CENA 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B:	40.—,
120—, 240.—, 400,— jugolir. FLRJ:	24.—.	70,—	140—,
280,— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljublj. 6-90601-19.
TKST 22, oktobra 1018
O F /e sprejela sklepe
ki potrjujejo njeno demokratičnost, internacionalnost in revolucionarnost
Konferenca Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje, ki se je vršila dne. 17, oktobra 1948., je po političnem poročilu in diskusiji sprejela sledeče.
« S K L E P E :
1.	OF za Tržaško-ozemlje kot vsenarodna politična organizacija slovenskega ljudstva se bo odločno borila za spoštovanje mirovne pogodbe in izvedbo vseh njenih določb v zvezi s Tržaškim ozemljem.
2.	Borilaseboza dosledno demokratizacijo vsega javnega življenja na Tržaškem ozemlju, za spoštovanje narodne enakopravnosti vseh tu živečih narodnih skupin ter uveljavljanje vseh narodnih pravic Slovencev na političnem, jezikovnem, kulturno-prosvetnem in šolskem, upravnem in gospodarskem področju. Borila se bo za čim večjo ekonomsko in politično neodvisnost Tržaškega ozemlja.
3.	Borila se bo za utrditev enotnosti slovenskega ljudstva v okviru Osvobodilne fronte in proti vsem poskusom razbijati to enotnost s strani skupine ljudi okoli «Demokracije», ki nadaljuje pod novimi pogoji politiko narodnega izdajstva še izza časa narodno-osvobodilne borbe, ko so se kot fašistični in okupatorjevi hlapci borili proti svojemu lastnemu narodu. Hkrati se bo pa borila tudi proti peščici Slovencev iz Vidalijeve razbijaške skupine, ki so v poslednjem času ustanovili neko novo tajništvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje kot čisto navaden privesek itaUjan eke nacionai šovinistične - politike Vidalija in njegove skupine ter tako stopili na pet narodnega od-padništva.
4.	Borila se bo za najtesnejšo povezanost s svojim narodom v do. movini čuvajoč tradicije in pridobitve narodno osvobodilne borbe največje pridobitve vsega slovenskega naroda. Zato obsoja vso ogabno kampanjo klevet in laži, ki se vodi proti Jugoslaviji na osnovi krivične resolucije Informbiroja ter pozdravlja vse napore slovenskega na. roda v domovini, ki gradi socializem. Uspehi slovenskega naroda v domovini v izgradnji socializma so tudi uspehi slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju.
5.	Borila se bo za utrjevanje slovansko-italijanskega bratstva v okviru SIAU, ki je osnova enotnosti demokratičnega gibanja na Tržaškem ozemlju ter proti vsakemu pojavu nacional-šovinizma. Zato Osvobodilna fronta na Tržaškem ozemlju najodločnje obsoja raz-bijaško delovanje Vidalija, ki izkoriščajoč resolucijo Informbiroja razbija enotnost našega demokratičnega gibanja. Obsoja izključitev predstavnikov Osvobodilne fronte iz vodstva SIAU ter se bb borila, da bodo zopet njeni resnični predstavniki prišli v vodstvo SIAU. kar je osnovni pogoj nadaljnje krepitve italijansko-slovanskega bratstva
in enotnosti vsega demokratičnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
6, Poziva vse slovenske in italijanske demokratične množice Trsta v odločno borbo proti vsem domačim in zunanjim sovražnikom demokratičnega gibanja na dosledni liniji borbe proti imperializmu in domači reakciji
Na tej liniji bo Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje nadaljevala odločno borbo v trdnem prepričanju, da bo tako najbolj koristi, la interesom slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja, hkrati pa tudi izvršila svojo dolžnost do svetovnega demokratičnega gibanja s Sovjetsko zvezo na čelu.	Smrt fašizmu —■ Svoboda narodu!
LETO TRETJE - številka 139
VSEBINA
Palestina, Berlin, razorožitev O
Veliki uspehi načrtnega socialističnega gospodarstva v Sovjetski zvezi
O
Zakaj gre v ZDA?
O
Fašisti ne smejo v tovarne! o
Kongres vojnih invalidov Jugoslavije O
O ruski slikarski umetnosti O
Gospodarska rastava v Kopru o
Pravilno gledanje na šport in kros
J
IZ POROČILA TOV. BRANKA BABIČA
NOBEN TERORIZEM VIDALUEVCEV
ne bo odvrnil demokratičnih slovenskih množic od proslavljene in v težkih bojih preizkušene Osvobodilne fronte
Kljub vsem poskusom vidalijev-cev, da bi preprečili konferenco OF v Skednju, se je v Domu kulture zbralo lepo število delegatov. Po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Branko Babič podal politično organizacijsko poročilo, kateremu je sledila izčrpna diskusija. Na konferenci je bil "tudi izvoljen nov glavni odbor OF za Tržaško ozem-
Tov. Babič je obrazložil vzroke, ki so narekovati sklicanje konference OF za Tržaško ozemlje ter orisal mednarodni politični položaj. Ko je govoril o Jugoslaviji, je poudaril, da se tam gradi socializem in da tam sploh ne more biti govora o kakšnem nacionalizmu, ker nad drugim je Jugoslavija pravično rešila nacionalno vprašanje.
2e za časa borbe za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugo-
na iialiiaasha „Komora*
jo tudi pod dusirijo sesiouijaia oalivoe notte, kakor je hotela
Izidi volitev v Trstu nam kažejo, da italijanska nacionalistična stranka ni predstavljala večine tržaškega prebivalstva ter da je redno podlegla glasovom združenih nasprotnikov. Kažejo nam, da se je mnogokrat šele v ožjih volitvah odločila izvolitev poslancev, ta pa zaradi že omenjenega avstrijskega volivnega sistema.
Tako so pri državnozborskih volitvah prišli v parlament leta 1907 4 socialisti: Valentino Pittoni, Raimondo Scabar, Silvio Pagnini in Giovanni Oliva ter slovenski narodnjak Otokar Rybar, leta 1911 pa 2 socialista: Pittoni in Oliva, Otokar Rybar ter dva i. talijanska nacionalista Edoarda Gasser In Giorgio Pitacco. V volitvah leta 1907. ni bil izvoljen noben italijanski nacionalist, ker so se nacionalisti vzdržali ožjih volitev. Tudi leta 1911. vidimo, da so od petih poslancev italijanski nacionalisti dobili le dva. U. Bodnejši pa so bili za italijanske nacionaliste rezultati deželnozborskih volitev, ker so bili v teh volitvah volivci razdeljeni na razrede. V prvih dveh razredih, ki so predstavljali buržoazijo, so vedno zmagali italijanski nacionalisti.
Bolj zanimiva od zunanje slike tr. Saških volitev v letih 1907-1913 je njih notranja slika, ki si jo napravimo na podlagi podrobnejših volivnih rezultatov,- to je slika socialnega sestava volivcev vseh treh največjih strank in
volitve nam dajejo zaradi neenake votivne pravice in razdelitve volivcev v posamezne razrede, ki se ločijo po gospodarski moči in socialnem položaju, gradivo predvsem za študij socialnega sestava volivcev posameznih strank, Izidi volitev v Trstu nam kažejo, državnozborske volitve z rezultati po sekcijah pa nam dajejo gradivo za geografsko razporeditev volivcev.
Za podrobnejšo analizo volivnih rezultatov v volitvah od leta 1907 do leta 1913 si je treba nekoliko ogledati splošen razvoj treh velikih strank v nekoliko večjem obdobju, da nam po. stanejo ti rezultati razumljivejši.
Leta 1897 je bilo 36.318 volivnih u-pravičencev, glasovalo jih je 25.319. Od teh je bilo 6462 slovenskih nacionalistov, 4464 socialnih demokratov, 14.109 italijanskih nacionalistov.
Leta 1901 je bilo 36072 volivnih u-pravičencev, glasovalo jih je 22200. Od teh je bilo 6438 slov. nac., 4901 soc. dem. 8039 ital nac. in 2410 pripadnikov strank.
Leta 1907 je od 39821 volivnih upravičencev volilo 28440 volivcev. Za slovenske nacionaliste je volilo 8166 volivcev, za socialdemokrate 9448, za ital nac. 8425 in za druge stranke 1953 volivcev.
Na zadnjih državnozborskih volitvah je leta 1911 od 45246 volivcev volilo 37614 ljudi, za slov, nacionaliste 10653, za socialiste 10236, za ital. nacionaliste 14337, za druge stranke 897 volivcev.
