SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de abril - 29. aprila 1999
SLOŽNI IN POVEZANI Peterle na novinarski konferenci
Govor državne sekretarke Mihaele Logar na kulturni prireditvi „Dan Slovenije” na Knjižnem sejmu - Feria del Libro v Buenos Airesu 25. aprila
boljšo organiziranostjo doseči večje učinke take pomoči, naj si gre za gostovanje kulturnih skupin, zborov, strokovnih izpopolnjevanj učiteljev v dopolnilnih slovenskih šolah, zagotavljanja ustreznih učnih pripomočkov ali obiskov učencev in dijakov vaših šol v Sloveniji.
Danes zasluži še posebno pozornost vaše kulturno ustvarjanje v Argentini. Slovenski razstavni prostor na 25. Knjižnem sejmu v Buenos Airesu in današnja knjižna prireditev sta bile dodatno potrdilo pravilnosti odločitve našega Urada, ki je prispeval finančna sredstva za njuno izvedbo.
Zavedam se, da denarni prispevek domovine in prizadevanja veleposlaništva ne bi zadoščala za tako lepo predstavitev, če bi ne bilo vse skupaj obogateno z vašo veliko požrtvovalnostjo in solidarnostjo, z zavestjo, da se na tem sejmu predstavljamo vsi Slovenci. O tem pričajo knjižne police na slovenskem razstavnem prostoru, ki poleg knjig petih slovenskih založb na ogled postavljajo tudi nekatere tukaj tiskane knjige iz davnih tridesetih let, kakor tudi najnovejše knjižne izdaje, ki nosijo letnice s konca tega stoletja. Slovenska beseda, še več, slovenska s prozo in poezijo spletena beseda, je in bo ohranjala slovenstvo, bo dayala sok koreninam novih rodov, doma in po svetu.
Ko z zaskrbljenostjo opazujemo dogajanje v sodobni globalni družbi, ko politične, gospodarske in moralne krize človeka kot posameznika postavljajo v mlinsko kolesje odločitev velikih, ko valovi tovrstnih preizkušenj pljuskajo tudi po slovenski domovini in nas podobno kot preteklost skrbi tudi prihodnost, v takih trenutkih še kako držijo besede Franceta Prešerna, zapisane v Sonetnem vencu, ko pravi:
„Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod slovenšne cele!"
Le složni in povezani bomo sposobni ohraniti slovenstvo ali kot je v teh dneh bilo moč slišati tudi v pogovorih z vami: „Slovnstvo bomo ohranili toliko časa, dokler bomo hoteli, dokler bomo sami storili vse, da se ohrani!"
Dovolite mi, da vas vse skupaj najprej P°zdravim v imenu slovenske vlade in v ^enu Urada za Slovence v zamejstvu in P° svetu. Še posebej se veselim dana-^\)ega dneva, saj se daleč od domovine, obali Srebrne reke, predstavlja Slovela. Slovensko založništvo, sodobno sionsko literarno ustvajanje s pisateljem ragom Jančarjem, pa tudi marsikaj, kar v desetletjih življenja v argentinski P^pi na tem področju ustvarili slovenski r°jaki v Argentini.
V teh dneh, ko sem obiskala številne pše organizacije, tako v Buenos Airesu *°t v Mendozi in Urugvaju, sem se lahko ^pričala o požrtvovalnosti, solidarnosti ^ vztrajnosti, s katerimi ohranjate slo-Vensko identiteto in povezanost z domovi-
no
vaših staršev, dedov ali celo že prade-
0v- Hvaležna sem vam za odkrite bese-,e’ s katerimi ste izpostavili najpomem-vprašanja obstoja slovenstva pod križem, še posebej dopolnilnega °*stva, kulturnih dejavnosti in delovai\ja društev. Republika Slovenija bo tudi bodoče podpirala številne dejavnosti ^otraj vaših organizacij in skušala s še
Afera o Holmcu se razpleta?
Pri nastajanju afere Holmec-Vič pred-et diskvalifikacije niso bili koroški poli-**0 temveč zgolj in izključno Marko Pogo-. Vci je na novinarski konferenci ob preds-Vitvi povzetka t.i. Gričarjeve komisije p udaril generalni direktor policije Andrej .jHlvršic-. (Neki novinar je namreč v svo-^ članku obdolžil slovenske policiste, da osamosvojitveno vojno pobili nekaj
h Rovanških vojakov, ko so se ti že edali)
L k ugotovitev poročila t.i. Gričarjeve ^slje izhaja, da je bila odločitev za ‘editicijo Marka Pogorevca sprejeta v krogu vodstva notranjega ministrs-
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je na novinarski konferenci 23. aprila komentiral zadnje dogodke.
V SKD ocenjujejo, da je t.i. Gričarjeva komisija vzela delo zares, in so veseli, daje prišlo do rehabilitacije Marka Pogorevca, proti kateremu je bila po mnenju te komisije afera naperjena. Vendar pa v SKD računajo, da bo zgodba doživela epilog, saj vse zadeve še niso ra2jasi\jene. Iz doslej povedanega se namreč poraja več vprašanj: jasno je namreč zdaj, da sta bila o tej zadevi relativno zgodaj obveščena predsednik vlade Janez Drnovšek in kabinet predsednika države Kučana, vendar ni bilo nobene reakcye, ampak sta dopuščala to igro, „v kolikor je ni del tega vrha naročil”. To po Peterletovih besedah postavlja pod vprašaj verodostojnost političnega vrha.
V SKD si bodo prizadevali, da bo prišlo do razjasnitve teh vprašanj tudi na parlamentarni ravni; ko bodo imeli natančen vpogled v poročilo - po Peterletovih besedah namreč ni več smiselno, da poročilo
ohranja status zaupne narave - se bodo odločili, po kateri poti bodo skušali zadevo razčistiti in od koga bodo zahtevali odgovornost. Pri tem, kot je dejal, obstajata le dve možnosti, in sicer nezaupnica ali ustavna obtožba. Po njegovih besedah si bodo v SKD prizadevali, da poročilo postane javno, saj želijo preveriti, „če držijo zadeve tudi v zvezi z nekaterimi imeni iz SKD, ki naj bi bila podvržena dosjejskemu spremljanju”.
Peterle je na novinarski konferenci tudi pojasnil, da bo o združevanju z SLS razpravljal izvršilni odbor SKD. Na vprašanje, ali je realno, da do združitve z SLS pride še v tem letu, je odgovoril, da je po njegovi °-ceni to izvedljivo, vendar pa stranki še nista tako daleč. Ni namreč še jasno, koliko odprtih vprašanj se utegne pojaviti pri pripravi statuta in programa nove stranke. Pri pripravi teh dokumentov si bodo delo razdelile posamezne skupine; nekatera imena so že znana. Dinamika sestankov s SLS je sicer zelo živahna, naslednji sestanek naj bi bil v enem tednu.
Deseta obletnica SKD
h
tva. Pri izvajalski ravni pa sta sodelovala dva funkcionarja z vrha ministrstva, izmed katerih je eden prevzel koordinacijo aktivnosti s časopisno hišo. V tej fazi se je zbral celoten kasneje uporabljen pisni material o Marku Pogorevcu, ki so ga nameravali javno diskreditirati glede njegovega vodenja spopadov na Holmcu.
Podvršič je zato predlagal kadrovske premestitve za Draga Kosa, svetovalca vlade, in Božidarja Radmeliča, pomočnika voclje sektorja. Podvršič pa bo predlagal tudi zamenjavo Vinka Gorenaka, državnega podsekretarja, in državnega podsekretarja Ž. B. in A.B., ki niso v njegovi pristojnosti.
V Celju so se 21. aprila na osrednji prireditvi ob deseti obletnici Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) zbrali sedanji in bivši funkcionarji stranke, poslanci, ministri in vsi, ki so v desetih letih ustvarjali in gradili stranko ter z njo živeli. V nagovoru pa je predsednik SKD Lojze Peterle poudaril, da z veseljem gleda na minulih deset let, s^j ima stranka danes 500 krajevnih in 192 občinskih odborov.
Po njegovem mnenju lahko Sloveniji pomagajo naprej le nove politične sile, ki so na prvih demokratičnih volitvah dobile tudi največjo potrditev. „Le z vlado, v kateri bodo imele te stranke večino bo mogoče uveljaviti dostojanstvo človeka, pravno državo in pregleden gospodarski red ter primemo regionalizacijo. Po desetih letih uspešnega delaje sedaj pred nami podoben izziv kot v preteklosti in situacija je jasna: na Slovenskem je potrebna sprememba V ta namen je treba združiti sile s Slovensko ljudsko stranko in postaviti stranko relativne večine desnosredinskega profila ne glede na volilni sistem,” je poudaril Peterle.
