noben dobiček ne izvira, se bodo po njegovim nasvetu poleti v Ljubljani te in še druge v Londonu kupljene orodja vpričo povabljenih kmetovavcov na polji po-s kus i le in njih vrednost v delu prevdarila, h kterimu se bojo kmetje iz vsih krajev povabili. To bo prav kmetijsk shod, za celo deželo korišten. Začel je tr to* predsednik zbor z naznanilam pisma j ki ga je svitli nadvojvoda Janez družbi pisal, milovaje da mu zima in preslabo vreme brani k zboru priti j kteriga naznanjene pomenke bo z veseljem bral. Z ra tr » predsednik dalje deželniga po la dostjo pozdravi varja, kteriga pričujočnost je družbi dokaz njegove marljivosti za prid kmetijske družbe. S pohvalo spomne na dalje pridnosti veči del vsih podružnic, ktere si lepo prizadevajo za blagor domovine ; s hvaležnostjo oméni velike pripomoći, ktero ste c. k. ministerstvo kmetijstva in c. k. deželno poglavarstvo skozi preteklo leto družbi dodelile. Po teh veselih naznani lih pa položi tr predsednik ginjeniga serca cvetlico mi liga spomina na grob našiga Matija Vertovca, skozi 25 let nevtrudljiviga uda, slovenskim deželam nepozab-Ijiviga pisatelja, za svojo domovino mnogo mnogo za- služeniga domorodca, kteri bo v svojih de lih za vse veke ^H? ■ H vedno nara v lep izgled! zivel Po tem je na znanil g. predsednik vse orodje, ktero je v Londonu v Draž dani in na Dunaji za-se in za družbo naku ■ ■ ■ ■ Slava vara, verli mož, ki ste v mili spominek neprecen ljiviga Slovenca to obhajSo nasvetovali, — slava vam vsim, ki ste se teça obhajila vdeležili in pokazali, kako brat vredniga brata tudi v grobu spoštuje. Vred. 243 J da pil, ktero bomo v „Novícah" takrat popisali, ko se bo poskusilo. Sklenil je pa svoj začetni govor s tem je imenovat gospode, ktere so austrianske kmetijske družbe za svoje namestnike pri tem zboru dolučile. (Dalje sledí.) sedo g. zatožene deržavni zastopnik dr. Muli ej tožbo zoper , da so se že vsi pričujoći bali za-nju tako ali zagovornika g. dr. Rechba nič sta se ravno tako krepko pote zatožencov. in g. dr. U nedolžnost Po vsem tem je povzel g. predsednik vitez A zul a JVovicar sloranshih Ura jer. Iz Zagreba. .,Siïdsl. Zeitung" razodeva v po- vse strani pretresal celo zadevo od konca do kraja, in jo je skozi 3 ure v gladko tekočim govoru tako jasno in tako pravično na , da zamoremo reci, da zna tago- slednjim listu upanje, da zna biti, da se bo v Za- vor zares izgled biti povzemnim govoram ; skleni! ga besedami: „In tako naj in grebu snidel zbor za posvèt vesoljnoslovanskegajezika, je v nemškim jeziku s temile Kp. z Celja. (Konec porotne sodbe). Zraven g. Vam bo, gosp. porotniki! kot omikanim 5 skusenim Hausmana je stal pred porotno sodbo tudi g. Franc Pau previdnim mozem, ta moj govor vodilo za Vaso raz ki je skozi 10 let pošten vradnik na Hausmanovi sodbo. Mi smo tukaj zbrani, pravici pravico dati; lič grajšini znan bil; v ti pravdi pa je bil zatožen da je ta zavest je nar vikši, nar svetejši čutilo, po kteri se ^»»jo.u. "~•« , * r ■ ~ * • r ~ j ~ — —----7 — j — -— ---j ~ ---- • —7---- *---j— ------? r" —* * ~~ poročnikam knezovim več pašnikov kot lastníno Novo- loči omikani člověk od druzih čutnih stvari. Prepričan Celjske grajšiue odkazal, od kterih