523. štev.
V Ljubljani, torek dne 10. junija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev«
.DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ot 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani r upravniltvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem ne-dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletni K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —J Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina st. ta	poSilja	upravnistvu.	s!
c:	Telefon številka 118.	sr
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
™	Uredništvo	in upravniStvo:	g
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju jo-k:	pust. — Za odgovor je priložiti in* ml'o. :
k:	Telefon	številka '1$.
Kaj pa mi kmetje?
(Dopis z dežele.)
Že dolgo niso nobeni dogodki iz Ljubljane tako odmevali po deželi, kakor odkritja Kamile Theimer. To pa za to, ker so ljudje pogosto imeli priliko videti in čutiti, da so le sredstvo, s katerim delajo klerikalci svojo politiko, da klerikalci bogate
— dočim se kmetu razmere niso izboljšale. Že prej je bilo po deželi mnogo ljudi, ki so bili proti klerikalcem — zadnje čase pa se je to Število pomnožilo.
Tudi navaden človek toliko razume, da taki gospodje, ki jih je Kamila Theimer s svojimi pismi pokazala v pravi luči — ne morejo zopet biti poslanci.
S tem pa še ni rečeno, da bi vsi ti ljudje pri volitvah vstrajali pri [svojem odporu — ampak bi dali glas — klerikalnemu kandidatu. Pri 'nas že nekaj let opažamo, da imamo po deželi mnogo naprednih Hudi — ob času volitev pa so klerikalne številke zelo visoke.
Zakaj to?
Ali mislite, da je to le uispeh agitacije, prižnice in spovednice? Kdor našega kmeta pozna, ve da je razumen dovolj, da se ne da ostra-šiti s peklom, ako ne voli klerikalno. Neki kaplan je rekel neki ženski, da jo bo vrag trgal, če ne bo volila klerikalno, ženska pa je rekla: >Naj me :6aj me bo samo enkrat — vi bi me pa celo življenje.«
Res je, da Je danes ljudstvo (versko nahujskano. — posebno ženske — vendar bi se dalo to kmalu premagati ako M Imeli na deželi t>ravo kmečko stranko, ki bi odgovarjala potrebam našega kmeta.
Nar. napr. stranka je doslej pri (volitvah pošiljala svoje kandidate
— oz. nastopali so samostojni kandidati — le kot opozicija, da so jim Sdali svoje glasove tisti, ki s klerikalnim gospodarstvom niso zadovoljni.
Ako bi bili to kandidati kmečke-
,agrarne stranke, bi dobili Kotovo
iveč glasov. Volllec voli z veseljem takrat, če ve, da gie za zmago in da gre za njegovo korist.
Liberalna stranka — to priznajmo — ima po deželi ugodnega glasu: Pastirski listi in »Domoljub« sta y tem oziru dosegla toliko, da se ■vsak navaden človek boji — brez-iverstva. Izključeno je, da bi se o tem mnenje kmalu spremenilo.
Nar. naprd. stranka pa je po izjavi dr. Tavčarja meščanska stranka in ima v mestih dovolj dela. Dr. Tavčar sam je bil mnenja, da se dežela pusti... Tako smo prišli v roke klerikalcem, ki so postali tako močili, da butajo na mesta.
Kaj je torej storiti? Predlansko ieto je bil velik sestanek kmetov v jLjubljani. Takrat se je pokazalo, ko-Jiko nas je. Hotela se je ustvariti
kmečka organizacija. Na predlog dr. Trillerja se je dala organizacija v področje nar. napr. stranke. Tam je tudi ostala — in do danes nismo prišli naprej.
Tako bi se borili brez upa zmage lahko še mnogo let. V tej obliki ne bomo nikoli zmagali. Klerikalizem na deželi more podreti le samostojna kmečka agrarna stranka. Ta stranka bi združila v sebi vse poštene In zmerne ljudi tudi iz klerikalne stranke In bi preJalislej obvladala deželo, kar Je naravno, ker le večina dežele poljedelska.
Že dosedaj je marsikdo volil z S. L. S. ne zato, ker je klerikalna
—	ampak ker njen program odgovarja kmetu. Ako bi imeli kmečko stranko brez klerikalne primesi, bi se za ta program lahko vsak navdušeno spustil v boj, saj bi šlo za naš kmečki stan.
Čez eno leto bodo po deželi volitve. Čas ie, da se zganemo, da ne bomo zopet zadnji trenotek nastopili s samostojnimi kandidati. Razmere med klerikalci so take, da tudi kmet želi rešitve.
Zato je čas ugoden — m kličem vse, ki so istega mnenja:	na	delo
za samostojno kmečko stranko. Edino ona nas more rešiti In gospodarsko povzdigniti.
Drugod se Je to že davno zvr-lllo. Ne čakajmo rešitve — sami se rešimo.
Proti italijanskemu
nacionalizmu.
Trst, 7. junija.
Včeraj zvečer se je vršil v veliki 'dvorani NDO. impozanten shod, na katerem je slovensko delavstvo protestiralo proti italijanskim nacijonal-cem. kateri so se poprijeli proti slovenskim delavcem najnesramnejših sredstev in katerih prizadevanje gre za tem, da bi prišlo slovensko delavstvo ob zaslužek in bilo* nadomeščeno z italijanskimi podaniki. Slovensko delavstvo, ki se je zbralo v velikem številu — dvorana je bila polna
—	je odločno izpregovorilo, da hoče zastaviti proti tem smrtnim sovražnikom slovenskega delavstva vse svoje sile in moči. — Shod je otvo-ril odbornik deželnega odbora NDO. Sajina, poročala pa sta strokovna tajnika Brandner in Mrak, ki sta natančno pojasnila razvoj zadnjega štrajka v pristanišču, ki je bil naperjen proti slovenskim delavcem in katerega je NDO. zlomila. Danes je italijansko nacijonalnl fanatizem, ki Je vladal ob obrežju, zdrobljen. Italijanski nacljonalcl so doživeli s svojim štrajkom grozovit poraz. NDO. bo tudi v bodoče tako postopala. Vsak štrajk, naperjen proti slovenskim delavcem, bo skušala uničiti.
Z viharnim odobravanjem, s katerim sta bila govornika večkrat prekinjena, je slovensko delavstvo pokazalo, da se s stališčem, ki ga je zavzemala NDO. pri omenjenem gibanju, strinja popolnoma. Končno je bila sprejeta sledeča resolucija:
Na shodu NDO., dne 6. t. m. zbrano delavstvo izjavlja, da stoji na stališču neizprosne delavske solidarnosti, kadar gre za razredne interese delavstva, naj si potem pripada to delavstvo tej ali oni narodnosti. Če bi šlo za poboljšanje plačilnih ali delovnih razmer bodisi tudi samo italijanskih delavcev, potem bi NDO. niti trenutek ne pomišljala, da bi se izrekla popolnoma solidarno s temi delavci. Toda na shodu zbrano delavstvo izjavlja tudi, da je bil štrajk ki so ga prirediti v zadnjem času italijanski liberalci, frivolen štrajk prve vrste. V tem štrajku ni šlo za interese pristaniških delavcev, ta šrajk Je bil temveč edino produkt politične špekulacije Laške kamore. Ta štrajk ie bil direktno naperjen proti koristim slovenskega delavstva ki so mu hoteli s tem laško liberalnim štrajkom odjesti kruh. Interes in čast slovenskega delavstva Je zahtevala, da smo se proti temu štrajku postavili v bran, da smo ta štrajk zlomili. Zato zbrano delavstvo popolnoma odobrava stališče, ki ga Je v tem štrajku zavzela NDO. Neorganizirane slovenske delavce pa poživljamo, da se naj organizirajo, da naj se vsi do zadnjega pridružijo vrstam NDO. ki Je ravno v tem boju eklatantno dokazala, da Je edina In prava zastopnica slovenskega delavstva. — Z ozirom na ponovne grožnje laških liberalcev, da bodo štrajk obnovili, pa Izjavljamo, da bomo prej ko slej stali na straži in bomo pripravljeni, da bomo tudi vsak bodoči štrajk laškega fanatizma tako temeljito zlomili, da Jim bo enkrat za vselej minulo veselje. da> bi se igrali z interesi slovenskega delavstva.
Po sprejetju resolucije je predsednik zaključil ta impozantni protestni shod, in delavstvo se je razšlo v navdušenosti in v trdni zavesti, da bo vsak podobni atentat od strani italijanskih nacijonalcev zdrobljen.
Slovenska zemlja.
Z Vinice.
Dne 3. julija sta se Čača Jurič
—	kralj in pošteni gospod France Mihelič, viniške občine župan, peljala na sodnijo v Črnomelj zagovarjat zaradi žaljenja časti. Dva hraplja sta bila zaprežena v dovo-zko. Konja sta peljala pol kilometra daleč, v vasi Ogulin pa pravi prvi konj: Ne, ne peljam več Juriča-kra-lja. Premislil sem vse njegove grehe in ga ni bom vozil.« Hlapec je konja na vs-! načine prosil in ga začel tudi pretepati, a konj je vstrajal pri svo-
Slovenski napredek.
iiilUJ JLLjjl
1
Kaj bi del naš stari dedek, če bi videl naš napredek.
Naše slavno gledališče, bo moralno zavetišče.
Tam bo vladala tihota in moralična samota.
Kar smo pol sto let zidali, to sedaj smo pokopali.
Ker — priznajmo brez predsodka nam umetnost ie sirotka.
Kdor pa zdrave je narave, išče radosti, zabave.
Internacionalni »Kino« smo dobili v domovino.
Klerikalni paragraf uniči kinematograf.
Ker gospodje so dejal, da nevaren je morali.
So predstave zabranili. gledališče zaklenili.
Kdor pa zdrave je narave, išče nove si zabave.
In zato ljubljanski svet bo dobil svoj kabaret.
Kjer prej bila je subretka, nastopila bo baletka.
Lepo se bo v krogu vrtela pesmi starim samcem pela.
Kaj ljudem je mar moralka, da le lepa je plesalka.
Drama prej — zdaj kabaret — opera bo zdaj kuplet.
In da bomo bolj svetovni bodo nastopili klovni.
Med balete in kuplete pridobimo še atlete.
Kohimbine, balerine in različne harlekine.
Tak kultura napreduje — vedno novo si izmišljuje.
In kar lahko se povdarja — stvar bo nesla kaj denarja.
Vedno bodo polne mize s tem bo konec večne krize.
Gledališče in morala, bodeta napredovala.
Kaj bi rekel stari ded? — Narod ti sl kabaret, s taboj se zabava svet.
Ti uboga domovina, ti si prima balerina.
Ti mogočnim si služila, si bogastvo Jim množila.