Po dolgih letih pričakovanj se pričenja proces združevanja SKD in SLS. Le tako bo v prihodnje v Sloveniji mogoče storiti tisto, kar je še potrebno storiti, nadaljuje Peterle in poudarja, da je slovenski politiki treba vrniti verodostojnost z vlado, ki se bo odločala v interesu Slovenije in ne samo v interesu strank ter povrnila že pridobljeni
Zoper slednjega pa tudi že teče disciplinski postopek. Iz omenjenega poročila pa je tudi razvidno, da so bili naknadno - vendar pa še pred obravnavo interpelacije zoper nekdanjega notranjega ministra Mirka Bandlja - o samem poteku afere obveščeni tudi vlada oz. predsednik vlade ter predsedstvo države oz. predstavnik kabineta predsednika države.
mednarodni ugled Slovenije.
Omenil je tudi poročilo t.i. Gričarjeve komisije, ki raziskuje ozadja afer Vič in Holmec, ter poudaril, da je sedčg jasno, da se je pod ministrom Bandljem delalo tako kot v partijskih časih, policija pa je delala v imenu in za eno politično stranko, glavni namen pa je bil omalovaževanje nekaterih akterjev osamosvojitvene vojne ter poskus naprtiti jim nečedne posle.
Stranka SKD je nastala 10. marca 1989, najprej kot Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG), novembra istega leta pa kot Slovenski krščanski demokrati. Stranko že od novembra 1989 vodi Lojze Peterle. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je stranka dobila le 9,62% glasov oz. deset sedežev v parlamentu, zato je napovedala svojo prenovo. Stranka takrat ponujenega odstopa predsednika Peterleta ni sprejela.
Srečanje NATA in sosed ZRJ ter Slovenije
Predsedniki držav in vlad 19 članic zveze NATO so 25. aprila, zadnji dan vrhunskega zasedanja zavezništva ob njegovi 50. obletnici, začeli s srečanjem s predstavniki šestih držav sosed ZRJ in Slovenije.
Srečanje je bilo namenjeno preučitvi varnostnih razmer na območju ob kosovski krizi. Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana seje na začetku srečanja zahvalil sedmim državam za podporo in jim znova zagotovil pomoč zavezništva. Ameriški predsednik Bill Clinton pa je Beograd znova opozoril, da bo zveza NATO odgovorila, če bi grozil svojim sosedam.
Slovensko delegacijo je vodil premier Janez Drnovšek.
STRAN 3:
Kazen — ali odlikovanje?
Kratek pogovor z državno sekretarko
Ko se je je mudila med nami gospa Mihaela Logar, državna sekretarka za Slovence po svetu, smo ji zastavili nekaj kratkih vprašanj, na katere je rada odgovorila. Za boljše razumevanje njenega dela v uradu za Slovence po svetu bomo prihodnjič objavili njej govor, ki gaje imela v Slovenski hiši.
Kako gledate na zadevo okoli Zbornika Zedinjene Slovenije?
To vprašanje mi je bilo kar nekajkrat postavljeno. Prišlo je do klasičnega nesporazuma. Različno tolmačenje praktično istih besed.
Povedala sem že, da nisem pričakovala take reakcije na te besede, in če sem povzročila kako nepravilno rekcijo, je prišlo do tega zaradi nepoznavarya situacije in vaše specifičnosti.
Pred kratki je izjavil gospod Bebler, novi predsednik Slovenske izseljenske matice, da mi praktično nismo več Slovenci in da bi bila osnovna vlo-
ga Matice ohranjati samo spomin nanje. Kako pa vi gledate na nas izseljence in kakšen bi bil vaš odnos do njih?
Mislim da smo se tudi o politiki do Slovencev veliko pogovarjali. Vedno sem zastopala uradno stališče Republike Slovenije: kdorkoli želi biti Slovenec, je Slovenec, republika Slovenija mu pa mora zato omogočati pogoje. Za besede gospoda Be-lerja odgovarja on sam in predlagam, da ga
o	tem vprašate vi.
Še zadnje vprašanje: kako ste se počutili med nami?
Zelo dobro. Kljub začetni tremi, če lahko tako rečem, sem pričakovala večja nasprotovanja med vami, in domnevala, da so večje razlike. Mislim, da te niso tako tako velike, da jih včasih bolj iščemo, in če se odločimo, da bomo iskali skupne poteze, imamo veliko možnosti za uspeh.
Hvala, gospa Logar, za te besede in za vaš obisk.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
Feria del Libro - Dan Slovenije
Slovenski kotiček, ki ga lahko še obiščete do 3. maja. (Foto Marko Vombergar)
Iz življenja v Argentini}
Tone Mizerit
Čeprav je javnost, ki je sledi razvoju dogodkov v peronistični stranki, pozorna predvsem na izid boja med predsednikom Menemom in guvernerjem Duhaldejem, so še mnoga druga važna vprašanja, ki niso povezana toliko z volilnimi rezultati kot s spremembo v dolgoletni tradiciji stranke. V tem se odloča usoda peronizma bolj kot pa v imenih, ki bodo končno sestavljala predsedniško formulo vladne stranke.
MLADINA OHRANJA IZROČILA?
Povod za to razmišljanje je trenutni položaj v peronistični stranki. Takoj ko je Vrhovno sodišče priznalo veljavnost konvencije lanskega leta v Parque Norte, ki jo je sklical predsednik Menem in na kateri so mu delegati poverili mandat za vodstvo stranke do leta 2003, je Duhalde vložil novo tožbo in sodnica Servini de Cubria je začasno prepovedala predsedniku, da bi prevzel vodstvo stranke.
Menem se na to ni oziral, temveč napovedal, da bo vseeno nastopil. Duhalde je vložil novo tožbo, obtožil vseh pet članov vrhovnega sodišča, ki so predsednika potrdili v vodilni funkciji, a vsi vemo da je napor zaman. Menem je trdo prijel krmilo stranke in sedel na mesto, na katerem Duhalde nima besede in sedaj niti zvestih ali naklonjenih ljudi.
V svoji objektivni šibkosti je predsednik dokazal, da ima še vedno dovolj moči, politične in sodne, da v stranki popolnoma pogoji delovanje guvernerja. A ta nenehna vojna ogroža prihodnost peronizma, oziroma stavlja vprašanje o novih razmerah in o stanju, kjer peronizem ne bo več peroni-zem.
Te dni je neki strankin veljak požel staro Peronovo frazo: „Peronisti smo kakor mačke. Kadar izgleda, da se pretepamo, se dejansko le množimo”. A opazovalci se resno sprašnjejo, koliko starih peronističnih resnic je še v veljavi v sedanji verziji stranke, ki vedno volj zapušča stara izročila in se prilagaja novim časom in novim razmeram.
V tem smislu debata ne zadeva več le besedila tiste kitice peronistične himne, ki napada kapital in katere javno več ne pojejo. Vprašanje se stavi o samih ideoloških temeljih peronizma, o dejstvu, ali je peronizem gibanje ali stranka in končno o vprašanju, koliko peronističnih dogm še obstaja in koliko jih vodstvo samo še priznava in spoštnje.
Težko si je predstavljati dvoglavi peronizem, kjer bi bil Menem predsednih stranke, Duhalde pa predsednik države. To bi morda bilo možno z drugimi osebnostmi, a ne s tema dvema možema, polnima ljubosumnosti in nezaupanja.
To, da so peronisti ljudje, ki se najhitreje skregajo a tudi najhitreje pobotajo, čaka še zgodovinskega potrdila v teh časih, ko veljavnost starih izroči zakriva dvom in nevernost.
DALJNI CILJI
Ob odloku vrhovnega sodišča o veljavnosti lanske konvencije se je ponovno porodilo vprašanje tretje predsednikove dobe. Kot vedno, Menem ob tem ni rekel ne bele ne črne in se tudi ni izjavil ob raznih komentarjih. A zanimivo je, da tudi v njegovih naj ožj ih krogih ni zazanati preveč navdušenja nad obnovitvijo te variante.
Lahko bi rekli, da je zadeva tretje dobe pokopana. A ne zato, ker bi si je predsednik ne bi želel, temveč ker bi v razvoj vladne stranke zanesla nepomirljiv spor. Eden glavnih Menemovih ciljev pa je spoštljivo zaključiti predsedniško dobo. Grozna prikazen konca Alfonsinove vlade, ko je z oblasti pobegnil šest mesecev pred ustavnim rokom, tudi njega preganja. Svoj čas smo že omenili razlago nekaterih opazovalcev, za
katere je ves predsednikov napor okoli ponovne kandidature le sredstvo, s kateri® obdrži v rokah vajeti dogajanja do zadnjih dni svojega vladanja. Za tedaj napoveduje.)0 spravo med obema veljakoma in mirno sožitje vnaprej.
Seveda, mnery je skoraj toliko kot opazovalcev in ni jih malo, ki trdijo, da če do miru le pride, ta ne bo trajen in da bo ostal le eden izmed bojevnikov, tisti, ki bo končno držal v rokah formalne in realne v#fl celotne stranke. A do tedaj nas ločijo & dolgi meseci.
