Marofintna listu: •— Celo leto 'Po! leta . Četrt. teta Mesečno. K 10- * 5‘- 2-50 1 — Ustnajf Avstrije :---- Celo leto . . „ 15’— 'Posamezne številke — 10 vinarjev. — STRA Inserati ali oznanila se računajo po 12 vin«, od 6 redne petitvTste: pri večkratnih oznanilih velik — popust — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. I Neodvisen političen'list za slovensko ljudstvo. | Uredništvo in npravništvo : Maribor Maroška «lica, 5. —• Telefon St. 113. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Giolitti o četverosporazumu. Hoii arti‘arijski boji ob cfli italijanski fronti — P.ffd Verdunom nič novega Na ruskem bojišču nobenih posebnih dogodkov» ~~ Sovražni letalci metali bombe na Carigrad* — Vcditelj belgijskih delavcev o mira 'M*' • p " avstrijsko .ur r 4ilo š % r ■ Dunaj, 16. aprila. Uradno ss razglaša: Ilusko bojišče. Razven vsakdanjih topovskih bojev nobenih posebnih dogodkov. italijansko bojišče, Na p rimorski boj ri,i črti' so se vršili v obče samo zmerni topovski boji. Na ozemlju Dobe r-dobske g o r s k e p 1 a n o t e \je bilo vojno delovanje nekoliko bolj živahno. Izhodno od Selc so zopet novi manjši boji v teku. Na ozemlju prelaza P 1 ö a k e n je naša artilerija k r e p k o o h s t r e 1 j e v n !. a s o v r a ž n e postojan k e. Na t i r o I s k i b o j n i črti je obstreljeval sovražnik posamezne prostore v Dolomitih in n a š e utrdbe na gorskih planota h L a-v a r o n e in V i e 1 g e r e u t h. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, , podmaršak Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 16. aprila. Francosko bojišče. Na obeh straneh kanala La Bassee se je povohalo artilerijsko delovanje v zvezi z živahnimi minskimi boji V okolici kraja Vermel les je bila angleška postojanka v obsegu 60 m z razstrelbo zasuta. izhodno od Može so se zvečer (dne 15. aprila! razvili srditi boji na črti pred utrdbo Douaumont do kotlinjö pri Vairóni. iSovraižnik, ki je tukaj v zvezi z močnim pripravljalnim ognjem pričel z velikimi silami napadati, je bil pod težkimi izgubami svoje bojujoče sile zavrnjen. Kakih 200 neran jenih ujetnikov je prišlo v naše roke. Ilusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Bimbe na Carigrad. V noči od 14. na 15. aprila sta priplula v smeri od, Dardanel nad Carigrad dva sovražna letalca, riđ sta z velike višine metala na mesto vžigalne bombe,n,e jela’ bi povzročila, kake škode. Po ognju turških obrambnih topov sta bila zrakoplovna prisiljena k vrnitvi, Giolitti o četverozpo-azumu. C, kr. poročevalni urad razglaša vsebino pogovora Giolitti j a T italijanskim profesorjem nacionalne ekonomije Orbo: Neodvisnost Italije je za mnogo let uničena. Anglija nam veže roke in hoče dejanj. Francija hoče pomoči proti Nemčiji, a. nam daje le lepe besede. Pariška konferenca je nezaupanje le povečala. Anglija hoče uničiti nemško moč na morju, ne pa njene moči na suhem, da ne postane Rusija, premočna. Rusija bi rada, videla, da se uniči nemška moč na suhem, a ohrani mornariška moč kol proti v es je proti Angliji. Rusija želi srbsko' Adrijo, Italija italijansko. Anglija želi, da se Avstro-Ogrska ohrani; Rusija želi, da se Avstrija uniči. Japonska želi na Kitajsko, Anglija tudi in Amerika tudi. Cim večji postaja čet-verosporazum, tem okornejši. a j je z mirom? Voditelj belgijskih .delavcev Huysm.au se je izjavil: Dokler bodo Nemci hoteli obdržati Belgijo, ni upanja na sporazum. A poljsko vprašanje ne dela več toliko težav, ker tudi Anglija., in Francija hočeta samostojno Poljsko. Splošno pa pričakovanje miru ni več tako breza p n o, kakor še pred kratkim. Bethmannov in Ascpiithov govor dokazujeta, da sta si nasprotnika, dovolila že precej koncesij. cecc zrn z-:vt-so. Mnogi, živinorejec se je pritoževal, da dosedanje najvišje tiene za živino niso popolnoma odgovarjale pridelovalnim stroškom in visokim cenam mesa. Večkrat se je zgodilo, da je živinorejec bil naznanjen sodniji in je bil tukli kaznovan, ako je za svoje živfin-če dobil malo več. kot je bila uradno določena cena-za živino. Dogodili so se celo slučaji, da je bil lastnik obsojen na občutno denarno globo, ker ni hotel prodati svojega živinčeta za ceno, ki mu jo je kupec ponujal. Sodnije so imele opraviti z več sto slučaji „draženja“ samo radi tega. ker so bile dosedanje cene v gotovih slučajih v primeri s cenami mesa in s cenami živine v drugih deželah prenizko nastavljene. Štajerska, cesarska namestnija je te razmere u-važevala in je z odlokom št. 1584 z dne 12. apr. 1916 „primerne“ ali „najvišje“ cene, ki so Mie določene