VOCÌI LICU IlđJVCUJtll OLI dilli III ItOO«, Z.d Ul UgC
njih geografske razporeditve. Občinske] V odstotkih je bilo pri volitvah leta
1911 od oddanih veljavnih glasov 39,3% za slovenske nacionaliste, 28,1% za socialne demokrate, 39,4% za italijan. ske nacionaliste.
Iz teh podatkov je jasno, da je pri državnozborskih volitvah* moč italijanske nacionalistično liberalne stranke v petnajstletju 1987-1911 močno pad. la. Medtem ko je stranka konec 19. stoletja predstavljala večino vseh, ki so prišli na volišče, je zbrala leta 1911 le še okrog 40% veljavnih oddanih glasov in je bila pri vseh zadnjih volitvah odločno šibkejša kakor njuni nasprotnici slovenska in socialistična stranka skupaj. Ce pa primerjamo šte. vilo odstotkov, ki so jih stranke dobile od celotnega števila votivnih u-pravičencev, tedaj je to razmerje za i-talijanske nacionaliste še bolj neugodno. Leta 1911 so dobili socialisti in slovenski nacionalisti 46,1% glasov, i-talijaoski nacionalisti z drugimi skupinami vred pa 33,7%.
To je na vsak način najtočnejša slika razvoja tržaškega političnega življenja. Italijanska liberalna stranka, ki je predstavljala 1.1897. nekako dve petini volivnih upravičencev, je zastopala leta 1911 samo še eno tretjino. Socialisti in slovenski nacionalisti pa so v istem času narasli za polovico in so pred prvo svetovno vojno predstavljali že samo malo manj kot 50% vseh votivnih upravičencev, vseh ki so imeli pravico voliti, ne le onih, ki so se
Nadaljevanje na 4. strani
slavij! so bile v našem gibanju z italijanske strani določene nacionalistične tendence; ki se niso nikoli mogle sprijazniti s tem, da' bi Trst in Julijska krajina pripadala Jugoslaviji. Le globoka politična zavest demokratičnih množic naše. ga ozemlja je preprečila, da ni ta poskus razbijanja enotnosti že takrat imel hujših posledic.
Po nastanku STO je hotel Pra-tolongp postati sekretar KP STO-ja, pozneje je pa Viđali vedno bolj odkrito zastopal Unijo KPI ter začel mimo partije organizirati svoje ljudi in skupine ter se tako pri. pravljal na ugoden trenutek, da razbije enotnost našega demokratičnega gibanja. Ta trenutek je prišel z objavo resolucije Informbiroja in Viđali je izzval razkol v Komunistični partiji STO. Ta razkol je prenesel tudi na druge mno. Žične organizacije in začel po «La-voratoru» blatiti Jugoslavijo in ljudsko oblast v jugoslovanski coni STO. Viđali izjavlja, da je bila naša dosedanja politična linija popolnoma zgrešena, ker hoče s tem poudariti, da je bila zgrešena in nacionalistična vsa naša borba za priključitev k Jugoslaviji. Viđali skuša s to svojo politiko dokazovati pred italijansko buržoazijo, da on in njegovi ljudje v resnici niso nikdar bili ga priključitev Trsta k Jugoslaviji, da so pač bili žrtev jugoslovanskega nacionalizma in da ne nosijo nobene odgovornosti za dosedanjo politično linijo, ki jo je naše demokratično gibanje zastopalo. V taki analizi Vidalijeve-ga delovanja je jasno razviden najhujši nacionalizem, do katerega se je on povzpel skupno s svojimi ljudmi. V podkrepitev svojega nacionalizma in kot dokaz za italijansko nacionalistično buržuazijo Pa je Viđali y zadnjem času začel odkrito hvaliti samo De Gasperije. vo vlado, trdeč, da je bila, čeprav ni vlada levice, pripravljena v zaščito onih pet grških mladincev, ki so se zatekli v Trst. Pri tem je popolnoma zamolčal, da je Jugoslavija takoj izrazila pripravljenost, da te mladince sprejme. Vidaliju pa ni bilo za te mladince prav nič mar, temveč je hotel le prikazati, da je Hé Gasperijeva Italija boljša, bolj človekoljubna in bolj antifašistična kot Jugoslavija.
Ce zadnje dni beremo «Il Lavoratore», se nam zdi. da je postal Trst ena italijanskih provinc. Ta list je postal glasilo italijanske komunistične partije v Trstu, katere osnovno stališče se v vprašanju Trsta v ničemer ne razlikuje od stališča italijanske buržoazije.
Viđali je uspel izzvati razkol v celotnem demokratičnem gibanju in odcepiti to gibanje od Jugoslavije, pri čemer si je postavil na-
logo, da pripelje vsaj del tega gibanja na pozicije priključitve Trsta k Italiji. Pri tem je hotel tudi natolcevati, da bo Jugoslavija kriva, če bo Sovjetska zveza nehala braniti stališče, da se mora v pogledu Trsta spoštovati mirovna pogodba. Vidah je postavil vse vprašanje tako, kakor da ie načelna politika Sovjetske zveze v vseh zunanjih vprašanjih odvisna od trenutne užaljenosti ali jeze proti eni ali drugi državi, ne pa načelna linija borbe proti imperialistom.
Ko je Vidah videl, da je Sovjetske zveza odločno podprla protest jugoslovanske vlade pred Varnostnim svetom proti kršitvi mirovne pogodbe od strani Anglije in Amerike in skupno z Jugoslavijo zahtevala. dosledna svoji načelni politiki, da Se mirovna pogodba spoštuje,- je moral napraviti korak nazaj in je začel pošiljati s kislim obrazom resolucije na Varnostni svet in pozdravne resolucije sovjetskemu delegatu Maliku z zahtevo, da se mirovna pogodba spoštuje. Pri tem pa je namenoma po. zabil Jugoslavijo, ki je sprožila to zadevo pred Varnostnim svetom. To jasno kale njegovo hinavščino. Ko je videl, da ne bo mogel tako hitro uresničiti svojega načrta, da bi skupno z italijansko buržoazijo priključil Trst k Italiji, se je že z večjo vnemo vrgel na temeljito razbijanje našega demokratičnega gibanja ter začel uvajati v naše organizacije najhujši oportunizem in kompromisarstvo z reakcijo. Tako se sedaj SIAU, ASIZZ, ZAM, Zve. za partizanov STO-ja omejujejo le od časa do časa na izglasovanje «načelnih» resolucij in na kleveta, nje Jugoslavije. Vidaliju je tudi delno uspelo pasivizirati ljudske množice ter jih odvrniti od vsakodnevne konkretne borbe. To se je najbolje pokazalo ravno v Enotnih sindikatih, kjer so po resoluciji In-fornibiroja Vidalijevi pristaši izključili iz vodstva vse dosledne borce, vanj pa spravili znanega oportunista Radicha. S tem hočejo peljati i-azredne sindikate na pozi-
(Nadaljevanje na 12. strani)
UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI:	uredništvo 93808.
uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.
KRONIKA
Na kOBlereaci sJamdraarskifc držav Danske, Norvežke in Švedske so po vzorcu zapadnega bloka in po direktivah ameriških vojnih hujskačev sklenili ustanoviti «Sandinavski odbor za obrambo».
O SodiSCe za denacitikacijo v Monakovem v britanski coni Nemčije je denacifiziralo tudi Hitlerja in mu istočasno naložilo plačilo sodnih stroškov. Ta vestnost do mrtvili nacistov pa AngJnameri-kancev prav nič ne moti, da ne bi žive naciste postavljali na najvišja mesta svoje uprave.
C Svet evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje je sklenil da uradno sprejme arsglo. ameriško področje Tržaškega ozemlja kot dvajsega člana te organi, zacije.
O Italijanski zunanji minister je spet obujal spomine na Trst, ko je dejal, da želi, da bi takrat ko bo Trst spet priključen k Italiji, postal svobodno in življensko pristanišče za vse gospodarske, industrijske in pomorske potrebe bližnjih držav.
O Mongolski zunanji minister je poslal glavnemu tajniku OZN brzojavko s katero zahteva, naj pred Varnostni svet postavi vprašanje sprejema mongolske republike v OZN.