BLIŽNJI POGOJI
Kot Menem v peronizmu, tako Alfonsin v Povezavi. Dejansko nobeden od priznanih dveh možnih kandidatov (De la Rua 111 Duhalde) nima prostih rok. Čeprav je De ^ Rua pred kratkim dejal, da njega nihče ne pogaja, je resnica vsaj delno drugačna Al-fonsinovi pohodi in umiki so že znani. Za-pustil je vodilna mesta le zato, da se je laž« pripravil na povratek. Sedaj se o njem P0" novno govori kot o predsedniku radikalne stranke v trenutku, ko se nad Povezav0 zbirajo oblaki.
Opozicija je doživela čuden razvoj. Kose je na argentinskem političnem odru pojavil® Solidarna fronta, je radikalizem presta)" eno najhnjših kriz v svojem obstoju. Potisnjen je bil celo na neko tretje, precej nečastno mesto, ko gaje na vsedržavnih in tudi nekaterih provincljskih volitvah prekosila Fronta. Tedaj je Alfonsin privolil v Povezavo ® začrtal strategijo vračanja na oblast. A pr*2" nati je treba, da je prvo mesto v Poveza'1 zavzemala fronta in šele drugo radikalizem
Danes je položaj bistveno drugačen. De la Rua je predsedniški kandidat, potem K0 je prepričljivo premagal gospo Gracielo fl* notranjih odprtih volitvah. Dve osebi Fron te (Anibal Ibarra v mestu in Graciela Fef' nandez Meijide v provinci Buenos AireSJ sicer kandidirata za naj višje pozicije v dru$ vrsti oblasti, a jasno se vidi, da imata težave in ne prodirata z lastnimi močmi. Navduši nje volilcev do Fronte se je silno polegl0. Zunanji prikaz se je tako globoko sprefl1^ nil, da so zadnje čase mnogi funkcionar
Fronte nagovarjali Chacha Alvareza,
nal
zapusti sedanjo formalno zunanjost, zavtfj| kravato in suknjič ter naj se povrne vetrovki, da ne bodo še naprej izgubil3" peronističnih glasov.
Mimo zunanjih izgledov je vpliv fr°n tako v Povezavi kot v javnosti zelo pWe' Vodilne osebnosti so se „obrabile” ali utr*j, dile, nekateri porazi so jih preveč prizade in ni več videti tistega prvotnega zag01^ Verjetno je to tudi razlog, zakaj naklon)^
nost volilcev na raznih anketah kaze
n»
porast Duhaldeja in upadanje Povezale; Lahko pa tudi nastopanje guvernerja Pr Menemu dviga njegov ugled pri tistih, k* sicer opozicionalno navdahnjeni, a se no<-jo preveč kompromitirati s Povezavo. S te* vidika se je Duhaldejeva strategija, 1° ™ jasno loči od Menema, izkazala za uspe^® Težave pa se pojavljajo tudi v „srednl desničarski skupnosti”. Tako lahko im16*1 jemo politično združenje, ki ga sestavi) dva bivša ministra Menemove vlade: mingo Cavallo in Gustavo Beliz. Ob w prisostvujemo raznim zbližanjem in °	,
jevanjem. Prvotno sta bila tesno p°veZ^\. a sedaj se te vezi vedno bolj rahljajo. ' pa lahko nsydemo v vedno pogostejših kih med Cavallom in Duhaldejem. Beli2 boji, da bi Cavallo končno pobral šila^ kopita in prestopil v Duhaldejev tab°r-pa bi tej tretji vredni izbiri na bod° .
m oži1
volitvah vzelo podlago za
str«;
uspešnega nastopanja. Na eni in drug* * ,(J ni sicer skupni prijatelji skušajo razbl* ^ medsebojna nezaupanja in utrditi vezi- ^ resnici na ljubo moramo zapisati, da usoda te formacije še zelo nejasna. ■'
Dirigentka Andrejka Vombergar in predavatelj pisatelj Drago Jančar
Pogled v dvorano med nastopom Mladinskega pevskega zbora San Justo
Slovenci v Argentini
Razstava počitniških dni
38. občni zbor Zadruge Sloga
Vršil se je v soboto, 17. aprila 1999 ob 20. uri v prostorih Hladnikovega doma, kjer “na ustanova že 15 let svojo podružnico. Občni zbor je pričel in vodil predsednik Anton Podržaj. Najprej so se člani z moli-No spomnili 38 članov, ki so umrli v zadnjem letu.
Po izvolitvi komisij, so odborniki podali 12črpna poročila. Prvo je bilo predsedniko-Vo poročilo. V njem je orisan položaj in °dlična vloga Zadruge SLOGA ter njen lep Napredek. Tajnik Franci Tomazin je po-r°cal o številu članstva, ki leto za letom taste. V zadnjem letu je pristopilo 40 novih članov. Zadruga je štela koncem leta 1998, ^•322 članov. Blagajnik Marjan Oberžan je koncem svojega poročila dejal: „S temi rezultat.i v letu precejšnje gospodarske in finančne krize, a s stabilno valuto, smo
lahko zadovoljni. Sloga ni samo ohranila, ampak povečala svoj kapital in promet”.
Poročilu nadzorstva Zadruge, ki ga je podal Božo Fink, so sledile dopolnilne volitve in je za 1. 1999 odbor nasledi\ji: predsednik Franci Tomazin, podpredsednik France Hrovat, tajnik Ciril Jan, podtajnik ing. Janez Krajnik, blagajnik Marjan Oberžan, podblagajnik Marjan Petkovšek, svetovalci: Avguštin Jeločnik, Milan Keržič, Marjan Kopač, Ivan Makovec, Anton Podržaj; namestnika svetovalcev: Janez Čeč, Mavricij Kočar, nadzornik Božidar Fink, namestnik nadzornika Janez Jenko, upravnik Marjan Loboda.
Po volitvah je poročal še upravnik Marjan Loboda, nakar se je zborovai\je zaključilo s pryate\jsko večerjo, ki so jo pripravili člani gostoljubnega Hladnikovega doma.
irTiiTririwriiipriiiiirwiiiFmiTrniiTomirTiiiiiiiiiiniiiiwiiwiiiiiii'iiiiiMiii
KAZEN — ALI ODLIKOVANJE?
časa je na pretek med čakanjem na ttiožne kupce, ogledovalce knjig, ljudi, ki širijo svoje splošno kulturno obzorje, firb-Cev- Reka prinese tudi ljudi, ki vse vedo, ki 1IriaJo čarobne rešitve za probleme na Kosovem in vsega sveta, ki izpovedujejo svoja bdenja o vsemogočih temah - vse te (pa ne Naenkrat) naplavi k osamljenemu oskrbo-valcu in ga zabavajo, končno pa moryo s Mojimi bajnimi ugotovitvami, dokler jih reka tudi ne odplavi.
Potem je spet dosti časa, da se morem Ogledati po malem bogastvu, ki ga preds-^Ijajo knjige na slovenskem štantu na 25. buenosaireškem knjižnem sejmu.
To, kar drugi delajo po vsem sejmu, Sem delal na enem samem štantu. Bral Jančarja, Kremžarja, o Lenčku, gledal slike slovenskih pokrajin in ne nazadnje - listal dietno Temno stran meseca.
Težka knjiga, kot so bila težka leta komunistične revolucije in kasnejše diktatu-le> je polna vsega tega, kar smo vsi vedeli, a nam je v njej potrjeno z dokumenti - torej 1,1 izmišljevanje, kot je zaznati na raznih opisih „svetle” strani meseca.
Da je bila (in je še?) naša politična e*nigracija trn v peti komunistom v Slovenili tudi ni nobena pogruntavščina. V Svo-°dni Sloveniji, i\jenih Zbornikih, pa v °rčevskih revijah in v vsem našem tisku s° Pisali naši mo^je, ki so z jasnimi, odloč-in tudi trdimi besedami poročali in °Cer\jevali dogodke v Sloveniji.
Torej je - po diktatorskih pojmih - logič-I10, aa ves tak tisk ni smel takrat v Sloveni-1° Po uradni poštni poti. In če se je kje ^la špranja, se je že kako uredilo, da ni Njeldo ljudi.
m niiiTTPTiTrr'Ti rr Tiiinmr hhiiimiii
Pogovori v Rimu
Državni sekretar v zunanjem ministrs-
^ Franc Juri je 19. t.m. obiskal Rim, kjer se •
Je na italijanskem zunanjem ministrstvu ^al s kolegom Umbertom Ranierijem, °8ovarjal pa se je tudi s predsednikom tavne komisije zbornice Maccanicom in ^tetarjem Italijanske ljudske stranke Marincem. Osrednji namen i\jegove-obiska
spre
i	je bila spodbuditev postopka za
. eJetje zaščitnega zakona za Slovence v ^H|L Vsi trye sogovorniki so Juriju dali 'teti, da se zavedajo, kako pomembnega ‘ttena za razvoj dvostranskih odnosov je oK^e*te zaščitnega zakona. Vsi so tudi tje svojo podporo in pomoč za sprejetega zakona še v času sedanje vlade.