z namestniškim odlokom z dne 28, okt. 1915, spremenila in u postavila višje cene, ki hi naj odgovarjale sedanjim težavnim pridelovalnim poljedelskim razmeram. Odslej torej veljajo za 100 kg žive teže sledeče „primerne“ ali „najvišje“ cene, katere pa se pod nobenim pogojem ne smejo prekoračiti: Pitani ad debeli voli ..... srednje debeli voli . . . . suhi voli....................... debeli biki in telice ...... srednje debeli biki in telice . , . suhi biki in telice................. debele krave ....................... srednje debele krave ............... suhe krave ......................... ‘Te cene še bodo odslej pri sodnijah upoštevale kot. pravilne cene pri ovadbah radi draženja. Tie primerne cene popolnoma odgovarjajo — tako pravi nar mestniški razglas — sedanjim pridelovalnim stroškom poljedelcev ter cenam mesa in radi tega mesarji nimajo ni kake pravice, da bi cene mesu odslej zvišali. do 2 K 90 v; do 2 K 60 v:, do 2 K 80 v; do 2 K 70 v: do 2 K 30 v; do 1 K 90 v ; do 2 K 50 v; do 2 K — v ; do 1 K 50 v: Kaj lemci hočejo. Kakor se iz Dunaja z dne 14. aprila poroča, se je od nemško-narodne strani izdal naslednji razglas: Od srede novembra so se vršili na Dunaju v krogu, ki je bil sestavljen iz članov nemškega kluba visokošolskih učiteljev in zvez „starih hiš“ (starih članov) nemškonarodnih akademičnih društev, pogovori o potrebni preuredbi stvari v Avstro-Ogrski po vojski. Uspeh teh pogovorov se je v februarju naznanil nemškemu „Nationalverbandu“ avstrijskega državnega zbora, ki je že tudi sam sestavil temeljna načela za tako preuredbo: obenem pa so se podatki teh pogovorov predložili tudi nemškim narodnim svetom posameznih dežel, liri sestavi poročil o teh posvetovanjih ■ so bili od južno-avstrijskih „Volksratov“ in od nemškega „Volksraita“ za Alvštro-Ogrsko predloženi načrti velike važnosti. Iz tega in tudi po sodelovanju mnogih poslancev, posebno pa po sodelovanju nemškoradikalne zveze avstrijske poslanske zbornice, so zahteve Nemcev po preuredbi v Avstriji po vojski, katere so se označile v posebni spomenici, po bistveni vsebini in v glavnih točkah sledeče: Program razpravlja v štirih poglavjih o prihodnji obliki in notranji preustrojili Avstrije, razmerju do Ogrske^ razvoju zveze z Nemčijo in ustanovitvi srednjevropskega gospodarskega ozemlja. V dostavku je označen v vseli podrobnostih izpeljan postavni jezikovni predlog, ki določa nemščino kot notranji državni jezik v Avstriji. Nadalje zahteva program primerno pospeševanja šolstva po državi. Končno zahteva program med drugim tudi ureditev narodnih zadev v sudetskih in južnih deželah ter pričetek smot-rene jadranske politike. V svrho utemeljitve teh zahtev se je dne 14. a-p rila zvečer vršilo posvetovanje, h kjateremu so bili povabljeni zastopniki raznih nacionalnih organizacij, dalje visokošolsko učiteljstvo, zastopniki Zveze „starih hiš“ akademičnih zvez. poslanci in cela vrsta drugi h oseb. Govorilo je več poročevalcev, med njimi Kot najstarejši dr. Ferdinand Eger iz Ljubljane, ki je podrobno obrazložil glavne poteze jezikovnega zakona in ki je posebno n oglašal dejstvo, da se je z obširnimi posvetovanji posrečilo doseči, sicer tako težavno zjedinjenje med Nemci s severa in juga države, kajti s predloženimi glavnimi točkami nemškega progframa so soglašali „Volksrati“ iz alpskih dežel, kakor tudi „Volksrat“ za Češko. K besedi se je oglasilo še več govornikov. M so soglašali z označenimi nemškimi zahtevami. Nato se je zborovanje Zaključilo. Naš zunanji minister v Berolina. Baron Burian, naš zunanji minister, je dospel v petek, dne 14. aprila, v Berolin, kjer se je v petek in v soboto v Važnih zadevah • posvetoval z nemškim državnim kancelarjem. V soboto zvečer se je baron Burian zopet odpeljal na Dunaj- Posvetovanjem obeh, državnikov se pripisuje velika važnost. Str«n ? Italijansko bojišče. Boji večjega pomena se vrše sedaj na južnem Tirolskem in sicer skoro na celi črti od Švicarske do koroške meje. Na 'Mrzlem Vrhu so se naši polastili i-talijanske postojanke. Novi boji so se razvili tudi na Doberdobu. Naša artilerija zadnje dni prav uspešno obstreljuje italijanske postojanke na koroški fronti. Borba za Mrzli Vrh. V Četrtek, dne 13. aprila, so se naše čete na Mrzlem Vrhu polastile prednje italijanske postojanke in so obenem odbile vse sovražne napade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artilerija uspešno obstreljevala i-talijanske postojanke. Italijanski napad v južnih Ti rolah. Avstrijsko uradno poročilo od petka, dne 14. a-prila pravi, da so Italijani