A sedaj ti za zahvalo pridiguiejo — moralo.
In zato bo Iz napredka, konec sfabšl od začetka
Ker dovolj so zaslužili, radi bi se te znebili.
In zato te dan na dan — spravljajo tja v samostan.
Tvoj denar bi razdelili in trebuhe si redili.
Ti slovenski dragi svet, si svetovni — kabaret.
Dantejabožanstvena k°mcd|ia „Pekel“
Ta največji kinematografski senzacijonelni umotvor se bode predvajal samo 4 dni.
Od petka 18. do pondeljka 16. junija v „KLNO IDEAL**. Zvišane cen«
vsled visokih nabavnih stroškov. Predstave 3—4’/2, 4'/2—6, 6—7'/2, 7'/2—9, 9—IC/2. Zadnji predstave na prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Kako to?« je vprašal kralj in se zdrznil, kakor da ga je komornikov odgovor strmoglavil mahoma nazaj
iv	prejšnje turobne misli:
»Zato, ker je zdravilo pomirjajo-iče; prepričan sem o tem in vem, da iga pije vaše Veličanstvo lahko brez fstrahu...«
Franc I. ni opazil, da se je komornik zagovoril, ves v mislih na svoj kratki razgovor z ranocelnikom.
»Prav imaš,« je dejal z mrklim glasom. »Ta pijača bo pomirila uporne duhove v mojem telesu... Nalij mi kupico.«
Basinjak je hitel ubogati.
Kralj je izpil v dušku, kakor iprej, z nekakšnim gnevnim obupom.
»Smrt pijem!« je dejal sam pri
sebi.
In med tem. ko je čebljal Basinjak o vseh mogočih in nemogočih rečeh, je kralj opazoval samega sebe, poslušal je in čakal, kaj bo.
Prvi in neposredni učinek pijače je bilo veliko, splošno blagočutje, ki Se je razlilo po njegovih strtih, trudnih udih.
Pred vsem se Je ustavil pestri in mrzli znoj, ki ga je oblival.
Zamolkle bolečine, ki so ga
grizle v drobovju, so izginile, in zbadanje v trepalnicah je pojenjalo v toliki meri, da je velel Basinjaku odgrniti okno in pogledal svobodno v jasno nebo, preplavljeno z zlato lučjo- pomladnega jutra.
Mongomeri pa je bil odšel iz kraljevskega stanovanja, poln zmede, ki je mejila ob polunorost. Premišljal je:
»Kaj se godi?... La Šatenjrž je bil ubit pri Velikem cesarju Karlu
—	o tem ni dvoma zame. Gotovo da je ubil Tribulet. Tako jasno vidim prizor pred seboj, kakor da bi bil sam navzoč. In zdaj me pošlje kralj v ulico Fago, v krčmo, da aretiram tam gospoda de Ragastank, enega izmed tujcev, ki so mi bili zaznamovani — prijatelja Tribuletove-ga!.. Ta prokleti norec bo povzročil moj pogin, baš v trenotku, ko se mi je začela smehljati sreča.«
V	takih mislih je bil prišel Mongomeri na grajsko dvorišče in dal enemu svojih oficirjev potrebne ukaze.
Kmalu mu je prišel oficir povedat, da stoji dvajset mož pripravljenih.
»Za mano tedaj!« je velel kapitan.
To rekši je odvedel svojo četo proti ulici Fago.
»Izgubljen sem!« je mrmral sam pri sebi, »Ako grem k Velikemu cesarju Karlu, sem primoran aretirati Tribuleta. Norca privedejo pred kra-
lja. In milost, ki sem si jo pridobil z lažjo, se poruši obenem z mojo prevaro...«
»Kam gremo, gospod?« je vprašal v tem trenotku oficir, ki je korakal na čelu svojih dvajsetih arke-buzirjev.
»V ulico Fago gremo,« je odgovoril kapitan.
A takoj se je skesal tega odgovora.
»Nemara nam je izvršiti kako aretacijo? ...« ie nadaljeval oficir,
»Da, tako je • • • aretacijo v neki krčmi.«
»V kateri? V ulici Fago je dvoje krčem, ako se spominjam prav...«
»Ah, dvoje krčem...«
»Kajpak, gospod... krčma pri Velikem cesarju Karlu in krčma pri Zlatem solncu.«
»Potem, gospod, pojdemo k Zlatemu solncu!« je dejal Mongomeri, ki ga je navdehnila nenadna misel.
In s prenaravnim glasom je dodal:
»Veliki cesar Karel ni krčma: to je beznica najnižje vrste — oseba, ki jo moramo aretirati, pa je odlična.«
»Ali bi smel vedeti, za kakšno stvar gre? ...«
»Državna tajnost!« je odgovoril gardni kapitan.
Oficir se je naklonil.
Dospeli so v ulico Fago; na Mongomerijevo znamenje se je ustavila mala četa pred krčmo pri Zlatem solncu, ki je bila v resnici zelo
spodobna, ako si jo primerjal z njeno sosedo.
Mongomeri je stopil v veliko izbo.
Oficir je zastavil s svojimi vojaki vse izhode; nato se je vrnil h kapitanu, pred katerim sta se tresla krčmar in njegova žena, klanjaje se mu do tal.
»Oospod,« je dejal Mongomeri oficirju, »dajte si odoreti vrata vseh sob te gostilne in privedite pred mene vse ljudi, ki jih najdete po sobah.«
Brez besedice ugovora je odhitel krčmar kazat oficirju pot.
Dvajset minut nato je bilo zbra-nfih pred gardnim kapitanom vsieh pet ali šest popotnikov, ki so se nahajali v krčmi.
Mongomeri je namršil obrvi in napravil sila strog obraz.
Popotniki so bili bledi in so se spogledavali trepetaje.
Niti eden se ni upal ugovarjati nasilju, ki se je godilo nad njimi, zakaj takrat kakor danes je vzbujal pogled na »gosposko« instinktivno grozo, celo v ljudeh, ki so se zavedali. da niso krivi nikakega zločina. Toda — ali ve človek sploh kdaj, ali ni storil strašnega grozodejstva v očeh državne oblastnije s tem. da je povedal, kar misli, ali da je pogledal po strani kako visoko osebo?
In zato so se tresli popotniki kakor šiba na vodi, čeprav so se čutili nedolžne; Mongomeri pa si jih je ogledoval po vrsti, ne da bi jih spoznal vredne besedice, nagovora.
Nazadnje pa je izrekel kapitan besede, ki jih je pozdravil oddih vsesplošnega olajšanja:
»Osebe, ki je iščemo, tu mcc temi ljudmi!...«
I11 obrnil se je h krčmarju:
»Ali niste videli zadnje tri dni mladega popotnika, starega kakih trideset let, z rumenimi brki in lasmi, v vijoličastem jopiču in z belini peresom na baretu?«
»Ne, vaša svetlost,« je odgovoril krčmar, kriveč se do tal. »Takšen popotnik se ni nikoli pokazal v moji krčmi. Sicer pa vaša svetlost lahko popraša: Zlato solnce je na dobrem glasu, in...«
»Že prav, že prav, krčmar!« ga je prekinil Mongomeri osorno. »Vsekakor si zapomnite, da pazimo na vas. in vedite, da se drugi pot ne izmuznete tako poceni!«
Ves pobit je dvignil krčmar svojo čepico in kriknil z zadavljenim glasom:
»Živel kralj!« „
Oficir pa je zbral svoje vojake, in kmalu se je oddaljila vsa inala četa, v veliko zadovoljstvo popotnikov, vzlasti pa tudi nesrečnega krčmarja, čigar gostje so vzeli svoje cule in bežali iz hiše, kjer je moral človek prenašati takšna vznemirjenja.
Vrnivši se v fontenbloški grad, se Je Mongomeri predstavil kralju, v spremstvu oficirja, ki je bil z njim na nohodu.
(Dalje.)
jem: ne peljam več Juriča-kralja. — Kcčijaž je moral konja izpreči in dragega konja priprečl, da so se pe-lali dalje. (Eni pravijo, da je konj videl prikazen, ki se včasih tudi Juriču prikazuje.) Ko sta pred sodnijo stopila, pravi Jurič-kralj Miheliču županu: Ti, Pepe, boš vso krivdo nase vzel, ker meni ni spodobno sedeti... po meni teče blagorodna kri. Kaj bi rekel gospod škof, ko sem njegov tajnik. Jaz bi moral duhovne stvari opravljati — pa tu tožbe uganjam. Veš. da jaz in ti nisva enaka.«
— In res je Pepe vzel vso krivdo nase. Na to mu je govoril Jurič-kralj: Pozneje bomo že našli ljudi, ki bodo pod prisego za nas pričali. Ti in jaz ostaneva pred sodnijo največja poštenjaka. Povem ti eno priliko: Imel sem tožbo s Simonovičem. Saj ti je znano. Farani so prisegli ,in jaz sem ostal najbolj pošten na Vinici. Dve priči sta kmalu umrli, tretja pa je pred smrtjo kričala: gorim. gorim... Nič se ne boj. Jaz Ti bom že lepo spričevalo naredil in bo vse^dobro. — Tako se je ta vožnja v Cernomelj končala.
Iz Dola pri Hrastnika.
Letos obhaja tukajšnje »Bralno 'društvo« dvajsetletnico svojega obstanka. V proslavo jubileja priredi v nedeljo dne 13. julija 1913 veselico v večjem obsegu. Natančni vzpored •se naznani pravočasno. Prosi se vsa sosednja sloven. društva, da bi se na to blagohotno ozirala, ter ne prirejala svojih veselic na ta dan.
Zagorje ob Savi.
Ker se dotični gospod, katerega smo v »Dnevu* štev. 504. z dne 22. maja t. 1. neimenoma pozvali, naj v obrambo ugleda in časti zadevo premoga tekom 8 dni sodnijskim potom razreši — tega do danes še ni storil, objavimo njegovo lastnoročno pismo. katero je pisal nekemu tukajšnjemu posestniku in katero se glasi: Zagorje, dne 13. februarja 1913. Gospod Anton Snoj, posestnik v Toplici. Z ozirom na prijateljstvo Vašega tasta si Vas dovoljujem vprašati. ste li pripravljeni podpisati ono izjavo, katera se na Vaše stroške priobči v dveh slovenskih dnevnikih, ida obžalujete neresnične besede, katere ste o meni govorili vpričo g. Ivana Čiča in vlakovodje g. I. Šmalca v skladišču postaje v Zagorju? K temu Vam dam odloga do dne 17. t. m., ker sicer bode drugi dan moj zastopnik g. dr. Vladimir Ravnihar vložil tožbo proti Vam. Z najodličnejšim spoštovanjem Tomo Koprivc.