je vedil, da kme- si m da Vas je važnost Vašiga vazniga opravilstva tako tam slišijo, in je tako kupce premotil, da so grajšino presunila, da dražji kupili, in ee take goljufije vdeležil. — zamore V Pred poroto je S pricakovati Hausman mirno in bistroumno kam danih ? svet mirne vesti Vaše razsodbe Cvetero vprašanj je bilo potem porotni-in na vse so porotniki enoglasno od- o* ovoril; rekel je: da se je po srečnih špekulacijah in govorili: da zatoženca ništa kriva, ktero razsodbo varčnosti premožnega moža mislil, sedaj pa je reven so vsi pričujoči, kterih je porotniše čez in čez polno berač, in sam mogocni cesar nima moči mu nesreće bilo z velikim veseljem zaslišali, ker je tudi ob vzeti, ki ga je v tamni grozoviti ječi v Gradcu zadela, činstvo teh misel bilo. kjer je oslepil in za vodenico boiehovati zacel. Misli > da je njegovo posestvo milion vredno, si ni dal vzeti, in konec obravnave zaslisane priče so ga v ti misli še Previdno vodstvo te obširne, dolgo terpeče in zlo za pletene obravnave je očitno pokazalo: kaj da zamore nevtrud pridnost zedinj z izverstnim pravoznanetvam poterdile. Kar tište pašnike zadene, od kterih se;je naravnim pravočutjem in navdana s pravo ljubeznijo do reklo, da niso njegovi, in zavolj kterih je bil nar bolj častitljivih porotnih sodb, jih povzdigniti na tisto stop- zatožen, je terdil, da so odkázáni pašniki vsi lastnína njo 7 da ljudstvo njih vaznost zapopade in zaupanje V • zato ker so zapopadeni v urbarju, ki je od nje stavi. In le beseda tacih mož naj bo velj grajsinina, rajnce cesarice Marie Terezie podpisan , in so tudi o razsodbi : ali so porote vgodne sedanjimu času ali kterih obstoj vsak previđen in pošten člověk iz vpisani katastru kot o b st o jni del Novo-Celjske graj ne 7 šine, ceravno so se podložni kmetje v posestvo nekte- serca zeli. rih delov vrili, in je zavoljo druzih pravda zgubljena bit a : dalje je rekel, da je grajšino z vsimi deleži le s XP. Iz svo tistimi pravicami prodal, ktere je on sam vžival; jimu vradniku Pauliču je ukazal, kupcam le tište paš riike pokazati, ki so v urbarju zapisani. Zaslisani srenj-ski predstojniki so rekli, da so v djanskim posestvu pašnikov, da plačujejo davke od njih; cesarica Maria Terezia jim jih je v dar dala. Kar pa tište zemljiša Celja. Nedelja, 16. listopada, je bila za Trebovljane in za vso okolico slovesin dan, kteriga spomin se bo ohranil za dolge prihodnje čase; bil je tudi vesel dan za vsako pošteno slovensko serce. Že zajtro ob treh je začela domača muzika in veselo stre« lanje veseli dan naznanovati, kterimu se je pridružilo pervokrat priterkovanje novih zvonov v lepem so- pa glasji ; pobožna množica je na vse zgodaj zadene, ktere je prodal, ceravno niso grajsinske bile, je g. Hausman rekel, da jih je še le kupiti hotel. Zbor yesnosfpovikšat so prišli tudi častitljivi Braelovški te potovala v Trebovlje v cerkev , vdeležit se veseliga obhajila. Slo- pravoznancov, ki je bil zavoljo tega v porotni sodbi vprašan , je odgovoril, daje g. Hausman le zavezan, porok biti, da te. zemljiša pridejo zares k grajšini. Zastran zemljiš pa, ki jih je knezu prodal, ktere niso v kupno pismo zapisane bile, je g. Hausman rekel, da se je le po pomoti