Zato me na strani 766 kopija odločbe Oddelka za notranje zadeve skupščine občine Maribor 18. maja 1973 ni toliko presenetila. V njem odloča, da se vzame štiri paketne pošiljke, namenjene Visokošolski in študijski knjižnici Maribor.
Bolj me je presenetil seznam zajetega tiska, ki ga je omenjeni knjižnici poslala Studia Slovenica Na prvem mestu prvega paketa stoji naša - Mladinska vez!!!
Potem, ko sem prišel k sebi - sem bil ves iz sebe. Ne takrat v letu 1973 ne danes bi si ne predstavljal, da je bila vsebina Mladinske vezi tudi eden izmed trnov. Pisali smo o svojih sanjah, hotenjih, o svojih mladostnih prepričanjih, se vadili v leposlovju, poročilih, vse zabeljeno s humorjem. Seveda nismo brcali v lastni gol, nasprotno
-	pri MV so bile v raznih dobah sijajne ekipe, - a da bi zaradi tega bili nevarni komunističnemu režimu in bili zato kaznovani (ali odlikovani?) z rdečim kartončkom...
Vsekakor me je ta ugotovitev, to častno mesto na seznamu cenzure na svoj način razveselila Kaže, da smo bili vredni napora, ki so ga v nas vlagali starši, učitelji in vzgojitelji dolga leta
Za konec še omembo utemeljitve (izgovora) odloka: ker so pošiljko smatrali za tuji tisk, ki je uvožen v državo brez dovoljenja (dovoljenje pa je izdajal zvezni -jugoslovanski - sekretariat za notranje zadeve v južnem Beogradu). Spomnila me je na Slovence-tnjce, za katere nas smatra novopečeni predsednik društva za tnjce (pardon, izseljence) dr. Anton Bebler. A to je druga zgodba - že iz današnjih dni...
Gregor Batagelj
wmmmmmmMmmmmmmmmmamm
Maccanico je povedal, da je za uvedbo hitrega postopka potrebno pridobiti soglasje vseh strank. Menil je, da bi to oviro lahko premagali kmalu in zakon sprejeli vsaj v matični komisiji.
Ljudska stranka (PPI) je postopek sprejemanja zakona blokirala s popravki, ki predlog zakona povsem spreminjajo. Popravki so prišli na pobudo tržaške veje stranke. Sekretar te stranke je v pogovoru z Jurijem predlagal srečanje s predstavniki slovenske manjšine, na katerem bi odpravili nesporazume. Marini j$ izrazil tudi željo, da bo obiskal Slovenijo in navezal stike s Slovensko ljudsko stranko.
Državni sekretar Juri je vse tri sogovornike v Rimu tudi seznanil, da je slovenski parlament nedavno sprejel deklaracijo, v kateri zahteva da slovenska manjšina hitro dobi ustrezen zaščitni zakon.
Leto za letom se med počitnicami otroci Balantičeve šole zbirajo pod okriljem Našega doma, da pametno izkoristijo prosti čas, ki ga imajo na razpolago. Kako pomembna je ta priložnost, vam sama razstava lahko pove. Z delom se spodbuja otroška domišljija in prihajajo na dan vse sposobnosti otroka, ki večkrat ostanejo prikrite, če ne pride do možnosti, kjer naj bi jih udejanjil. Pa ne samo to. Sami vemo, kako je potrebno, ne le da se otroci kaj lepega naučijo in ustvarijo, pač pa se urijo v lastnostih, ki so zelo pomembne za življenje: načrtovanje in izpeljava dela potre-bnjejo pozornost, stalnost, urejenost, potrpežljivost ob rešitvi raznih problemov, varčevanje, s katerim razpolagajo, spoštovanje do vzgojiteljev in sošolcev, s katerimi delajo, odprtost do drugega, kateremu lahko pomagajo... in se bi lahko naštevali. Posebno pa zahvala Bogu, kateremu smo se vsakič priporočili, ker nam je preko dobrin nudil bogastvo teh srečanj-
Nismo pa pozabili, da smo Slovenci, in smo spodbnjali za govoijer\je tega lepega jezika, ki nam je bil dan.
Na razstavi v spodnjih prostorih Našega doma ste si lahko ogledali dela ustvarjalnih rok treh skupin. Mlajši so se urili z lepljenjem, nizanjem, barvanjem. Tako so nastali rožni venčki, namizni okvirji, kocke, lesene kravice in psički, svilene rutice... Srednja skupina se je poglabljala v nove tehnike barvanja s posebnimi barvami za les, steklo ali blago. Občudovali ste lahko lične lesene posodice s slovenskimi vzorci, steklene podstavke za kozarce, koledarje, prtičke, zanimive knjige, ki služijo kot vaze, vezenine s križci, albume, okvirje z blaga, škatlice s sladolednimi paličicami... Starejša skupina pa je dokazala, da vaja dela mojstra, kajti toliko zaporednih let počitniškega dela pusti lepe sadove. Barvanje jim je bilo v posebno veselje. Les, steklo in navadno ter svileno blago so jim postali domači. Ustvarjalnost so dokazali na steklenih ta-sah; lesene notese so poslikali z narodnimi vzorci; vinoteka je bila pravi izziv, prav tako barvanje svilenih rut; pručke za dekliško sobo, brisače z vrtnicami, vezenine s križci na blazinah in nahrbtniki so nam dokazali, da so otroci res svoj čas koristno uporabili. Za delo je bilo poskrbljeno, za razvedrilo v naravi pa tudi. Tako smo se ob
sredah popoldne odpeljali na kinto in se tam naužili sonca vode in svežega zraka.
Vsa pohvala otroški skupini, ki je letos štela sto (100) članov. Bili so zelo pridni in ubogljivi!
Vemo pa, da te razstave danes ne bi bilo, če ne bi v ozadju stala močna in povezana skupina oseb, ki svoj prosti čas posvečajo z ljubeznijo vzgoji otrok, ki so nasa bodočnost. Tem šestnajstim sodelavcem: Nežki Kržišnik, Kristini Qualizza, Marti Petelin, Francetu Bidovcu, Tonetu Oblaku, Anici Zakrajšek, Marija Štrubelj, Ireni Godec, Beti Štrubelj, Rozki Likozar, Marti Krajnik, Lučki Uštar, Sašiki Urbančič, Alenki Fantini, Metki Zafra, Nuški Draksler in Magdaleni Žgajnar iskren Bog plačaj. Ravno tako tudi še vsem skritim dobrotnikom, ki šo nam pomagali pri skončavanju del, saj smo jih skupno našteli skoraj petsto!
Za konec pa še misel: S skupnimi močmi, veseljem in medsebojnim razumevanjem in ljubeznijo lahko ustvarjamo. Tega dela je Bog vesel in ga blagoslavlja!
Danica Malovrh
WHmmMfflmmmmimmmmmmmgsmim
Fotografije E. Bavčarja
Galerija LIPA (Links for International Promotion of the Arts) je v Washingtonu priredila razstavo fotografij slovenskega umetnika Evgena Bavčarja, ki jo je s kratkim nagovorom odprl premier Drnovšek.
Bavčar je eden mubolj znanih slovenskih esejistov in umetnikov v svetovnem merilu. Rojen je bil leta 1946, pri desetih letih pa zaradi eksplozije mine izgubil vid. Prvo fotografsko razstavo je imel leta 1987 v Parizu, nakar je razstavljal po celem svetu, največ po Evropi in Latinski Ameriki. Veliko svojega dela je namenil fotografiranju ljudi in pokrajine iz svojega rojstnega kraja Lokavec pri Ajdovščini. Bavčar je med drugim fotografiral monaško princeso Caroline, Catherine Deneuve ter dinge. Vida ni izgubil naenkrat, ampak mu je počasi pešal. „Če zapreš oči, podobe govorijo v tišini,” je dejal za Life Bavčar.
AMBROŽ KODELJA
Temna stran meseca in Edvard Kocbek
V nedeljo, 31. januarja, se je v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani zaprla razstava Temna stran meseca — kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji. Razstavo se je v dveh mesecih ogledalo skoraj 12.000 obiskovalcev iz domovine in tnjine. Tak obisk v tako kratkem času sodi med rekorde, ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje.
V Primorskem dnevniku je 22. januarja
o	tej razstavi spregovorila tudi ga. Nacija Maganja s prispevkom: „Temna stran meseca Kocbekovi mikrofoni”. Vesel sem bil njenega prispevka! Seveda bi lahko o Kocbeku povedali tudi drugače, kot je poznano.
Eno je Kocbek kot literat, drugo kot človek in politik. Tisti, ki smo Kocbeka poznali, bi lahko napisali še marsikaj. Končno pa, le zakaj bi ne čakali, kot sem jaz s tem prispevkom od 22. januarja do danes. „Vse ima svoj čas, piše v Svetem pismu..."