v južnih* Tirolah na tveč mestih pričeli napadati. Svoje sunke so naperili pred vsem na dveh mestih: v Suganski dolini (izhodno od Tridjenta) in ob Ponale-cesti (zahodno od Gardskega jezera). Ti dve izpadni črti ste krili glavne bojne čr-i te v Adiški dolini. V Suganski dolini sta bila središči napadov kraja Marter in St, Ožbolt, ob Ponale-cesti pa kraj Ruchetta in naše postojanke južno od gore Sperone. V Suganski dolini so bili sovražni poizkusi, polastiti se višin na obeh straneh kraja No-valedo, brezsupešni, Ob Ponale-cesti pa so naši v noči od 18. na 14. aprila svoje obrambne postojank^ južno od kraja Sperone izpraznili in se utrdili v bližnjih jarkih. Postojanke, ki so jih Italijani sedaj zasedli, so že bile pred dnevi v italijanski posesti. Dne 11. aprila so se jih polastili naši.. Blizu švicarske meje. V gorovju Adamello (zahodno od Tridenta) so italijanski alpinci dne 13. aprila zasedli mejni greben Dosson di Genova. Južno o(d sedla Stilfserjoch (tik ob švicarsko-tirolsko-italijanski meji) je sovražni napad na goro Monte Scerluzzo ponesrečil. Italijanske priprave. Petrograjski listi soglašajo v poročilih, ki jih dobivajo iz Italije, da velike poplave v bojnem ozemlju in v zaledju zabranjujemo Italijanom pričetek o-fenzive. Ta prisilni odmor v bojevanju izrabljajo I-talijani s tem, da se zadaj za fronto skrbno pripravljajo za bodoča vojna pofdvzetja. Na vse strani bojne črte pošiljajo velika ojačen j a in ogromne množine streliva. Kakor hitro bodo „vremenske razmere“ — boljše, se bo baje takoj pričelo z ofenzivo. LISTEK. „Nova Avstrija“. —ni—. V času svetovne vojske se je povzdignila industrija in obrt, ki izdeluje surovine in sredstva za vojno, dočim druge panoge inuustrije počivajo; a tudi znanost in umetnost trpi vsled vojne, pač pa prihajajo dan za dnevom na svjetovni trg brošure, ki se pečajo z uplivi vojne na vse javne razmere, ki delajo načrte in programe za bodočnost, kujejo politične-in gospodarske zveze ter zahtevajo preureditev notranjih in zunanjih odnošajev v državi. Četudi nudi ta plodovita književnost tuintam delce, ki vsebuje m-nogo zdravih misli in prejdlogov, vendar pa ni upati, da bi vsi ti razni načrti prišli do veljave in res preustrojili notranje razmere v Avstriji, ker se — ne upošteva krščanstvo, ljubezen do bližnjega in načelo pravičnosti. Vsakega pravega domoljuba razveseli prvi zvezek revije „Das Neue Österreich“ („Nova Avstrija“), mesečnik za politiko in kulturo, v katerem se povda-rjajo načela krščanstva, ljubezen do bi žnjega in prar vičnosti kot temeljna, načela za preureditev razmer v naši državi, V naslednjem hočemo podati nekoliko odlomkov iz bogatega 1. zvezka, ki šteje 70 strani. Kratek uvod je spisal Ferd. Zdenko knez Lob-kowitz, ki oriše v kratkih potezah cilje nove revije, ki bi naj sodelovali pri prerojenju Avstrije, pri uresničenju neminljive državne misli, ustvariti pod habsburško krono zavetišče pravičnosti in prave svobode za vse avstrijske narode. Revija bo stala izven vsake politične stranke, bo zbirala na gospodarskem, socialnem, državnem, znanstvenem, umetniškem in verskem polju gradivo, bo skušala pripomoči do jasno- S T 11 Ä Ž A. Rusi so ob Strypi zopet začeli napadati, a so, bili odbiti. Istotako je bil te dni odbit tudi napad na: Hindenburgovo armado pri Naroškem jezeru. v Z vaimi boji ob V četrtek, dne 13. aprila, so se na celi avstrij-sko-ruski fronti razvili zopet žiivahnejši boji. Ruši so naše postojanke skoro na celi črti s topovi srdito obstreljevali. Ob izlivu Strype in južnoizbodno od Bu-čaca je prišlo po noči od 13. na 14. aprila do 'dokaj hudih bojev za tamošnje prednje postojanke. Na južnem delu te fronte (ob izlivu Strype) so se naši umaknili iz naprej potisnjenega okopa, v glavno postojanko. Tudi severoizhodno od Jaslovieca (iužnoizhodno od Bučaca) je udrl sovražnik v naše prednje postojanke, a je bil s protinapadom zopet pognan nazaj, in je še izgubil 1 častnika, 8 praporščake in 100 mož kot ujetnike. Na cesti Bučac—Czortkov se je avstrijska četa s presenečenim napadom polastila prednje ruske postojanke., Zn-č 4 bi »j nad .Cerno vica mi. V petek, dne 14. aprila, se je pojavilo nad Cer-novicami sedem sovražnih letalcev. Nekaj naših zrar koplovcev se ie takoj spustilo v zrak, dn, s; reime boj s sovražnikom. Po dvournem boju se je našim smelim letalcem posrečilo, da so iz bližine 30 metrov sestrelili sovražni zrakoplovi» ki se je pri Bojanu spustil med našo in rusko bojno črto na tla- Naši topövi so zrakoplov uničili. Francosko boiišče. Pred Verdunom nič