— Pisec tega pisma je ceni. čitate-ljem »Dnftva« še v dobrem spominu izza časa. ko je »Dan« meseca septembra t. I. objavljal članke »Nehvaležnost je plačilo sveta«. In ta mož, ki je danes v Zagorju župan in predsednik krajnega šolskega sveta, še do danes ni tožil, kljub temu, da g. Snoj zaželjene izjave ni hotel podpisati in govorico o premogu, katera kroži po zagorski dolini že vrabci po strehah čivkajo. Pač trda koža.
Štajersko.
Velik požar so imeli v Prvencih pri Ptuju dne 31. m. m. popoludne.
Posestnik Pukšič ima zelo pomanjkljivo sestavljen dimnik, ki je iz samih desk zbit. Slučaj je hotel, da je močan plamen v ognjišču dosegel deske v dimniku in jih užgal. S tem se je požar bliskoma razširil in vpe-pelil malo ne vse poslopje. Vrhu tega pa je še preskočil — bil je silen veter — na poslopja posestnikov Slane in Zelenik, ki so tudi hudo trpela. Zavarovalnina je neznatna in znaša pri vseh treh komaj 2800 K. Vrhu vsega, pa je zgorelo tudi nekaj živine.
Celje. »Straža« je huda na bivšega urednika »Nar. Lista«, ker je ta v svojem poslovilu dejal, da bo z vstopom v »Banko Slavijo« delal na narodno gospodarskem polju. Seveda, ko so razni »Stražini« in »Gospodarjevi« uredniki vstopali v slične nemško krščanske socialne zavode, takrat sta oba klerikalna časnika to imela le za množino, marveč za »samoobsebi umevno«. Tempora mutantur!
Iz Ptujske okolice. Kot smo že večkrat pisali, je v ptujski okolici razsajala zadnje mesece Škrlatica in to kaj neusmiljeno. Sedaj pravijo,~da je zahtevala Škrlatica v vsem okolišu in po haloških občinah do 70 otrok. Ni pa še popolnoma ponehala in so ponekodi še danes šole zaprte.
V Trbovljah je zopet začel razsajati legar. Obolelo je baje že osem oseb. večinoma ženske. Vrhu vsega pa divja tudi Škrlatica, ki le napadla že več otrok. Dve bolezni kar na enkrat. Kriva je temu po večini velika vročina zadnjih dni). Če se ne bo napelo vse sile. zna zopet nastopiti epidemija. Upamo pa, da je vse potrebno že ukrenjeno.
V Trbovljah je zasulo rudarja Jerneja Klančnika, ko je delal v rovu zahodnega okraja. Po triurnem na-
pornem delu so ga mrtvega izkopali in prenesli v mrtvašnico. Klančnik zapušča vdovo in dva tedna starega otroka. Pravijo, da je bil miren in marljiv mož.
Selnica ob Dravi. Velik požar je izbruhnil v pondeljek 2. t. m. Okrog 10. ure zvečer na gospodarskem poslopju gosp. Lojzeta ligo, posestnika in gostilničarja na Janževem vrhu. Sreča v nesreči je bila, da so domači še vsi bedeli, zabavajoč se pred hišo z nekaterimi gosti. V trenotku, ko so ogenj zapazili, se je bil ta razširil že po vsem poslopju. Vse je planilo po koncu, da pohiti rešiti, kar se še rešiti da. Toda komaj je bila izpuščena goveja živina, konji ter svinje. se ni nikdo mogel več približati poslopju in tako je postala perutnina ter vse gospodarske in poljske potrebščine v kratkem času žrtev vročega elementa. Kaj kmalu je bila na licu mesta požarna hramba iz Selnice in njej gre hvala, da tudi hišno poslopje ni uničil ogenj. Na rešitev gorečega objekta ni bilo več misliti in brambovci kot privatniki so se z vso sik) vrgli na tudi že goreče hišno poslopje, da je ubranijo. Delo je bilo silno težavno, zlasti radi pomanjkanja vode. Gospodarsko poslopje je oddaljeno od hišnega komaj 2 metra ter je sikajoči plamen upepelil vse okvirje na oknih in vratih ter znatno poškodoval tudi streho.
V	eni sobi se je od vročine udri strop ter skoraj ubil posestnikovo mater. Vsa stena nasproti gospodarskemu poslopju je grozovito razpokana. Ubogi pogorelec gosp. ligo se je po enournem napornem delu nezavesten zgrudil ter so ga odnesli k sosedu, kamor so tudi pozvali zdravnika. Še le po preteku skoraj treh ur se je zopet zavedel. Škoda ie jako velika ter le deloma krita z zavarovalnino. zlasti ker je bilo zavarovano samo poslopje, ne pa tudi premičnine in pripadajoči fundus instructus. Požiga je osumljen neki kovač, ki je bil do usodnega dne usiužben pri tvrdki Buss & Ci.. za zdradbo električne centrale na Dravi. Omenjeni kovač je nekaj časa stanoval v podstrešni sobi g. ligo, od koder ga je pa posestnik spodil radi neke nesramnosti. V pondeljek zvečer pa je šel brez gospodarjevega dovoljenja ležati na seno in okrog 10 ure je tam izbruhnil ogenj. Značilne so besede, ki jih je slišal neki kmet, ki je pri cesti pazil na izpuščeno živino od mimoidočega kovača: »Škoda, da ne gorita obe koči!« Po kovaču, ki je neznano kam izginil, se pridno poizveduje.
Maribor. »Blumetitag«. ki so ga mariborski nemčurjt vsemu mestu na tako zopern način usili, je dne 8. t. ni. precej klaverno potekel. Sicer je bilo število usiljivih prodajalk veliko, vendar uspeh, kolikor se danes zamore presoditi, ne bo daleko tako sijajen, kot se je pričakovalo od nasprotne strani. Dasi se je Slovence neprestano nadlegovalo in atakiralo
—	včasih na prav zopern način — so le ti — z majhnimi izjemami — kazali vrlo svojo disciplino in nekam zabavno je bilo gledati, ko so vsiljive prodajalke druga za drugo odfrčale. Veseliti pa je moralo tudi dejstvo, da se i kmečko ljudstvo in delavstvo ni odzivalo nemčurki nadlež-nosti. Tu pa tam se je dal sicer kak štajercijatiec preslepiti slovensko govoreči prodajalki, vendar ti slučaji so bili rediki. Rekli smo že, da se je v splošnem slovenska disciplina dobro obnesla. Le malo — prešteli bi jih lahko na prstih — jih je bilo, ki niso le navadnih rudečih in rumenih cvetlic, marveč tudi modriže kupovali. Storili so to pač najbrže radi tega, ker se jim dovoljuje v Nar. domu sedeti in občevati v onem delu naše slovenske družbe, ki jo imamo v splošnem za najbolj napredno. Ne proti tej naši družbi, pač pa proti do-tičnim osebam, ki so si smatrale v dolžnost, pljuvati na Slovenstvo te družbe, so naperjene naše vrste. Imena teh in še drugih, damo našim merodajnim krogom na razpolago. Šele, kadar ti ne store svojo dolžnost. bodemo mi izvajali posledice, in imenovali dotičnike v javnosti. Storimo pa to — dasi neradi — na prošnjo oseb, ki so si to izprosile kot dokaz oseb spoštovanja. Če pa se nas bo dalje tiralo, pa si že danes izprosimo, da bi se nam očitalo »pretiran radikalizem«. Izgovori tokrat nikogar ne opravičujejo in oni, ki iz odvisne strahopetnosti niso odklanjali, so imeli na prosto, ostati predpoldne doma. Naše vrste pa se morajo izčistiti, pa naj je to posameznikom še tako neljubo. — Čudno se nam je tudi zdelo, videti tako ogromno število dijakov, ki so pomagali dekletom pri razprodajanju. Tudi mi se hočemo v bodoče ob takih prilikah na slovenski strani, spomniti sloven. dijakov. Upamo, da dožive i oni to merotoleranco, ki so jo uživali sedaj nemški gimnazijci. Saj se razumemo —?!
BHsu Maribora, proti Slivnici, le zgorelo 5 mescev staro dete kmetice Drag. Drašova, je šla .s še neko
drugo žensko na polje, ter vzela1 seboj v vozičku tudi svoje dete. Ko je s sosedo delala, je pričel Drašove rejenček, nek 91etni fant, igro z vžigalicami. Pri tem se mu je ena vžigalica užgaia in iskra je padla na ruto, s katero je bilo dete po obrazu in životu pokrito. Opekline so bile tako težke, da je dete takoj umrlo.
. Iz Voltsberga smo že zadnjič poročali o divjanju neke zverjadi, ki kolje in davi domače živali. Kot naknadno poročajo, je sedaj že okrog 30 ovac bilo raztrganih, a tudi mnogo večjih živali težko ranjenih. Čudno je, da zverine še danes niso mogli izslediti, dasi ljudje iz več občin dela z vsemi silami na to. da jo izsledi in uniči.
Za vročinske počitnice — prosti popoldnevi — po deželi, je čuti vedno več glasov iz_krogov naših pedagogov. Pa kaj bi ne? Saj se ponaj-več najde na deželi šole z razredi, v katerih sedi 80—420, včasih tudi še več otrok. Da v časih vročine, kot smo jo imeli zadnje dni, ni mogoče poučevati z povoljnim uspehom, se pač razume. Tozadevne spremembe bi bile gotovo dobro došle.
Izlet v Ruše in predstava podravske podružnice S. P. D. dne 8. t. m. je zelo dobro uspela. Obisk je bil zadovoljiv, kajti prihiteli so ljudje od vseh strani. Ne le Pohor je bil častno zastopan, marveč tudi ostali sosedni kraji. Splošno se nam zdi, da se je s tem pokazalo delaželjnim. da je bodoči poletni čas kaj pripraven za take okoliške predstave.
Dnevni pregled.
Cenj. naročnike »Dneva« opozarjamo, da jim z H. t. m. brezpogojno ustavimo pošiljanje lista, ako niso poravnali do tega dne naročnino za junij. Kedor Še ni plačal naročnine za junij, naj to stori takoj, da se mu list redno pošilja in da nebo nepotrebnih reklamacij, kar dela naročnikom in nam mnogo sitnosti in dela. Ako postrezamo mi točno naše cenj. naročnike, smemo pač tudi zahtevati točnega vplačila naročnine.
