F«ftalna platana f (OtirbL II. izdaja, Cena Din l*-w» Izhaja vsak dan rjutraj razve* » ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din l*—, lanskoletne 2—; mo-sečna naročnina Din 20-—, za tujino 80'—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-G9 In 30-71 Jugoslovan Rokopisov a« rraSam« Oglasi po tarifi In dogovora. (Jprava v Ljubljani. GradiSče4, teI.30-68. Podružnica f Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Po5t Sfik. ra8.i Llnbljana 1!V02f. St. 129 Ljubljana, torek, dne 9. junija 1931 Leto II. Renkin Renki n, vodja belgijskih katoličanov, je po odstopu prejšnjega ministrskega predsednika Jaspar-a sestavil novo vlado v Belgiji. Volitve za senat v Romuniji Bukarešta, 7. junija. A A. Rador poroča: Danes so se v popolnem miru izvršile volitve 71 senatorjev. Volilna lista narodne unije je dobila veliko večino in bo imela 60 poslancev. Narodna kmetska stranka jih dobi 8, disidenti liberalcev Georgeja Bratiana 1, neodvisni pa 2. Prepoved terminske kupčije z žitom na Ogrskem Budimpešta, 8. junija. A A, Trgovinsko in po-ljedelsok ministrstvo nameravata prepovedati terminsko trgovino z žitom. S tem ukrepom naj bi vlada olajšala vnovčitev letošnje žetve. Žitni trgovci so mnenja, da bo to prvi ukrep k žitnemu monopolu. »Pot nazaj« v Italiji prepovedan Rim, 8. junija. AA. Italijanska vlada je prepovedala drugo Remarqueovo knjigo »Pot nazaj«. Ta čin je vzbudil v političnih krogih veliko začudenje. Nemčija varčuje Berlin, 8. junija. AA. Listi priobčujejo podrobne komentarje o pravkar izdanih ukrepih državne vlade za omiljenje položaja državnih financ. Kakor je znano, je vlada s temi ukrepi znižala plaže uradnikov in nameščencev, omejila socijalne dajatve itd. Listi so mnenja, da so bila s tem narodu naložena nova bremena. »Vossische Zeitung« prihaja do zaključka, da so ti ukrepi napram občemu političnemu položaju vendarle manjše zlo in da jih je treba zato izpolniti. »Vorwarts« soglaša z apelom državne vlade na upniške države. Ostro pa obsoja socijalne ukrepe in pravi, da je v vladi zavladal proti-socijalen duh. Spor med Vatikanom in Litvo Kovno, 8. junija. AA. Litovska vlada je izgnala nuncija Bartolinija. Vlada mu je v izgon-skem odloku prepovedala, da potuje do nemške meje z železnico. Zato je nuncij Bartollni s svojim namestnikom Faiduttijem odpotoval v Eydtquhnem v avtomobilu. Rim, 8. junija, n. Izgon papeškega nuncija mons. Bartonija iz Litve je izzval v vatikanskih krogih veliko ogorčenje še prav posebej, ker je ta Incident edinstven v zgodovini vatikanske diplomacije. Vendar pa prelom odno-Sajev med Vatikanom in Litvo ni bil nepričakovan. 2e nekaj mesecev so bili odnošaji med litovsko državo in katoliško cerkvijo zelo napeti. Nova litovska vlada pod vodstvom Sme-tona je zavrnila konkordat, ki ga je zaključila lansko leto prejšnja vlada. Pogajanja za ureditev tega spora so tekla že dva meseca. Mons. Bartini je odpotoval v Rim, kjer se je dolgo zadržal. Pred dvema tednoma je nenadoma odpotoval iz Rima litovski poslanik pri Vatikanu. To je bil prvi znak, da se bodo odnošaji med cerkveno državo in Litvo prekinili. Na poslednjem incidentu samem je končno čudno le to, da litovska vlada ni ob pravem času odpovedala statuta, nego je nuncija enostavno izgnala iz Kovna. Pravijo, da je litovska vlada storila to zaradi tega, da bi preprečila eventuelne demonstracije katoliške javnosti v Litvi. Potres v Angliji in Belgiji London, 8. junija. A A. Včeraj zgodaj zjutraj 80 zabeležili v južnovzhodni in južnozapadni Angliji močne potresne sanke. Potres so čutili uidi v Belgiji, kjer je povzročil v Bruslju in v več drugih mestih precejšnjo paniko. Potres je trajal približno pol ure. Pariz, 7. junija. A A. Davi so zabeležili v severni Franciji močne potresne sunke. V mestu Lille in v okolici so prebivalci v velikem strahu zbežali na ulico. Potres je spremljalo strahovito podzemsko bobnenje. Poročilo iz Londona Pravi, da so čutili potres tudi v raznih anale* “kih krajih. OJ Zagreba Jo Karlovca N j. Vel. kralj nadaljuje stoje potovanje - Od Siska do Karlovca - Navdušeni sprejemi Glina, 7. junija. Danes ob tričetrt na 9. je prispel Nj. Vel. kralj iz Zagreba v Si-sak. V imenu meščanov Siska in okoličanov je pozdravil Nj. Vel. kralja veleindu-strijalec in banski svetnik Teslič, ki je v svojem govoru naglasil, da je prebivalstvo srečno, da more pozdraviti v svoji sredi svojega kralja Združitelja in Osvoboditelja. Nato je Nj. Vel. kralj v spremstvu odličnikov in g. Tesliča stopil iz sijajno okrašene postaje, kjer mu je prebivalstvo pripravilo veličasten sprejem. Navdušenje množic je bilo nepopisno. Pred postajo je stal velik slavolok z napisom: »Živel kralj Jugoslavije!« Med burnimi vzkliki ljudstva je N j. Vel. kralj sedel v avto. Po ulicah so se bile množice zgostile v širok špalir. Tako je prispel Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom do Gajeve ulice. Tam sta stala dva slavoloka z napisom: »Živel kralj Aleksander!« Pred slavolokom so se bili zbrali zastopniki oblasti in korporacij, ki so svojega vladarja burno in navdušeno pozdravljali. Nj. Vel. kralj je nato stopil iz avtomobila in predenj je prišel mestni načelnik Mihelčič, da ga pozdravi. V svojem govoru je dejal, da je presrečen, da more v svojem mestu pozdraviti svojega vladarja. To je najradostnejši dan njegovega življenja. Isto mora reči tudi o prebivalstvu, ki je svojemu vladarju hvaležno za vse velike dobrote, ki jih izkazuje narodu s svojo veliko očetovsko skrbjo. Nj. Vel. kralj je nato peš krenil po Ga-jevi ulici in se razgovarjal z navzočimi meščani in kmeti. Tako je prišel do. na-daljnih treh slavolokov'. K vladarju je pristopilo mnogo kmetov in mu zaupljivo in iskreno pripovedovalo o svojih prilikah. V Petrinji Petrinja, 7. junija. Prihod Nj. Vel. kralja v Petrinjo je bil triumfalen. Obakraj kraljevega avtomobila je jezdila kmetska konjenica, ki je spremljala svojega vladarja v mesto. Mnogoštevilna društva in korporacije, Sokol, šolarji in gasilci so napravili gost špalir. Pred Nj. Vel. kralja je stopil svetnik svetovalec Stazič in pozdravil vladarja. V svojem govoru je naglašal brezkončno ljubezen in zvestobo prebivalstva do svojega vladarja, ki izkazuje tako veliko očetovsko ljubezen za narod in domovino. Nj. Vel. kralj se mu je ljubeznjivo zahvalil in nato stopil med kmete, s katerimi se je prisrčno razgovarjal. Nato je Nj. Vel. kralj stopil v mestno hišo, kjer mu je načelnik mesta predstavil občinske zastopnike. Na pragu mestne hiše je stopila k Nj. Vel. kralju starka Marija Markovičeva in prosila vladarja za podporo. Nj. Vel. kralj je ljubeznjivo odgovoril, naj napravi pismeno prošnjo. Nato se je med burnim in navdušenim vzklikanjem množic prisrčno poslovil in sedel v avtomobil. Od Gore preko Marinbroda r Prekope Gora, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom ob pol 11. uri dopoldne. Ljudstvo je bilo navdušeno, da vidi v svoji sredi svojega vladarja, ki se je ljubeznjivo razgovarjal s kmeti, nato pa je med navdušenim vzklikanjem in pozdravljanjem nadaljeval pot. V Gori je Nj. Vel. kralj stopil tudi v hišo, v kateri je bival njegov oče kot Peter Mrkonjič. Potem je stopil v avto in nadaljeval pot proti Glavini, kjer se je pomudil kakih 20 minut. Tu je hči pokojnega dobrovoljca Pokraj-ca izročila Nj. Vel. kralju lep šopek cvetic. N j. Vel. kralj se je z njo ljubeznjivo razgovarjal in se ji zahvalil. Nato je stopil med ljudi in se razgovarjal s Sokoli in dobrovoljci, ki jim je dal roko in vprašal, koliko jih je. »Vsega skupaj nas je dvajset,« je odgovoril neki dobrovoljec. »E, alal vam vera!