O V «stoji v Italiji je prišlo do velikih incidentov med stavkujo-čimi delavci in med policija, ki Je dalavce napadla z orožjem. Ubit je bil en delavec, trije pa so bili ranjeni. Tudi po drugih krajih Italije se vlada v svoji nemoči pro. ti stavkovnemu valu poslužuje nasilja.
O V Turčiji so bile občinske volitve, glasovaio pa je samo 7% volilnih upravičencev.
O V Franciji so bile volitve delegatov, ki bodo novembra volili člane republiškega sveta. Neodvisni republikanci m neodvisni radikali so dobili 21.178 glasov, RFP (dcgolisti) 12.998, komunisti 10.249 itd. "Francoska komunistična partija je ostro kritizirala votivni zakon, ki predpisuje večinski votivni sistem.
C Kitajska demokratična vojska je popolnoma zavzela Cang C un, eno izmed zadnj h važnih Cangkaj. škovih oporišč v Mandžuriji.
O Italijanski vojni zločinec G ra: ziajvi, ki se sedaj zagovarja preo sodiščem je izjavil, da ne dovoli, da se ga primerja s Petainom, p»č pa želi, da se ga primerja De Gallti Petaina so vendar obesili. De Gaul-le pa se z ameriško pomočjo še edno drži.
O Ameriški .m britanski funkclo. tarji v Frankfurtu so izjavili, da oodo y kratkem vrnili Nemcem v last težko industrijo.
O Sovjetske čete so začele eva- : icuacijo Korej«.
O V Sofiji je bil podpisan trgovinski dogovor med Bolgarijo in Avstrijo. Poročajo tudi, da je bolgarska trgovska delegacija odpotovala v Svico, da uredi trgovske odnose med obema državama.
O Ne sam* ChurčhHI, tudi drugi angleški fašist, Mosley, se navdušuje za Združeno Evropo.
O Po novi devalvaciji franka, so cene osnovnim artiklom v Franciji močno poraslih;, na primer: olju za 110%, milu za 89%, sladkorju za 50%.
O V Parizu so odprli razstavo «Republikanska Španija v borbi za neodvisnost». Otvoritvi je prisostvoval tudi pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Bebler.
o Demokratske sile na Javi in ; Sumatri so znova prešla v napade.
O V" Biconiji bodo zmanjšali mesečni obrok kruha za 1900 gr. V posledjem času se je poslabšala tudi preskrba z mesom.
O V komiteta za socialna vprašanja v OZN je govoril tudt jugoslovanski delegat Dedijer o rasnem razlikovanju v južni Afriki. Dedijer je obrazložil kako je v tem pogledu v Jugoslaviji in dejal, da je v Jugoslaviji onemogočeno vsako rasno razlikovanje tako z zakonskimi predpisi kakor tudi z življensko prakso.
preteklem ledim obravnavali
«.Grof Bernadoti je bil obsojen na smrt istega dne, ko se je prvikrat izkrcal v Palestini. Na smrt so ga obsodili Židje in Arabci ali indirektno: Amerilainci in Angleži».
V tem je vse bistvo palestinskega vprašanja, ki ni ničesar drugega /cet zunanji izraz nasprotstev med dvema kapitalističnima silama v borbi za palestinsko bogastvo — za petrolej. To nasprotje v interesih tudi zavlačuje rešitev palestinskega vprašanja v Organizaciji Združenih narodov., kar spravlja v neposredno nevarnost obstoj premirja v Palestini med Židi in Arabci, ki ga je dosegel grof Bernađott. V Palestini je spet prišlo namreč do oboroženih spopadov med Arabci in Židi pri Negevu.
Komisija za premirje OZN je sicer odredila takojšnjo prekinitev sovražnosti. Isto je storil tudi Varnostni svet, vendar je zaenkrat samo židovska vlada pripravljena upoštevati te odredbe in še to pod gotovimi pogoji.
tSed tem, fco boji okrog Negova
se trajajo je politična komisija v Parizu začela razpravo o palestinskem vprašanju, ' ki naj bi bila na osnovi Bernadcttov ega poročila, vendar si delegati raznih, držav zaenkrat še niso edini ali je poročilo grofa Bernadotta sprejemljivo ali ni. Svoje poročilo je no.m-re£ podal tudi Beernadottov namestnik Bunsh in sovjetski delegat Malik je njegovo poročilo podprl. BERLIN
Varnostni svet se je povrnil tudi k berlinskemu vprašanju in to na način, ki je dokaj slabo prikrival namene zapadnega tabora, da spelje Sovjetsko zvezo v diskusijo, kateri se je ta že preje odpovedala iz razloga, ker Varnostni svet ni kompetenten za reševanje berlinskega vprašanja.
Argentinski delegat Bramuglia, brezuspešni mešetar v korist zapadnega bloka, je pozval delegate štirih velesil, da podrobno obrazložijo prvič: ali hočejo pojasniti okoliščine, kako je prišlo do inci-
dentov v Berlinu in drugič: ali hočejo delegati pojasniti vse do-
/1 in iÉba quia
tiojela lenirà lični talor y ijnji Ai
Tri leta po porazu stoletnih sovražnikov korejskega ljudstva — japonskih militaristov, — je bila proglašena korejska ljudska demokratična republika. Korejsko ljudstvo je prvikrat v svoji zgodovini dobilo svojo narodno vlado pod vodstvom Kim Ir Sena, dolgoletnega borca proti japonskim militaristom. Vendar nima vse korejsko ljudstvo sreče živeti, v svobodi. Prebivalstvo južno od 38. vzporednika je še naprej ostalo pod terorjem starih oblastnikov, ki so iz rok a-meriških okupatorjev prejeli vso oblast in ki izvajajo v ameriški coni Koreje protidemokratično politiko po vzorcu japonskih militaristov.
Lahko bi rekli, da loči 38. vzporednik na Koreji dva svetova. Na severnem delu Koreje so demokratične sile ob podpori Sovjetske zveze takoj po osvoboditvi začele z demokratizacijo dežele. Izvedena je bila agrarna reforma: 725.000 siromašnih in brezlsstninskih kmetov je dobilo brez plačila več kot milijon hektarjev velikoposetniške zemlje. Industrijska podjetja, last kolaboracionistov in japonskih okupatorjev. so bila podržavljena. Ù-veden je bil 8 urni delovnik. Obnovljenih je bilo nekoliko stotin industrijskih podjetij, nacionalizirane so bile banke in promet, uveden nov šolski sistem, odprli so nove šole in univerz«.
V južnem delu Koreje so naseljene ameriške čete. Njihov poveljnik general Hodž je krvavo udušil mlado ljudsko oblast in restavriral oblast japonskih kolaboracionistov m veleposestnikov. V marionetski vladi ameriške Koreje ni niti enega predstavnika kmetov in delavcev. Vsa industrijska podjetja so pod kontrolo ameriškega kapitala. 80 odst. kmetov je brez zemlje. Male kmete tlačijo veliki davki, delavci pa morajo za majhne mezde delati od 11 do 12 ur na dan, 2, 500.000 delavcev je brc zposelnih. Oborožene fašistične tolpe terorizirajo s pomočjo ameriških okupatorjev demokratične organizacije delavcev in kmetov ter zapirajo rodoljube, ki se bore za združitev in neodvisnost svoje. dežele. Pred terorjem ameriškega generala Hod že in marionetske vlade je nad desettisoče antifašistov pobeglo v gozdove, 25000 pa jih je prebegalo na severno Korejo,
več kot 21000 pa jih ječi po zaporih.
V želji, da pride korejsko ljudstvo čimpreje do svoje popolne samostojnosti in neodvisnosti in da se korejsko vprašanje že enkrat dokončno reši, je Sovjetska zveza najavila odhod sovjetskih okupacijskih čet s severne Koreje, s čimer je postavila ZDA pred obveznost, da store isto. Vendar, se zdi. da ZDA nimajo tega namena, računajoč na strateško vačnost Koreje, preko katere so že Japonci skušali izvesti svoje imperialistične težnje.
O Korejskem vprašanju bedo razpravljali tudi na zasedanju glavne skupščine OZN v Parizu. Narodna ljudska vlada Kim H Sena, v kateri so zastopane demokratične stranke in organizacije južne in severne Koreje, se bo s pomoč-
jo Sovjetske zveze in drugih demokratičnih držav borila — kot pravi v svoji deklaraciji — za združitev in neodvisnost svoje dežele.