Pojasnilo. Ker se je o dr. Tril-lerjevem glasovanju zadnje čase mnogo pisalo, je včeraj »Slov. Narod« odgovoril na naše napade. Dr. Triller je priobčil uvodnik »Moj greh«, kjer pojasnuje, zakaj je glasoval za zaupnico. V svojih izvajanjih ni povedal nič novega — razširil je le svojo prvo »Izjavo« in jo je utemeljil s svojimi osebnimi nazori. S tem je dobila iavnost odgovor, ki ga le zabtevala. Dr. Triller seveda
tudi nam ni ostal dolžan odgovora
—	da pa ne bo pomot, moramo g. dr. Trillerju povedati, da smo dali le prostora javnemu mnenju. Gospod doktor naj nikar ne misli, da smo se mi vzdignili proti njemu — vzdignila se le javnost. In to je zanj bolj značilno, nego ko bi bili mi pisali proti njemu. Priznati moramo, da že dolgo za kak slučaj ni bilo toliko zanimanja
v	javnosti in da Smo dobili toliko napadov, da smo jih morali zavrniti. Ml bi bili morebiti molčali, da bi se stvar pojasnila — ko pa smo dobili poziv od zunaj, smo morali iz-pregovoritl. Kdor ni gluh in slep, je te dni lahko videl, kako javnost govori — To je bilo naravnost zanimivo. Tudi v »Zarji« piše E. K. tako, da se ji je zdelo umestno, dovoliti ljudem prostorček, da povedo javnosti, kakor je tudi naš Ust sam povedal. »Povem Pa lahko, da je morala biti »Zarja« zelo skopa, kajti če bi bila hotela izkazovati gostoljubnost vsem, ki so se oglašali v tej zadevi, bi bila morala ves teden odlagati ves drugi material, in čitale bi se bile še drugačne karakterizacije kakor tista o dišavi škandala, ki daje gospodu dr. Tavčarju povod, da se zgraža ob moji osebni ordinarno-sti.« Isto lahko povemo v »Dnevu«. Javnost ima sedaj odgovor dr. Trillerja — in riaj sodi, kakor hoče. —* Na notico v »Slov. Narodu« pa odgovarjamo, da naj se na drugem mestu pazi na slogo itd. Mi ne moremo zato. ako ljudje niso z vsem zadovoljni. Napake popraviti pravočasno je gotovo boljše — nego živeti v njih složno naprej in pri volitvah pro-
1‘ KHc po vladi. Kamila Theimer je priobčila pod naslovom »Kje je vlada?« nov članek, čigar vsebina ie: Teden dni je tega. da sem pod naslovom »Poštenjak Šušteršič, ali kako postane človek hitro bogat« izrekla v tem listu proti gospodu deželnemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Šušteršiču žaljive obdolžitve,
V	zgoraj omenjenem članku sem dolžila g. dr. Šušteršiča, da si je kot načelnik »Ljudske posojilnice« iz njene blagajne izposodil znatne zneske, da je ž njimi na lasten račun špekuliral. katera špekulacija s tujim denarjem je vir njegove današnje imovitosti. Dalje sem na istem mestu obtožila g. dr. Šušteršiča, da je »Ljudsko posojilnico« kot odvetnik izkoristil in sem trdila, da je prj naj-
manjši kupčijski transakciji »Ljudske posojilnice« za posredovanje svoje pisarne profitiral. Jaz nisem tega članka samo s svojim polnim imenom podpisala in stem pokazala, da sem pripravljena nositi odgovornost za žaljive dolžitve, ki so v njem izrečene, jaz sem gosp. dr. Šušteršiča celo naravnost pozvala, naj me zaradi njih toži in mi s tem da priliko doprinesti za svoje trditve dokaz resnice. Gospod dr. Šušteršič ni do te ure na moje obdolžitve ne odgovoril, ne me tožil in s tem mojo trditev, da ni poštenjak in nevreden, stati na čelu deželne uprave na Kranjskem, molče na znanje vzel. Nato se obrača na grofa Stiirgkha in pravi: »Kaj misli Vaša ekscelenca storiti glede na moje žaljive obtožbe proti deželnemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Šušteršiču? Ali misli Vaša ekscelenca pustiti tudi še nadalje na odgovornosti polnem mestu deželnega glavarja njega, čigar edini odgovor na take žaljive obdolžitve, kakor so moje, je molk? Je li to res namen Vaše ekscelence? More li to biti?« In nadaljuje: »Ali poznate zadnje najtajnejše gonilne sile lanske obstrukcije, ekscelenca? Stavim. da ne. Naj Vam torej jaz tukaj povem, ekscelenca, kar se Vam je doslej namenoma zamolčavalo. Deželni zbor za to ne sme biti sklican, ker mu ne morejo predložiti obračuna, ker se kraj vsega — poguma vendar ne upajo, javno priznati brez-stidno zapravljanje davčnega denarja, z eno besedo, ker se boje kontrole. Velike luknje v deželni vreči tudi ne izpolni davčni popust 80 tisoč kron, ki ste ga ekscelenca, Šele pred kratkim darovali stranki, to bodo mogli zamašiti kvečjemu uspehi malega finančnega načrta, davčni preodkazi deželam. Zaradi tega so v prvi vrsti obstruirali, ne zaradi zatiranih hrvaških bratov; nacionalna gesta naj bi bila le prov-zročila, da bi se pozabilo na pohlepno iztegnjeno roko. Tudi za izsilje-nje zadružne centralne blagajne so hoteli izkoristiti stisko države. Sko-ro še važnejša je bila. kakor preodkazi deželam — vsekakor nujnejša, kajti tudi poslovanje pri »Zadružni zvezi« nikakor ni neopravičljivo in vsekako ni tako, kakor se oficielno popisuje. Financijalno nezadostno fundiranje mlekarske in konsurnne zadruge z neprimernim vodstvom, ki druga za drugo propadajo, sirarske zadruge, ki izdelujejo sir, čigar kvaliteta zadostuje samo za gnojenje njiv, strokovno nezmožni načelniki in tatinski blagajniki — to vse velja denar, ekscelenca, celo mnogo več dennrt*. kakor ga more pri najdale-
kosezneiši uslužnošti in slepoti dati zadružni oddelek c. kr. poljedelskega ministrstva spričo svojega omejenega kredita na razpolaganje. Treba je torej manjkajoči denar tam vzeti, kjer se dobi. tudi če je bil, kakor za slovensko vseučilišče nabranih 800.000 K. prvotno določen za popolnoma druge namene. A tudi masleni kruh teh 800.000 K bo enkrat sne Jen in potem — potem pride pač centralna blagajna, mora priti, sicer
 Prepuščam ostroumnosti Vaše
ekscelence, da si ta »sicer« sami izslikate.« — Do tu sem naše simpatije in pomoč v boju proti ko-rftmpirani klerikalni stranki. -V članku K. Th. je pa par namigavanj o izpodkopavanju državnopravnih temeljev te straroslavne monarhije. To očitanje je pa neumestno. Klerikalcem očitati in pa »Slovencu« njegovo obnašanje v času balkanskih zmag, je nepotrebno, to pa za to, ker so klerikalci že prišli s pravo barvo na dan in barva je takšna, da prekaša črno-rumeno! »Času« je izpovedal klerikalni filozof dr. Aleš Ušeničnik svoje in tudi klerikalne stranke nazore o Jugosovanstvu. V svoji navdušenosti se je zagalopiral in desavoiral vse dosedanje pisanje »Slovenca« v kolikor je bilo isto simpatično ter kliče: pridi princ Evgen in združi katoliške Jugoslovane proti nespravljivim pravoslavnim Jugoslovanom, t. j. imenoma proti Srbom. Klerikalci hočejo zanesti na Balkan bratomorni boj radi vere. Ne! »Slovencu« in klerikalnim voditeljem očitati veleizdajo je krivica in — nezaslužen poklon.
Narodno napredna stranka — In še marsikaj. Glas z meje. Razkritja Theimerjeve so bila zopet enkrat slučaj. ki nam je pokazal vso nagoto klerikalno političnega »delovanja«. »Slov. Narod« je imel na mah vse polno ljudi, ki so se ponekodi zanj kar tepli. Po priobčenju teh klerikalnih grehov, smo splošno pričakovali, da začne liberalizem na Kranjskem *— izrabljati ugodne šanse in prične proti klerikalizmu svoj boj. A ne. Mesto česa tacega, nas iznenadite s poročili o nastopih — -reete komedijah — fasone dr. Trillerja. Od mino-lega torka naprej ste mnogokrat pisali o nar. napredni stranki in njenemu vodstvu. Ali sploh še obstoja taka stranka? Če obstoja, pa gotovo nima več — vodsva. Kajti to, kar je storil dr. Triller, kaže v nekam nez-
nosno odurni luči — samostairiosi Ce pa ima nar. napred. stranka vodstvo potem je tudi ono upravičeno iz svojih vrst odstraniti moža, ki zapostavlja^ — najprimitivnejša srankar-ska načela. V dež. odboru kranjskem je dr. Triller govoril v imenu stranke — da varuje »rodbinstvo«. On, zaupnik — mandatar stranke! Če bi storil to kak študent v krogu svojih, kolegov, bi bil najbrže — tepen. Če pa dela zrel mož — iz stališča stranke *— take kozlarije— mora iti. Če tak mož ostane še nadalje v javnem strankarskem življenju, stranka od svojih pripadnikov ne sme, a tudi ne more terjati, da se -uvažuje sklepe nje vodstva. Na enem zadnjih shodov — v Mariboru — se je dejalo, da če bi tukaj tehtnejših vzrokov ne bilo, že politični princip zahteva boj na nož. V zasmeh takim trditvam, pa se dožive potem taki — škandali. In ravno vodstvo nar. napredne stranke v Ljubljani zahteva, kadar ji gre zopet enkrat »za kožo« — vednu in vedno zopet — strankarske discipline! Tudi g. dr. Triller je, če se ne motimo, med onimi gospodi in to še v prav posebno hudi meri — kar pa ga — naravno — prav nič ne ženira, kadar velja to zanj,, pozabiti, da je tudi on primoran se držati discipline in strankarskega principa. V boju »Slov. Naroda« ozir. Theimerjeve, ni nihče videl boja proti osebam, marveč proti sitemu — klerikalnemu terorizmu, S padcem enih, zgine drugo — in izginiti bi bilo moralo. Od druge strani pa je nastop dr. Trillerja dimil skoro kot nekako pričetek — recimo — bodočim kompromisom (kar bi se nam ne zdelo ravno preveč nemožno). Drugi, kojim je to dr. Trillerjevo ravnanje še manj umljivo, hočejo vsemu podtakniti zgolj — osebni pomen, čemur nasproti pa je uvaževati kraj, na katerem je dal dr; Triller svojo »zaupnico«. Radovedni smo vsekakor, kakšno stališče zavzame vodstvo narodno napredne stranke. Če dr. Triller ni imel direktnega poziva k takemu nastopanju, zasluži nedvomno — nezaupnico. Če pa je imel k temu koraku direktna navodila — pa zasluži to — vodstvo samo. Vsekakor se nam pa močno dozdeva, da zahteva vsa taktika narodno napredne stranke korenito
— revizijo, če noče, da se z lastnim delovanjem — sama pokoplje. Ne smemo pa zabiti še drugega momenta: dr. Trillerjevo obžalovanje nad pomankanjem (?) njegovega vpliva pri »Slov. Narodu« in takojšnjo ob-molknenje tega. V vsem tem se zrcali namreč nekaj — najnovejLi ko-rupcila. — ozir. prizadvanje — žalostno — vezati Jezik, rezati prosto,
svobodno besedo — našemu — nesvobodnemu časnikarstvu. Na eni strani državna pravdništva, na drugi strani pa celo — vodilni politični faktorji. Če se sme kaj tacega dogajati v drugih narodih, pri nas pomeni to
— narodni samomor. Na vsak način je slovensko napredno življenje do-in preživelo že marsikak udarec — od njegovih voditeljev samih. A slučaj kot je »Theimer - Šušteršič -dr. Triller«, je pač precej osamljen. In zato se nam zdi krvava potreba, da se sloven. napredno življenje enkrat za vselej povspne tako daleč, da se takih — rušilcev, iznebi. Mi ne smemo imeti — odraslih političnih otrok — in šarlatanov.	S.