« je nato odgovoril kralj. Marinbrod, 7. junija. Tudi tu je bil postavljen velik slavolok, okoli njega pa so se zbrali kmetje in šolski otroci. Nj. Vel. kralja je pozdravila učiteljica Dragica Iv-čevič. Nj. Vel. kralj se je za pozdrav zahvalil in se z njo ljubeznjivo razgovarjal. Prekopa, 7. junija. Okoli lepega slavoloka se je zbrala domala vsa vas in ljudstvo je z velikanskim navdušenjem pozdravilo Nj. Vel. kralja, ko se je tam ustavil. V njihovem imenu je izpregovoril kmet Jure Alegič, ki je Nj. Vel. kralju izrekel dobrodošlico. Vladar se je ljubez-njivo razgovarjal s kmeti, nato pa je med vzklikanjem množice nadaljeval pot. Od Topuskegn preko Čemer niče in Vrgininosta do Tušiloviča Topusko, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj ob 12-15. Sprejem je bil posebno lep in prisrčen in so se ga udeležile velike množice ljudstva. Nekaj kilometrov za Topuskom so vladarju priredili v gozdu kosilo. Cemernica, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj okoli 14-30. Sprejem je bil veličasten. Vladarja je pozdravil banski svetnik Krkul in za njim župnik Bogdan Opačič. Vladar si je ogledal cerkev in se vpisal v njen letopis. Pri sprejemu se je opažalo zlasti veliko število kmetskih Sokolov. Nj. Vel. kralju je neka deklica predala šopek cvetic, nakar je med burnim vzklikanjem nadaljeval pot. Omeruica-Vratnik, 7. junija. Nj. Vel. kralj je prispel semkaj ob 15. V imenu množice, ki je vladarja navdušeno pozdravljala, je izpregovoril župnik Stevan čurčič, ki je obenem tudi starešina kmetskega Sokola. Vladar se je razgovarjal s Sokoli in vprašal, ali je kaj dobrovoljcev. Da, so mu odgovorili, Vaso Milčič, Veličanstvo. »Ajde, da ga vidim!« je odgovoril kralj. Tedaj je stopil k njemu logar Vaso. Vladar se je z njim dolgo in prisrčno razgovarjal, nato pa se je med navdušenimi vzkliki in pozdravi ljudstva poslovil in nadaljeval pot. Virgin most, 7. junija. Ob 15-15 je zbrana množica, ki je bila jako pestra, zagle- NJ. Vel. kralj in kraljica prihajata na teniški turnir Bukarešte z Zagrebom. dala avto, v katerem se je vozil Nj. Vel. kralj in ga je jela z burnimi vzkliki pozdravljati. Ko se je avto ustavil, je ^topil pred Nj. Vel. kralja načelnik Pera Črevar in izrekel v imenu ljudstva zahvalo, da je prišel obiskat svoje zveste. Navdušene množice so burno sprejele njegov govor. Nato je starešina kmetskega Sokola dr. Rudolf Cop predal poročilo o delovanju Sokola, neka deklica pa je Nj. Vel. kralju izročila lep šopek cvetlic. Med burnim pozdravljanjem je nato vladar nadaljeval pot proti Vojišnjici Gornji, kamor je prispel ob 15-25. Tudi tu ga je pozdravil ob vhodu velik slavolok. V imenu ljudstva je Nj. Vel. kralja nagovoril kmet Jovan Korač in se Nj. Vel. kralju zhvalil za vse, kar je storil za narod in domovino. Vojnič, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj ob 15-40. V mestu je bil postavljen lep slavolok z napisom: »Zdravo kralj!« Na velikem trgu se je zbralo nekaj tisoč kmetov iz vse okolice, ki so vladarja pozdravljali z velikanskim navdušenjem. Na poti v Tušilovič so ljudje prihajali z zastavami pred avtomobil Nj. Vel. kralja in ga navdušeno pozdravljali, toda zaradi pomanjkanja časa vladar ni mogel stopiti iz avtomobila in je nadaljeval pot. Tušilovič, 7. junija. Ob 16. je Nj. Vel. kralj prišel s svojim spremstvom. Veliko število kmetov je po vsej cesti napravilo širok špalir. Med burnim vzklikanjem in pozdravljanjem je pristopil k vladarju mestni načelnik Vladimir Dešurič in mu izrekel v imenu ljudstva dobrodošlico. Za njim je Nj. Vel. kralja pozdravil voditelj kmetskega Sokola učitelj Skakavec. Nj. Vel. kralj se je prisrčno razgovarjal z njim in s kmeti in nato med burnim pozdravljanjem nadaljeval pot v Cerovac, kjer ga je takisto sprejela mnogoštevilna množica kmetov in šolskih otrok s kmetsko konjenico, ki so napravili gost špalir. Ves okraj je bil v zastavah. Zaradi prekratkega časa se Nj. Vel. kralj ni mogel ustaviti in je počasi vozeč se nadaljeval pot proti Karlovcu, kamor je prispel ob 16-25. Sijajen sprejem v Karlovcu Karlovac, 7. junija. Na meji Karlovca je bil na mostu čez Mrežnico postavljen prvi slavolok z dobrodošlico Nj. Vel. kralju. Ves most je bil posut s travo in cvetjem, da je bil videti, kakor da bi bil pokrit s prekrasno preprogo. Prav tako je bil okrašen tudi most čez Korano, kjer so se postavili v špalir šolski otroci, Sokoli, zastopniki društev in korporacij. Med nepopisnim vzklikanjem in navdušenjem se je Nj. Vel. kralj peljal v mesto. Pred Zorindomom je godba zasvirala himno, nato pa je mestni načelnik dr. Steinfeld s prisrčnimi besedami pozdravil Nj. Vel. kralja in mu izrekel dobrodošlico. Nato je neka triletna deklica deklamirala vladarju prigodno pesem. V slavnostni dvorani Zorindoma so potem Nj. Vel. kralju predstavili vse ugledne osebnosti Karlovca, v prvi vrsti mestne zastopnike, banske svetnike, Sokole, zastopnike oblasti itd. Nato se je Nj. Vel. kralj podpisal v spominsko knjigo mesta Karlovac. Sredi burnega navdušenja je nato vladar krenil skozi mesto in nadaljeval pot proti Draganiču, kjer se je zbrala velika množica kmetov. V njihovem imenu je vladarju izrekel dobrodošlico načelnik Toma Domladovac. V svojem govoru je obljubil, da bo narod čvrsto sledili poti Nj. Vel. kralja in vedno stal za njim. Nato je neki mlad Sokolič izročil Nj. Vel. kralju krasen šopek črnih rož in mu poljubil roko. Vladar se mu je zahvalil in se nato sredi navdušenih ovacij odpeljal dalje proti*Jastre-barskemu. Tudi tu se je bila zbrala zelo velika množica ljudstva iz kraja in okolice. Med viharnim vzklikanjem se je nalo vladar poslovil od ljudstva in krenil nazaj proti Zagrebu. V vseh krajih ob cesti, kjer je vozil kraljev avto, na vsej poti od Ja-strebarskega pa do Zagreba, so se spontano zbirali ljudje in z burnimi vzkliki dajali duška svoji ljubezni do vladarja. Okoli tričetrt na 7. zvečer se je Nj. Vel. kralj vrnil v Zagreb in se takoj odpeljal na dvor. Sestanek v €liequersu NemSke državne finance so v vedno ob-upnejšem stanju in vlada gospoda dr. Brti-ninga s© mora zatekati že k najradikalnejšim odredbam in vendar še ni gotovo, če bo mogla najti rešitev iz težke, že skoraj obupno težke situacije. Nemški državniki in finančniki pa že celo pravijo, da sploh ni rešitve, če se ne olajša Nemčiji repara-cijsko breme ali če se ji ne dovoli vsaj mo ratorij pri plačevanju reparacijskih plačil. Revizija Youngovega načrta in s tem reparacij pa je mogoča le s pristankom zaveznikov in to je oni veliki vzrok, da je prišlo do sestanka v Che(juersu. Po soglasnih časopisnih veeteh ima ta sestanek samo informativen pomen in angleški ter nemški državniki si naj enkrat prijateljsko povedo, kar jim teži srce Na ta način naj se situacija razčisti, da se bo jasno videlo, kje je mogoč že takojšen sporazum in kje je sporazum sploh nemogoč. Jasno pa je, da se iz leh informativnih razgovorov pa mora razviti nekaj več in da bo sestanek v Chequersu na vsak način imel svoj pozitiven uspeh. Že samo to, da se prvič po vojni razgovarjajo v prijateljskem tonu angleški in nemški državniki, že v tem je označena izredna važnost sestanka. Ta pa se more še silno povečati v hipu, ko bodo informativni razgovori pokazali prve obrise možnega skupnega dela. Tedaj pa se bo pričel kar sam od sebe ustvarjati novi politični program evropske in tudi svetovne politike in Nemčija se bo morala odločiti, če se nasloni na dežele za-padne demokracije ali pa upa na glavni dobitek, ki ga naj prinese družba s sovjetsko Rusijo. Poleg tega velikega programa, ki je pesem bodočnosti, pa se bodo obravnavala v letni rezidenci angleškega ministrskega predsednika tudi čisto aktualna vprašanja današnje zunanje politike in ni izključeno, da se bo tudi za velik del njih našla ugodna rešitev. Toda le v enem pogledu. Predvsem je že danes jasno, da ne more Nemčija računati na prav noben uspeh, če bi stavila svoje karte na nesoglasja med bivšimi zavezniki. Na krvavih poljanah utrjena vez je še vedno