Kot minister v prvi slovenski vladi je Kocbek prišel tudi v Goriška Brda. Doživel je svojstveno potovanje po Soški dolini do Plavi in nato po makadamu po tisti nemo-
goči cesti, ki je postala okno v svet Bricem po 15. septembrom 1947 do Vrhovca in nato dalje... Priznam, daje vsa tista Briška romantika ob takšni cesti splahnela, verjetno ne samo njemu, ampak tudi šoferju, ki je med vožnjo klel, pa končno tudi nam, ki smo bili s tisto nemogočo cesto veliko let povezani s sorodniki... V Medani se je med drugimi srečal tudi z g. Srečkom Šuligojem, tamkajšnjim duhovnikom. Med pogovorom se je Kocbek zazrl v Furlanijo in rekel: „Ali ne bi bilo bolje, da bi Brda prišla pod Italijo!” Duhovnik Srečko Šuligoj pa je z bolečino v srcu dostavil: „Gospod profesor, samo tega ne!” in redkokdaj se mu je dogodilo, tedaj se mu je, je začel jokati...
Kakorkoli že, sentimentalno, realnost, prevelika duhovnikova navezanost na slovenstvo in na našo domačo zemljo... Srečko Šuligoj, tedanji duhovnik v Medani, je ob tej Kocbekovi izjavi jokal! — Bilo je na žalost tako! (Nadaljno presojo prepuščam vsem, ki boste to brali).
Primorski dnevnik, 2. marca 1999 (okrajšano)
miMiiiiiiiniM imni "‘irmnr ~*rf ritmi W
~ 11 r mr i n t < ronriiffiTitwiriiiiw
Gospodarski
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Občni zbor Trgovske zbornice
Ena izmed najmlajših ustanov v naši skupnosti je gotovo Slovensko latinskoameriška trgovska zbornica. Ustanovljena je bila po rojstvu samostojne slovenske države. Njen namen je povezovati slovenske podjetnike v Argentini in pospeševati k vedno večji in bolj uspešni trgovski izmenjavi med Slovenijo in Argentino ter preko nje z državami ki tvorijo Mercosur.
V	ponedeljek, 26. t.m. je Zbornica izvedla svoj osmi redni občni zbor. Res lepo število članov se je zbralo v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu. Zbor je bil dobro pripravljen, saj je tajništvo vsem članom predhodno dostavilo celotno gradivo o delovanju v preteklem obdobju: letno poročilo, bilanco, sklep nadzornega odbora in tudi strokovni pregled finančnega delovanja. Zato je bil potek občnega zbora hiter in brezhiben.
Po pozdravnih besedah predsednika Hermana Zupana sta bila določena za ove-rovatelja zapisnika arh. Zorka Gris in Danijel Bohinc, za volilno komisijo pa Andrej Kostelec, Marjan Petkovšek in lic. Gregor Hribar. Zatem je tajnik lic. Marko Amon podal potanko tajniško poročilo. Pregled čez delovanje v preteklem letu je dopolnil predsednik Herman Zupan, nakar je v imenu nadzornega odbora Jože Šenk povabil navzoče člane, ngj potrdijo razrešnico odboru, kar je bilo soglasno sprejeto.
Sledile so volitve. Po štatutih se izmenoma vsako leto spremeni sestava polovice odbora. Letos so volili predsednika, tajnika, blagajnika, dva odbornika in enega namestnika ter dva člana nadzornega odbora in enega namestnika. Soglasno je bila potrjena odborova lista. Odbor v novi sestavi tvorijo: predsednik Herman Zupan; podpredsednik Marjan Loboda; tajnik lic.
Marko Amon; namestnik lic. Andrej Troha; blagajnik inž. Peter A. Podržaj; namestnik lic. Franci Gorše; odborniki Ciril Oblak, cont. Gregor Hribar in Marjan Petkovšek; namestnika Pavel Bajda in lic. Janez Pleško; nadzorni odbor inž. Jernej Dobovšek, Janez Osterc in prof. Tine Vivod; namestnika Jože Šenk in Klemen Železnik. Z zahvalo za izkazano zauparye je predsednik Herman Zupan zaključil formalni del občnega zbora.
Ob prigrizku je sledil drugi del srečanja naših podjetnikov in profesionalcev. Najprej je opolnomočeni minister na veleposlaništvu Republike Slovence v Buenos Airesu Tomaž Kunstelj podal sliko trenutnega gospodarskega položaja v Sloveniji. Omepjal je uvedbo davka na dodatno vrednost, spremembo pokojninskega sistema in razne makroekonomske činitelje. Omenjal je tudi priličnost srečanja in spoznavanja slovenskih gospodarstvenikov vsega sveta, kot je bilo lani organizirano srečanje zdravnikov v sklopu Svetovnega slovenskega kongresa Za tem pa je priznani ekonomist Marko Rebozov prikazal svetovni gospodarski položaj, omei\jal zadnje krize, od Mehiške preko vzhodne ruske do Brazilske in začrtal možno pot gospodarskega razvoja v Argentini in Mercosurju. Obe preda-varvji sta želi sprošno priznanje, debata po enem in drugem pa je bila tako živahna in včasih celo napeta, da so navzoči izrazili splošno željo po sličnih srečaryih. Oseben pogovor se je potem raztegnil še do pozne ure.
Osmi občni zbor Slovenski latinskoameriške trgovske zbornice je pokazal zanimanje naših podjetnikvo za to ustanovo, ki stopa utijena v deveto leto svojega obstoja.
-e. -t.
wihhiiii 'Mhwi'i i M1 iimn'iww ifiiH'iwwni] imnrr
m
Ob desetletnici Kanadskega slovenskega kongresa
V	soboto, 13. marca je v Torontu Kanadski slovenski kongres slavil 10-letnico ustanovitve kongresne konference SSk, ki je bila združena z rednim občnim zborom in z kulturno porireditvijo. Občnemu zboru so ob polni dvorani članov KSK prisostvovali tudi iz Ljubljane dr. Janez Dular s soprogo, predsednik SSK dr. Jože Bernik s soprogo, častni konzul Jože Slobodnik, predsednika Vseslovenskega odbora ter Slovensko kanadskega sveta in župniki slovenskih cerkvenih občestev.
Po pozdravih je predsednik KSK dr. France Habjan podal daljše predsedniško poročilo, v katerem je poudaril, da KSK nadaljnje kongresno idejo, kot je bila oblikovana in sprejeta na ustanovnem kongresu leta 1991 v Ljubljani, povezovati vse tri Slovenije, zdomsko, zamejsko ter Republiko Slovenijo na izvenstrankarski osnovi. Nato je poročal o opravljenem delu v preteklem letu in sicer o zbiranju arhiva, o dejavnem sodelovanju KSK pri Slovenskem radiu ter pri Glasilu kanadskih Slovencev, pri sodelovanju pri skupnih nastopih z drugimi organizacijami, o uvedbi Interneta in o odnosih KSK s Svetovnim slovenskim kongresom ter o pomembnosti Zakonskega osnutka za Slovence brez Slovenskega državljanstva, ki je končno prestopil prag slovenskega parlamenta v nadaljnji postopek.
Nadrobno je potem poročal o sodelovanju in projektu študija gerontologije uni-
Oman o združevanju SLS in SKD
Združitev med SLS in SKD bo sedaj bistveno težje izpeljati kot pred sedmimi leti. Obe stranki imata za seboj že nekaj politične zgodovine in imata svoje kadre. Združitev bo najbrž terjala ogromno pogovorov in priprav. Zato tudi ne pričakujem, dajo je možno izpeljati na hitro. Poleg tega pa tudi mediji dajejo temu prevelik poudarek in vse potencirajo; stvar je namreč bolj v povojih, kot se zdi po odmevih v javnosti, je v pogovoru za Delo dejal Ivan Oman, oče ideje o združitvi obeh strank. Po mnenju Omana bi trezno politično gledanje, ne glede na volilni sistem, lahko vodilo v združitev.
Če ti stranki ugotovita, da imata identično politično usmeritev, potem se lahko začneta pogovarjati. Če tega ne ugotovita oziroma če tega ni, potem je vse nesmiselno. Morda se je SLS res pripravljena pogovarjati tudi zato, ker Peterle združitve ne pogojnje več z izstopom SLS iz vlade, je dejal Oman. Čeprav je član SKD, kot ime nove stranke zagovarja Slovenska ljudska stranka. „Konec koncev je ta hip SLS močnejša od SKD, seveda pa je drugo
vprašanje, kaj bi v tem trenutku prinesle volitve,” je poudaril Oman.
Po mnenju Omana je bil ugoden čas za izpeljavo združitve obeh strank tedaj, ko je to želel storiti on. Zdaj pa ugodnega časa tu več. Morali se bodo potruditi še v letošnjem letu, če bodo prihodnje leto želeli skupaj kandidirati na volitvha. Medtem pa bodo morali najti nekoga, ki bo lahko predsednik stranke.