Še eno vprašanje. Cenjeno ure-dnišvo! G. dr. Triller je gotovo prezrl. da posega dr. Šušteršič in njego-
vi	krvniki tudi v rodbinsko življenje, ko odtegujejo naprednim učiteljem krvavo zaslužene in po vseh postavah njim pristoječe kronce. vsled česar strada le njegova nedolžna, rodbina. Kje je tu kurtoazija?? Pri tacih brezvestnežih je vsak pardon obsojati. To, kar delajo klerikalci, ni več politika, temveč surovo brezsrčno in nepošteno izrabljanje svoje moči tudi v rodbinsko življenje in v*i vsaki drugi državi bi vlada napravila taki korupciji konec. G. barort Schwarz in grof Chorinskv sta pobožna gospoda in bi morala, ako imata krščansko prepričanje tudi V srcu in bi se hotela ravnati po KriT( stusu. tako početje z učitelji in njih rodbinami takoj ustaviti.
Vlada in veliki listi proti reformi tiskovnega zakona. Silno dolgo je že odkar je bila parlamentu podana predloga novega tiskovnega zakona, slaba sicer, ne odgovarjajoča potrebam današnjega stanja žurnali-stike vendar pa za 100 procentov boljša, kot stari tiskovni zakon. Predsednik tiskovnega odseka posl. Ivčevič ni nikdar za potrebno smatral sklicati odsek, če se je pa odsek ravno sešel, takrat je en sam govor Hochenburgerja zadostoval, da je šel odsek spat. Sedai pa, ko je začel odsek zborovati — predsednik Ivčevič je menda bolan — je pa začel z obstrukcijskimi govori posl. Hu-mer, o katerem tako dolgo ni nihče’ ničesar vedel, dokler ga ni Malik s korobačem pretepel. Očividno je, ds dela Humer obstrukcijo zato. ker id naprošen od »Neue Freie Presse« in drugih večjih nemških žurnalov,-
Jki se kolportaže boje. Pa kljub temu pride predlog v najkrajšem času pred parlament in takrat bo morala Mada svojo barvo priznati.
Sveta rimska katoliška cerkev
iv	službah najvječjlh sovražnikov Slovanstva. Birmanje je v službah 'političnih agitatorjev, to je na Moravi znana stvar. Škofje oglasijo pred volitvami slavnostno vizitacijo z birmo v krajih, kjer pričakujejo klerikalci premalo uspeha. Toda to ni edina posledica birme. Pruski škofje so pogruntali nov način, kako bi se dala birma izrabiti. V pruski zbor se voli posredno. Seveda volijo tudi Poljaki. To pot je šel centrum (nemški katoliki) proti Poljakom. Šlo se je torej za to, da bi bili Poljaki oropani za glasove svojih volilcev. Kako se je to delalo, o tem kaže slučaj, ki se je zgodil v kielnski (Kieln) fari na Kašubskem. V tej fari so bili za volilce izbrani župnik, kaplan in 15 drugih polskih volilcev. Generalni vikariat hemske škofije je pa odredil v Kielu birmo ravno na dan volitev. To je pomenjalo: župnik s kaplanom ne smejo k volitvam — in tudi ostali volilci ne bodo mogli k volitvam, ker ljudstvo je katoliško pobožno in bi smatralo za greh, izogniti se takšni »pobožnosti« — (ki je v tem slučaju izum hudiča germanskega). Poljaki pridejo v kakšen tucat glasov in — Nemcem je pomagano. — Generalni vikariat helmske škofije je podelil Poljakom »nevidno« milost, ki se po katekizmu z birmo deli — toda Nemcem je podelil — vidno milost. — Glavni sovražnik Slovanstva na mejah je rimsko katoliška duhovščina s svojim klerikalizmom, ker ista stoji na strani sovražnikov Slovanstva. na strani Germanov. Tudi v .tužnem Korotanu se dogaja isto. Izdajalski kaplani branijo slovenskim ljudem hoditi na slovenske prireditve, na nemške jim ne branijo. Da bi že ljudstvo enkrat izpregiedalo! Pa kmalu — sicer bo prepozno!
Snov za karikaturo je veliko spoznanje ali pa velika laž, ki jo je napisala dunajska »Preša«. Na Dunaju so namreč po dolgih letih prišli do prepričanja, da je treba Jugoslovane pomiriti (ne pomoriti). To se pravi, spoznali so, da smo državljani. Pomislite, kaka čast za nas! Malokdaj je v »N. Fr. Presse« dobiti
0 jugoslovanskem problemu kako pametno misel. Zdaj je bila izrečena. Rečeno je v »N. Fr. Pr.«: »Dle grdssten Interessen der auswartigen Politik in der nachsten Zukunft han-gen daran, dass dle Siidslaven In-nerhalb der Monarchle dle volle Mdglichkeit politischer Freiheit und kultureller Entwicklung besitzen.«
—	To je vsaj del bistva Jugoslovanskega problema. Pa prazni klasi, ki gledajo iz zlatih ovratnikov, se ne bodo izneverili tradicionalnim nazorom in namesto, da bi se lotili problema pojdejo okrog njega iti bodo najvišje ^državne interese, s Tomašiči in Šušteršiči. Besede so lepe, ampak dejanja so drugačna. »Najj-večji interesi države torej zahtevajo, da se nam da svobodo in prost razvoj! Ali bodo merodajni •faktorji razumeli ta klic — ali bo ostal le snov za karikaturo. V državi, kjer se na najvišjih mestih ljudje igrajo z državnimi interesi, kakor razcfkljani otroci z mla-ditni mačkami, ni upati, da bi se vpošteval ta glas. Saj se ni slišal enkrat ampak stokrat — zaman. Osebni Interesi so namreč pri nas nad državnimi — zato je tako.
1 »Slovenec« sam prizna, da se je njegov londonski poročevalec glede bitke pri Kumanovu motil. Včeraj smo na uvodnem mestu nekoliko preiskali srce in obisti dveh »Slovenčevih« člankarjev. V soboto pa je »Slovenec« že v naprej potrdil našo kritiko. Belgrajski poročevalec piše: Končno moram, akoprav visoko cenim informacije Vašega londonskega poročevalca, konstatirati, da 'je izjava dr. Danevovega zastopnika jnekega Georgijeva, glede bitke pri Kumanovu odvratna neresnica in kleveta, češ, da je bulgarski general iTeodorov bil na Kumanovem in doprinesel k srbski zmagi. General Te-odorov — moje informacije iz armade so iz prvega vira — je stal pod komando srbskega generala Stepanoviča m bil na skrajnem levem krilu JI. srbske armade, ki je čisto drugje ioperirala. na dan kumanovske bitke pa je bil od Kumanova tri dni hoda oddaljen. — To je lep dokaz za nas!
Napredek v katoliški cerkvi. Dolžnost cerkve bi bila, hraniti čist Kristusov nauk in izogibati se nepotrebnih pridatkov. Razne tradicije iz Srednjega veka, pobožne legende, >ravljice in bajke bi se smele k več-mu kot take ohraniti, ker tvorijo ne-cako versko poezijo, treba pa bi bilo judstvo varovati praznoverja. Tako n. pr. je veljalo Marijino vnebovzetje doslej kot pobožno mnenje, kot nekaj, kar ni treba verovati — ker nima z vero nič skupnega in je pravzaprav velik nesmisel, če se natančno vzame. V sedanjem prosvetljenem
času — pa bodo iz tega napravili —-versko resnico. Sobotni »Slovenec« piše. Iz Rima se poroča: Večkrat so razne verske družbe, osobito Marijanske kongregacije, papeža prosile, naj bi se nauk o Marijinem Vnebohodu proglasil za versko resnico. Tudi na zadnjem mednarodnem shodu sodalov v Solnogradu se je solno-graški kardinal nadškof Katschthaler goreče zavzel za to, da se Marijin Vnebohod za dogmo proglasi. Zdi se, da se to zgodi. V vatikanskih krogih se namreč govori, da misli sv. oče Pij X. cerkveno tradicijo o Marijinem Vnebohodu proglasiti za versko dogmo. Vera o Marijinem Vnebovzetju je prastara in neoporečna. V najstarejših časih Cerkve se je Marijinega Vnebohoda polastila cerkvena umetnost. — Omenjamo to le zato. da se vidi, 'kako cerkev napreduje — namreč — kako pada nazaj v čas proti-reformacijskih blodenj.
Dne 15. junija letos odkrije litijsko učiteljsko društvo spomenik svojemu bivšemu članu pokojnemu učitelju Fr. Delcotu na Sveti Gori. Istega dne prihitite na Sveto Goro planinci iz Litije, Šmartna in Zagorja. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Zaradi razžaljenja Veličanstva.
Novomeško okrožno sodišče ima zdaj nekaj precej zrelih tičkov v preiskavi. Eden teh je Martin Zajec in Hrastnega, občina Št. Rupert. Jezilo ga je, da mora v takem lepem času sedeti v zaporu in je nasproti svojim tovarišem govoril jako raz-žaljivo o cesarju in pokojnem prestolonasledniku Rudolfu. Jetniki so to povedali pazniku, ki je Zajca ovadil. Zajec se je zagovarjal, da on ni mislil na cesarja, vladarja, marveč na paznika, ki se piše Cesar. Iz besed samih je pa razvidno, da je mislil na pravega cesarja. Obsojen je na 15 mesecev težke ječe.