posebnega. Večji boju so v prostoru med Douaumontom in Vauxom. V Flandriji so hudi artilerijski boji. Pred Veni imo m pade odločitev Švicarski listi povdarjajo v svoj il? poročilih o bitki pred Verdunom, da teče že osmi teden, odkar se z vso srditostjo vrši krvava borba za posest te veie-važne trdnjave. Na obeh straneh so žrtve že izredno velike. Francozi so mnenja, da utegne biti verduns-ka bitka odločilnega pomena za naldaljni potek sedanje svetovne vojske. Pariški listi pišejo, da prebivalstvo kar s trepetajočo razburjenostjo čaka na dogodke pred Verdunom. Da se ljudstvo radi pogostih neuspehov ne bi preveč razburjalo, je francoska vlada odred la, da se uradna poročila francoskega generalnega štaba izpopolnijo z daljšimi olepševalnimi poro- sti v vseh odločilnih vprašanjih, ovreči predsodke in -- pripomoči resnici do zmage. Izdajatelj dr. Rudolf Hornich je v krasnem večjem članku označil kot najvažnejšo nalogo tiska, vzdramiti javnost in pripeljati k odločitvi „Za ali preti Kristusu in njegovi cerkvi.“ Duh Gospodov naj preveva vsako bitelj, pa tudi šolo,urad in javne zasto-pe. Versko prerojenje se mora začeti v družini, izvoru vsega socialnega življenja. Cerkev, ljudstvo in ilr: j žava so stoletja in stoletja združeni, ločitev cerkve iri države bi bila nenaravna, in nasilna, ker sta, druga na drugo navezani in za iste ljudi namenjeni. Jasno ln odločno je s temi velepomembnjmS besedami označeno krščansko stališče revije. A. princ Liechtenstein'objavlja vrsto ölanxov: „Bodočnost Avstrije“, v prvi številki revije je članek „Narodno vprašanje.“ Narodna ideja-je pritisnila svoj znak drugi polovici prejšnjega in sedanjemu stoletju. Narodna ideja je potrebna in blagodejna, po pretiravanju iste pa trpi narod veliko škatlo. Potom prisilne asimilacije hoče velik narod pomnožiti število lastnega prebivalstva. Manjšemu narodu se usui ljudska šola z učnim jeziikom gospodujočega naroda; posledica: ignoranca pri nižjih slojih, renegatstvo v višjih slojih. Asimilacija jednega naroda po dragem večjem je, naj se izvrši s silo, zvijačo, gospodarskim ali šolskim pritiskom, v moderni dobi nemogoča in, kakor vsaka brezuspešna reč. nesmiselna. Narodnostni boji bodo prenehali, ako se bodo uvaževala izvajanja princa Liechtensteina, v prid Avstrije bo, ako se pusti vsakemu narodu svoboden razvoj. V reviji se lahko oglasi vsak, ki stremi po pre-osnovi Avstrije. Dokaz temu je članek češkega državnega poslanca, vediteli a agrareev Fr. Udržaia» V tem članku povdarja odkrito, da so notranji spori in medsebojno sovraštvo ugledu naše države škodovali, otežkočili naše diplomatične akcije in koristili vsem 17. itptfia 1916. čili z bojišča. „Petit Parisien“ poroča, da se je minist reki predsednik Briand v hodnikih francoske zbornice izjavil, da se bitka pred Verdunom bliža zadnjemu, odločilnemu koncu. Kut-el-Amara, angleška trdnjava v Mezopotamiji, je baje pred padcem. Na drugih bojiščih nič posebnega. R^ska ofenziva »a Kavk- zn ustavljena» V Sofijo se poroča iz Carigrada, da se je ruska ofenziva na Kavkazu zadnje dni prekinila» Aog‘e?J pri Knt ek Anidri | Poveljnik urških čet v Iraku, pi. Goitz-paša, je dne 15. aprila brzojavno naznanil v Carigrad, da so bile angleške čete pri obkoljeni trdnjavi Kut-el-Amara uničujoče poražene. Pred Solunom. Oh Vardarju. Francosko-angleška artilerija je dne IS. aprila izhodno od Vardarja od časa do časa živahno delovala. V noči od 12. na 13, aprila so sovražni letalci brezuspešno metali bombe na kraja ,Gevgjeli in Podgorica, Tekmo. Iz Aten se dne 14. aprila poroča, da se v severnem Epiru opaža zadnji čas veliko premikanje i-talijanskih čet ob grški meji. Tudi delovanje laških zrako, lovcev je vsak dan večje. Druga poročila zopet pravijo, da so Italijani poslali 3000 mož na grško mejo, dočim so v Valoni izkrcali zopet nove čete. Italijanski general Torre je dne 13. aprila, kar kor se dne 14. aprila poroča iz Lugana, nadzoroval pristaniške utrdbe v Valoni in utrdbe, ki varujejo Valono s kopnega. Naj ram zastopnikom listov je general Torre izjavil, da je prepričan, da se Valona ne da zavzeti. Italijani so Valono tako utrdili, da se s-rnatra sedaj kot ena najvažnejših oporišč italijanske mornarice. nasprotnikom monarhije. Pisec izjavi odločno, kar podpiše ne samo vsak Ceh, ampak tudi vsak drugi Slovan, da, le v Avstriji moremo narodno živeti, radi tega je obstoj Avstrije kot velevlasti za nas živinskega pomena. Avstrija naj bo na znotraj urejena, na zunaj mogočna, čislana in, če treba, tudi v strah drugim državam. Ako se ne bo treba