Kako ljudska vlada Kim Ir Sena v praksi utrjuje demokratični tabor v daljni Aziji pa dokazuje tudi izmenjava pisem med genera-Itssimom Stalinom in Kim Ir Senom. Gre namreč za pomemben korak korejske demokratične vlade, ki je zaprosila SZ za vzpostavitev diplomatskih odnosov in izmenjavo veleposlanikov med ZSSR in ljudsko demokratično republiko Korejo. Istočasno z vzpostavitvijo rednih diplomatskih odnosov pa predlaga vlada Koreje tudi vzpostavitev tesnih gospodarskih odnosov med obema državama.
V svojem odgovoru je generalis-sim Stalin dejal, da je sovjetska vlada vedno ščitila pravice korejskega ljudstva pri ustvarjanju njegove enotne in neodvisne države in da je pripravljena vzpostaviti med ZSSR in Korejsko republiko, diplomatske odnose, izmenjavo veleposlanikov in ureditev gospodarskih odnosov.
govore in razgovore, ki so jih imeli o berlinskem vprašanju in obrazložiti tudi vzroke, zaradi katerih ni prišlo do izvajanja sklenjenih dogovorov. Delegati ZDA, Velike Britanije in Francije so najeti predlog pozdravilL, Višinski pa je še enkrat opozoril, da se ne bo udeležil razpravljanja.o berlinskem vprašanju in da misli pri tem sklepa ostati.
Sovjetsko zunanje ministrstvo je po svoji delegaciji v OZN razdelilo vsem delegatom Belo knjigo pod naslovom «ZSSR in berlinsko vprašanje», ki vsebuje 14 dokumentov ii dobe od 13. f sbranar ja do 3. oktobra t. I. Prvi dokument predstavlja prostesi proti namenom zapadnih sil, ki hočejo sklicati v Londonu tristransko konferenco n Nemčiji. Drugi dokument je nota, ki navaja juridično stališče zapadnih sil do postdamske konvencije. Ostali dokumenti opisujejo razna obdobja v berlinskem speru, številne proteste maršala S.okolovskega, kakor tudi konferenco slovanskih držav v Varšavi,
RAZOROŽITEV in prepoved atomskega orožja
V podkomisiji za prepoved atomskega orožja ir. za razorožitev, so začeli proučevati sovjetski predlog. V teku debate je sovjetski delegat Malik izjavil, da smatra odveč govoriti o znižanju oborožitve, če se prej ne prepove atomsko orožje in dejal, da je postopanje ZDA in Velike Britanije pokopalo idejo o razorožitvi.
Sovjetski predlog sta podprla poljski delagat Suchn in ukrajinski delegat Manuilsky, ki je dejal, da vprašanje atomske energije ni samo vprašanje neke skupine držav, ampak vprašanje vesti vsega človeštva,
***
Jugoslovanski protest generalu Ciayu
Tanjug poroča, da je poveljnik' jugoslovanske vojaške misije v Berlinu izročil generalu Ciayu noto, s katero jugoslovanska vlada protestira proti odločitvi ameriških okupacij.-kih oblasti, da z 18. oktobrom prenahajo z delom za povračilo jugoslovanske imovine, ki so jo poropali Nemci.
Nota poudarja, da je ta odločitev ameriških oblasti v nasprotju z mednarodnim pravom, in zato zahteva jugoslovanska vlada, da se nadaljuje z delom za povračilo jugoslovanske imovine, ker smatra, da to ni še dokončano.
rslall Inspecionlra malene pozicije
aiierišfšgga imperializma v Creili in Italiji
Po povratku iz Washingtona, kamor se je napotil na Tramanou poziv, je Marshall preko Pariza odšel v Grčijo.
Kaj je prisililo ameriškega zunanjega ministra in avtorja načrta za ameriško imperialistično ekspan. živo Marshalla, da je šel v Atene?
Uradni krogi v Atenah in v Združenih državah molčijo; javno mnenje v Atenah pa pravi, da je Marshall prišel proučevat razne strani ameriške pomoči. Diplomatski krogi so točnejši in pravijo, da ie Marshall prišel uravnavat na-sprotstva, ki so se pojavila v grški fašistični vladi v zvezi s splošnim stanjem v državi, po drugi strani pa, da je prišel proučevat zahteve državnega deparimana za nujno povečanje vojnih dobav Grčiji. Go-vori se, da ne gre samo za vojni material, temveč tudi Za čete.
Naj bodo taka ali taka, vsa ta mnenja potrjujejo le eno resnico, da namreč «ameriška stvar» v Grčiji ne stoji tako, kakor bi ume. riški imperialisti hoteli, oziroma kakor so si zamislili. Marshallov obisk pri krvnikih Saldarisu in So-folisu naj bi zato pomenil injekcijo. Radio Svobodna Grčija pozdravlja v Marshallu «krutega krv-
nika, ki izdaja povelja za množične umore grških demokratov».
Radio Svobodna Grčija ima razloge, da talco govori. Kot v počastitev Marshallovega obislca je namreč vojaško sodišče v Atenah obsodilo na smrt Emanuela Ghle-sosa, odgovornega urednika komunističnega dneimika «Risospasti», ker je objavil revolucionaren članek komunističnega voditelja Za-chariadesa.
Na svojem povratku v Pariz se je Marshall ustavil tudi v Rimu, kar odkriva glede na njegov predhodni obisk v Atenah podobnost položaja «ameriške stvari» v Grčiji in v Italiji.
Marshallovo bivanje v Rimu in njegove razgovore z De Gasparijem Sforzo in papežem bodo zelo verjetno krstili za «vljudnostni o. bisk». Toda to ne bo moglo odvrniti niicogar od bistva tega obiska, saj je italijanski zunanji minister Sforza pred nekaj ditevi nedvoumno izpovedal, da bo Italija opustila navidezno nevtralnost in se priključila zapadnemu bloku. Marshallov obisk je brez dvoma v tej zvezi in po vsej verjetnosti so razpravljali tudi o načinu kako učinkoviteje zadušiti italijansko demokratično gibanje, ki vplivno pose-
ga v italijansko politično življenje in v znatni meri preprečuje načrte italijanske reakcije in ameriških imperialistov, da bi iz Italije naredili navadno vojaško bazo.
Rimsko komunistično glasilo «U-nitù» govori v zvezi z Marshallovim obiskom v Rimu o treh točkah, o katerih je vredno, da vsak Italijan mzmišljuje
1.	Marshall se vrača iz Grčije, kjer je paktiral z na j večjimi sovražniki grškega ljudstva, z ljudmi, ki nadaljujejo s hitlerjevskimi metodami. Roho, ki jo je pred nekaj dnevi stiskal Saldarisu in Sofolisu, stiska sedaj De Gaspariju in papežu. Kdor je prijatelj morilcev grških patriotov, ne prihaja v Italijo govoriti o miru.
2.	Marshall se je razgovarjal » svojimi sateliti v Viminalu in Va-tileanu o vlogi, ki jo bo Italija imela v ameriškem vojnem bloku.
3.	Markcs je označil Marshallov obisk v Atenah kot bilanco poraza. Tudi v Italiji niso šle stvari po 14. juliju tako, kot si Amerikanci želijo. Odpor ljudstva proti vojno-hujskaški politiki De Gasparijeve vlade je vsak dan večji. Pomeni tudi Marshallov obisk v Italiji, bilanco poraza De Gesperijeve politike?.
Boj proti komunistom ima v Združenih državah mnogo globlje ozadje kot samo obrambo proti domnevni nevarni špijonaži, sabotaži in socialnim nemirom. Republikanci se hočejo s pomočjo vojnega gesla proti «radikalizmu» pridobiti nadoblast z volitvami novega predsednika, z odstranitvijo vsega demokratičnega vpliva v senatu in z utrditvijo republikanske večine v zbornici. Pripravljajo se velike akcije, v ozadju katerih stoje gospodarsko politični vplivni krogi monopolov, kartelov in velikih podjetij; njih politične cilje je mogoče razumeti takole
Za kaj gre
v ZDA?
Republikanci menijo, da je nastopil čas, ko je s politiko Roosveltove dobe dokončno opravljeno. Zato se jim po težkih napakah in zmedah Trumanove Vlade zdi nujno, da izrabijo razpoloženje, ki je naklonjeno republikanskemu predsedniku in republikanskemu Kongresu. Prizadevajo si, da bi prišli na vlado tisti krogi, ki so z gospodarsko krizo in sledečim Rooseveltovim «New Dealom» (nova gospodarska politika) bili potisnjeni v ozadje. Da bi to dosegli, poudarjajo strah pred komunizmom Republikanci mečejo sedaj v en koš vse: komunizem. «New Deal», socializem in liberalizem.