tako močna, da ne pripušča nobene takšne špekulacije. Vse kaže, da je dr. Brii-ning tudi veliko preveč preudaren politik, da bi zapravljal čas s tako pogrešnimi računi. Prav tako pa je jasno, da je spoštovanje mirovnih pogodb eden temeljnih pogojev za vsak sporazum. V začetku svetovne vojne tako lahkomišljeno izrečena beseda, da «0 mednarodne pogodbe le krpa papirja, ta beseda se ne sme nikdar več nekaznovano ponoviti. Pošteni sporazumi — in samo li nekaj veljajo — so mogoči le med ljudmi, ki spoštujejo svoj podpis in ki drže diano besedo. To velja za posameznike prav tako, ko za države in zato vzbuja vsaka akcija proti mirovnim dogovorom takojšnje nezaupanje. In reči treba, da je v Nemčiji dokaj strank, ki se na vse mogoče načine trudijo, da ohranijo to nezaupanje in da ga po možnosti še povečajo. V istem hipu, ko sta odpotovala nemška državnika dr. Briining in dr. Curtius v London, je »Stahlhelm« priredil velikansko demonstracijo za ono predvojno Nemčijo, ki je s svojim šoviniss-mom in imperializmom zagnala svet v krvavi metež. In da bi se namen te predvojne manifestacije še bolj ponazoril, je nastopal med glavnimi akterji tudi bivši Kronprinz, ki je pri tej priliki pozabil na svojo slovesno dano besedo ob povratku v Nemčijo, da ee ne bo več vtikal v notranje politično življenje Nemčije. Političen razvoj v Nemčiji danes še ni dovršen in zaporedoma so napredovali pri volitvah oni elementi, ki bi kar jutri najraje pričeli z novo vojno. Vse zaupanje in vsa čast, kakor so bili pokojni nemški državniki Rathenau, Stresemann in drugi ter kakor je sedanji kancler dr. Briining, toda kdo ve, če ne bodo eno prihodnjih vlad že sestavljali možje skrajne desnice, ki so napisali na svoj prapor kot glavno geslo: re-vanšo do zadnjega moža! Zato morajo biti bivši zavezniki previdni in zato ne more imeti sestanek v Che-quersu tako dolgo nobenega pravega uspeha, dokler ne bo Nemčija prepričala svet o svoji dobri volji, da za vedno likvidira z vsemi imperijalističnimi stremljenji pred vojne Nemčije. Sestanek v Chequersu je zato le uvod, ali uvod k velikemu in zgodovinskemu sporazumu evropskih mrodov, ali pa četek še bolj poostrene zunanje politične situacije v Evropi. Samo od nadaljevanja, ki ima slediti Chequersu v Nemčiji, je od visno, kateri od obeh uvodov se počenja. Konferenca v Chequersu Težaven gospodarski položaj v Nemčiji in v Angliji — Za rešitev krize je potrebno sodelovanje vseh vlad London, 8. jurn-ija. AA. Razgovore med nemškimi in angleškimi državniki, ki so jih pričeli Chequereu v soboto, so nadaljevali včeraj. Ministrskega predsednika Macdonalda sta spremljala zunanji minister Heinderson in trgovinski minister Graham. Državniki so razpravljali o hudi gospodarski krizi, k.j je zajela Nemčijo in druge industrijske države. Nemški ministri so poudarjali težak gospodarski položaj v Nemčiji in potrebo, da se ji priskoči na pomoč. Angleški ministri so naglašali mednaroden značaj sedanje gospodarske krize in njen poseben vpliv na Anglijo. Snoči so objavili v Chequersu komunike, ki pravi, da je reSitev sedanje gospodarske krize odvisna od mednarodnega sodelovanja. V tem duhu bosla skušali vladi v lesnem sodelovanju z drugimi državami rešiti sedanjo gospodarsko krizo. London, 8. junija. AA. Davi je sprejel angleški kralj nemškega kancelarja Briininga in zunanjega ministra C u rti tisa v avdijencti v buckinghamski palači. Pozneje sta bila gosta na banketu v angleško-nemšikem društvu. Banketu je predsedoval lord Readiing. Popoldne bosta nemška ministra sprejeta v kraljevem institutu za mednarodna vprašanja. Nocoj pa bo banket v nemškem poslaništvu. Ministra odpotujeta iz Londona jutri zjutraj. London, 8. junija. A A. Reuter poroča: O razgovorih, ki se vrše v Chequersu med nemškimi in britanskimi državniki, je izšlo uradno poro-čilo, da se je na tem sestanku v Chequersu razpravljalo o vprašanju težkega gospodarskega položaja v Nemčiji. Britanski državniki, pravi to poročilo, so naglasili splošno gospodarsko krizo, ki je zavladala na vsem svetu, in tudi na posledice te krize v Veliiki Britaniji. Delegati obeli držav so se sporazumeli, da je treba razen narodnostnih ukrepov, ki jih bo treba storili za ublažitev krize, storiti tudi še druge stvari, da se zagotovi mednarodna pomoč. Nemška in britanska vlada bosta zato delali na tem, da premagata krizo s sodelovanjem z drugimi vladami. Pariz, 8. junija, d. Francoski lisii se podrobno bavijo z razgovori v Ohequersu. Sauenvein pravi v »Matinu«, da v Chequersu, kakor se zdi, ni bilo v političnem tehničnem oziru prav nič odločenega. Počakali bodo najbrž na konec potovanja ameriškega državnega tajnika Stimso-na in potem šele načeli vprašanje reparacij in vojnih dolgov. Glede na bodoči razvoj si je hotela nemška vlada zagotovili moralično in politično podporo Londona in angleška delavska vlada ji že po svojih tradicijah pač ni odrekla svoje podpore, vendar pa se ni nič preveč vezala. Če pa že angleške simpatije nemških blagajn ne bodo neposredno napolnile z gotovim denarjem, bi bilo vendar nevarno, pomen teh simpatij podcenjevati. London, 8. junija, d. V diplomatičnih krogih so na splošno mnenja, da pri posvetovanjih v Chequersu niso nič končnoveljavnega sklenili. Pravijo, da so zaradi tega v neslužberoih nemških krogih nekoliko razočarani. Iz vsebine komunikeja sklepajo, da sta dr. Briining in dr. Curtius zahtevala olajšanje sedanjega sistema plačevanja reparacij. Berlin, 8. junija. AA. »Vossische Zeitung« poroča, da je angleški zunanji minister Hen-derson sprejel povabilo nemškega kancelarja Briininga, naj poseti Berlin. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v domačih roltali Na Dunaju je bila v soboto med zastopniki »Creditanstalt fiir Handel und Gevver-be« ter zastopniki skupine naših domačih denarnih zavodov ter industrijalcev podpisana pogodba, po kateri preide ves večinski paket delnic Ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo z vsemi večinskimi delnicami velikih njenih industrij v Dravski banovini v last jugoslovanske pogodbene skupine. Delnice so bile kupljene po tečaju ‘200, ki odgovarja njih notranji vrednosti. Pogodba je že pravo-močna in je s tem prešel eden največjijh denarnih zavodov v Sloveniji v domače roke. Zato bo tudi temu primerno spremenjen upravni svet in nadzorstvo zavoda. Jugoslovanski bojevniki v Franciji Sijajen sprejem v Parizu — Navdušeni govori — »Prirodna sila Jugoslavije naj se združi s francosko inteligenco in delavnostjo« Pariz, 7. junija. AA. Včeraj je federacija bivših francoskih bojevnikov priredila svojim jugoslovanskim bratom v orožju velik banket, ki mu je predsedoval minister Champetier de Ri-bes. Banketa se je udeležilo okoli 700 ljudi in je ves čas svirala godba 7. pešpolka. V začetku banketa je minister de Ribes dvignil čašo in nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru, kar so vsi prisotni sprejeli z burnim akla-miranjem. Nato je pozdravil ministra Spalaj-koviča kot velikega prijatelja francoskega naroda in za njim še druge navzoče jugoslovanske odličnike. Njegov govor je bil sprejet z burnimi ovacijami. Nato je predsednik FIDAC-a Herault opravičil nekatere odsotne funkcijonarje in pozdravil jugoslovanske delegate in zastopnike, posebno ministra dr. Spalajkoviča. Nato je sporočil pozdrav francoskemu zunanjemu ministru Brian-du, kar so navzoči sprejeli z navdušenimi vzkliki. Potem je pozdravil prisotne francoske odličnike, med njimi generala Henryja in odvetnika Giafferija. Posebno prisrčno je pozdravil narednika gospo Milinko, kar so navzoči sprejeli z burnim pritrjevanjem. Govornik je med drugim dejal: »Danes slavimo nov datum francosko-jugoslovanskega prijateljstva. S pieteto se spominjamo vašega trpljenja, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Ne bomo pozabili onih, ki so se borili na Kajmakčalanu in so tako utrli pot zmagi. Gg. Čeda Mihajlovič in Radosavljevič sta živa vez med Francijo in Jugoslavijo. Dalje je obujal spomine na sprejem vzhodnih bojevnikov v Jugoslaviji. Naglašal je sorodnost obeh narodov in sličnost njunih značajev.