bati posameznim narodom v Avstriji za njihovo narodno eksistenco, se tudi ne bojimo Naumannove Srednje Evrope. Cehi se bodo vedno držali jedine zanesljive državne ideje Avstrije: jednakopravnost vseh narodov. Kdorkoli bi skušal omajati to idejo, kdor bi kršil n a-rodno jednakopravnost, ta spodkopuje temelj naše države. Na podlagi narodne pravičnosti postane Avstrija lahko uzor in središče Naumannove Srednje Evrope. Grof Oton Harrach razpravlja V članku naslovljenem „Želja papeža“ o besedah sv. Očeta: „Povejte vendar vsi, M se bojujete, zakaj to delate ali morate delati, povejte pošteno vse, kar vas razdvaja in šele potem sodite, če so to stvari, ki se dajo le z orožjem odločiti.“ Clankar opozarja na to, da je Človeštvu možno uvaževati vzvišene besede sv. Očeta in da so njegove intencije po obstoječih razmerah opravičene in tudi izvršljive. - Razun navedenih člankov so še sila zanimivi članki „Svetovna zveza osrednjih sil“, „II mare nostro“, „Psihologija kot pomožna veda v tehničnih obratih“, „Henri Bergson-a iniciativna filozofija“ itd. Kdorkoli se zanima za javno življenje, za vsa aktualna vprašanja, kdor želi (dobiti točne, v krščanskem duhu pisane, objektivne informacije, kdorkoli želi novo, vsem narodom pravično Avstrijo, bo naročil to revijo. Upravtoištvo • je na Dunaju, I., Sing^r-strasse 13. Izhaja vsak mesec. Letna naročnina znaša 12 K. 80.000 Srbov pred Solun. „Frankfurter Zeitung“ poroča iz Aten: Posla- niki četverosporazuma so vprašali ministrskega predsednika Skuludisa, ali bi bila Grčija pripravljena, dovoliti prevoz 80.000 Srbov s Krla po železnicah čez Patras, Atene in Tesalijo v Solun. Skuludis je odločno odklonil angleško-franeosko zahtevo. .Kakor se poroča iz Aten v Be roli n, je- cela grška vlada s Sku-ludisom enega mnenja. Ako bi se četverosporazumu dovolila uporaba omenjenih železnic, bi to pomenilo popolno vojaško zasedenje Grčije po četverosporazumu. Merodajni grški krogi so pripravljeni, ta angle-ško-iraneoski načrt z vsemi sredstvi preprečiti. Angleški in francoski listi trdijo, da je radi odklonilnega stališča sedanje grške vlade napivan železniški zahtevi Angležev in Francozov, pričakovati na Grškem ministrske krize. Napram tem vestem pa je zbornica izrekla dne 14. aprila vladi zaupnico z vsemi proti 2 glasovoma. Na Grškem ne bo ministrske krize. Iz Aten se dne 14. aprila uradno poroča, dani pričakovati krize grškega ministrstva, kakor se je zafco c s!?- TÌ] r fY'jyn irypc t*l I? f> Zadnji čas se je na morju med Evropo in Ameriko pojavilo večje število podmorskih čolnov (avstrijskih in nemških), ki ogrožajo promet na morju. Iz mesta Palma na španskem otoku: 'Mallorca (južno od Barcelone)- se dne 14. marca poroča, da je španska ladja « Jaime II,“ rešila posadko francoskega parnika „Vega“, katerega je potopil sovražni podmorski čoln. Malo pozneje pa je isti podmorski čoln potopil tudi velik angleški parnik in rusko jadrnico. V španskem vodovju sta bila potopljena dne 12. aprila velika an-< gleška parnika „Orlok Head“ in „Argus.“ Dva španska parnika sta rešila posadko potopljenih ladij. Ob afriški obali pri rtu Bon pia je podmorski čoln dne 4. aprila potopil italijansko jadrnico. šča. Zdi se, da so vse države pripravljene, ta pred log natančneje presojati. Nizozemska se neprestano Pr" n r?) i 1 Dopisnik švicarskega lista „Neue Züricher Ze tung“ poroča svojemu listu iz Amsterdama, da je nizozemski vojni minister Bosboon izdal celo vrsto na-daljnih odredb, po katerih se vojne priprave nizozemske armade nemoteno nadaljujejo. Izdale so se odredbe, ki imajo namen, da se oboroževanje nizozemske armade tako izpopolni, da bo za vsak slučaj pripravljena. Radi teh priprav vlad.a v Nizozemski in sosednjih deželah mnenje, da je Nizozemska še vedno dejanski pripravljena na to, da ob pravem času poseže v bojni metež. J io iv ita L Na Kitajskem se že delj časa pojavlja v mnogih pokrajinah uporno gibanje proti sedanji vladi. Več pokrajin je baje že proglasilo svojo neodvisnost. Skoro gotovo japonski agitatorji podpihujejo preku-euško gibanje na Kitajskem. List „Nieuwe Rotter-damsche Courant“ poroča, da se je zadnji čas razmerje med Kitajsko in Japonsko močno poostrilo. J ar ponska vlada je n. pr. prepovedala veliki „Peking-Yokohama banki“, da ne sme izplačatt kitajski vladi 5,000.000 frankov davka od soli, ki je naložen v tej banki. — Očividno bi rada Japonska sedaj, ko so že vse evropske velesile udeležene v evropski vojski, izzvala spor s Kitajsko, da bi se tako mogla polastiti onih delov Kitajske, po katerih) že dolga