Mislijo, da je zanje nastopila edinstvena priložnost, da ohranijo kapitalistični sistem. Značilno je, da se eden izmed najstarejših Rooseveltovih nasprotnikov politik Artur Krock zaveda, da je večina osebnosti, katerim o. čitajo komunizem, izmišljena in neveljavna, Napisal je:
«Zelo malo pristašev radikalov, ki So v dobi med Monakovim in koncem prvega leta Trumanove vlade stopili v državno službo, je bilo članov komunistične partije, a še manj jih je verjelo v blagoslov diktatorskih režimov. Vendar so bili vsi zelo kritični glede tega kam vodi kapitalistični sistem». Ta poslednji stavek obsega vse, kar se danes dogaja v Združenih državah in kar je tujini tako malo razumljivega. Gre za sramotenje celega zgodovinskega obdobja, za skrunitev vsega, kar je bilo ustvarjenega v po. slednjih 16 letih. Omenjajo pri tem, da so Rooseveltove liberalne reforme o-bvarovale Ameriko pred pogubo in pred nasilnimi pretresi, da se pa niso dotaknile temeljev kapitalističnega sistema.
Republikancem ne gre za kapitalistični sistem v tradicionalnem ameriškem smislu, ki je bil namreč usmerjen vedno proti monopolom, kartelom in trustom in ki je hotel biti naklonjen malim podjetnikom in trgovcem. Obstoj malih podjetnikov je da. nes v zdA zelo ogrožen, nikakor pa ne zaradi smernic «New Deala», ampak zaradi izkoriščevalskega delovanja kajitalističnih velepodjetij. Porast velikih podjetij je najbolj viden iz teh številk: v kemični industriji obvladajo tri največja podjetja 66% celotne proizvodnje; v rafinerijah petroleja 58%, v mesni industriji 43%, v industriji jekla 40%. To so tiste sile, ki izrabljajo strah pred komuniemom, da uničijo «New Deal» in socialne pridobitve Rooseveltovih časov.
Vztrajanje pri tej politiki bi imelo za Ameriko in za inozemsko politiko težke posledice. Republikanska stranka se namreč pod vodstvom Chapma-na Revercomba pripravlja, da bi v primeru zmage na novembrskih volitvah oddolžila Rooseveltovo in Trumanovo vlado, da sta krivi za razširitev političnega in gospodarskega vpliva Sovjetske zveze in da je prišlo do važnih sklepov na konferencah v Teheranu in v Jalti. Z drugimi besedami to pomeni, da hoče ta stranka, v kateri je poleg Revercomba še nekaj pomembnih republikanskih senatorjev, preiskati vso ameriško in inozemsko politiko od Hulla do Marshalla, kar bi imelo za posledico globoke zunanje in notranje politične pretrese. Ta na mera republikancev dokazuje, da bodo letošnje volitve mnogo važnejše za usodo Združenih držav in mnogih delov sveta, kot se je doslej mislilo. Trumanov nasprotnik pri volitvah ni samo Dewey, temveč tudi svet monopolov in kartelov.
Wallace pridobiva
Wallace je začrl 14. oktobra serijo radijskih govorov, v katerih razkrin-kuje republikance in demokrate. V
svojem prvem govoru je Wallace ponovno zahteval, da ZDA obnovijo razgovore s Sovjetsko zvezo in pozval a-meričane borbo proti ameriškim vojnim hujskačem. Wallace je dejal tudi, da so njegova pisma Stalinu in Stalinov odgovor vlila vsemu svetu upanje v mir, toda to upanje je propadlo zato, ker so ameriški vojni hujskači odbili Sovjetske predloge.
Vodja kampanje za izvolitev Walla-ca za predsednika ZDA je izjavil, da ameriško ljudstvo z navdušenjem sprejema Wallacove govore, ter da bo progresivna stranka v predvolilni kampanje znatno povečala število Wallaco-vih simpatizerjev. Glavni odbor progresivne stranke je že sporočil, da so v pet tisoč sindikalnih podružnicah osnovani odbori za izvolitev Wallaca za predsednika, Taylora pa za pod. predsednika ZDA.
Načrtno socialistično gospodarstvo SZ
nenehno dviga življenjski nivo sovjetskega ljudstva
Centralna statistična uprava pri ministrskem svetu ZSSR je izdala poro. čilo o rezultatih izvajanja državnega plana za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva v tretjem četrtletju gospodarske stalinske petleke, iz ko-terega je razvidno, da je bil plan izpolnjen s 107 odstotki. Naši čitatelji bodo lahko primerjali ta članek s člankom «Anglija je samo še...» in prišli sami do zaključkov o prednostih socialističnega gospodarstva za ljudske množice ter o prednostih Marshallovega plana za netilce nove vojne.
1.	Plan industrijske proizvodnje so
na področju posameznih ministrstev izpolnili v odstotkih takole:
Ministrstvo za kovinsko industrijo 113; ministrstvo za premogovno industrijo v zahodnih pokrajinah 103; ministrstvo za premogovno industrijo v vzhodnih pokrajinah 101; ministrstvo za pridobivanje nafte v južnih in zahodnih pokrajinah 106, ministrstvo za pridobivanje nafte v sovjetskih vzhodnih pokrajinah #12, ministrstvo za elektrarne 101; ministrstvo za ke_
mično industrijo 105, ministrstvo za elektroindustripo 117; ministrstvo za industrijo zveznih sredstev 103, ministrstvo za industrijo težkih strojev 109; ministrstvo za avtomobilsko in traktorsko industrijo 113: ministrstvo za industrijo orodnih strojev 109; min. za strojno industrijo in naprave 110; ministrstvo za industrijo gradbenih in cestnih strojev 119; ministstvo za industrijo prometnih strojev 119; ministrstvo stavbnega gradiva Z. S. S. R. 112; ministrstvo za lesno in papirniško industrijo ZSSR 109; ministrstvo za tekstilno industrijo ZSSR 107; ministrstvo za lahko industrijo ZSSR 107; ministstvo za ribištvo v zahodnih pokrajinah 85; ministrstvo za ribištvo v vzhodnih pokrajinah 85, ministrtstvo za mesno in mlekarniško industrijo 91; ministrstvo za živilsko industrijo 109; ministrstvo za lokalno industrijo in kurivo zveznih republik 109.
Proizvodni plan tretjega četrtletja vseh industrij in strok so izpolnili povprečno za 107%, naloge, ki jih je letošnji plan določil za industrijsko proizvodnjo v 9 mesecih, so prese-
ANGLIJA
je samo še nepotopljiva
letolonosilka za ameriške bombarderje
Angleška javnost in britanski tisk se začenjata počasi zavedati, da Marshallov načrt in ž njim povezane izgradnje zapadno-evrop-ske vojaške zveze ne prinašajo povečanja, temveč občutno znižanje življenjskega standarda angleškega ljudstva, povzročajo, da je britansko gospodarstvo povsem odvisno od ZDA, razkrajajo gospodarske stike med Veliko Britanijo in britanskimi dominioni in omogočajo da posegajo Američani v gospodarstvo angleških kolonij. Podvojena oborožitev, ki jo je prineslo izredno zasedanje angleškega parlamenta, bo ta proces samo pospešila. Kdo pa bo imel od tega korist, je pa javno priznal tednik «Tribù, ne», katerega solastnika sta gospodarski minister sir Stafford Cripps in zdravstveni minister Bevan. Mi. nister Bevan je v zadnji številki te revije trdil:	«Izredna oborožitev
lahko pomaga vladajočim krogom v Washingtonu za krajši čas odvrniti bližajočo se gospodarsko krizo». Velika Britanija, od katere zahtevajo ZDA, da postane vojni arzenal zanadnega bloka, mora prav s to oborožtvijo zaiti v gospodarsko krizo. Politično — gospodarski tednik «Economist» trdi v svojem komentarju o optimističnih željah ministra Crippsa v pogledu angleškega gospodarskega položaja, da tudi pri treznem študiju Cripp. sovega govora prihaja na dan, da se rezerve dolarjev in zlata bolj počasi zmanjšujejo, kar pa seveda še ni noben razlog za prevelik optimizem. To v najboljšem primeru lahko pomeni, da bi s takim tempom prišla angleška gospodarska katastrofa po 12 mesecih, medtem ko bi za lanskoletnim tempom prišla le za 6 mesecev. Ce bodo pa del Marshallove pomoči izdali za oboroževanje, se bo položaj seveda še zelo poslabšal. Ni prav nobenega dvoma o tem, da bodo del uvoženega blaga uporabljali v vojaške namene in kakor trdi londonski gospodarski dnevnik «Financial Times» bodo dobave aluminija iz zadnje ameriške pošiljke — proti prvotnemu načrtu — uporabili za proizvodnjo vojaških letal. Ker nakupuje Velika Britanija v smislu pogodbe z ZDA v ostalih državah za dolarje, ki jih je dobila v okviru Marshallovega plana, samo ono blago, ki ji ga ZDA ne morejo dobaviti, so seveda angleške možnosti trgovanja s Kanado zelo omejene in zato tudi niso prinesla pogajanja ministra Crippsa nobenih konkretnih rezultatov. Angleži so zelo nervozni zaradi ameriškega pritiska, da bi bile ustavljene re-paracijske demontale v Nemčiji in zaradi istočasno povečanih obrokov Marshallove pomoči anglo-ameri.ški okupacijski oblasti Nemčije, ker vidijo v tem dejstvu željo ZDA, da bi s pomočjo nemške konkurence izrinili Veliko Britanijo z nekaterih svetovnih tržišč. Zato ZDA spretno izrabljajo japonsko konkurenco,
ki jo angleški trgovci že zelo neprijetno čutijo v Južnoafriški uniji, kjer prodajajo Japonci volneno blago za 8 do 12 šilingov pri metru
Inflacesaurus - novi ekzemplar ameriške zoologije Osel je simbol demokratske stranke, slon pa je simbol republikanske strake.