Takega, ki bo za vse sprejemljiv. Kot pravi Oman, sam funkcije predsednika stranke ne bi sprejel pod nobenim pogojem. Meni pa, da bi bil dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije, lahko odličen predsednik vlade ali predsednik stranke in da bi bil sprejemljiv za obe strani, »če hočejo imeti močno stranko, bi bilo najbolje najti kakšnega tretjega človeka. Pa ne koga iz vrha strank, še takega ne, ki je blizu vrha, ker bi to vodilo v čudne situacije, opozarja Ivan Oman. Ne izključuje pa tudi možnosti, da do združitve ne bi prišlo prav zaradi tega, ker se stranki ne bosta mogli zediniti okrog vodenja stranke.
Ljubljana, Delo, 19. aprila (po STA)
Nuncij Farhat Slovenci berejo na obisku v zelo malo
Mariboru
verze v Mariboru in McMaster University iz Hamiltona. Prof. Jerry Ponikvar, predsednik sveta KSK in vodja projekta, je nato poročal o nastajanju programa gerontologije med obema univerzama in obisku in izmenjavi profesorjev za to stroko.
Dr. Janez Vintar je v daljšem poročilu opisal potek zbiranja dokumentov o prvih slovenskih naseljencih v začetku tega stoletja v rudarskih naseljih v Severnem Ontario, podpredsednik dr. Stane Bah je poročal o odnosih med slovenskima univerzama z kanadskimi, blagajnik Stane Kranjc je poleg dobro pripravljenega blagajniškega poročila prisotnim sporočil, da bo KSK pričel z organiziranim delom glede naslednjega kanadskega cenzusa, ki bo 2001. Namen je obvestiti slehernega slovenskega rojaka v Kanadi, da se bo prijavil kot Slovenec, hkrati pa bo tudi KSK navezal stike z osrednjim kanadskim statističnim uradom glede sodelovanja. Karel Vegelj je navzočim prikazal delo z Internetom in vse slovenske organizacije povabil k sodelovanju in občevanju po Internetu. (Naslov http:// SLOkongres.ca/) Volitve so pokazale, da vlada med člani zaupanje v sedanji odbor, tako da so odbor ponovno potrdili.
Po občnem zboru je bila v veliki dvorani kulturna prireditev in sicer slovesni govor podpredsednika SSK dr. Janeza Dularja in koncert baritonista prof. Marcosa Bajuka ob klavirski spremljavi pianista prof. Andreja Jarca.
Na povabilo mariborskega škofa Franca Krambergerja se je 21. aprila na delovnem obisku v Mariboru mudil apostolski nuncij Edmund Farhat in njegov svetovalec Miguel Maury Buendia, ki sta se srečala tudi z mariborskim županom Borisom Sovičem. Pogovarjali so se o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo lokalno Cerkev in mestne oblasti. Farhat je med drugim sogovornike seznanil, da bodo zaradi priprav na papežev obisk in beatifikacijo škofa A. M. Slomška prihodnji mesec Slovenijo obiskali predstavniki Svetega sedeža. V okviru pogovora pa so sogovorniki načeli tudi nekaj nerešenih vprašanj glede lokacijskih zapletov okrog novih cerkva, zlasti pa vprašanje denacionalizacije in prostorskih rešitev za škofijsko gimnazijo A. M. Slomška.
Nuncij je ob tem poudaril, da Cerkev nikogar ne preganja in si ne želi nobenih novih krivic. Hkrati pa seveda za svoje delovanje na verskem, vzgojnem in socialnem področju potrebuje sredstva, ki so za to potrebna. Če so ljudje Cerkvi izrazili zaupanje v i\jene vzgojne ustanove, potem s tem Cerkev dela v korist celotne družbe in pričakuje konstruktivne rešitve s strani predstavnikov oblasti.
Župan Sovič je izrazil pripravljenost za rešitev vseh problemov, kar pa zahteva svoj čas. Dogovorili so se tudi, da se predstavnike Cerkve kot pomembnega denacio-naliziranca vključi pravi čas v razprave o možnih rešitvah prostorske stiske škofijske gimnazije. Nuncy je v pogovoru z županom in predstavniki gimnazije dodal, da Cerkev ne zahteva nič izrednega in da se je vedno pripravljena dogovoriti.
V	javnomnenjski raziskavi Nedela, ki je bila 25. aprila ob tednu knjige nameryena bralnim navadam Slovencev, se je izkazalo, da nobene leposlovne knjige nikoli ne kupi skoraj natanko polovica vprašanih, prav toliko pa jih je tudi priznalo, da v zadnjein letu niso prebrali nobene kryige.
Dobra četrtina anketiranih kupi leposlovno delo redko, z več kot petimi leposlovnimi deli letno pa svojo knjižnico obogati le 4,3% anketiranih. Več kot pet leposlovnih knjig je v zadnjem letu prebralo 15,8 % anketiranih.
Na lestvici najbolj branih žanrov pr®" pričljivo vodijo romani najrazličnejših vsebin. Kar 26% vprašanih najraje bere družbene in družabne romane, slabih 17% zgodovinske romane, 13,9% vprašanih pa ngjr# poseže po kriminalnih romanih. Sledijo Ži' vljeryepisni in pustolovski romani, le 3,7% anketiranih pa najrgje bere strokovno lit6" raturo. Na dnu lestvice so poezija (dva%)> dramatika (1,1%) ter satira in humor (0,7%)' Sodeč po rezultatih tokratne ankete, ki J° je opravilo Delo Stik, slaba petina (17,6%) Slovencev knjig sploh ne bere.
mmmsmesmaim
Čuček odlikovan..’
tudi za knjigo Sramota umira počasil
Koncert omenjenih umetnikov je bil enkraten umetniški dogodek za slovensko skupnost v Velikem Torontu. Umetnika sta posegla v svetovno in domačo glasbeno zakladnico in jo tudi umetniško dovršeno podala. Prijetno obarvan bariton in sproščeno umetniško podajanje prof. Bajuka in temperamentna klavirska spremljava prof. Jarca sta osvojila številne gledalce in jih tako navdušila, da sta morala dodati več pesmi, predvsem skladatelja Ipavca.
F.H.
Društvo novinarjev Slovenije je podel1' lo nagrado za življenjski prispevek k razv°" ju slovenskega novinarstva letos Janez11 Čučku, novinarju TV Slovenija, ki praznU)e tudi 40-letnico dela v medyih. K njegoven'11 žvljenjskemu prispevku spada tudi njegoVa knjiga Sramota umira počasi, s katero Jc hotel umazati našo politično emigracijo, k° ga je komunistični in diktatorski režim, ^ terega pokorni sluga je bil, poslal semkaj takim sramotnim naročilom. Po osamos'10' jitvi se je malo odmaknil, danes pa spre)®* ma nagrade za svoje umazano in lažh0 delo.	'
Nagrade še prejmejo Majda »th1 (Delo), Franček Jauk (RTV center bor), Jure Pengov (RTV Slovenija), Podobnik, urednik mesečnika Alpine (De
-	Življet\je), Mojca Lorenčič (Dnevnik) Peter Žerjavič (Večer).
HBMBMKZaMMBHWRnaKiSM
EN*	Novice iz Slovenije		Pisali smo pred 50 leti...
LJUBLJANA - Ustvarjanje grafika in scenografa Jožeta Spacala, je ob njegovi ^-letnici in 30-letnici razstavljanja predstavljeno v galeriji Tivoli s 102 grafičnimi listi k obdobja od leta 1971 do 1992, pretežno v tehniki barvne akvatinte in barvnega sisto-®ka. Likovni kritik Jure Mikuž je za osre-^\je vodilo in motivno izhodišče Spacaloma grafičnega ustvarjar\ja označil „eks-plozijo in njeno energijo kot počelo življenja bivanja in obstajanja”. Za svoje grafike, Mozaike in scenografke je Spacal prejel celo vrsto nagrad doma in na tujem.
LJUBLJANA - Pri izobraževalnem založništvu DZS je izšla druga knjiga iz trilogije Slovenska književnost avtorja akademika ^3nca Zadravca, ki zajema čas od moder-ne prek ekspresionizma do socialnega realna oziroma od 90-ih let 19. stoletja do leta 1945. prva knjiga avtorja Jožeta Pogač-^^a je izšla lani in je zajela obdobje od ^rižinskih spomenikov do konca realizma, ^predstavitvi je med drugim dr. Zadravec v zvezi z novejšim izpostavljanjem ki\jiže-Vnosti s t. i. temne strani meseca poudaril, ne moremo pozabiti, kako je bilo slo-Vensko pisateljsko pero od Trubarja naprej P°d tem ali onim nadzorstvom. Navedel je številne primere preganjanja slovenskih pi-^teljev, prepovedi njihovih del in drugih °blik zatirarya zaradi zapisane besede.