leta tako hrepeni. in jS^ m r Kakor se dne 15. aprila iz Vašingtona poroča, e je med predsednikom Wilsonom in vlado severno-meriških držav dosegel glede vprašanja P-čolnov v Dliko sporazum, da, se bo nadaljno dokazilno gradi-o, da so P-čolni kršili mednarodno pravo, najbrž v 8 urah predložilo Nemčiji. V tem dokazilnem gradi--i) se bo od Nemčije končnoveljavno zahtevalo, da iora doprinesti dokaz za odkritosrčno izpolnjevanje lahib obljub. ! r* a Vi Francoski list „Temps“ je dobil iz Pariza poročilo, da se je španski kralj Alfonz brzojavno obrnil s. — Ako testa- « mem ni lastnoročno podpisan morata biti podpi- j sani tud dve prtoi Kaj je dandanes župan. Povodom bosanske deputa jje. ki se je poklonila našemu presvetlemu cesarju, je na dunajskem mestnem magistratu opisal dunajski župan v nagoyo u k članom deputacija ki spadajo k samoupravi bosenskih mest, dandanašnjo delavnost županov na naslednji šaljivi način: Vsakdo ima sv je bolečine. V današnji hudi dobi je pojem splošno velikega pomena in poglavar mesta mora kupčevati, kakor se mu v miru niti sanjalo ni. Župan mora kupovati krompir, ze lje, repo. sladkor in kavo. Iz vrlega župana je postal branjevec, ki pa ne dela vselej z dobičkom. Občinstvo gleda na župana zauano kakor na moža, ki je vsemogoč. Ah njegov trud ne rodi vselej hvaležnosti. Vreče za armado. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša, da morajo vse tvrdke, ki pridejo v poštev, odposlati ponudbe z vzorci vreč čimpreje 5. armadnemu poveljstvu, vojna pošta štev. 81. V poštev pridejo tvrdke, ki imajo 500 in več vreč. Dovolj tobaka! Glavni ravnatelj avstrijske tobačne režije je te dni izjavil odposlanstvu trafikantov, ki se je pritožilo radi pomalnjkanja tobaka, da je v Avstriji toliko surovih tobačnih zalog, da se bodo naše potrebe pokrile za leto 1916 in 1917. Težava je te pri tem, ker se surovo blago ne more sproti v potrebni množini izdelati in dati v promet. Sedaj pa se je že potrebno odredilo, da bodo tovarne mogle svoje delo zmagati in se bodo tako tobakarji zadovoljili. Ukrenilo se je tudi vse potrebno, da se bo letos v Avstro-iOgrski nasadilo mnogo tobaka, tudi tujih, finih vrst. Velikonočni piriti prepovedani. Štajersko ces. namestništvo razglaša, da je tudi letos, slično kakor v lanskem letu, prepovedano barvati jajca o velikonočnih praznikih. Barvati, prodajati, oziroma kupovati velikonočne pirhe je torej tudi letos zelo strogo .prepovedano.. Tozadevne prestopke bodo kaznovale politične oblasti. Slana. Kakor se nam poroča iz mariborske o-kolioe, je zadnje dni slana napravila v nizkih legah v vinogradih že precejšnjo škodo. V sndonosnikih se pozna slana samo na orehih in črešnjah. Še enkrat slana. Zadnje dni preteklega tedna je po višjih hribih in gorah. n. pr. na Pohorju, zapadel sneg in zrak se je naenkrat močno ohladil. Nevarnost je. da bo nastopila slana. Da si obvarujemo sadje in vinograde, še enkrat opozarjamo, da. naj se povsod, kjer je le mogoče, pripravi takoj obilo dračja in se naj v hladnih nočeh zažge, da se tako z dimom obvaruje sadonosnike in vinograde pred u-ničujočo slano. Župani in člani žetvenih komisij naj vse [otreboo ukrenejo. — V mariborski okolici so vinogradniki že v soboto, dne 15. aprila zjutraj zažigali dračje proti slani Nove najvišje cene za pridelke leta 1916. Češki listi so dobili poročilo, da se ho v jtajbllžnjem času zasegla letošnja žetev, i.. j. poljski pridelki, ki se bodo letos pridelali. Pričakuje se. da bodo cene za letošnje žito z ozirom na sedanje razmere nekoliko drugačne od lanskih cen Kmetijska zastopstva na Češkem so vložila na poljedelsko ministrstvo nujno prošnjo, da se naj k določevanju najvišjih cen za žito m druge pridelke, ki se bodo zasegli, pritegne tudi zastopnike kmečkega stanu, pred vsem pooblaščence go- j spodarskih zadrug, kmetijskih družb itd. I Vinske cene na Francoskem. Vsled vojne povzročeno podraženje pridelovanja ni zvišalo cen vinu sajno. pri nas, ampak v vsej Evropi. Tako izvemo iz Francoske, da je tam poskočilo šampanjsko vino od 6—7 frankov dne 11. januarja 1915 na 65 frankov — dne 31. januarja 1916. Tudi cene navadnih vin so poskočile na desetkratno cerio. V primeri s tem je zvišanje vinskih cen pri nas še jako zmerno. Ne kupujte belega muzaš tega mila. Štajersko namestništvo razglaša, da spravljajo nekatere tvrdke, izrabljajoč sedanjo draginjo mila, v promet takozvano „belo mazasto milo“, najdalje „belo kisi k a sto milo“ ter končno takozvano „aeroformovo milo“, in si- , cer po raznih svojih agentih. Štajersko cesarsko namestništvo