primirilo , da so iz pisma izpušene bile. Poslednjič je dokazal, da po storjeni poravnavi s knezovim svetovavcam nima on nobenega dobička pri hant, vsim Slovencam slavno znani gosp. Stojan 5 SO tako ginljivo ki pridigovali, da mnogo oči se je topilo v soljah ; po pridigi je bila velka peta sv. maša, pri kteri je 80 zalih fantov in 20 lepo belo oblečenih de-klic z velicimi vošenimi svečami svetilo, ktere so po so slo- tem cerkvi darovali. Pred sv. povzdigovanjem venske deklice lepo pesmico péle, ki ' so jo tudi Slo vencam slavno znani fajmošter g. Jož. Hašnik na pre ti prodaji, ker je grajšina veliko veliko vec vredna, iepi napev Potočnikov (v 1. zvezku „Gerlice") v spo kakor jo je prodal, zlasti če se obilni zakladi premoga in srebrotvorne železne in svinčene rude, ki so pod min tega dneva zložili in se takole glasi: zemljo grajšinsko, kopati in prodajati začuo. Spo min Zatoženi Fr. Paulič je terdil, da imenovanih paš 16. novembra 1851 ? m nikov ni kot popolnama grajšinsko lastníno odkazal da je poročnikam razločno rekel, da jih grajšina ne vživa. Podpisa v pismu za obljubljeno darilo, za ktero so vradniki g. Hausmana prosili in v kterim stojí, da je on (Paulič) vse k prodaji pri po mogel 7 ni za svojega spoznal, kar se pa po zaslišanih pričah ni popolnama zgotovilo. Pisatelj „Stajarskega raja a je ga je rajska Savinska dolina in bisero njeno povedal, da — Novo- Celjska grajšina k hvalepolnimu popisu nagnala, ktero je popisal po takratnim obsežku. Tudi druge • V 80 mnogo mnogo dobrega price od zatozenega g. Hausmana Ko je preiskava zatozencov, zaslišanje 60 Vsi: Zvonoví zvonite itd. razodele. prič in branje 129 sodijskih spisov 9 dni terpelo, je po prijel s svojo že večkrat hvaljeno jasno in dognano be Raduj se Trebovle ! Ker danes ti novi Pojejo zvonoví Iz turna lepó, Vsi: Zvonoví zvonite * Moliti budite, Oj kličte moliti U slavo Bogu! Povabli prijazno 0 dnevu te svetim : De sercom gorečim U cerkev ti greš Na znanje ti dali : Moliti je ćas. Vsi: Zvonoví zvonite itd. Ob uri protivni In času nesreće Zvonóv ti glas rece Vsi moli zvestó! Zvonoví zvonite itd. Vsi Se loci duh trupla Zvonijo premilo: Naj brumno molilo Za rajnga bi se Zvonoví zvonite itd. i 0 svitu in mraku Bodo te klicali Vsi Kdaj ura kolj bije Te zvon opomina Besed Boga Sina: O moli vednó ! Zvonovi zvonite itd 244 Raduj se Trebovle ! Ker danes ti novi Pojejo zvonovi Iz turna lepó. Vdeležil se je blagose V Zvonovi zvonite Moliti budite ? kličte moliti • • • U slavo Bogu tega veseliga cerkve nega praznovanja tudi s svojimi castitimi gospodienami aurer, vlastník tukajšnega premogokópa in gla- S M žute 9 tudi vsi bliznj cr to* vradniki se snidili, ceravno je sněžilo, da je bilo sila. — Po dokončanem slovesnem cerkvenem obhajilu je bilo veselo kosilo, med kterim je marsikako „živio" zadonelo in se je mnogo lepih domaćih pesem prepevalo; na zadnje smo jo se enmalo zaplesali in se poslovili prav zidane pa poštene volje. Nove a masa v Ljubljani zvonové je vlil umetni mojster 8 9 ktere so neutrudlj skerbni in zavoljo tega tudi občj ljubljeni g. fajmošter iz doneskov napraviti dali, ki so jih podarili za božjo cast vneti farmani in g. M aurer, ki se je hvale vredno