LJUBLJANA - Družba za avtoceste je s “®ini domačimi gradbenimi podjetji podpira pogodbi za izvedbo glavnih del na prvi etapi avtocestnega odseka Vransko - Blagota. Celotni odsek je dolg 16,8 km in ga b°do gradili v dveh etapah: najprej 8,6 km ^°lg pododsek Vransko - Trojane, nato pa °>2 km dolg pododsek Trojane - Blagovica. Po prvem se bo moč peljati predvidoma v 'etu 2002, druga etapa pa naj bi bila končala leto pozneje.
LJUBLJANA - Predsednik albanskega bdečega križa (RK) Shyqyri Subashi se je 113 Poti v Ženevo ustavil v Ljubljani in se se-^ z generalnim sekretarjem slovenskega K Mirkom Jeleničem. Gre za prvi obisk ganskega RK v Sloveniji, čeprav slovens-^ RK z ryim sodehye že od leta 1993. °govor je tekel o hudih človekoljubnih ^Ztaerah v tej državi, kamor dnevno priha-več tisoč beguncev s Kosova. LJUBLJANA - V samozaložbi ARS Nove [J^arjalne skupnosti bo spet zaživela za-avHo-satiiična revija Pavliha, ki bo poslej ^sečnik. Prva številka obujenega Pavlihe
bo
Jzšla v nakladi 10.000 izvodov, je napo-
vedal snovalec Pavlihe ter njegov glavni in odgovorni urednik Iztok Čebašek. Ob Pavlihi pa je, čeprav povsem ločeno, izšla tudi Pratika za tretje tisočletje, že šesta pratika izpod peresa Evgena Juriča, enega od nekdanjih urednikov Pavlihe.
LJUBLJANA - Izkušena arheologinja in konservatorka Iva Miki Curk je napisala „Arma Virumque...” (začetek verza iz Vergila), ki je „nesuhopamo, domala esejistična” knjiga, namenjena razmišljajočemu bralcu, ki bo lahko ugotovil, da časovno sorazmerno oddaljena doba „po lastnostih njenih ljudi ni tako daleč”. „Ob tvamih virih o rimski dobi na Slovenskem”, kot se glasi podnaslov knjige, avtorica skicira pestro podobo rimskega družbenega, pa tudi družinskega oz. zasebnega življenja na Slovenskem v obdobju med letom 753 pr. Kr. in koncem petega stoletja po Kristusu.
NEW YORK, ZDA - Slovenska pianistka Dubravka Tomšič je popolnoma prevzela poslušalce v dvorani Alice Tully Hall newyorškega Lincoln Centra, ki so spremljali njen recital, podobno pa je bilo tudi s kritiki, ki so njeno igranje primerjali z nastopi največjih glasbenih virtuozov tega stoletja. Med drugimi je New York Times zgodbo o predstavi Dubravke Tomšič, ki jo je pripravil Newport Music Festival, objavil na prvi kulturni (umetnostni) strani in slovensko umetnico v nekaterih pogledih ocenil kot celo boljšo od njenega učitelja Arthura Rubinsteina.
VIPAVSKI KRIŽ - V kapucinskem samostanu Vipavskem križu se je začel Mednarodni znanstveni simpozij o Janezu Svetokriškem (1648-1714), nadaljevanje projekta znanstvenega preučevanja in vrednotenja znamenitega slovenskega baročnega prozaista v literarnem, teološkem in zgodovinskem kontekstu tistega obdobja. Predsednik pripravljalnega odbora simpozija je akademik prof. dr. Jože Pogačnik, na čelu častnega odbora pa je predsednik SAZU akademik prof. dr. France Bernik. Neksy več kot 20 sodelavcev simpozija, med njimi posamezni raziskovalci iz Italije, Nemčije in Hrvaške, se je posvetilo literarnozgodovinskim, jezikoslovnim in teološkim plastem dela Svetokriškega ter predstavilo svoje poglede. Madžarskegi slavisti in poznavalec baročne literature Andreasa Angyala pravi, da je Svetokriški „eden najbolj značilnih in pomembnih predstavnikov retorske proze” (t.j. takratnega leposlovja) Evrope ob koncu 17. stoletja.
Pariz, Francija - Slovenske ritmične p^astičarke so na močnem turnirju v kjer nastopno tekmovalke iz 30 v skupinskem mnogoboju zasedle >o mesto. Zmagale so Grkinje pred . Rinkami in Japonkami. Maja Gradin-Mojca Rode, Nina Vengust, Anja Čuček ,‘ina Čas so se uvrstili tudi v finale vaj z r°čem in trakom ter vaje s kijem. Zagreb, Hrvaška - Prvi dan mednaro-‘e veslaške regate Croatia open na Jaru-
so slovenski veslači v članski konkuren-
°segli dve zmagi, in sicer obe v enojcu. 71 boških je zmagal Blejec Luka Špik, pri , ''skah pa Ljubljančanka Romina Ste-
I	Čič. V dvojcu brez krmarja sta bila Ble-
”, Grega Sračnjek in Miha Pirih druga, v <*Vc'
Goi
°icu lahkih veslačev Koprčana Iztok in
Irazd Sulčič tretja, bronasto medaljo pa Z v enojcu osvojila še ena veslačica Ljubl-Ce Petja Rogelj.
^SILNICA - Tretja tekma za J&B Raf-
POOSTRENA PROTIVERSKA PROPAGANDA
V	zadnjem času si titovi komunisti zelo povečali protiversko propagando. Po šolah in posebno po državnih zavetiščih za osirotele otroke komiunistične učiteljice otrokom stalno govore, da ni Boga in se norčujejo iz verskih svetinj- Partijska „elita” je po Sloveniji načrtno začela podirati križe in ostala verska znamenja. Ljudje so ogorčeni nad prostaštvom in pokvarjenostjo komunistov in njihovih pomagačev ter jim odgovarjajo na način, da še v večjem številu zahajajo v cerkve.
»UČITELJICA”
NA SLOVENSKEM IZSELJENIŠKEM ODRU
Slovenski izseljeniški oder je v nedeljo 24. aprila uprizoril v cerkveni dvorani v Ciudadeli Niccodemijevo komedijo „Učite-Ijca” Po ..Razvalinah življenja” je to njegova
druga predstava. Zgodba o učiteljici je šla že po vseh slovenskih odrih doma in v taboriščih. Igrali pa so jo tudi že v Buenos Airesu.
Predstava je pokazala, da oder razpolaga z res dobrimi igralci. Niso pa še dovolj vkomponirani v tempo in napetost. Majhna razsežnost odra pa je gotovo precej zakrivila, da ni bilo kretanje po odru lahkotno.
Med posameznimi prizori sta pela ku-plete dva pevca ob gitari.
Domači župnik je tokrat osebno počastil prireditev ter v odmora nagovoril Slovence, jih pozdravil in jim čestital.
DRUŠTVENE VESTI
Slovenski izseljeniški oder v Ramos Mejiji je nakazal društvu Slovencev ves čisti dobiček - 250 pesov - od zadnje predstave „Učiteljice” kot svoj prispevek za slov. emigracijo. Iskrena hvala!
Svobodna Slovenija, št. 17; 28.
aprila 1949
Slovenija moja dežela
Kraška hiša
SLOVENIJA
q.44°°
raška hiša
koi
* 1999, sedemkilometrski spust po reki
P*> ki se ga je udeležilo 19 moštev, ni
postregel s presenečenji- Zmagovalci vseh letošnjih preizkušenj, člani ekipe Bober I, so tudi tokrat dokazali, da upravično nosijo majice vodilnih v prvenstvu. Drugo mesto je osvojila ekipa Sulec Marinar, tretje pa Forstek Hrastnik I.
MURCIA, Španija - Slovenska ženska teniška reprezentanca je v polfinalu prve evroafriške skupine pokala Fed pripravila veliko presenečenje in se uvrstila v kvalifikacije za eno prosto mesto v svetovni skupini. Srebotnikova je premagala 16. igralko z lestvice WTA Coetzer, Križanova je izgubila z Deswartovo (7:5, 6:3), v igri dvojic pa sta naši zmagali s 6:4 in 6:3. Pred tem so premagale Gruzijo, nato pa še Poljakinje.
LJUBLJANA - Na ljubljanski finalni prireditvi najmnožičnejšega slovenskega šolskega športnega tekmovanja, šolske košarkarske lige (ŠKL), je naslov najboljše ekipe osvojila OŠ Pod Goro iz Slovenskih Konjic.
V	finalu so Konjičani premagali OŠ Žiri. V tekmi za 3. mesto je bila OŠ Pivka boljša od OŠ Sladki vrh.
Kmečke hiše v Slovweniji so zelo različne glede na pokrajino. Gorenjske so dra-gcne od dolenjskih, prekmurske pa so spet popolnoma tipične za ravninske kraje.