« Nato je v imenu bivših francoskih bojevnikov pozdravil bivše jugoslovanske borce g. Leviš. Za njim je v imenu rezervnih oficirjev nazdravil Čeda Mihajlovič ministru Champetieru de Ribes in se zahvalil za njegovo skrb, ki jo je pokazal za vojne oškodovance, ki so doprinesli svoje žrtve, da nam tako pribore svobodo. Za to svobodo smo se borili ramo ob rami in smo tako dosegli zmago in z njo civilizacijo. Naše prijateljstvo izvira iz medsebojnega spoznavanja. Za dokaz, kako je ukoreninjena ta ljubezen do Francije v srcih nas vseh, le jugoslovanska mladina, ki je na lastno pobudo dosegla, da se je o priliki velike poplave v južni Franciji zbralo pri nas toliko denarja, da se bo z njim lahko zgradila v južni Franciji šola v srbskem slogu. Nato navaja govornik prirodno bogastvo in gospodarske možnosti Jugoslavije, kjer bi se Francija mogla aktivno udejstvovati, da bi se tako združile prirodne sile Jugoslavije s francosko delavnostjo in inteligenco. Banket se je končal pozno v noč. Jugoslovanski bojevniki so danes nadaljevali pot v Lille. Pariz, 8. junija. AA. Jugoslovanski bojevniki so včeraj prispeli v Lille, kjer so jih na postaji sprejeli zastopniki Vzhodnih bojevnikov. Ko so utihnili zvoki jugoslovanske in francoske državne himne, se je sestavila povorka, ki je korakala po mestu do spomenika mrtvim bojevnikom in spomenika ustreljenim meščanom mesta Lille. Tam so jugoslovanski zastopniki položili vence. Jugoslovanski delegaciji je bil prirejen velik banket. Ob 19. je delegacija odpotovala iz Lilla. Blamaža dunajske policije Bratislava, 8. junija, (o). »Narodny dennik«, organ Kramafeve stranke v Bratislavi, prinaša pod naslovom »Brezuspešen napad Dunaja na dober glas Jugoslavije« sledeči članek: Na osnovi raznih prišepelavanj iz krogov hrvatske monarhistične emigracije je dunajska policija iz-konstruirala kazensko razpravo proti trem Hrvatom, ki so jih obtožili, da so hoteli umoriti hrvatskega emigranta Perčeca na Dunaju. Ta je bil zaradi svojega protidržavnega delovanja obsojen na smrt in kontumaciam. Ko so bili omenjeni trije Hrvati pred nekaj meseci aretirani, je dunajska policija dala listom informacije, da so pripravljali atentat na Perčeca, ki ga je baje pripravila zagrebška policija, katera je celo podpirala atentatorje. Iz tega se je nato na Dunaju izcimila prava kampanja proti Jugoslaviji. Ta kampanja naj bi prikrila dejstvo, da hrvatski monarhistični emigranti na Dunaju kujejo zarote proti Jugoslaviji in uživajo naklonjenost avstrijskih oblastev, zlasti policije. Proti trem Hrvatom naj bi služilo kol dokaz dejstvo, da so pri njih našli orožje in da so dalj časa stali pred hišo, kjer stanuje Per-čec. Seveda je moralo dunajsko sodišče obtožence oprostiti. S tem je padla tudi obtožba, ki jo je dunajski tisk več dni širil proti Jugoslaviji. Dunajska policija je na ta način blamirana. Kakor smo izvedeli, bo imela ta njena blamaža tudi svoj diploinatični epilog. Za pametne ljudi v Avstriji bi moralo to biti pouk. Vsi različni dunajski emigranti iz Jugoslavije in Češkoslovaške, ki na Dunaju rovarijo proti slovanskim sosedom Avstrije, imajo pri dunajski policiji močno zaščito in protekcijo. Pod to zaščito pa si dovoljujejo vse. Skrajni čas je, da Avstrija, če že nudi tem ljudem azil. ukrene potrebno, da jim onemogoči politične intrige in pustolovščine. To bi morala biti prva skrb dunajske policije, ne pa, da jim pomaga pri pripravljanju protidržavnib dejanj proti slovanskim sosedom Avstrije. Dr. Anton Korošec v Romuniji Beograd, 8. junija, k. Dr. Anton Korošec Je odpotoval v kopališče Hercules v Romuniji, kjer se bo nekaj dni zdravil. Premestitve v prometni službi Beograd, 8. junija. AA. S sklepom prometnega ministra so premeščene poštno-telegrafsko-telefonske uradniee na lastno prošnjo: v Ljubljano Marija Režič, 9. skupina, iz Murske Sobote, in Josipina Mežik iz 9. skupine, v Šmartno ob Paki pa Hedviga Edere iz 10. skupine iz Celja. Kvirinal in Vatikan Rim, 8. junija. AA. Italijanska vlada ni še odgovorila na note Vatikana, ki so jih pr. d-ložili maja in junija. Informirani krogi pr; /ijo, da Vatikan pripravlja novo noto in da bo izdal »belo knjigo« o sporu s Kvirinalom. Politični krogi menijo, da bodo diplomatski odno-šaji med Kvirinalom in Vatikanom najbrže prekinjeni. Legitimistična akcija in Žita Budimpešta, 8. junija, d. V političnih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da so ugledni legitimistični politiki dobili od bivše cesarice Zite po nadomeslujočem dvornem mojstru brzojavna vabila za poset. Povabil pa niso dobili samo aristokratski legitimistični voditelji, temveč tudi meščanski legitimisti. V legitimi-stičnih krogih pripisujejo tem vabilom velik pomen. Zaradi bližnjih volitev in volilne kampanje pa se bo poset izvršil šele meseca julija. O tem so legitimisti obvestili tudi cesaričnega dvornega mojstra. V političnih krogih mislijo, da se pripravlja nova legitimistična akcija. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 8. junija (d). Spreminjajoča se oblačnost, na jugu pretežno jasno, na severu tu in tam plohe in živahen zapaden veter; temperatura malo spremenjena, S prehodom Kreditnega zavoda -v domače roke je storjen velik korak naprej na polju naše gospodarske osamosvojitve. Kajti ni postal naš samo eden največjih denarnih zavodov, temveč tudi vse velike industrije, na katere ima Kreditni zavod merodajen vpliv. Te industrije so za vse gospodarstvo Dravske banovine največje važnosti in naravnost narodna in državna potreba pa je nastala, da pride Kreditni zavod z vsemi svojimi industrijami v narodne roke, ko je postala gospodarica v Credilanstaltu avstrijska vlada. Jugoslovanski listi, vsem na čelu »Jugoslovenski Lloyd«, so to tudi takoj z vso energijo zahtevali in ta njih zahteva je sedaj v polni meri izvršena. Ni bila lahk:. naloga rešiti vsa vprašanja, ki so bila v zvezi z nakupom tako velikega podjetja, toda dobra volja je v primeroma kratkem času premagala vse težave. Na inicijativo bana dr. Marušiča se je ustanovila posebna skupina naših denarnih zavodov ter vodilnih industriajlcev, ki je izvedel vso akcij j in pod’ sal pogodbo. Med denarnimi zavodi pripada glavna udeležba Banovinski hranilnici in ljubljanski Mestni hranilnici. Preskrbljen^ pa je tudi, da bo popolnoma varovan:, kontinuiteta v Kreditne i zavodu, kar je tudi naj večje važnosti. Samo pozdraviti je, da je prišel tudi Kreditni zavod s svojimi industrijami v domače roke, k..r bo brez dvoma v največjo korist vsemu gospodarstva v Dra .ski banovini. Nov gradbeni zakon Beograd, 8. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministoa za zgradbe po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal v Zagrebu gradbeni zakon. Ta zakon kot splošni okvirni zakon vsebuje splošne predpise, ki veljajo za vso državo ter navodila, kako se bodo na osno- vi tega zakona izdelali potrebni gradbeni predpisi in pravilniki za vsa mesta in za vse kraje. Ti predpisi in pravilniki naj dobijo zakonito moč. Zakon ima štiri dele: Prvi del določa predpise za mesta in trge, drugi za vasi, tretji za industrijske in rudarske naselbine, kopališča, zdravilišča, klimatične in turistične kraje, četrti del pa vsebuje prehodne in končne določbe. Prvi del zakona vsebuje 1. splošne odredbe, 2. urejuje osnove, na katerih naj se izdelajo regulacijski načrti, gradbeni načrti ter odredbe o postopku izdelave le-teh, 3. ureditev predpisov, ki se tičejo gradbenih rajonov, gradbenih con, zaščitnih predpisov, nasadov, namakanja, arhitektonskih zgradb, notranjih zgradb, 4. predpise higijenskega značaja za poedine zgradbe, 5. tehnične predpise glede gradbenega ma-terijala in zidanja zgradb, 6. ureditev zemljišč, na katerih se gradi, predpise glede garancij in apropriacije, 7. predpise o parcelaciji zemljišč, izdelavi parcelactjskih načrtov in uporabi zemljišč za javne potrebe, 8. predpise o komasaciji za grupiranje zemljišč, ki ne ustrezajo predpisom ter nepravilnih zemljišč, delitev predpisom odgovarjajočih zemljišč po odredbah tega zakona, izdelava komasacijskih načrtov ter predpise o stroških za njihovo izvršitev, 9. predpise o odobritvi gradnje in o uporabi zgradbe, o gradbenem nadzoru ter končne odredbe, 10. predpise o gradbenih taksah in plačilu stroškov, o gradbenih odborih in njihovi sestavi, 11. predpise o Izvršitvi ekspropriacije, o pogodbah ter o pogodbenih postopkih, 12. predpise o obveznostih in omejitvah gradbenih pravic in njih zahteve, pravilnik o oddaljenosti zgradb od javnih objektov in ustanov, prepoved gradbe za časa Izdelave regulacijskih načrtov ter prepoved gradnje za časa regulacije rek in potokov, 13. predpise o graditvi pločnikov, vodovodov, kanalov, načina njihove izvršitve in uporabe ter stroškov in 14. določbe o fondu za iz-vrištev regulacije. Drugi del zakona vsebuje splošne predpise o ureditvi vasi, o zidavi novih naselbin, o vaških poteh, o pristojnosti oblastev, o izdelavi in odobritvi načrtov za zidavo zgradb, odredbe za izdelavo pravilnikov, predpise o asanacijah. Tretji del zakona vsebuje odredbe za ureditev in graditev industri,'«! ih naselbin, kopališč, zdravilišč ter klimatičnih in turističnih krajev. Dalje odredbe o pristojnosti za odobritev gradnje. Četrti del zakona vsebuje prehodne in končne odredbe. Zakon stopi v veljavo, ko se objavi v Službenih novinah, in dobi obvezno moč S mesecev po objavi. Nov zakon Beograd, 8. junija. AA. Nj. Vel. kralj Je podpisat in proglasil zakon o prodaji še nedozo-relik poljedelskih pridelkov. (Zakon objavimo jutri v eeloti. Ured.) Spomenik slovenskemu glasbenemu vodniku Odkritje spomenika Juriju Fleišmanu na Beričevem Ljubljana, 8. junija. Na Beričevem, v majhni vasici med št. Jakobom in Dolskim ob Savi pri Ljubljani se je včeraj popoldne vkljub žalostnemu, nelepemu vremenu vršila lepa, pomembna slavnost. Pri rojstni hiši Jurija Flajšmana, prvega slovenskega skladatelja in početnika slovenske umetne pesmi ,se je vršilo odkritje spomenika temu velikemu, svetlemu, krivično pozabljenemu oblikovalcu slovenskega duhovnega obraza. Od blizu in od daleč so priromale množice, predvsem preprosti kmečki domačini iz bližnje in daljne šentjakobske okolice, potem pevska društva iz Ljubljane, iz Domžal, iz Kamnika in od drugod, nadalje mnogo glasbenikov in umetnikov, predstavniki oblasti — na cesti pred malo vasico se je zgrnila množica, kakršna pride Beriče-vemu pač redkokdaj v goste. Svet na tem koncu naše domovine Je tako lep, da njega lepote skoraj niti dež in megla ne moreta izprati in zakriti, človeku je še sredi mokrega polja bolj dobro kakor na suhem v mestu — in tako je vse slavje poteklo v duhu tiste Židane volje in tistega preprostega, neskaljenega optimizma, ki tako bogato diha iz Flajšmanovega dela. Preden se je izoblikoval sprevod, je železničarska godba »Sloga« zaigrala prihajajočim gostom v pozdrav, potem so domači šolarčki zapeli slavljenčevega »Metuljčka« in »Pomlad«, domači pevski zbor pa pod vodstvom pevovodje Zabavnika »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«. Potem se je sprevod napotil na spodnji konec vasi, kjer stoji Flajšmanova rojstna hiša in tam se je razvil glavni del slavja. Najprej so združeni pevski zbori Hubadove župe pod vodstvom Zorka Prelovca veličastno zapeli »V gorenjsko oziram se«, potem je na govorniški oder stopil domačin Ivan Grad, predsednik pripravljalnega odbora, in pozdravil občinstvo, predvsem zastopnika prosvetnega oddelka banske uprave Andreja Rapeta, zastopnika sreske-ga poglavarstva Ketteja, ravnatelja Glasbene Matice Hubada, in starosto Hubadove župe dr. Šviglja. Po tej otvoritvi je mala Avseceva Francka iz Kleč pogumno deklamirala Peruzzijevo »Slava Juriju Flajšmanu«, na kar je nastopil pesnik Ivo Peruzzi, prečital najprej pozdravne brzojavke, ki so jih poslali glasbeniki Janko Barle iz Zagreba, dr. Anton Schwab iz Celja in Anton Grum z Vrhnike, potem pa povzel slavnostno besedo. Peruzzi je med drugim izvajal: »Flajšmanova mladost je potekala v času temne reakcije dunajske samovlade, v dobi okrutnih činov Bachovih huzarjev. Naš jezik ni imel javne pravice, slovenska beseda je pastor-kovala v šoli, javnosti in celo v cerkvi. Jurij Flajšman je hodil svojo slovensko pot. Kot pevec in pesnik je zbral okoli 32 slovenskih pevcev in nastopil s prvim domačim koncertnim programom v oficljelno nemški Ljubljani. Njegov zbor je postal temelj in izvor poznejšega pevskega zbora Čitalnice, iz katere je izšel tudi pevski zbor Glasbene Matice In ž njim prvi koncertni pevski zbor slovenski, sloneč na temeljih izrecno glasbene umetnosti. — Njegov zbor je budil narodno zavest, uglašal strune narodne melodije ln uvrščal zavest v našo zmožnost. Jurij Flajšman je zavestno ču- til slovensko. Njegove budnice in zdravice so poveličevanje lepote ožje domovine in glasne izpovedi naše pripadnosti k velikemu skupnemu deblu slovanstva. Pozno se je spomnil tega moža naš rod in mu dal skromno zadoščenje. Po krivici je bilo njegovo ime malo poznano, čeprav je narod pel njegove ponarodele napeve. Danes hiti popravljati zamujeno. Flajšman je bil narodni prvoboritelj. On je bil prvi slovenski skladatelj, ki je pel izključno umetne pesmi, in prvi glasbeni organizator, zbirajoč v »Grlici«, v prvem našem glasbenem listu, vse važne slovenske sodelavce tedanje dobe. Pod okriljem slovenskega društva je dal kot prvi urednik »Grlice« pobudo za našo domačo glasbeno produkcijo in ustvaril Je s svojim listom čebelico naše melodije. Flajšman je izdal sedem zvezkov slovenskih pesmi, tri izmed njih je krstil za »Mične slovenske zdravice«. V njih je izpričal svoje slovenstvo s skromnimi, a prepričevalnimi napevi. Izpričal je, da pozna svoje ljudstvo, njega boli in veselje. Njegove pesmi so poznane po vsej Jugoslaviji in preko njenih meja, postale so svojstveni pridevek našega pevskega izražanja. Flajšman je predhodnik Nedveda in bratov Ipavcev in orač najtrših naših kulturnih početkov, dušenih po zločestem okolju reakcije pod letom 1848., in vodeč nas s Prešernom v slutnjo jasnejših vremen. Je plod slovenske samoniklosti, ki se je mukoma izvijala izpod teptanega plamena narodne zavesti, on je zvest sin svojemu gorenjskem kraju, vnet klicar naše zamolčane radosti in veder oznanjevalec boljšega življenja. Danes je pevski praznik zborov, naslednikov Flajšmanovega zbora pred davnimi leti. Kakor nikdar prej nam je ta prošlost blizu, v teh težkih dneh trdega dnevnega boja za kruh in prostor. Ko se odkrije ta beli steber, bo dano najvišje priznanje naši pesmi, tolažbi naši v najtežjih dneh, nekrvavemu našemu orožju v časih, ko nas je ta pesem bodrila iz obupa turških navalov, ko je molče grozila tujim gradovom srednjega veka in nas sproščena speljala skozi smrtne muke vojnih let k solncu samostojnosti. In kadar bo izmed mož, ki so moralno Jačill našo samozavest in nas bodrili k delu, imenovano katerokoli ime, tedaj bo eno ostalo med nepozabnimi: ime in spomin Jurija Flajšmana, Njemu slava!