Ne pohujšujte teh malih! Mali pastirčki v Podstenici so izgubili ovco. Namesto, da bi jo šli iskat, so po-, kleknili pred razpelo, molili in — jo-‘ kali. To se je zgodilo v Povšetovi gostilni. V ta prizor se naenkrat pojavi Franc Podlesnik, kmalu za njim pa neki Dolinšek. Komaj ta vstopi, mu Podlesnik zakliče: No, zdaj si pa k norcem prišel To se je pa navzočemu gostilničarju Povšetu za malo zdelo in je Podlesnika zavrnil: France. če to ni zate, pa pojdi in delaj. V gostilni je bil še en pivec Tomažič navzoč, ki je na Podlesnikov odgovor, da ne more delati, pripomnil, da če (Podlesnik) res ne more delati, naj proda nekaj parcel, za drugo mu bo že Bog pomagal. Tedaj pa je Podlesnik zrasel, ne oziraje se na navzočnost otrok prav grdo pridušil, nato pa dal o Bogu prav grdo ime. Podlesnika so zaradi tega obnašanja ovadili. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se zagovarja, da ni tako hudo mislil. Ker Se pa pri takih svetih rečeh ne gre za to, kako kdo misli, ampak kako in kaj kdo govori, je bil Podlesnik obsojen na 6 tednov ječe.
Ne razbijaj z motiko po tujem oknu. V Zeleznikarjevo gostilno na Gor. Sušieah je prišel dne 14. aprila že večkrat kaznovani Janez Mavsar, vulgo Luzar iz Sušic. Prišel je v spremstvu svojega prijatelja Kastelica in z motiko oborožen. Zahteval je pijače in bi jo rad bil še več dobil. Pa ker je bil gostilničarju že itak od preje dolžan, mu je gostilničar rekel, naj preje dolg poplača, potem pa dobi pijačo. To pa Mavsarju ni bilo po volji. Ker je začel razgrajati, mu je gostilničarka skrila motiko. Ker Mavsar na svoje vpitje motike ni dobil, je zagrabil smetišnico, še vstopil pred okno in svojega prijatelja vprašal. če naj udari po oknu. Na neko opombo gostilničarke je Mavsar res udaril po oknu ter ga razbil v drobne kosce, kojih nekateri so zadeli tudi gostilničarko ter jo poškodovali. Za to razboritost se bo Mavsar pokoril 14 dni. pa okno bo moral plačati in dolg pri krčmarju.
Ali mora mladina plačati za maše za ranjkega svetnika? Opetova-no se je že pobijal humbug, ki ga uganjajo pobožne šolske sestre v Šmihelu pri Novem mestu s pokojnim župnikom Peterlinom. Zato ker jim je zapusitl blizo 100.000 K, so ga kratko malo proglasile za svetnika. Ampak čuden svetnik naj bo to. Namesto da bi on molil in prosil v nebesih zanje, ki so na zemlji, so pobožne njegove prijateljice položaj obrnile narobe. Nič ne bi imeli tudi proti temu ne, če se hočejo nune za naravnost knežje darilo v gorečih molitvah za ranjkega izkazati hvaležne. Ampak s tem se pa nikakor ne moremo strinjati, da se k tem pobožnim vajam sili tudi — šolska mladina. ^Pa tudi to bi še prezrli, če se tudi šolska_ mladina semtertja spomni s kakšnim skupnim očenašom za pokojnega župnika, ki je — to mu moramo priznati —- res veliko storil za ondotno^ šolo, če tudi z očitnim namenom škodovati napredni misli v njegovi fari. Ali te pobožne sestre, njegove prijateljice, so uredile kar
cel sistem posebnega Kuita v cast pokojnemu, sedaj že za svetnika v nebesih proglašenega župnika. Dale so napraviti »pildke« s podobo župnika in molitvico zanj. To so razdale med šolske otroke z naročilom, da morajo ta kult, ki malo odgovarja duhu krščanske vere, negovati tudi doma. Pa niti pri tem niso ostale. Svetnik v nebesih potrebuje tudi veliko maš •— zadušnic na zemlji. Teh maš, če so res že potrebne (svetniki v nebesih sami nanje ne reflektirajo), pa ne plačujejo nune, ki so za župnikom pograbile toliko lepih tisočakov, tudi jih ne bere njegov naslednik zastonj, ampak te maše morajo plačevati šolski otroci. Po 10 v ali po 20 v, ali če kdo more še več, morajo otroci znašati skupaj, zato pa imajo čast biti deležni sv. maše, za katero pa niti ne vedo, koliko so pu cerkvenem tarifu preplačali, kaj' še, da bi vedeli, če take maše svetniku
v	nebesih res kaj pomagajo. Da ne bo nepotrebnega prerekanja in razburjenja:	Otroci nosijo tiste »pildke«
okrog in otroci so, ki se jokajo, če od revnih starišev ne dobe niti 10 y za mašo. dočim bogatejši stariši v ta namen stiskajo tudi kronce v roke za maše za pokojnim župnikom. Novi šolski nadzornik ima časa dovolj se o 'tem osebno prepričati in morebiti kar nam poročati, kaj je na vsem tem resnice.
Nasilni cigani brati Hudorovaci. Znano je, da izmed vseh ciganskih tolp. ki se klatijo po Kranjskem, je najbolj nevarna družina Hudorovac. Z enim teh nevarnih ciganov. Pavlom Hudorovcem, je imelo te dni opraviti novomeško okrožno sodišče radi sledečega dogodka:	Pavel
Hudorovac je prišel dne 11. maja s svojim bratom v gostilno Matije Barkovca v Prelokah. Ker sta imela že dovolj pijače, se je gostilničar branil jima dati še nadalje piti. Tedaj Sta cigana najpreje začela razbijati kozarce. Ko sta bila s tem delom gotova, je Pavel prinesel vago in gostilničarju grozil, da ga ubije, če mu ne da pijače. Zamahnil je z vago in udaril po vratih. Komaj so mu to nevarno orodje iztrgali iz rok, je pohitel k sosedu, tam vzel gnojne vile in se tako oborožen napotil nazaj v gostilno. Boječ se ciganove grožnje, so med tem zaprli .gostilno. Cigan je razbijal po zaprtih vratih. Ko pride na to neki Peter Videnik, ie cigan tudi njemu zagrozil, da ga ubije. Ta pa te grožnje ni čakal, zagnal se je v cigana, mu iztrgal vile iz rok in ga podrl na tla. Med tern so prišli še drugi na pomoč in cigana zvezali, pri čemer je cigan vsem grozil s pobojem. Ko ga je brat razvezal, se je Pavel še nagrozil: Preje mora biti eden ubit. predrto solnce zaide. Ali še preje bo Pavel Hudorovac moral odsedeti 15 mesecev težke ječe.
Parnik »Sultan« ponesrečil. V noči od petka na soboto je trčil parnik »Sultan« pred otokom Visom v skalovje Viteli. To skalovje se nahaja kaki dve morski milji od otoka Visa, Parnik, ki je last družbe »Dalmacija«, je dobil pri trčenju silno poškodbo na predujem delu. Odprtina, ki je nastala pri katastrofi na parniku, meri kakih 8 m2. — Voda je drla z veliko naglico v spodnje prostore parnika in pretila je nevarnost, da se parnik pogrezne vsak čas — z vsemi potniki in vsem blagom. K sreči je bilo blizu pristanišče Vis in parnik je odplul z vso silo tjakaj. V Visu so se izkrcali vsi potniki, mornarji pa so začeli razkladati blago z vso naglico. Pri reševanju blaga so pomagali mornarjem tudi meščani. Posrečilo se jim je rešiti vse blago razen vina. Mnogo sodov vina pa je ostalo v spodnjih prostorih parnika. kamor je udrla voda. Parnik je tako poškodovan, da najbrže ne bo več za nobeno rabo.
Avtomobilska tiesreča. Dne 3. t. m. popoludne se je peljal neki trgovski potnik iz Ljubljane na nekem motorju, pri katerem je bil tudi po-sranski sedež, kjer je sedel neki gost na cesti proti Mariji Devici v Polju. Pred hišo Marije Hribar v Devici Mariji v Polju je nenadoma počil »šlauh« pri prvem kolestu Vsled tega je zavozil motor v neki brzojaven drog in se je zadel obenj tako močno, da je oni gost, ki je sedel na postranskem sedežu, z vso silo odletel z voza in je precej časa ležal nezavesten. Voditelju motojra^se ni pripetila nikaka nesreča, dočim si je njegov gost pretresel možgane.
l	opato mu zagnal v obraz. To-bvniški delavec Jože Meden Se je te dni začel pri nalaganju premoga na postaji v Medvodah prepirati s hlapcem ' Francetom Miklavčičem. Prepir se ie končal s tem, da je Meden svojemu nasprotniku zagnal železno lopato v obraz in mu s tem izbil eden izmed prednjih zob.
Velika tatvina rib. V noči na 27. P. m. so spustili doslej neznani Storilci vodo iz ribnika kranjske indu-srijske družbe pri Javorniku, kjer je bilo od 400 do 500 kilogramov gorskih postrvi. Tatovi so odnesli za 200 kilogramov postrvi. Poleg tega
so s sekiro razrnii zatvornreo. Skupna cena ukradenih rib znaša okrog 1000 kron in razbita zatvornica in poškodovani nasip pa okrog 300 K. Orožništvo upa, da pride kmalu storilcem na sled.
Pogrešen zdravnik. Kakor se iz Dunaja poroča, so dne 7. t. m. zjutraj našli v jako slabem stanju zdravnika dr. Bodo. katerega so pogrešali že celi teden in niso imeli o njem nika-kih vesti. Omenjeni zdravnik se je zadnje čase potikal po bližnjih gozdovih. Kakor se sodi, se je Bodi zmešalo.
V	plamenih našla smrt. Dne 7. t. m. je v Pfarwerfnu na Solno-graškem pogorela neka lesena kmečka hiša. 851etna slepa starka Ana Lindner po imenu, je našla smrt v plamenih.
Ponarejevalci bankovcev. Te dni so v Krakovu prijeli in aretirali graverja Krzeptovskega in njegova dva sinova, katerim so prišli na sled, da so ponarejali že dalj časa petdeset- in stokronske bankovce.
Požar v knjižnici. V mestnem okraju Bloomsburg v Londonu je pogorela dne 8. t. m. javna knjižnica. Požar je uničil 30.000 knjig, med kateremi je bilo veliko dragocenih in nenadomestljivih.