ceneje od angleških izvoznikov. V pogledu angleških kolonij pa ZDA že javno posega v njihovo gospodarstvo in Evan Just, načelnik oddelka ameriškega zunanjega ministrstva za strategične surovine, je direktno javil, da mora biti gospo-
darstvo angleških kolonij zgrajeno v smislu ameriških strategičnih potreb.
2e od začetka Marshallove pomoči je postalo jasno, da ni njen cilj pomagati niti Veliki Britaniji niti ostalim Marshallovim državam, da bi se gospodarsko postavile na lastne noge, temveč' da bi postale še bolj odvisne od ZDA. Zato tudi ZDA dodeljujejo kar najmanj investicij in kar največ, konzumnega blaga. V prvih 5 mesecih Marshallovega plana je odpadlo na strojno opremo samo 39 milijonov dolarjev (3%) od celokupne pošiljke 1.292 milijonov dolarjev.
Izredno oboroževanje pa seveda ne bo prineslo Veliki Britaniji gospodarske koristi. «New Statesman and Nation», piše: Ce bo Velika Britanija uporabljala svoj industrijski potencial za povečanje vojne proizvodnje, bo prišla v tak položaj, da bo morala Živeti od podpor, ki jih bodo dale ZDA; s tem si bo sama uničila svoje gospodarstvo, zanemarila svojo industrijo, izgubila zaoceanske trge in se pomirila z žalostnim dejstvom, da bo v vsakem pogledu odvisna od ZDA. Potem bo — tako nadaljuje omenjeni list — Velika Britanija izgubila ves svoj politični vpliv in postala samo nevažen satelit ZDA. samo nepotopljiva nosilka ladij za ameriške bombarderje.
ALBANSKE OBLASTI
še naprej terorizirajo jugoslovanske državljane in vse one, ki se nočejo pridružiti klevetnički gonji proti Jugoslaviji
Note, v katerih je jugoslovanska vlada v zadnjem času opozarjala albansko vlado na njeno skrajno nekorektno postopanje do jugoslovanskih državljanov, niso imele uspehov in albanska vlada je šla mimo njih, kakor je šla mimo svečano podpisane pogodbe o prijateljstvu med republiko Jugoslavijo in Albanijo. V mednarodni praksi doslej nepoznano postopanje albanskih oblasti se je nadaljevalo in zavzelo take oblike, da je bila jugoslovanska vlada primorana znova opomniti albansko vlado in razkrinkati nakatera ozadja postopanja s jugoslovanskimi državljani
Jugoslovanski državljani v Albaniji namreč, ki so izrazili željo, da se vrnejo v domovino, so zadeli ob predložitvi potnih listov organom albanskih državnih oblastev zaradi izpolnitve potrebnih formalnosti glede repatriacije, na vrsto zaprek in težkoč, ki jim jih delajo pa v različnih oblikah in na razne načine organi albanskih oblasti.
Tako jih je dobilo v začetku avgusta t. 1. od 133 oseb. ki so konec julija vložile prošnje za vidiranje potnih listin, samo 50 vizume, medtem ko je od teh 50 samo enajstorica do-
bila pečat komisije, brez katerega po predpisih LR Albanije ni mogoče zapustiti albanskega ozemlja. Ostale o-sebe kljub ponovnim urgencam poslaništva FLR Jugoslavije v Tirani še do danes niso debile pečata albanske policije. Jugoslovanska nota navaja vrsto primerov šikan jugoslovanskih državljanov in poudarja namen albanske vlade, da s temi šika-nami izvaja na Jugoslovane pritisk, da se ne bi vrnili v domovino. Albanska vlada se pri tem poslužuje tudi nedovoljenih in pravno nedopustnih potvorb o državljanstvu. Pri takem stanju stvari, ugotavlja vlada FLRJ, nasprotujejo taki protipravni in samovoljni postopki vlade LR Albanije najelementarnejšim načelom mednarodnega prava in mednarodne prakse v odnosu državljanov do druge dežele. Vlada LR Albanije namerno brezobzirno krši pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, ki je bila sklenjena 9. julija 1946 med obema državama. Vlada F. L.R.J. opozarja albansko vlado, da bo mosila odgovornost za vse posledice, ki morejo nastati iz njenih tako neodgovornih in nedovoljenih postopkov.
gli za 6%. V prvih 9 mesecih letos je splošna industrijska proizvodnja presegla povprečno predvojno višino iz leta 1940 za 4%, septembra pa celo za 26%.
2.	Porast industrijeske proizvodnje
Proizvodnja najpomembnejših indù, strijskih strok se je v letošnjem tretjem četrtletju v primeri z lanskim tretjim četrtletjem povečala v odstotkih takole: lito železo 115, jeklo 125, valjano železo 125, železniške tračnice 119, premog 114, nafta 109, bencin 107, naravni plin 103, električna energija 115, velike lokomotive 138, tovorni vagoni za glavne proge 167, trolejbusi 398, tovorni avtomobili 192, avtobusi 117, statve 208, kmetijski stroji 209, kombajni 441, sintetični kavčuk 199, opeka 146 itd.
Plan za znižanje polne lastne cene so presegli. V devetih mesecih so prihranili nad 4 milijarde rubljev več kakor je bilo določeno.
3.	Kmetijstvo
V	primeri z lanskim letom se je povečala posejana površina na 13.3 milijona hektara. Splošni donos žita je dosegel povprečno višino leta 1940, po hektaru je pa bil nad predvojno ravnijo. Žetev je letos bolje napredovala kakor lani. Do 10. oktobra so posejali ozimino na površini 3 milj. ha, jesensko oranje je pa bilo končano na površini, ki jeza 10.6 milj. ha večja od lanske ob istem času. Stevi. lo živine se je v primeri s 1. septembrom lani povečalo takole: goveda za 22%, prašičev za 71%, drobnice za 15% in konj za 11 odstotkov.
4.	Blagovni železniški in rečni promet
Povprečno so na dan naložili na že. leznicah v tretjem čertletju 115% blaga v primeri z istim četrtletjem lani. Blagovni rečni promet se je povečal v primeri z lanskim letom za 27%. Kvartalni pa je bil izpolnjen za 107%.
5.	Porast investicijskih del
V	primeri s prvimi devetimi meseci lani znašajo letošnja investicijska dela v vsem narodnem gospodarstvu 126% Investicije v premogovni industriji znašajo 127%, v kovinski 126%, pri elektrarnah 117%, v strojni industriji 111%, v lahki in živilski industriji 113%, v prometu 113%, pri graditvi stanovanj, hiš 144%.