« Peruzzijeva Izvajanja so bila iz dna srca in so tja tudi segla. Pevski zbori so zapeli nato Flajšmanov himnus na Vodnika, ki ga je dr. Kozina priredil nalašč za to slavnost. Potem sta govorila še dr. Švigelj in prof. dr. Rožič, ki je v imenu Kluba koroških Slovencev napravil zgovorno paralelo med Koroškim slovenskim skladateljem Košatom, ki je prešel k Nemcem, in pa Flajšmanom, ki je vkljub vsemu ostal, odkoder je bil. Ko so razna društva UJU, »Ljubljana«, Pevsko društvo Domžale, domača šolska mladina) položila še vence pred spomenik in so za slovo združeni pevci zapeli še »Luna sije«, se Je množica polagoma začela razhajati. V kljub žalostnemu dnevu je bilo lepo, ma-nifestativno slavje, s katerega je moral vsakdo odnesti najlepši vtis. Proslava 60-letnice celjskih gasilcev Celje, 7. junija. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je danes praznovalo 60-letnico svojega obstoja ter blagoslovitev novega društvenega prapora. S proslavo je bil zvezan izlet Jugoslovanske gasilske zveze. Pokrovitelj vse slavnosti je bil g. ban dr. Marušič. V soboto zvečer so priredili gasilci bakljado, kakor jo v Celju ni bilo videti. Nebroj lampijonov in balcelj se je ob zvokih godbe pomikalo skozi mestne ulice. V nedeljo zjutraj je godba priredila budnico po mestu, pri jutranjih vlakih pa je čakala goste, ki so od blizu in daleč prihajali v Celje. V prvih dopoldanskih urah je tudi g. ban prispel v Celje. Pred Marijino cerkvijo je bil postavljen oltar, okoli katerega so se v strumnih vrstah poslavljali gasilci, ki jih je bilo 550 s^ trinajst zastavami. Na balkonu mestnega načelstva pa so prisostvovali maši g. ban dr. Marušič, mestni načelnik g. dr. Goričan, magistratni nadsvetnik g. Šubic, občinski odborniki, komandant mesta g. polkovnik Purič, komandant 39. polka g. polkovnik Kostič, predsednik upravnega sodišča g. dr. Vrtačnik, sreski načelnik g. dr. Hubad, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, policijski predstojnik g. Geržinič, starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Turk s člani predsedstva, kumice nove zastave ga. Stermecki, ga. Gradtova, ga. Posavčeva ter ga. Jellenzova in drugi gostje. Mašo je daroval g. Jurak. Po povzdigovanju so prinesli novi prapor ter ga postavili pred oltar. Po maši je mestni' načelnik pozdravil gasilce v imenu mesta Celja, nato pa je g. ban čestital gasilcem k njih jubileju in jim obljubil, da bo vedno podpiral njih človekoljubno delovanje v blagor domovine. Starosta g. Turk se je zahvalil za pozdrave in čestitke. G. opat je nato blagoslovil zastavo, v imenu kumic pa je spregovorila ga. Stremecki. Poveljnik celjskih gasilcev g. Koschir je nato izročil prapor zastavonoši g. Pujanu Ivanu. Sledilo je zabijanje spominskih žebljev. Prvi je zabil žebelj g. lian z besedami: »Z vero v Boga za kralja in domovino.« Za njim so zabijali drugi, predvsem zastopnik Sokolskega društva v Celju, skavti, zastopniki gasilskih žup in društev. Nato je sledila blagoslovitev gasilskega doma, ki ga je mestna občina zgradila na dvorišču mesinega načelstva, gasilnega orodja in novega rešilnega avtomobila. Tudi tukaj so gori omenjene dame kumovale. G. ban in drugi gostje so se postavili potem pred poslopje mestnega načelstva, kjer so številne gasilske čete z zastavami in godbo na čelu uprav vzorno defilirali pred njimi. Vodil je c '1 mimohod podstarosta gasilske zveze g. Vengust. V svečano okrašeni občinski dvorani je nato sledila slavnostna seja. Podstarosta g. Vengust ja imel slavnostni govor in prečital sledeči pozdravni brzojav na Nj. Vel. kralja: »Gasilstvo Dravske banovine zbrano na 60-letnlcl prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Celju in pokrajinskem zletu Jugoslovanske gasilske zveze polaga pred predstol Vašega Veličanstva izraze neomajne zvestobe«. Pozdravni brzojav so odposlali tudi g. ministrskemu predsedniku generalu Živkovicu. Nato je g. Vengust v daljšem govoru prikazal zgodovino društva od njegove ustanovitve leta 1871 pa do idanes in končal svoja izvajanja z zagotovilom, da gasilci nimajo samo naloge gasiti elementarni ogenj, temveč tudi ogenj nesloge in mržne in da morajo delovati za blagor človeštva in domovine. Mestni načelnik je nato ponovno čestital društvu, g. ban pa je v lepem govoru slavil velike cilje in ideje gasilstva. Končno je bilo podeljeno častno članstvo g. mestnemu načelniku dr. Goričanu, g. finančnemu referentu občinskega odbora dr. Vrečku, g. mag. Posavcu ter trgovcu g. Rakuschu. Opoldan je bil za goste banket v hotelu »Evropa«. Popoldanska veselica na Glaziji se radi dežja ni mogla vršiti in je bila preložena v Narodni dom, kjer so se Celjani in gostje še dolgo vrteli ob zvokih godbe. Občni zbor narodnih železničarjev in »Sloge« Ljubljana, 8. junija. V dvorani Okrožnega urada se je vršil včeraj občni aber Oblastnega odbora Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, ki ga je je vodil I. podpredsednik g. Weber. Občnemu zboru so prisostvovali zastopnik centralnega odbora v Beogradu g. Joža Simončič, zastopniki oblastnih organizacij v Beogradu, Subotici in Zagreba in 30 delegatov, ki so zastopali, večino članstva. Iz tajniškega poročila g. Vrtačnika je bilo razvidno, da ima oblastna organizacija v Dravski banovini 30 podružnic. Poleg podružnic deluje še 8 strokovnih odsekov, ki razvijajo živahno delavnost. Iz vseh poročil in debat je bilo razvidno, da je nastavljeno osobje z malimi izjemami glede prejemkov v zadnjem letu nekaj na boljšem. Delavcem pa glede prejemkov z novim delavskim pravilnikom ni bil ousirežemo, ker morajo plačevati za pokojninski fond za vso dobo nazaj nad 7000 Ddn. Radi vseh teh vprašanj so bili sprejeti potrebni sklepi, ki se bodo sporočili odločilnim činiteljem. Pri volitvah so bili izvaljeni: za predsednika Oblastnega odbora g. Roler Albin, I. podpredsednika Punčuh Minko, II. podpredsednika Koprivec Nande; I. tajnika Vertačnik Albert, II. tajnika Zupan Ciril, za»tavono6o Koprivec Ivan ter v odbor Derifcd Ivan, Ponikvar Ciril, Weber Matija, Klebel Emil, Srebot Franc, Kervin Franc, Osredkar Amalija, Požgaj Franc, Žerjav Karol, Černivec Engelbert, Kocjan Ivan, iu Jelčič Ivan. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Luschutzky Josip, v odbor pa Majcen Franc, Safošnik Ivan, Lončarič Lovro, in Mohorič Ivam. Za Centralni odbor je izvolila skupščina g. lJer-žiča iz Ljubljane in Velnarja iz Maribora, a kot namestnike Boltar Matijo in Tumpej Rudolfa. Z občnega zbora so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in prometnemu ministru. Danes popoldne ob 18. se je vršil v Ljubljanskem dvoru občni zbor železničarskega glasbenega društva »Sloge«. Iz poročil funkedjonarjev je bilo razvidno, da šteje godba 54 članov, pevski »bor 85 članov in članic, glasbena šola pa 212 gojencev in gojenk. Društvo ima 232 usta-novmkov in 1087 članov. Lani je imelo 118.018 Din dohodkov, izdatkov pa 107.884 Din. Premo-ženjza ima »Sloga« 161.150 Din. Zadnja dva dneva ljubljanskega velesejma Ljubljana, 8. junija. Včeraj na predzadnji dan velesejma je bil obisk kljub deževnemu vremenu zelo številen. Velesejem je obiskalo nad 9000 oseb, med katerimi je bilo zlasti veliko imozemcev. Interesenti so prišli ludi iz Ženeve, kii so se zelo laskavo izraaiii o ljubljanskem velesejmu. Živahno vrvenje je bilo po razstavišču. Da ni nagajalo deževno vreme, bi bil obisk v nedeljo rekorden. Danes zadnji dan velesejma je bil obisk prav zadovoljiv. Ljudje prihajajo, da nakupijo stvari, ki so si jih med velesejmom ogledali, ker dobro vedo, da bodo razstavljala v cenah popustili. Kupčije so bile v vseli panogah prav dobre, zlasti v veliki industriji delajo razstavljate večje kupčije od lanskih. Posebno težka industrija, metalna industrija Dravske banovine in elektrotehnična industrija so napravili izvrstne kupčije. Znana berlinska tvrdika klavirjev Ilaus-schulz je razprodala vso svojo zalogo klavirjev, enako praška tvrdka klavirjev Dalibor, ki je od Janškega leta do danes prodala sama 02 klavirjev. Ravno talko je neka beograjska tvrdka opank prodala nad 500 parov opank, kar znači, da se je to srbsko obuvalo tudi že pri nas udomačilo in priljubilo. Skratka, vsi razstavljaloi so z doseženimi kupčijami prav zadovoljni. Uprava velesejma je prejela danes od ministra dvora zahvalno pismo na udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ob priliki otvoritve velesejma. Enako čestitko je prejela uprava od norveškega konzulata iz Beograda, bi v zelo laskavih besedah čestita ljubljanskemu velesejmu. Celotni obisk ljubljanskega velesejma je znašal 104.000 oseb, ki bi bil gotovo še večji, da ni bilo treh deževnih dni. Z današnjim dnem se je naša imenitna gospodarska razstava zaključila, v jeseni od 29. avgusta do 9. septembra pa bo velika jesenska razstava, združena s tujsko prometno razstavo, nakar že danes opozarjamo nase občinstvo. Smrt narodnega delavca Gomilsko, 8. maja. Prav letos, ko bi slovesno proslavil 50-letni-co mature, nam je bela žena iztrgala iz naše srede g. Ivana Zatlerja, šolskega upravitelja v pokoju. V nedeljo ob 20. se je poslovil od nas za vedno. G. Ivan Zotter se je rodil v Sv. Pavlu ob Preboldu 10. marca 1. 