Saj je znano, da je Slovenija stičišče kultur, naravnih danosti in vplivov.
Dediščina arhitekture ali bivalne kulture na Krasu daje v primerjavi z dragimi slovenskimi predeli najbolj enotno podobo. K temu prispeva velik delež že gradivo samo, to je kamen, (saj vemo, da lesa tam skoraj ni, gradbenega pa še manj), posebna oblika oblika položnejših streh, ki so krite s kamnitimi ploščami („škle, škrli”) ali opečnimi korci ter z visokimi zidovi obdana dvorišča („borjači, korte”).
Krščanska kulturna zveza o sosvetu
Odbor Krščanske kulturne zveze, ki je obravnaval aktualni položaj v narodnostnem sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja, meni, da ravnanje večine v sosvetu trenutno ne služi interesom slovenske narodne skupnosti na Koroškem, obenem pa pomeni nedopusten poskus poseganja v odločitve suverene Republike Slovenije in njenih organov.
Na seji odbora so podprli odločitev Narodnega sveta koroških Slovencev o morebitnem izstopu iz narodnostnega sosveta. Po mnenju Krščanske kulturne zveze je izstop Narodnega sveta primerna politična reakcija. Krščanska kulturna zveza se zaveda, da je glavna naloga njihovega predstavnika v sosvetu zastopati interese kulturno- prosvetnih društev, zato si bo zveza o smislu sosveta in lastni vlogi v r\jem v prihodnosti ustvarila dokončno mnenje v neposrednem stiku s krajevnimi društvi.
Dominantno zunanjega bivalnega okolja z dvoriščem predstavlja tudi kamnit vodnjak. Glavno „sporočilo” stavbne dediščine v tem kra-škem sredozemskem svetu pa je osrednji prostor vsake hiše, to je kuhinja z nizkim odprtim ognjiščem, nad i\jim pa napa, ki odvaja dim v zidan dimnik ali kamin. Ognjišče skoraj po pravilu izstopa iz stavbne mase in nad njim se pne dimnik. Model kraške kuhinje z odprtim ognjiščem je tudi izziv sodobnemu načrtovanju bivalnega prostora. Tudi so kraške vasi gručasto strnjene okoli cerkve in postavljene v zatišje, saj imajo tam dosti vetra in celo znano kraško burjo, ki je nekoč celo v Trstu preobračala meščane.
NOVICI S PRIMORSKE
SLOVENSKI VINOGRADNIKI IZ Konzorcija za zaščito vin s kontroliranim poreklom Kras in Brda so se udeležili najpomembnejšega italijanskega vinskega sejma Vinality v Veroni. Na sejmu je bilo skupaj 2.400 razstavljalcev iz 24. držav.
MLADI ŠAHISTI iz osnovne šole z Vrha sv. Mihaela so na deželnih in državnih tekmovanjih dosegli lepe uspehe. Še posebno se je odrezal Matija Cotič, ki je osvojil prvo mesto med posamezniki, mlajših od deset let.
Osebne novice
Poroki: 13. marca 1999 sta se poročila
v kapeli Sv. Frančiška, v krsyu San Pedro, Marija Korenčan in Diego Canabal. Poročil ju je g. Janez Cerar. Za priči sta bila Dejan Korenčan in Raquel Canabal.
V	soboto, 24. aprila sta se poročila v cerkvi Marje Pomagaj Ana Marija Selan in Franci Miklavc. Priče so bili njuni starši Ciril Selan in Marija Ris Selan ter France Miklavc inViktorlja Štefančič Miklavc, poročil pa ju je prelat Jože Škerbec.
Čestitamo!
1 ATA
Maii oglasi \
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaiier 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejla - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradiye ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradiye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4,- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
Zveza slovenskih mater in žena
Iz tradicije pa iz želje in celo potrebe združevati se z enakomislečimi tudi v tujini, pogovoriti se v svojem materinskem jeziku o temah, ki so pereče ali privlačne za osebno izobrazbo in domači krog, kakor tudi reševati probleme, ki jih v tkivo slovenske zdomske skupnosti vnaša takoimenovana modema družba, ter dohitevati z obzirno oskrbo primere tvame in duhovne revščine, še preden se ti zaostrijo - s tem namenom je nastala Zveza slovenskih mater in žena v Buenos Airesu leta 1966. Zvezo s pravilnikom so zamislile Frančiška Reja, Tilda Eiletz, Marjana Batagelj in Pavlina Dobovšek s pomočjo duhovnega asistenta dr. Jureta Rodeta. Pozneje se je izkazala nujnost po socialnem odseku... Gonilne sile so: 1. Vzgajati otroke v zavesti, da so slovenskega rodu. 2. Posredovati mladini slovenske običaje in tradicije. 3. Pomagati osamelemu in pomoči potrebnemu rojaku. 4. Ostajati zveste načelom, zaradi katerih so zapustile domovino.
(ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 571).
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.- Dostavimo jo tudi po pošti. Priporočena poštnina za Argentino $ 10.-; za Ameriko S 45.-; za Evropo in ostali svet $ 55.-
39. obletnica Slovenskega doma v San Martinu bo 16. maja
Obvestiia
l
PETEK, 30. aprila:
Predavanje Draga Jančarja: ,,Pisatelj in demokracija - Temna stran meseca“ pod okvirjem SKA ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 2. maja:
39. obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu s celodnevno prireditvijo. SREDA 5, maja:
Zveza slov. mater in žena vabi na redni sestanek v Slovenski hiši ob 16. Predaval bo dr. Jure Rode: „Marija Pomagaj in naš maj”.
PETEK, 7. maja:
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel priznani slovenski pisatelj in publicist
Drago Jančar
z naslovom
Pisatelj in demokracija - temna stran meseca
v petek, 30. aprila ob 20. v Slovenski hiši, R. L. Falcon 4158
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel slovenski kulturni delavec v ZDA
SREČO GASER
z naslovom
Kulturno življenje Slovencev v Clevelandu
v petek, 7. maja 1999, ob 20. uri v Slovenski hiši, Ramon L. Falcon 4158
Predavanje Srečka Gaserja: „Kul-turno življenje Slovencev v Clevelan-
du“ pod okvirjem SKA ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 8. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. maja:
Vseslovensko celodnevno romanje v Lujan. Ob 10. romarska sv. maša; ob 13.45 popoldanska pobožnost.
ČETRTEK, 13. maja:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hiši SOBOTA, 15. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega teča,ja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 16. maja:
Obletnica v Slovenskem domu v San Martinu.
NEDELJA, 23. maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši.
SOBOTA, 29. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 5. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 19. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@iinpsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pos° pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA doli ostale države po svetu 130 USA dol.; vse & pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.Rd-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1963 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
27.	aprila	1999
1 dolar	180,02	SIT tolarjev
1 marka	97,67	SIT tolarjev
100 lir	9,87	SIT tolarjev
Zedinjena Slovenija
išče
uradniško moč
za poldnevni urnik po dogovoru.
Bistveno je temeljito obvladanje slovenščine in znanje računalništva.
Pisne ponudbe se sprejemajo do 7. maja v društveni pisarni.
KJE JE SKRIVNOST USPEHA?
V	DOBRI IN VARNI NALOŽBI!
Priključite se nam! 3.322 naših članov priča o uspehih.
Če imate Karto Sloga, boste deležni poleg lepih ugodnosti še udeležbe pri nagradnem žrebanju za dve nagradi:
1.) vozovnica iaMffiiiBaua in U$S 1.000,-2.) 10 dni POČITNIC V HANŽELIČEVEM DOMU (poleti, 2 osebi) Vedno smo vam pripravljeni pomagati najti najbojšo rešitev.
Telefon za vas:: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOC!
t
V Bogu počiva moja duša, od Njega mi pride rešenje.
ljuba
Po dolgi bolezni je 20. aprila 1999 v 77. letu starosti odšla po plačilo k Bogu naša
Zdenka Gornik
Zahvaljujem se dobrim sestram in vsemu osebju v zavodu Sv. Vincencija za vso požrtvovalno oskrbo.
Hvaležna sem ge. Martini Devjakovi, ki jo je v vsej njeni bolezni z obisk1 spremljala. — Hvala tudi ostalim, ki ste jo obiskovali.
Bog povrni vsem, ki ste ji v slovo poklonili cvetje in jo na zadnji poti spremlja^ z molitvijo.
Hvala g. župniku Tonetu Bidovcu za molitve ob krsti in gg. duhovnikom prelatu J. Guštinu ter župnikoma A. Pintariču in F. Cukjatiju za somaševanje. Posebna zalivala pa prelatu J. Škerbcu pa vso pomoč, za pogrebno sv. mašo, za poslovilne besede in spremstvo pri pogrebu.
Pokojno Zdenko priporočam vsem v molitev.
Za nj° žalujejo:
prijateljica Angelca Klanšek,
v domovini pa sestra Tilka Kranjc z družino