6.	Razširjenje blagovnega prometa
V	tretjem četrtletju se je nadalje razširila sovjetska trgovina. Prodaja živil in industrijskega blaga v državni in zadružni trgovini na drobno se je zelo povečala. Prodaja kruha se je v primeri z lanskim letom pov&. čala za 56%, ribijh konzerv za 20%, sladkorja za 92%, delikatesnega blaga za 41%, bombaževinastih tkanin za 53%, volnenih tkanin za 41% itd.
V	tem razdobju se je blago v zadružni trgovini in kolhoznih tržnicah sistematično pocenjevalo. Cene na za. družnem tržišču v mestih so se v primeri z drugim četrtletjem znižale za 13%, na kolhoznem tržišču pa za 24%.
7.	Porast števila delavcev in nameščencev ter naraščanje storilnosti
V	tretjem četrtletju se je število delavcev in nameščencev v primeri z lanskim letom povečalo za 2.400.000. Storilnost delavcev v industriji je narasla v primeri z lanskim tretjim četrtletjen za 11%. Plačilni fond v narodnem gospodarstvu se je povečal v primeri z lanskim letom za 9%. V tretjem četrtletju je končalo obrtne in železniške šole ter stopilo v industrijo, gradbeno stroko in promet
245.000	mladih kvalificiranih delavcev,
B.Vpis dijakov v višje šole in
tehnikume v letošnji jeseni
V	prvi semester višjih šol v tem šolskem letu je bilo sprejetih 188.000 dijakov ali 16% več kakor leta 1940.
V	prvi semester tehnikumov in drugih srednjih šol so v tem šolskem letu sprejeli 360.000 dijakov ali 9% več kakor 1940.
9. Obnova gospodarstva v pokrajinah, ki so bile okupirane
Industrijska proizvodnja se je v teh pokrajinah v primeri z lanskim letom povečala za 38%. Proizvodnja litega železa je narasla za 29%, jekla za 63%, kovanega železa za 53%, električne energije za 33%, cementa za 39% itd. V prvih devetih mesecih je znašala vrednost centraliziranih investicijskih del 13.200 milijonov rubljev. Zgradili in obnovil so 2.5 milijona kvadratnih metrov stanovanjske površine '■* mestih in 175.000 hiš v vaseh,
k
Po
KRONIKA I
o Tatovi so se spravili tudi na uboge novinarje. Ne dolgo od tega so ukradli športnemu novinarju Sonciniju prenosen pisalni stroj, te dni pa so odnesli športnemu novinarju Tulliju Stabile kolo.
O Razsodišče SHPZ je odstranilo iz glavnega odbora Bidovca Staneta in iz razsodišča Gombača Franca, ker sta kršila načelo nev-našanja spora med Informbirojem | In KPJ v, SHPZ, namesto da^bi to načelo branila.
O Pri Legi Nazionale, ki ima nalogo skrbeti za duhovni dvig njenih članov in za čistost italijanske kulture, se pečajo radi tudi z drugimi posli. Tako so odkrili, da so nekateri «glavarji» te ustanove vmešani v velike sleparije s sladkorjem, ki ga je Lega delila, ter da si je nekdo na ta račun kupil celo hišo. Najprej so hoteli oprati umazano perilo kar doma, toda škandal je bil prevelik in se ni dal več prikriti. Da bi rešili barko, so imenovali za komisarja Lege prof. Szombathelyja, ki naj bi rešil njen okrnjeni ugled. Glede izbire komisarja ni kaj reči, saj nosi «pristno» italijansko ime.
O Tudi odvetnik Pogassi je moral povedati, čeprav nekoliko kasno svoje mnenje, oziroma Vi-dalijevo, o ukazu 345 glede upravnih volitev. Prisiljeni spričo ustanovitve volivnih doborov so morali tudi vidalijevci zavzeti proti temu ukazu odklonilno stališče, čeprav so ga v začetku proslavljali kot nekako zmago demokratičnih sil. Zato je Pogassi sklical tiskovno konferenco in na njej nekam zelo hitro iztresel iz svojega rokava zbranim novinarjem vse, kar sedaj vsaj navidezno misli Viđali o vo-itvah, pardon, kar misli SIAU.
O Velik požar je izbruhnil v rafineriji IRCO in povzročil nad tri milijone lir škode. Junaštvu delavca Rožiča se je treba zahvaliti, da ni bila škoda mnogo večja. Ta je stekel skozi plamene in zaprli peči, ki bi se bile sicer vnele.
O Nezgode z avtomobili so v zadnjem času kaj pogoste. Taka nezgoda se je pripetila tudi Besednjaku Jakobu, njegovi ženi in dvema drugima potnikoma, ki sta bila z njima na izletu v Repenta-bru. Besednjakovemu avtu se je na nekem ovinku spodrsnilo in se je prevrnil. Vse štiri potnike so morali prepeljati v bolnišnico.
O Lovska nesreča se je pripetila pri Belem Križu nad Piranom. Ko je šel Ivan Floridan s svojimi prijateji na lov, se je enemu iz med njih Koreniki Pavlu, nena doma sprožila puška in izstrelek je zadel Floridana v stegno. Prepeljali so ga v bolnišnico v Izolo, od tu pa v Trst. Ker je Floridan izgubil mnogo krvi, je na bloku izdihnil. «Lavoratore» je takoj po--očal o «novem zločinu», ki naj bi ga bila izvršila «Babičeva klika».
O Novo ladjo «Ctranto» so v soboto splovili v ladedjelnici Fel-szegi v Miljah. Ladja ima 1100 ton in je bila zgrajena za paroplovno družbo Martinolich.
O Milijon lir si je prilastil policijski podinšpektor Jurij Cati-nelli s Kontovela. K temu dejanju ga je privedla prevelika zahtevnost njegove zaročenke, ki je ljubila lepa darila. Na sodišču so ga zašili za IS mesecev.
O Zaradi tedna prometna kampanje je moralo plačati globo 3118 Tržačanov. Od teh jih je plačalo globo 2663 prav spokorno, drugi pa so hudo protestirali. To je seveda lep uspeh. Letaš je bilo doslej 1020 cestnih nezgod, pri katerih je izgubilo življenje 24 ljudi.
O Tranzitni promet je bil odprt iz Avstrije in Češkoslovaške 15. oktobra na Bohinjski progi čez Repentabor in Opčine. Doslej je šel ves ta promet čez Trbiž.
O Zbor «Slavko Škamperle» je na turneji po Jugoslaviji. V Kragujevcu je tržaške goste sprejelo
10.000	prebivalcev Kragujevca.
O Novo trolejbusno svezo bodo otvorili med mestom in Zavlja-mi. Najprej bo vozil trolejbus s Portici di Chiozza preko ulice Sennino in novega predora do •rga Baiamontl.
tržaškem ozemlju
Volitve in osebne izhaznice
¥ gspredja lanlmula iržiiMe dsasokratične javnosti
15 septembra 1947 je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo in po tem datumu bi se razmere na Tržaškem ozemlju morale postopoma normalizirati v korist vsega tržaškega prebivalstva. Toda angloamerička VU zavlačuje in ovira uresničenje določb mirovne pogodbe. Toda ne samo to: izdaja nove ukrepe in določbe, ki kršijo mirovne pogodbe, ki omejujejo Slovencem s krvjo in po zakonu pridobljene pravice.
Nove osebne enojezične izkaznice v samo italijanskem jeziku grobo kršijo mirovno pogodbo, a an-glo-ameriška vojaška uprava dela v tem smislu dalje in se ne meni za številne proteste tržaškega Prebivalstva. Prav tako istoveti VU Tržačana z italijanskim državljanom. Po ustanovitvi Tržaškega ozemlja prebivalci tega teritorija niso več italijanski državljani, to VU prav dobro ve.
Angloamericani so si upali celo tako daleč, da so protipravno izdali prebivalcem Tržaškega ozemlja jugoslovanske cone nove osebne izkaznice anglo-ameriške cone, čeprav ti ne prebivajo in niso nikoli prebivali na ozemlju okupiranem po Angloameričanih.
Vojna uprava 'Jugoslovanske armade v Kopru je poslala Zavezniški vojaški upravi v Trstu pismo, kjer terja od ZVU pojasnilo zaradi izdajanja osebnih izkaznic prebivalstvu cone B Tržaškega o-zemlja.
Angloameriška vojaška uprava izrablja spor, ki je nastal v demokratičnih vrstah in izdaja ukrepe na škodo slovenskega prebivalstva ter tnko podpirana od izdajalskih klih oddaljuje Trst od svojega zaledja od naslonitve, na vzhodne na-predne države.