obnesil. Sklenem pa ta popis, da rečem: Srečna fara, ki ima tacega fajmoštra, ki skerbí ravno tako po očetovo za dušni prid svojih farmanov, kakor za njih omiko, ki jo sedanji čas terja. Slava mu ! . decembra se bojo pri nas zopet odperle vrata 1 porotne sodbe vkljub vsim protivnikam, ki te castitljive očitne sodbe pisano gledajo, in v serčno veselje vsim, ki v njih veliko pripomoć ljudske omike cenijo. Drugo pot bom naznanil zatožence, ki bojo prišli pred to sodbo. domorodci in domo V nedeljo 30. t. m. bojo naši rodke igrali slovensko igro 55 Dob jut 9 g. bukvo tiskarju Jeretinu gre čast in hvala, da si krepko pri-zadeva za napravo domaćih iger, ki so živo veselje vsih prijatlov domorodne reči. Očitna hvala Vam zato > Jeretin ! Zraven igre bo tukaj pevsko d tvo koncert napravilo, v kterim se bojo tudi slovenske pesme pele; hvala častitimu družtvu za blagi namen : znesek tega koncerta podaritirevežem v Ptujski okolici 9 ki so po povdnji st kodo terp vsega tega mnogo mi Terdno upamo, da se bo zavolj lodarov nabralo. Sedaj pa še nekaj. Po vsem Slovenskem rado brane in močno obrajtane „Novice", ki so edini slovenski časopis, kteriga najdeš v bajtici prostega kmeta, kakor domorodca, bojo kmalo svoj 9. te- na mizi gosposkega čaj dokončale. Kako bo prihodnjič z njimi Î2 Pre majhne so nam v njih obširnem zapopadku za sedanji čas, ko se je novo življenje po Slovenskem vnelo. V V vsec Naredite jih veći, ali, 9 dajte jih dvakrat v kar bo većini še bolj tednu na dan; radi plaćamo nekaj večza-nje, vunder bi ne smela cena previsoko ta moj nasvčtpre- V/ poskočiti. Naj bi prejemniki „Novic" vdarili in svoje misli g. vredniku naznanje dali Iz Ptuja. Povejte, ljube Novice! tudi nektere besede iz našega kraja ; saj vas radi beremo, smo vaši or Miha Golob, pridni spisatelj slovenski. Bog ne daj, da bi duhovšina po njem bistro glavo zgubila. Doslu-ženih mašnikov ( deficientov) in bolenih je pri nas sila veliko. Pa ravno mladi, ki še kratko služijo , čejo de-ficienti postati. Pa ni čuda! Ako tu ali tam z mla dim mašnikom se ziđeš, boš jih mnogo vidil celo slokih, bledih in v obrazu žutih. Vračitelji terdijo, da je v duhovnici temu vzroka iskati. Tu in tam že tudi ka- planov manjka. Govori se, da so naš milostivi knezo skof o priliki bili izustili, da čejo več far zediniti. To bi ne bila podpora omike ! Jaz tega ne verjem. Te dni je bil pastirski list razposlan, v kterem milostivi kne- zoškof duhovnike nagovarjajo, da naj z denarjem pri pomorejo za povikšanje seminiša fantov (Knabensemi nar) 9 in da naj na ta namen tudi verne v pridigah vabijo, in jih za miloscino prosijo. Hvale vreden je ta namen ali ni za sedanji čas; ljudém na vse strani de-narja manjka in tudi njih domaće šole pomoci semtertje silno silno in še bolj potrebujejo. Zadnjo nedeljo 9. dan t. m. je bilo pri sv. Ver ban u zvun Ptuja veselo ob- C. S mer, kterega je visoko ar to* hájilo. Bil je poštovani častita škofija za naduéitelja pozdignula, slovesno vpe lan. Tako je prav! G. Šmer je pridin učitelj , že 20 let pri sv. Verbanu, in iskren domorodec, kar se sila redkomed starimi učeniki najde.