Vstaja Arabcev. Parnik »John Scott« prinaša poročilo o arabski vstaji v perzijskem zalivu, po katerem so se turški vojaki dne 29. maja izkrcali pri Ojajiru in zavzeli eno utrdbo vstašev brez odpora. Pozneje pa so jih vrgli na otok Bahrejin. Padlo je okrog 60 turških vojakov in 40 Arabcev. Turške čete so se na ladji »John Scott« vrnile v Bazro.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Kako dosežemo starost? Na Japonskem niso časopisi samo zato. da bi pisali in poročali, o najnovejših dogodkih, ki so se izvršili po svetu; imajo še neko drugo veliko važnejšo in bolj praktično nalogo: oni so dnevni svetovalci in spremljevalci bralca, spremljevalci, ki dajejo praktične življenjske nasvete. Zelo cenjen list Džidži Sinpo se je hotel prikupiti svojim bralcem in zato je temeljito^ raziskava!, kaka sredstva mora človek rabiti, kako mora živeti. ako hoče doseči starost do sto let. List navaja dvanajst nasvetov in trdi. da bo oni. ki se bo strogo ravnal po njihi, dosegel sto let. Ti modri nasveti so sledeči: »Živi, kolikor mogoče največ na prostem zraku. — Poldi zgodaj spat in zgodaj vstani.
— Spi najmanj šest in največ sedem in pol ure v temni sobi, kolikor mogoče pri odprtem oknu. — Pij kavo in čaj zelo redko; tobaka in alkohola se izogibaj. — Jej samo enkrat na dan meso. — Kopaj se vsak dan zjutraj v topli kopelji. — Vrzi strani mehko. svilnato perilo in nosi samo perilo iz grobega blaga. — En dan v tednu ne delaj; oni dan tudi ne čitaj in ne niši. — Izogibaj se razburljivosti in duševnemu delu čez mero.
— Ako si samec, se oženi; ako si vdovec, si takoj poišči drugo ženo. Ne stanuj v preveč zakurjeni sobi. — Skrbi, da se organi, katere življenje najbolj obrabi, nadomestijo z uživanjem istih živalskih organov... Kdor se bo po teh pravilih strogo ravnal temu obljubuje japonski list da bo doživel sto let.
Kuhinja starih Rimljanov. Naše gospodinje so po pravici lahko ponosne, ako imajo svoje kuhinje čiste, okusno in lepo urejene, ampak pred več stoletji so bile dobro urejene in okusne kuhinje sreča in ponos žen. Kuhinje starih Rimljanov so bile urejene veliko bolj luksurijozno nego moderne kuhinje. Izkopnine v Pompejih nam dajejo priložnost, 'da lahko pogledamo v take starorimske kuhinje in sobe in po teh lahko sodimo, da je bila ureditvi kuhinje posvečena velika skrbnost. Ko je lava zalila Pompeje. se je nahajalo rimsko cesarstvo na vrhuncu svoje slave in procvita. Bogati rimski rodo-
vi	so si napravljali krasne hiše in se jim ni smilil denar, samo na so napravili vse kar najbolj krasno. Stari Rimljani so ljubili umetnosti in te niso hoteli občudovati samo na javnih prostorih, ampak tudi v svojih hišah. Svoje hiše so obdali z vrtovi in
v	teh so shranjevali veliko umetniških del. Stari Rimljani so znali živeti srečneje in bolj radostno nego znamo mi. Rimske kuhinje bogatih ljudi so bile razkošne. Našlo se je veliko piskrov in skled, ki presenetijo človeka po svoji umetni izgotovitvi. Za okras kuhinjske oprave so rabile se drage kovine. Našle so se ponvi s prekrasnimi srebrnimi okraski in lonci s srebrnimi arabeskami. Našle so se ponvi, v katerih se je lahko naenkrat speklo dvajset jajec. Kakor se zdi, so stari Rimljani zelo ljubili pecivo, ki Je imelo obliko raznih živali, zakaj našle so se ponvi, v katerih šo se nahajale oblike rakov in podobnih stvari. Toaletne mizice rimskih dam so bile opremljene z raznimi toaletnimi potrebami, kakor z glavniki iž slonove kosti, s krasnimi bucikami in z zlatimi zaponkami
las, s parfumi in z raznimi kozmeti-škimi sredstvi. Ščeti pa Rimljanke niso imele na svojih toaletnih mizicah; ravno tako tudi ne zrcal. Namesto zrcal so rabile lesketajoče srebro ali pa podobne bele kovine. Našlo se je tudi več raznih zdravniških naprav, kar priča, da so stari Rimljani v tem oziru napredovali.
Kakšni so dobri nasveti. Peter; Rosseger piše »Heimgartenu«: Ležim v sobi na divami. V tem pride k meni prijatelj in me začne zmerjati, zakaj ležim pri zaprtih oknih. »Odpri pkna in spusti od solnca razgreti zrak v svojo luknjo! Tak krasen pomladanski dan!« Odprem okna. — Četrt ure pozneje pride k meni neki drug moj prijatelj (omenim, da boleham na pljučnem katarju) in pravi: »Kako se ti godi, ubooi jetnik?. Ampak, moj Bog, ti ležiš tu pri odprtem oknu! V tem spremenljivem aprilo-vem vremenu? Tako se seveda tvoj katar ne bo ozdravil. Prosim te, zapri!« Zaprem okna. — Tretji prijatelj mi svetuje, naj grem v prirodo. »Za bolne na pljučih ni ničesar bolj zdravega od svežega pomladanskega zraka. Zato vendar hodijo ljudje na jug!« Poslušam blagi nasvet in grem
v	mestni park. Prvi moj znanec, katerega tam srečam, je ves obupan nad mojo lahkomišljenostjo. — Rajši naj doma ležem lepo v posteljo in se par dni pošteo potim! Grem domov, ležem v posteljo iti se potim. — Pa že pride prijatelj — obiskovalec in me najde v postelji brez moči. Pra-
vi	mi: »Mislim, moj dragi, da ti vse premalo ješ; ako te jed pokrepča, bo odšel katar od tebe brez pozdrava.
—	Jem torej z veliko Žlico. — To pa zopet ni všeč nekemu drugemu prijatelju. — »Še tega se manjka! Se želodec si pokvari. Moraš vendar držati dijete!« Ih tako mi je vsak moj znanec svetoval po svojem mnenju. Edfen izmed njih mi je svetoval. naj nosim toplo obleko in zimsko perilo. Toplota pomeni moč! Oblekel sem troje hlač in kožuh. Drugi pa je zopet za lahko, zračno obleko, ker mora tudi koža dihati. Vzamem torej letno obleko — in tako gre naprej, Sredi teh neprestanih sprememb pa ostane pri meni edini in stalni prijatelj — katar. Ta se ne spremeni. On je časten, oni ma karakter. — Najbolj pametno bo. ako ga pridržim pri sebi, zakaj boli zanesljivega prijatelji ne bom našel tako kmalu.
Ljubljana.
— Občinski svet ljubljanski ima
V	torek, dne 10. junija ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo, Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva. Obljuba na novo sprejetega meščana ljubljanskega Ivana Zajca in poročila: o dopisih mestnega magistrata glede nekaterih prememb načrta zakona za pobiranje kanalskih pristojbin in glede načrta pogodbe med mestno občino in nemškim vitežkim redom radi odstopa nekaj sveta in starega rimskega zidu za c. kr. obrtno šolo na Mir-ji; izvolitev enega člana v upravni odbor mestne hranilnice; o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede sistemiziranja enega mesta oficijala in treh mest praktikantov; o računskem sklepu mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912.; o računskem sklepu kretidnega društva mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912; o dveh ponudbah za nakup mestnih savbnih parcel ob Cesti na Rožnik, odnosno ob Poti v Rožno dolino; o dopisu mesthega magistrata glede Izvršitve Poti v Rožno dolino; o prošnji Franc Kušarja-podjefnika mestnih voženj za daljno dobo 6 let; pritožba Davorina Rov-ška in drugov proti odloku mestnega magistrata glede dovolitve zgradbe prodajalne barake v Kolodvorski ulici; o letnem poročilu mestnega tržnega nadzorništva za leto 1912; sa-mostalni predlog obč. svetovalca Iv. Štefeta glede ustanovitve ogreval-nic. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o prošnjah petero uradnikov mestne hranilnice ljubljanske v raznih personalnih zadevah; o prošnji vdove nekega policijskega stražnika za zvišanje vdovnine; o prošnji vdove nekega magistratneag uradnika za vz-gojnino; o prošnji nekega uslužbenca mestne' elektrarne za izredno podporo; o neki prošnji za izplačilo nagrade, za izvršitev nekih načrtov in o prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Vprašanje »Slovenskega! gledališča«. Deželni odbor predloga »Dram. društva« ni sprejel — torej gledališča ne bo. Včerajšnji »Slovenec« pravi, da mu je več za dostojne predstave, kot za denar. »Dramatičnemu društvu« tudi — naj da torej deželni odbor denar in »Dram. društvo« mu lahko prireja predstave same moralne vsebine — seveda pred prazno hišo.
— »Zarji« nekoliko odgovora na »Statistiko kovinskih obratov v
Ljubljani« z 'dne 6. junija, štev. 599. »Zarja ima to lepo lastnost, da se dostikrat obregne od stvari, ki ji niso popolnoma znane ter napravlja v večjo senzacijo poročila, ki vzbujajo med občinstvom smeh in začudenje. Evo vam nov dokaz: V gori omenjeni statistiki je navedla »Zarja« med drugimi tudi kovaškega mojstra Jos. Kunstlerja iz Tržaške ceste. Tam izkazuje »Zarja, da ima ta kovaški mojster 0 (reci nobenega) pomočnikov, pa kar 6 vajencev. Tak izkaz je za nas pomočnike sramoten in žaljiv. S svojimi podpisi potrjujemo. da nas je pomočnikov pri mojstru J. Kunsflerju 3 (reci trije), vajenci so pa 4. Nekateri pomočniki smo tu že več let. Število vajencev in pa niih učna doba pa je zavisna od učne pogodbe. — Če se je >-Zarja« v svojem izkazu samo pri enem mojstru tako urezala, kaj šele v celoti! Taka statistika je od muh in gosp. urednik jo lahko za ušesmi mesto smodke nosijo. Ivan Gombač, Ludvik Polh. Franc Franetič.
— »Slovanski klub« priredi za svoje člane izlet v novoosvobojene kraje na Balkanu in sicer v drugi polovici meseca avgusta. Oni, ki se žele udeležiti, naj se prijavijo klubu do 1. julija. Na poznejše priglase se ne bo oziralo. Udeležiti se ga bodo mogli le člani kluba.