svari občinstvo pred nakupovanjem teh vrst mila, kajti vse te vrste mila ne. vsebujejo tiste množine maščobne kisline, M bi odgovarjala razmeroma, zelo visokim cenam teh vrst mila. V dauern slučaju naj se. naznani dotično tvrdko kare riške mu sodišču. Ogri so mojstri v skrivanja žita. Odrska vlada je odredi: prei kave žitnih zalog na Ogrskem. Sa mo v treh občinah so n šli 1336 met rskih stotov poskritega žila. Poskrito žito je zapadlo v prid države. Pesek namesto mila. Največ mila se pri negovana) človeškega trupla vporabi za umivanje rok. Pesek iz potoka nadomesti pooolooma mio pri umivanju rok, zlasti čt se priđene pesku nekohko sode ah praška iz mila. Umivanje rok s peskom, pomešanim s sodo ali s praškom iz mila, ima to prednost, da ne stane veliko, osaaži roke zelo te-melj ito, se prihrani milo in stori roke mehke in prožne, zlasti če se e namažejo po končanem umi vanju s nar kapljicami gl cerino eva oii^. Dobava krme in stelje v gozdih. V marcu L i, je izdalo poljedelsko ministrstvo gozdarskim ravnateljstvom in ravnateljstvom gospoščin natančne ukaze. ki so imeli nameni, krme in steljo, ki se dobi v državnih in zakladnih gozdovih, v kolikor mo gdč e obsežni meri napraviti dostopno poljedelskemu prebivalstvu, kolikor je to bilo mogoče brez bistvenega, zlasti trajnegai oškodovanja gozdnih nasadov. Gozdars ki m ravnateljstvom in ravnateljstvom gospoščin se je naročalo, da pašnike v gozdovih kolikor mogoče pospešujejo in podaljšajo, da pred ‘vsem gredo opravičencem do paše na, roko in jim tudi kolikor mogoče o-lajšajo pripravljanje in vzdrževanje naprav, ki služijo ža pašo in potem pa, ne krate s pismom potrjenih pravic tudi ostalemu prebivalstvu brezplačno o-mogočijo pašo po gozdovih na krajih, ki so za to pripravni. Glede prizanašjanja, ki mora izostati iz umevnih vzrokov paše, se je odredilo, da se dobiva trava proti dopustnim listom, ali da se brezplačno odda v lastni režiji dobljena krma. Tudi se je nameravalo oddati krmilno listje. Podobne odredbe je ukrenpo poljedelsko ministrstvo za odvzetje talne stelje in vojne stelje; odredilo je tudi, da se kolikor mogoče izrablja erarična Sotina stelja. Gozdarskim ravnateljstvom in ravnateljstvom gospoščin se je naročilo, da skrbijo za razglasitev teh odredb in za to, da. postopajo gozdarska ravnateljstva dogovorno z občinami. Poljedelskemu ministrstvu je šlo za to, da ne samo omogoči kolikor možno izrabo gozdov, ki so v njegovi upravi. za dobivanje krme in stelje, ampak da tudi kolikor mogoče daje dober vzgled posestnikom zasebnih gozdov, katerim je bilo naloženo podobno postopanje. Ker so se te uredbe obnesle, kakor sledi iz došlih poročil, in se želi izboljšanje dobave krme in stelje, je naročilo poljedelsko ministrstvo gozdarskim ravnateljstvom in ravnateljstvom gospoščin, da tudi v tekočem letu postopajo po enakih načelih in posebno pozornost obračajo na oddajo trave, krmilnega listja, ter listne in vejne stelje, katere se je prebivalstvo lani le malo posluževalo. Izdaja novih atlante v omejena. Naučno minist rstvo je določilo, da bo po končani vojski izdaja novih atlantov za učne zavode zelo omejena, in ne bo treba stari šem kupovati novih in dragih izdaj atlantov. Kartografični zavodi bodo izdajali k starim al-Iantom dopolnilne liste, na katerih bodo označene nove meje in sploh vse spremembe, nastale vsled sedanje vojske. Knjige se podražijo. Zveza tovarn za izdelovanje papirja za tisk je sklenila, da ne bo vnovič zvišala samo cen za papir, ki se ga rabi za fskanje časopisov. ampak bo tudi zvišala cene za papir, ki se ga rabi za tiskanje raznih knjig, revij, brošur itd. Ker so zvišali tudi knjigovezi svoje cene, kar utemeljujejo s lem, da je postalo platino, usnje in lim dražje. bodo v najkrajšem času tudi za knjige zvišali dosedanje cene. To so dobički! Tovarna za izdelovanje usnja Izidorja Holler .v Pečuhu na Ogrskem izkazuje za pretečeno leto 4,538.530 K čistega dobička, bočim je imela ta tovarna v letih pred vojsko le prav neznatne dobičke. Ce se pomisli, da je stala tovarna podjetnika samo 673.000 K glavnice, pridemo do zaključka. da je imela ta tovarna v pretečenem letu 674% čistega dobička. To so 'dobički! Vojaški čevlji s papirnatimi podplati. Tovarnarja za izdelovanje obuval David Popper in Oskar Bal rt z s v Kapošvaru na Ogrskem sta zalagala armado s čevlii. Prodala sta vojaški upravi koncem leta 1914 2000 parov čevljev, kojih podplati so bila nare- jeni iz papirja. Vseh 2000 parov čevljev je vsled deževnega vremena postalo v par dneh nerabnih. Oblast je zaprla