— Voda je bila tudi hud strah naredila, 13 oséb je mertvih. ljube „Novice", imam še kaj povedati versticami kaj postrežem Drugokrat vec, 9 ako vam s temi a. Iz Kri&negore 16. nov. Scer jako prijazin ali sedaj sila žalostěn pogled se razprostira iz Križnegore. Dve dolgi in široki jezeri vidim pred seboj, ki od 2. do 16. listopada vedno bolj in bolj narašate. Cerkniško je- zero je že iz Jezera tako se neka v a s blizo jezera imenuje nekaj stanovavcov pregnalo. Drugo jezero je za široko berdo znajde, skozi kteriga cr to lavjem Cerkniškiga , med kterima se kake pol ure golobina ob hudih nalivih iz Loške doline v Cerkniško jezero vodo toči. To jezero ali bolj prav strašen nastop, kakoršniga ljudje sedanjiga veka v tej okolici se spomniti ne morejo se širi od Golobine do LTševške vasi 9 mece svoje ne vgodne valove na šolski prag pred starim Ter gam in splakuje kamnite gredice (jšten cr to pred vratmišne perske grajšine Od osmero vasi je nar lepši polje , ki je z ozimino obsejano, globoko pod vodo, in čez 150 hišnikov s svojo družino je dosihmal na plavih iz svojih hiš po begnilo. Pač so reveži Loške fare preserčniga milovanja vredni! zakaj celo leto so se z revšino kar terdo v oj skoval i. Voda jim je čez leto na njivah hudo škodovala, toča jih je bila silno zadela. po toči vsejano ajdo je slana posmodila, zelje zdaj v po-sodah in druga pičlo pridelana kuha v vodi pod zlo gré, zvěsti sinovi, ako vam ravno redko kdo od nas dopi- in obilno seno se na odrih kisa ; čez mline v tej dolini Broj diakov (šolarjev) se pri nas vidoma kerči. voda stoji in čez Danskiga, desiravno je visok, se lahko suje Prej je imela skora vsaka vas svojega diaka, ali po 8 čolnam pelješ. Scer so neprenehama Ložani z lesníno dva ali več, zdaj pa se lahko prebrojijo. Jas mislim, za kupčijo na cesti bili; sedaj pa zavoljo vode po nar da so temu hude leta vzrok. Denarja je pri ljudéh potrebniši derva v gojzd iti nemorejo; po pečéh nekte jako malo, cesar somnja in gostivnice pričajo. Druge rih vasi lahko ribe gnezdijo in po strehah se pijavke obešajo. leta se je po našem slovenskem delu Sekovske škofije En kos zime smo ta mesec že prestali, zakaj po večidel od veliko novih mas slišalo ------ _ . — ------ —„ ------- novi maši se bližnjih hribih okrog Loža je sneg 18 paleov debel bil, ljudje radi križem sveta snidejo), letos pa sta samo ki se je raztopil, in danes, ko to pišem, že spet sneg dva slovenska gospoda svoji pervi maši pela. Dva ali enake debelosti tukej talo zemljo krije. Kaj bo, če ga celô trije Slovenci, kteri eo že odločeni bili za posve- jug osope? Po Loškim naetopu že dvé veliki strehi cenje, pa so mogli zavolj v duhovnici dobljene bolezni plavatein mnogo se jih giblje, ko postonja, kadar misli odstopiti. Med njimi je dobro znani iskreni domorodec zleteti. Le nekoliko mlačna sapa, kar je strah misliti, Ze prevdarjava tudi s založnikam to reć na vse strani, kako bi se dala nar bolje dognati. Toliko je gotovo: da naj volove zdraži, in strehe se bodo dalječ iz svojih N m b To pa smo že tudi od v tednu Prav strani slišali : naj bi izhajale dvak ljubo bi nama bilo, misli g. prejemnikov o tem zvediti r tode to se mora še ta ted ? \o treba zgoditi? ker drugo srede tečaj napovedati Vred mest, kakor race pred lovcam, premestile. Zares se