1862, kjer je tudi obiskoval ljudsko šolo. Maturiral je v Mariboru 18. julija 1. 1881. Nato je odšel na svoje prvo mesto v Zabukovje pri Sevnici. Služboval je v Braslovčah, Sv. Pavlu ob Preboldu in 1. 1892 je priešl v Gomilsko, kjer je služboval do upokojitve. Na njegovo pobudo se je 1. 1899 osnovalo v Gomilskem »Bralno društvo«. L. 1903 je bila ustanovljena požarna bramba, katere marljiv tajnik je bil vsa leta. L. 1918 je ustanovil moški pevski zbor, katerega je isto vodil vsa leta. Njegovo delo je tudi kmetijska podružnica, katera se je osnovala 1. 1912. Pod njegovim upraviteljstvom je šola 1. 1895 dobila vrt in sadovnjak ter se je 1. 1903 razširila šola v trirazrednico. Za požrtvovalna dela v obči blagov je bil po svojem 20-letnem službovanju na tukajšnji šoli 1. 1913 imenovan za častnega člana gomilske in grajskovaške občine ter Bralnega društva in požarne brarnbe; ob isti priliki je dobil od omenjenih korporacij lepe diplome. Odlikovan je bil tudi z redom sv. Save V. razreda. 3. novembra 1925 je po svojem 44-letnem službovanju odšel v pokoj. Nastanil se je v lepem gradiču Stroušneku, ki je last g. Cmaka. Pogreb nepozabnega nam g. Ivana Zotterja bo v sredo 10. t. m. ob 15. uri iz njegovega sedanjega domovanja v Straušneku na pokopališče v Gomilskem. Vsem priljubljenega ohranimo v najlepšem spominu, žalujočim pa najiskrenejše sožalje! Starešinska družina KIPA V beli dvorani hotela »Union« se je včeraj popoldne vršil izredni občni zbor »Kluba jugoslovanskih primorskih akademikov«, na katerem se je ustanovila njegova starešinska družina. Predsednik kluba je otvoril zborovanje z lepim pozdravom. Prečital je razne brzojavke in nato v kratkih besedah omenil pričetke delovanja akademskega kluba, ki je danes edina organizacija primorskih akademikov, ki jih je na ljubljanski univerzi okrog 350. Sledila so poročila pripravljalnega odbora starešinske družine in sta poročala dr. Lavo Or-melj kot predsednik, ing. Sketelj kot tajnik. Pravila je nato občni zbor soglasno sprejel. Pri volitvah so bili v starešinski svet soglasno izvoljeni dr. Čermelj za predsednika, Narte Velikonja za podpredsednika, fttrekelj za tajnika, Sketelj za blagajnika, za odbornike pa dr. Bo- ris Furlan, inž. Gvido Gulič, inž. Janko Mačko.v-šek, za nadzornika dr. Anton Brecelj in dr. Leopold Boštjančič. Izmed pozdravnih govorov zastopnikov posameznih društev, ki so bila povabljena na občni zbor, so žele mehke, a obenem globoke besede dr. Rožiča viharno odobravanje. Železniška nesreča pri Lescah Trije vagoni ho se iztirili. Lesce, 7. junija. Tovornemu vlaku, ki je vozil včeraj okoli 8. ure iz leške postaje proti Radovljici, se je pripetila 100 m od izhodišča pri železniškem prelazu težja nesreča. Kretničar je ravnal popolnoma pravilno, enako tudi strojevodja, ki je kot običajno vozil proti odprti progi. Dejstvo je, da je lokomotiva s štirimi vagoni gladko prevozila prostor, ko so se na istem mestu na mah iztirili naslednji trije vagoni, od katerih je eden samo odskočil, dočim je drugi voz popolnoma prevrnila, tretjega pa postavilo preko tračnic. Na kraj nesreče je hitro prispelo s pomožno lokomotivo in potrebnim orodjem železniško osobje z Jesenic, ki je s sopomočjo domačih delavcev očistilo v pičlih dveh urah tir. Dva vagona sta bila postavljena na tir, tretji vagon pa so odmaknili ob progo. Dva vagon« sla bila prazna, tretji pa naložen z jamskim lesom. Še najbolj verjetna je domneva, da so se pri starih vagonih razrahljali spoji pri oseh in so zaradi tega skočili iz tira. Pravda »Kola jugoslov. sester« v Celju proti uredništvu »Slovenca« Na obtožbo »Kola jugoslovanskih sester v Celju« ter nje predsednice Marice dr. Serneče-ve in odbornice Alojzije Cilenškove proti odgovornemu uredniku »Slovenca« je bila dne 5. in 6. t. m. odrejena glavna razprava pred okrožnim sodiščem v Celju. Sodil je sodnik okrožnega sodišča v Celju dr. Bavdek, zasebne toži-teljice je zastopal dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik iz Ljubljane, toženega urednika pa je branil dr. Ogrizek, odvetnik iz Celja kol namestnik dr. Brejca iz Ljubljane. Predmet obtožbi je bil članek pod znano rubriko »Kaj pravite«, v katerem pisec glasom obtožnice očita tožiteljicam, češ da so bile nabirale denar za svojo počitniško kolonijo v Bakarcu, kamor bi pošiljale revne otroke iz Celja na počitnice, da pa so se s tem denarjem razne okoriščale in same z vso žlahto vred uživale udobne počitnice ob morju. Zadeva * Domom v Bakarcu je bila že svoj čas v našem listu dovolj pojasnjena. Obdolženi urednik se je zagovarjal g tem, češ da je članek splošnega značaja, da ložite-ljice v članku niso tako jasno označane, da bi jih mogel vsak spoznati in da torej ob čitanju članka ni nujno sklepati na celjsko Kolo. Hkra-tu pa je urednik nastopil dokaz resnice za kleveto. Že v preiskavi se je izvedel obširen dokaz o obojestranskih trditvah. Zaslišanih je bilo nad 00 prič. Tudi na razpravi, ki je trajala dva polna dneva, je bilo zaslišanih še mnogo prič — zaradi tega je bilo za sojenje v tej zadevi delegirano sodišče v Celju — ter je sodnik, ki je jako energično in preudarno vodil razpravo, izčrpal vse gradivo. Eno je brezdvomno pokazala razprava, da se je namreč po toženem uredniku doprinešeni dokaz popolnoma izjalovil. Sam branitelj dr. Ogri- ' zek ga v svojem razgovoru nj več vzdržal ter se je omejil zgolj na brambo, češ da za tožite-ljice ni podana aktivna legitimacija, izjavljajo# v smislu čl. 87. zakona o tisku, da se članek Kola sester v Celju iu njenih članic ne tiče. Temu nasproti je zastopnik tožiteljic dr. Ravnihar v svoji repliki upravičeno poudarjal, da prihaja obdolženec s tako izjavo prekasno in da bi bila izjava za tožiteljice sprejemljiva začetkom pravde. Toda odgovorni urednik v svojem odgovoru na tožbo take izjave ni bil podal. Zagovarjal se je samo s letn, da iz članka ni razvidno, da bi meril baš na celjsko Kolo. Čim pa je v isti sapi nastopil dokaz resnice, je postala njegova izjava, če bi jo tudi bilo tolmačiti kot izjavo v smislu čl. 87 zak. o tisku, brez vrednosti. Tembolj, ker je urednik po svojem branitelju še pričetkom razprave izjavil, da se iz načelnih žurnalističnih razlogov ne poravna. Ob 9. uri zvečer je sodnik razglasil sodbo, ( katero se urednik »Slovenca« krivim spozna klevete v smislu čl. 52 zak. o tisku ter obsodi na deset dni zapora iu 3000 Din denarne globe. Zasebnim tožiteljicam mora povrniti odškodnino za ideelno škodo v znesku 5000 Din ter plačati vse pravdne stroške. Tudi mora objaviti sodbo po nje pravomočnosti na čelu lista. Zajedno s to zadevo se je razpravljalo tudi o tožbi g. Leona Pibrovca, šolskega upravitelja na Jesenicah zoper Slovenčevega urednika zaradi klevete. Te obtožbe pa je sodnik toženega urednika oprostil vsake krivde in kazni, češ da