oba sleparska; vojaška, dobavitelja. Pri kazenski obravnavi je bil obsojen Oskar Balazs na 4 leta težke ječe in na denarno globo 2000 K, David Popper pa na 3 leta težke ječe in na 2000 K denarne globe. Aprilska šala ob Asqnithovem obisku v filmu. „Stampa“ pripoveduje z velikim obžalovanjem, da je bila Ascpiithova slavnost na Kapitalu v Rimu osme-šoua., ker se je nekaj predrznih šaljivcev osmelilo — povabiti za 1. april okoli 400 županov, ministerijalnih uradnikov in odličnih dam ih gospodov na Kapitol na veliko pobratimsko slavje, in to na lormularih — rimskega magistrata, talko da je vsak povabljenec res mislil, da je povabljen in nikomur se niti sanjalo ni, da so ga nekateri rimski navihanci! potegnili za nos. Nekateri povabljenci so se opravičili, drugi so prišli, med njimi mnogi župani z dežele, v „slikovitih“ oblekah s starinskimi cilindri, dame v elegantni spomladanski toaleti. Ali kako začudenje, ko jih sluge niso hotele pustiti v prostore, v katere so bili povabljeni. Mestna oblast je napravila škandalu konec s tem, da je pustila znane osebe k slavnosti tudi s ponarejenim vabilom, drugim pa se je zagotovilo, da že dobijo zadoščenje. Zdaj policija išče tiste „šaljivce“, M nimajo rešpekta, niti pred samim As-quithom, in na tak način norce brijejo s „sveto narodno vojno Pomen številke 17 v sedanji vojni. Pariški list „Figaro“ konstatira v svoji božični številki, da je tekoči mesec december 1915 17. mesec, odkar je pričela svetovna vojna rn pravi, da igra številka 17 v evropejski vojni sploh veliko vlogo. Številke letnice 1916 dajo seštete 1 in 9 in 1 in 6 =- 17, letnica ustanovitve nemške države 1871 kaže isto misterijozno svoto ! in 8 in 7 in 1 17. številke vseh bivših pru- skih kraljev Friderika J., Friderika Viljema !.. Friderika IL, Friderika TL, III. in IV., Viljema L in Friderika III., dajo zopet 17: ravno tako pa tudi številke sedanjih vladarjev nasprotnih si držav Franc Jožefa I.. Viljema II., Ferdinanda L, 'Jurija V., Nikolaja II.. Alberta L. Petra L, Nikolaja L, Viktorja Emanuela III. In kaj sklepa „Figaro“ iz tega? Da bo Nemčija najpozneje leta 1917 poražena. Dopisi« Maribor. V četrtek, dne 13. aprila. L L je umrl upokojeni poštni uradnik Ivan Jež v 66. letu svoje I starosti. Maribor. V proračunu mariborskega.okrajnega zastopa za leto 1916 je določena svota 367,632 K kot \ dohodek. 456.404 K pa kot izdatek. Primanjkljaj, ki znaša 88.772 K, bo krit z 10% doklado. Šolska doklada, ki je postavno določena, pa znaša 7%, torej za-vsem 17% okrajnih doklad. Celje. Tukajšnji orožniki so prijeli brezposelnega Jožefa Podlesnik in ga izročili okrožni sodniji, j ker je osumljen, da je izvršil v zadnjem času v ceij-I ski okolici več vlomov j Celje. Dne 15. aprila sta bila pokopana na tu- kajšnjem mestnem pokopališču pešec 87. pešpolka- L. Golob in desetnik Franc Orešnik. Novačerkev pri Vojniku. Dne 5. aprila je izvršil v Vinah pri Novicerkvi posestnik Gregor Bla-zinšek samoumor. Zmračil se mu je um. Biazinšek je živel v rednih razmerah in zapušča številno družino. * Bizeljsko. V Starnasi' je umrla 'Marija Balon, rojena Zorman. Pogreb se je vršil v nedeljo, 9. aprila. N. p. v m. ! Prihodnja številka Pondeljkove „Straže" izide v torek po Veliki noči. * P. n. gg. katehetom se uljudno naznanja*, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru na razpolago veliko izbiro raznovrstnilr obhajilnih podob. Na zahtevo se pošl e tudi vzorce, ki pa se naj vsakokrat tejkoj vrnejo, da so lahko pošljejb še drugim gospodom. Vse podobe imajo že besedilo. Za razne gospode tiskati razna besedila je letos popolnoma nemogoče, ker nimamov tiskarni na razpolago skoraj nič več osob-ja. Naj se torej vsi p. n. gospodje blagohotno zado-volijo z enotnim besedilom. Cene so kljub veliki draginji le povprečno za 20% višje od lansMh. * Velikonočne razglednice. V prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobijo izvanredno krasne velikonočne razglednice. Narofevaiiis simo pendeljkove „Sirsle“* Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže“ se naj rabijo položnice „Našega Doma“, katere smo priložili pred kratkim in ki so W3£§ÌSS¥fi@ $Slüti$ sa eGRdeUkOVO „Strafe®** Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na naslov: U pr a vništvo Pondeljkove Straže“ v Mar ib po u. Ob strani naj napiše, ali je ROV ali star naročnik, da ne bo pomot Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20; za pol leta K 2*60 « Seiht leta SO vin* Izdajatelj Lo založnik: Koasorcij „Straža.1 Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.