mora milo storiti člověku, kader vidi kako se ljudjé na slabih in nevarnih plavih mraza derge tajoči in solzni povračujejo na svoj zapušeni dom, da še naše Prosimo. Vred. 245 zase in za revno živino skozi streho in okna kako stva rico vođi uraaknejo. Nadjam se, da bo vlada pri dav ski viti ki je bil na Dunaji, se za duhovski stan pripra , se je nanaglama na Cernagorsko podal, ker ga je kih tem siromakam velikodušno kaj pregledala. Pa tudi ranjki vladika za svojiga naslednika postavil in mu pri-bi bilo neizrečeno potrebno, da bi ona, ki velikanske poročil, naj se po njem ravna, delà pri vodah in cestah z začudljivo umetnijo izdeluje, tem ubogim soseskam, kader voda odteče, pomagati blagovolila, da bi se Golobina in drugi zama-šeni požirki posnažili in tudi razširili. Tolikanj težavne in vendar potrebne lotitve (scer je prazna reč tukej njive obdelovati, ki se pri srednih nalivih že potope), se revne soseske same, ako bi tudi združenih misli bile, skorej nemorejo poprijeti. Sklenivši resnično žalostni popis v priserčnim so-cutji bratoljubno željo izusti pisavec, da bi tolažbe polno bilo, ako bi se kak milodar tudi iz dalj nih krajev v hvaležne roke žalostnih reve žev privabiti mogel, ki v nar huji dobi nastopu zime pre pustiti mogli. v so svoje hiše pozresni vodi Iz Ljubljane. Z veseljem slišimo Kriznogorski. . da po izgledu ne Graške hranilnice (Sparrkasse), ki je 11000 srečnikam po povodnji podariti sklenila, namreč 8000 fl. Štajarcam, 2000 íř. Korošcam in 1000 il. Krajncam, se tudi naša zlo přemožná Ljubljanska hranil- v ta namen revežem podariti, nica pripravlja 5000 namrec 3000 Kraj nca m ? 1000 Štajarcam in 1000fl. Korošcam. So me nj Ljubljanski je tako slab, da tako slabiga tergovci se nikdar v Ljubljani ne pomnijo. — Slišimo, da je 10 pol občje spoštovanih Drobtinc" že gotovih, da bojo tedej zamogle ob no- 55 ? V . vim letu na svitlo priti; zivljenjopisa dveh slavnih Krajn-cov, namreč Jurja JapeIna in S i mna Klančnika bomo tudi v njih brali. Porotne sodbe so se pre tekli teden v Ljubljani zopet začele; prihodnjič bomo o njih stara govorili. S začelkam tega pogodba (^kontrakt) za ra z s vitlj enj e mesta prevzel magistrat mesca je jenjala ■■■■■■ta se ? sam to rec m že mesec je tedej očitno vidi veliko poboljšanje mestne svečave tem je vunder želeti, da bi tudi v Ljubljano gazno svečavo dobili, za ktero se, kakor slišimo, ; pri vsem or fr> A m- Ljubljanski knezo-škof se je brož zlo prizadeva. podal v pondeljk na Dunaj v zbor škofov. — Sliši se da gosp. dr. Mel cer, sedaj vodja Ljubljanske bolniš nice pride za vodja bolnišnice v predmestju Wie * den na Dunaj. Vodstvo pošte Ljubljanske bone halo in pride v Terst, pošte Celj o vške pa v Gradec. JVoricar iz mnogih hrtvjev. Bere si in deržavni Je da je predsednikama ministerstva soveta ukazal, da naj mu svoje misli zastran prenaredb t kmalo předložitá Posvetovanje zavolj nove osnove sedanjih panij se J ze tako dognalo, da se kmalo razglas te prenaredbe pričakuj Ker je cena b spet začela se zlo spreminjati in visji iti, kar je zlasti kupčii v škodo 1« V • 1 • ' r slisi da se minister denarstva pripravlja tečne pomočke Častiti domorodci in Uubeznjire domorodhe ! Stotero in