je v prizadetem članku tožitelj premalo jasno označen, da bi mogel nastopiti kot ložitelj. Zoper sodbo so priglasili priziv branitelj dr. Ogrizek, zasebne tožiteljice po dr. Ravniharju zaradi prenizke kazni in zastopnik Leona Pibrovca dr. Kersclibaumer. Razširjajte Jugoslovana! ^^^^^^^^J U(jrOSL/OVAN Torek, 9. junija 1901. Jz Dravske bancvine d Razpisana služba v Kranjski gori. Po členu 13. zakona o sodnikih rednih sodišč in členu 1. uredbe o stečaju za sodnike okrajnih okrožnih in tržnih sodišč se razpisuje stečaj za popolnitev mesta starešine okrajnega sodišča v Kranjski gori. Prošnje, opremljene v smislu čl. 3. gornje uredbe, je treba predložiti do ‘28. junija službenim potom. d Abitiirijentoni idrijske realke iz leta 1911. in drugim idrijskim dijakom. Meseca julija poteče dvajset let, odkar smo maturirali. Nekateri tovariši (inž. Viktor Šinkovec, direktor rudnika v Brezi, Jožko Vončina, orožn. kapitan v Ljubljani, Jože Teršarjev, železniški uradnik v Ljubljani, podpisani itd.) smo se domenili, da bomo praznovali dvajsetletnico v čim večjem krogu vseh dijakov, ki so več ali manj študirali v Idriji in se naše slovesnosti lahko udeleže. Prav tako povabimo seveda tudi vse nekdanje naše gg. profesorje. Zaradi podrobne organizacije našega sestanka je potrebno, da mi vsi, ki se za proslavo zanimajo, čimprej javijo svoj naslov. — Dr. Janko Tavzes, poštni svetnik v Ljubljani. d Redili občni ibor Slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani sklicujem na podlagi sklepa odborove seje na dan 5. julija 1931. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Kje bo občni zbor, bo ob pravem času objavljeno. — Fran Rebernak, predsednik. d Sokolsko društvo v Središču ob Dravi bo priredilo z obrtnim društvom, ki proslavlja desetletnico obstoja, 14. junija t. 1. pred Sokolskim domom veliko javno tombolo s telovadnim nastopom ob sodelovanju domače Sokolske godbe. Prijatelji Sokolstva in obrtništva prisrčno vabljeni! — Odbor. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Neverjetno enostavno in vzlic temu idealno, pregledno, natančno, v kratkem času je znano in tako priljubljeno RO-LEX knjigovodstvo. Res je vredno, da si ta sistem pustite neobvezno razkazati pri Kartoteki, Šelenburgova ulica 6, I. Potem boste, kakor že več slo drugih, radi priznali, da pride za Vaše podjetje vpoštev samo RO-LEX knjigovodstvo. Veselilo nas bo, če se bomo mogli z Vami seznaniti. — Kartoteka, družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, 1. 1362 Hjuhljtma Torek, 9. junija 1931., Prim. in Fel. Pravoslavni: ‘27. maja, Terapont. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetni cesti. * ■ Poljski novinarji bodo naši gostje. Po obvestilu Centralnega presbiroja bo prispelo v četrtek 18. t. m. v Ljubljano okoli 20 poljskih novinarjev. Iz Ljubljane se bodo poljski gostje odpeljali na Bled in v Bohinj. Tudi v našo korist bo, da bomo poljske goste sprejeli čimbolj prisrčno. V dveh dneh, katera bodo prebili med nami, jim moramo razkazati vse naše krasote, kolikor bo v tem skopem času mogoče. ■ Finančni direktor gospod dr. Povalej Josip bo od 11. do vštevši 20. t. m. na oddihu. Stranke bo sprejemal med tem pomočnik finančnega direktorja g. Špindler Martin. ■ Sokol Ljubljana II. ima v nedeljo 14. t. m. svojo javno telovadbo na letnem telovadišču na Prulah. Začetek telovadbe točno ob 17. Pri telovadbi in ljudski veselici sodeluje godba 40. pešpolka. Javni nastop je skrbno pripravljen ter bo nudil vsem posetnikom lep telovadni užitek. Vabimo bratsko vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo k čim večji udeležbi. Zdravo! ■ V nedeljo, dne 14. junija t. 1. bo v šiški velika sokolska slavnost. Sokol Ljubljana-Šiška bo vzidal temeljni kamen sokolskemu domu. Slovesnost je ob 11. uri dopoldne. Popoldne ob 17. uri telovadni nastop. Na svidenje ta dan v šiški. Zdravo! ■ Drugo gostovanje tenorista Banovca bo v operi v četrtek 11. t. m. v »Iloffmannovih pripovedkah«. Predstava jo za red A. ■ Frankova drama >Vzrok< v ljubljanskem gledališču. V sredo 10. t. m. ob 20. uri bo v ljubljanski drami zadnja premijera v letošnji sezoni in sicer Frankova tragedija »Vzrok«. Delo prikazuje z vso jasnovidnostjo in brezobzirnostjo, vredno Dostojevskega, duševni razvoj pisatelja, ki postane zaradi navidezno nevaž-n ib, v resnici pa bistvenih vzrokov morivec in zločinec, ki po brezuspešni obrambi pred sodiščem zblazni in ki ga kljub temu obsodijo na smrt in odvedejo na morišče. Dejanje se odigrava v Berlinu in malem mestecu blizu Berlina. Režija je v rokah g. Cirila Debevca. Pre-inijera je za abonma reda E. Začetek točno ob 8. uri. ■ Peti tramvajski voz v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano peti tramvajski voz iz tovarne v Brodu na Savi. Turkovi delavci so voz s pomočjo ameriškega traktorja v dveh urah potegnili iz vagona na tračnice pred glavnim kolodvorom, tako da je bil že ob 16. uri v re-mizi. Novi voz ima številko 19. ■ Prvi jugoslovanski tečaj za strojnike. Te dni je bil zaključen prvi jugoslovanski tečaj za strojnike na Srednji tehnični šoli, ki ga je vodil inšpektor inž. Gulič':. Umestno je, da Se absolvente tega tečaja prepusti sedaj k državnemu izpitu za nadstrojnike, da se tudi v tej panogi osvobodimo. Povečini zavzemajo vodilna mesta nadstrojnikov pri nas tujci, dasiravno imamo dovolj kvalificiranih moči. — Tečaj je priredilo pred 3 leti ustanovljeno Društvo stroj- nikov, ki ga vodi agilni predsednik g. Nace Mihevc. B Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 20. uri obvezna vaja za mešani zbor. Odbor. ■ Akademiki! V sredo 10. t. m. točno ob 17. uri bo v prostorih Družbe sv. Cirila in Metoda (Beethovnova 2) drugi članski sestanek akademske podružnice CMD. Radi nadaljne notranje grupacije in ureditve dela med počitnicami je udeležba za vsakega posameznika najstrožje obvezna. — Odbor. ■ Francoski institut opozarja, da bo v četrtek 11. t. m. predaval g. R. Warnier, in sicer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja: Gobaneau, njegovo življenje in pomen. Začetek ob 21. Vabimo. ZOBOZDRAVNIK Dr. Srečko Puher se je prasalil z ordinacijo iz Poljanske ceste 16 v lastno vilo v Simon Gre* gorilčevo ulico 32 (vila poleg banske palače na Bleiweisovi cesti nasproti Trgovskega doma). Tel. 20-70. 1406 ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Ljudmila Rajb, 11 let star, hči dninarice, Vidovdanska c. 9; Matija Pišek, 53 let star, železničar, Verovškova ul. 22; Franc Grobelnik, 67 let star, pregled, mest. dohod, urada v p., Cojzova c. 1; Marija Vidmar, roj. Kalisto, 67 et stara, vd. vodovod, strojnika, Bleiweisova c. 4; Stanislav Skalar, 22 let star, ključavničar, Galjevica 166; Franc Kastelic, 18 let star, sin posestnika, Vidovdanska c. 9. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Jelica Vuk, roj. Sadar, 37 let stara, vp. učiteljica, Vrhnika; Franja Brandstiitter, roj. Pucelj, 52 let stara, žena sto-larja, Za gradom 1; Zlatko Habjan, 4 mesece star, sin šoferja, Selca pri Kranju; Ivan Požar, 57 let star, če vi j. mojster, Grabljevičeva ul. 12; Krista Trebušak, 6 mesecev stara, hči posestnika, Podhruška; Josip Podržaj, 30 let star, sin posestnika, Vel. Ločnik; Jožefa Kos, 52 let stara, zasebnica, Kozarje 23; Anton Glavan, 20 let star, delavec, nestal. bival.; Marija Urigel, 57 let stara, žena kajžarja, Tržišče; Ivan Gruden, 5 let star, sin delavca, Zagradec; Marija Ihan, roj. Podržaj, 32 et stara, žena cerkovnika, Muljava; Franja Jerin, 57 let stara, služkinja, Turjaški trg 4; Marica Šebal, pol leta stara, hči sobarice, Zavod za zaščito dece; Ivana Učakar, 7 let stara, hči posestnika, Ihan, in Frančiška Glavič, 63 let stara, zasebnica, Moste. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! ■ Izgubil se je sveženj (zavojček) uradnih spisov o