— Hude pritožbe iz vrst naših posestnikov in podjetnikov dobivamo zaradi postopanja »Zavarovalnice zoper nezgode v Trstu«. Gospodarji morajo namreč plačevati zavarovalnino za hlapce, ki so pri konjih in vožnji. — Dasi so plačevali predpisano svoto, dobivajo sedaj plačilne naloge po 100—200 kron za par let nazaj z obrestmi vred. Ta svota se brezobzirno iztirja. Pritožbe na vlado nič ne pomagajo. Kdor ne plača, je rubljen. Gospodarji so v stiskah za denar — a to nič ne pomaga. Plačaj — ali te prodamo. — Kam vodi tako postopanje.
— Dantejeva nebeška komedija »Pekel« v filmu. »Die Zeit piše: »Dante v filmu«. Neutrudljiv film polastil se je sedaj največjega dela pesn. umetnosti. Dantejeve »Nebeške komedije«. V nebrojnih prizorih predočuje se nam potovanje Danteja in njegovega spremljevalca po pek-klu. Občudovati moramo velikanski aparat, s katerim filmska produkcija tudi najtežje situacije uprizori. Včerajšnjo predstavo v »Elitekino«, Wollzeile je posetilo med drugimi tudi mnogo gledaliških umetnikov, med njimi dvorni igralec Reismers in Zeska, ter se jako pohvalno izrekali o krasoti tega filma. — V Ljubljani se predvaja to velikansko kinematografsko delo od petka 13. do pondeljka 16. t. m. v kino »Idealu« pri vseh predstavah. Zaradi ogromnih nabavnih stroškov, (za 4 dni 1200 K) so cene zvišane. Nihče naj ne. Nihče naj ne zamudi te prilike, da si ogleda ta umotvor. Predstave vrše se od 3 do pol 5., od pol 5. do 6., od 6. do Pol 8., od pol 8. do 9., od 9. do pol 11.
— Opekla se je. Predvčerajšnjim popoludne je kuhala v neki hiši v Martinovi ulici tam službuje 171etna dekla Karolina Klemenc na samovarju mleko. Pri tem je hotela z neprevidnosti priliti v samovar z neke steklenice špirit. Ta se je vnel, steklenica je eksplodirala in dekle je zadobilo na obeh rokah kakor tudi na prsih težke opekline, da so jo morali z rešilnim vozom odpeljati v deželno bolnišnico.
— Samomor. Na dvorišču neke hiše na Tržaški cesti se je v nedeljo okrog 9. ure zvečer ustrelil neki ključavničarski pomočnik, Vinko Kosirnik po imenu. Kroglja ga je zadela v obližje srca. Kot vzrok se navaja prepir, ki ga je imel Kosirnik malo prej s svojo materjo.
— Strel v šoli. Včeraj zjutraj je prinesel šestošolec I. državne gimnazije Jožef Ferjančič nabasan samokres v šolo in ga pokazal svojemu sošolcu Anton Batagelju, ki ga je radovedno ogledoval. Nakrat se je, pet minut pred poukom samokres izpro-žil in kroglja je Batagelja zadela v levo nogo nad kolenom. Ranjenega Batagelja so prepeljali v deželno bolnišnico.
— Umrli so v Ljubljani: Jurij Smrečnik, delavec, 53 let. — Fran Barle, bajtar, 39 let. — Danijel Ko-
privec, rejenec, 2 dni. — Marija Leben, hči paznika v prisilni delavnici, 5 mesecev.
— Kinematograf »Ideal«. »Maskirana ljubezen«, senzacijonelna tragedija, zadnjič v sezoni s priljubljeno umetnico Henny Porten. Predvaja se do četrtka. Ostali spored je sledeči:	1. Dubrovnik. (Potovalni
film.) 2. Bubi in njegov prijatelj slon. (Komična učinkovitost s 3 in pol letnim Bubijem.) 3. Journal Pathe. (Najnovejše, šport, moda.) 4. Kinesino dela kokošim konkurenco. (Komično.) 5. Bilo bi lepo. (Veseloigra.) 6. Hudič, ki postane puščavnik. (Veseloigra.)
Trst.
Tifus v Trstu. Dva nova slučaja te nalezljive bolezni. Kakor smo že poročali je izbruhnil pegasti tiius na parniku »VorwSrts«. ki je prišel v Trst iz Carigrada, kamor je vozil turške vojake iz Valone. Ravnotako se je pojavila ta kruta bolezen na parniku »Melpomene«, ki je tudi prišel iz Carigrada in je imel isto službo, kakor parnik »Vorwžirts«.
— Poročali smo, da se je pojavilo na »Vorwartsu« 17 slučajev tifusa, na »Melpomenu« pa en slučaj in ta na kapitanu. Nekateri oboleli mornarji so izolirani v bolnišnici v Lazaretu, drugi pa pri Sv. Magd. — V petek zjutraj je konštatiral zdravnik Kai-ker nov slučaj tifusa na enem izmed izoliranih mornarjev parnika »Vor-warts«. Mornar je bil takoj ločen od mornarjev, katerih se še ni polotila bolezen, a morajo ostati v kvaranteli. da ne prenesejo bolezni.
— Kakor smo že omenili se je porazgubilo več mornarjev »Vorwar-tsa« po mestu. Policija jih je iskala, in vsak, ki je bil najden, je bil odpeljan v bolnišnico za nalezljive bolezni pri Sv. Mar. Magdaleni. Toda še dosedaj se ni posrečilo najti vseh mornarjev. V petek popoldne so izsledili enega od teh nesrečnikov v eni izmed hiš v ulici »Acquedot-to«. Tudi ta mornar »Vorwartsa« je bil takoj odpeljan v bolnišnico; ravnotako je izoliral mestni fizikat vse njegove sostanovalce. — Bolezen se torej širi in še vedno je velika nevarnost, da se bolezen ne razširi po mestu. — Dosedaj še ni nobenega smrtnega slučaja.
Velika tatvina dragocenosti. Konstantin Cassab, stanujoč v.lastni vili v ulici Domenico Rossetti, št. 67, je javil na policiji, da mu je zmanjkalo iz omare mnogo raznega blaga in dragocenosti v skupni vrednosti 900 K. Tatovi so neznani.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
KRIZA NA VRHUNCU.
Dogovorjena konferenca min. predsednikov balkanskih držav se ni vršila in je negotovo, kedaj se bo, ker Bolgarija odlaša. Upanje, da Bolgarija privoli v revizijo pogodbe, je izginilo popolnoma.
Pariz, 10. junija. Vsebina note bolgarske vlade na srbsko vlado, ki bo odposlana jutri, je sledeča: Odgovor bolgarske vlade ne pripušča revizije nogodbe. Za zavrnitev srbskih zahtev je Izbrana prav okretna oblika, Bolgarija povdarja, da je izvršila ona največji del in pripozna, da je bila vsled junaške požrtvovalnosti $rbske, grške in črnogorske armade podpirana. Za srbske zahteve — po bolgarskem mnenju — ne govorijo tudi ne etnografski razlogi in so v tem ozinu srbske zahteve prevelike. — V tukajšnjih političnih krogih se sodi, da bo bolgarski odgovor kljub uljudnl obliki imel za prvo posledico pretrganje diplomatičnih zvez, nakar bo pa posegla Evropa vmes. Mnogo zavisi od Grške, ki pa ni več tako zvesta Srbiji, kot pretečeni teden, to pa zato, ker misli, da bo njenim zahtevam od strani Bogarije ugodeno.
KRALJ PETER ZELI MIRU.
Belgrad, 10. junija. Pašič je bil sprejet v audlencl, kjer ga je kralj prosil, da naj vsled sedanjega položaja ostane v kabinetu. Kralj, ki hoče vse podvzeti, da se spor mirno razreši, je proti vsaki rekonstrukciji kabineta. Stališče Pašlčevo je pa zelo otežkočeno, ker je general Putnik proti njegovim nazorom.
ZAHTEVA RUSIJE.
Pariz, 10. junija. Rusija zahteva od balkanskih držav, da demobilizirajo, češ, da bodo pogajanja potem lažja. Srbija in Grška so za predlog, Bolgarija se vije in umika tej zahtevi.
BERLIN UPA.
Berlin, 10. junija. Kljub teškemu položaju upajo v Berlinu, da ne pride do vojne.
KONEC MIROVNIH KONFERENC.
London, 10. junija. (Reuter.) Mirovne konference v Londonu so danes končane.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čas« obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18-—	Četrt leta	.	K	4*50
Pol leta	.	K	9*—	En mesec	.	K	1*50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K	5*—
Pol leta	.	K	10*—-	En mesec	.	K	1‘70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA'*.
Spominjajte se dijaškega društva
,,Domovina" /
Kupujte „Dan“,
JDan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
« prinaša interesantne »LPdil in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovor-„UdIl nik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
„Dan“
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni niS popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Cjub-Ijana-Gllnce 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradorf št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, najnižja cena.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Sfraža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija In masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Laška kuhinja
v ZE-tf-u/bljaaai.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Spretnega krojaškega
pomočnika
delovodjo
samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster
Fran Kraigher, Gosposka ulica 5. Žganjarna
F. Pečenko
se je' zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št 1
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Mednarodno spedicijsbo podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstanovajeno 1S7©.	Telefon štev. 60.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
, Dobi se samo v naših prodajalnah |j s takim izveskom In s to varstveno znamko tk Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih.
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10-— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6'— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
v
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Učiteljska tiskarna
:	v	Ljubljani	;
ima vedno v zalogi jako krasne
VZORCE zn DIPLOME
za častne člane, častne občane i. t. d. po zelo nizkih cenah. : Preskrbi tudi okvirje.
Pijte le ,Tolstovrško slatino4 polnil zelo moztra in ostane tudi
čista in dobra vsied tega lahko konkurira v vsako drugo kislo vodo. Tolstovrška slatina pospešuje tek in prebavo ter je zdravilo za želodčni krč, katar v grlu, pljučih, želodcu In čreveslh, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju.— Izvrstna namizna In zdravilna voda.
--------------  Dobi	se pri podjetju	„Tolstovrške	slatine*	po sledeči znižani ceni:
1	zaboj	z	25	s/s	litra steki..................5 K |	1	zaboj	z 25 1 '/a	litra steki................9	K
1	zaboj	z	50	3/s	litra steki..................9 K |	1	zaboj	z 50 '/a	litra steki. . . . . 11	K
(z	zabojem in	steklenicami vred	iz	Sp. Dravograda	po povzetju).
————— Steklenice vseh vrst se sprejmejo po nizki ceni v polnitev. --------------------------------—
Poskusite! Kdor naroči sedaj je gotovo zelo zadovoljen. — Edino domače podjetje.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod lako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane A A (6 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. W države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zlasli je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani č,gar tti £»lastni v Gosposki ulici St. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!