stotero naših bratov zdihuje v revšini po hudih nevihtah, ki so na beraško palico pripravljeni ali po toči ali po povodnji. Dolžnost naša je, jim kolikor moremo na pomoč priti. Tudi Vam, kterim je na-rava dala sladki glas petja, ali ki ste obdarovaní z umetnostjo igravstva v gledisu , je mogoce revezem obilo pomagati, ako se združite, da napravite slovensko igro spetjem domaćih pesmv Ljublj. gledišu, in kar se bo nabralo, izročite nesrečnikam. Razun milošine, ki jo boste iz tega podarili revnim bratam , boste tudi vesel večer napravili vsim prijatlam domačiga jezika , kterih je v Ljubljani toliko, da bo glediše veliko premajhno. Naj bi tedaj miloserčne do-morodke in domorodci se združili edinih misel v ta blagi namen, in zbrali odbor, ki naj bi se posvetoval: kaj naj bi se igralo in kaj naj bi se pélo. Iz serca rad se ponudim za srednika mogel kolikor bom tega mogel. odbora, in rad bom pripo Ce se te memo, kmalo bo dognana. Saj nam reci moči živo popn- k temu ne manjka, cesar sim se zastran petja pred malo dnevi veselo prepričal, poslušaje lepo prepevanje milih slovenskih pesm. Vém, da bojo tudi verli Krakovčanje radi eno zapeli, in nadjam se, da častito gimnazialno vodstvo ne bo mladim gospodam višjih klasov branilo, v imenovani milodarni namen se ti napravi pridružiti, da se bo zamogel kar prav moško obnesti. Prosim tedaj častite gospe, gospodične in go- spode : naj blagovolijo svojo voljo z besedo ali pismeno mi na znanje dati, da bomo zamogli to rec začeti. Solzé hvaležnih božčikov jim bojo neprecenljivo darilo za njih pripomoć » Vrednik Novic. i>ervi zapisnik nabranih milodarov za reveže po povodnji Gosp. prof. Metelko v Ljubljani odkterihje 5 fl. razločno mlinarju Malenšku namenjenih Gosp. Andrej Brus v Ljubljani za mlinarja Malenška . . Gosp. Jernej Arko, fajmošter v Vodicah za mlinarja Malenška ..... Iz Ter žica za mlinarja Malenška Vrednik Novic..... Skupej od kterih pride za Malenška 13 11. 20 kr. 30 fl kr. 1 » » 1 6 5 » » » 20 » » . 43 fl. 20 kr. Pervi zapisnik nabranih milodarov za revexe Metliske in Cer nomeljske okolice: zoper to vedno omahovanj podařil nesrečnikam na Horvaškim 19000 Cesarjev adjutant je Gosp. Jože Pleiweis y Ljubljani je izroćil Pt jim 5000 9 v Marburg 1000 Skofi zbi vredništvu: 81 vratnih rút, 80 vatlov por henta, 50 vatlov pavolnika za srajce, 12 rajo na Dunaji v zbor Sliši se, da znesek stroško parov volnatih nogo vic y 10 otroćjih jopic, vkvartiranja žendarmov za leto 1850 in 1851 se bo 2 konca sukna, 4 pavolnate kape. Vrednik Novic 10 fl. naložil naravnim davkam gold ? tako da bo na vsak davkini poldrugi krajcar naklade za Dunajem 5 da Sneg je toliko Na Horvaškim že kmetj je mogla cio železnica jenjati majo kaj ziveti krajih Erdeljski ojo živino kolejo, ker ni in D Pet • V Div ja z veri na delà Ogerskiga veliko škodo po goratih Mladi Milodari za nesrecneže po povodnjih in za reveže Metliske in Černomeljske okolice so se izročili c. k. deželnimu poglavarstvu , za Malenška nabrani pa c. k. Ljublj. kantonskimu poglavarstvu. Prosimo pravlepo se zamilošin več. nuk rajnci vladika Cei 14. póla „živino zdra vni štva" je na svitlo prišla. i Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.