Značilno je, da je VU po sporu, ki je nastal med naprednim prebivalstvom razpisala volitve. Toda tudi pri tem je z odredbo 3.4.5. o sestavi volivnih imenikov zopet kršila mirovno pogodbo, ker daje volivno pravico vsem italijanskim in istrskim beguncem, ki imajo rezidenco z dne 15.IX. 1947 in seveda tudi italijansko državljanstvo.
Vsi tisti, predvsem Slovenci, ki so rojeni na tem ozemlju, ki pa so morali zaradi fašističnega preganjanja zapustiti svoje rodne kraje, pa zdaj nimajo pramce, da bi volili zastopnike v organe javne uprave.
Po odredbi 3.4.5. bi lahko najrazličnejši elementi, ki so prišli iz katerih koli špekulalivnihnamenovna naše ozemlje, mogli odločati o usodi našega naroda, kar bi brezpogojno piivedlo do reakcionarne
upnave v škodo večine tržaškega prebivalstva.
Na svoji konferenci 17. oktobra 1948 so zbrani delegati OF celotnega Tržaškega oze-mja ugotovili: da VU krši mirovno pogodbo in zahtevajo, da ukine odredbo 3.4.5. in izda novo, ki bo ustrezala statutu. Zahtevajo, da priznajo votivno pravico vsem tistim, ki so morali v času fašističnega terorja zapustiti Tržaško ozemlje. Zahtevajo,
da VU spoštuje mirovno pogodbo ter da preneha podpirati reakcionarne sile Tržaškega ozemlja na škodo demokratičnih sil.
In končno zahtevajo od VU, da da no osnovi občih državljanskih pravic in zakonov aktivno in pasivno volivno pravico vsem Slovencem na Tržaškem ozemlju ter s tem omogoči zastopivo tretjini prebivalstva Tržaškega ozemlja v vseh organih javne uprave.
SEISMO
iVančanke
Kakor da bi se to zgodilo včeraj, tako imam še živo pred očmi in v svojem srcu tisto noč, ko me je zbudil očetov trepetajoč in močan glas: «Naš Narodni dom gori!» Mama je planila iz postelje, stopila k oknu in se naslonila na okenski okvir. Skočila sem za njo in se je oklenila okoli pasu. Mama me je dvignila, me stisnila k sebi, tople solze so ji padale na mojo glavo. Se danes jih čutim — solze boleče in grenke, kakor da bi mami trgali srce iz prsi. Nisem pojmila kaj se dogaja, a po materinem bledem cbrazu in ihtenju, po očetovem razburjenem korakanju po sobi, po trepetanju in jokanju svojih sester in brata sem čutila, da se dogaja nekaj strašnega. Tako je bilo kakor takrat, ko je izdihnil nam tako dragi brat.
Kmalu po tisti grozni noči, ko so plameni razsevetljevali sv. Ivan, sem doumela — tisto noč so nam fašisti uničili naš Narodni dom, dom kjer smo Slovenci živeli svoje kulturno življenje, tisto hišo, ki so jo zgradili naši očetje s svojimi žulji, da bi mi njihovi otroci imeli streho, pod katero bi se izobraževali in kulturno živeli med drugimi narodi.
Fašisti so nam uničili naš Narodni dom, zavrli naše kulturno življenja za dolgo dobo petindvajsetih let.
Kadar koli sem v tistem času šla mimo našega bivšega doma, so mi takti plesne glasbe in fašistične pesmi povzročali v srcu nepopisno bolečino.
Po osvobodilni vojni pa smo srečni zopet stopili v svoj kulturni hram trdno odločeni, da postane in ostane za vedno naš kulturni dom.
Toda komaj dobra tri leta po zmagi nad fašisti so prav -tisti, katerim smo zaupali in s katerimi smo sodelovali, na najbolj surov, fašistični način terorizirali člane Slovenskega prosve. tneea društva in jih dejansko vrgli iz prosvetnega doma. Kakor da se je ponovila tista grozna noč, ko so pia. meni objemali naš Narodni dom, kakor da bi trgali naše telo — tako nam je bilo pri duši.
Ali se zaveda gospod Stane Bidovec,
podpredsednik prosvetnega društva pri Sv. Ivanu, da nosi moralno odgovornost za vse, kar se dogaja zdaj v našem kraju in mnogo tudi drugod?
Ali niso tisti ljudje, ki so kljubovali hudemu fašističnemu zatiranju, tisti, ki so se borili za narodno in socialno osvoboditev v zadnji vojni najbolj upravičeni, da razvijajo slovensko kulturo? Dobro se zavedajo, da bo kultura tržaških Slovencev uspevala le, če e tesno nazevana in povezana z vsem slovenskim narodom, s tistim narodom, ki gradi v svoji domovini močno kulturno in socialistično zrgadbo. Zato nočejo pljuvati na vse, kar je slovenskega.
In prav zato so ti ljudje edini pravi stebri slovenskega kulturnega življenja v svojem kraju.
Ne bojte se, tovariši prosvetnega društva Škamperle! Mi nismo nikoli bili in ne bomo šovinisti. To smo dokazali in dokazujemo venomer, vendar pa bomo branili svojo slovensko kulturo in niti plameni ne napadi nam tega ne bodo mogli preprečitil
SVETOIVANCANKA
Ta diagram je najlepši dokaz delovnega poleta in požrtvovalnosti ljudstva v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. lam se ljudstvo ni dalo motiti od nikakih klevet, temveč je trdo delalo in gradilo zadružne domove, šole, ceste, igrišča, itd.
V dvomesečnem tekmovanju so se najbolj izkazale vasi Boršt, Šmarje, Marezige, Cezarji, Vanganel, Buje itd.
ViDALUEVA OF o stanju SHPZ
Razne Vidalijeve formacije hočejo s svojimi izjavami preslepiti ljudstvo in to s takimi izjavami, ki so popolno, ma neutemeljene, čisto lažne, naravnost otročje.
Tako si tajništvo nove frakcionaške OF naenkrat lasti pravico, da «čisti» prilike v SHPZ, glavnemu odboru pa očita tiste pogreške, ki so bistvo samih Vidalijevih političnih skupin.
Glavni odbor SHPZ sestavljajo po večini samo stari preizkušeni prosvetni delavci, nekateri znani že izpred prve svetovne vojne, prav vsi pa borci in aktivisti v času osvobodilne borbe. Takoj po osvoboditvi so prav ti vse svoje sile posvetili izgradnji SHPZ in delali v njej vse do danes. Odbor v sedanji sestavi je bil izvoljen od delegatov prosvetnih društev na skupščini,
m HMia jason,
is lui poti Hiio sssMiPls tolime isie, kata je bolela
Nadaljevanje s 1. strani
te pravice posluževali. Slovenski nacionalisti so se dvignili z 1/6 na približno 1/4 volivnih upravičencev, socialisti pa so število svojih volivcev celo podvojili od 12% na 23%.
Iz omenjenih podatkov vidimo tudi, da je socialistična stranka dosegla največji uspeh, italijanska liberalna pa najnižji padec pri volitvah leta 1907. Ta uspeh socialistov je bil posledica tedanjega celotnega političnega položaja v Avstriji. Volivna reforma leta 1907. je bila v glavnem uspeh socialistične stranke in v borbi zanjo je ta stranka res mobilizirala široke ljudske množice. Volitve leta 1907 so bile v znamenju zmagoslavja socialistične stranke in zmedenosti v vrstah liberal, nega meščanstva, ki ga je predstavljala v Trstu predvsem italijanska liberalna stranka.
Buržoazija se je leta 1911 zopet o-krepila. V Trstu je liberalna stranka spet pridobila vrsto volivcev, ki so glasovali zanjo podkupljeni, prisiljeni ali pa pod vplivom silne propagande. Pri ocenjevanju volivnih rezulta-
tov v Trstu ne smemo nikoli pozabiti, da je bila italijanska nacionalistična stranka v Trstu gospodujoča stranka, da je bil v njenih rokah ves gospodarski in upravni aparat, ves glavni tisk. Tudi tedaj je tržaški magistrat vodil volivni upravni aparat in izkoriščal to dejstvo v svoje namene. Pri tem je seveda na vse načine potvarjal volivne imenike. Znano je, kako je morala na primer celo avstrijska vlada razveljaviti prvo popisovanje pri ljudskem štetju leta 1910, ker so ga ponaredili.
Kar se tiče socialne strukture so bili volivci italijanske liberalnonaeiona-listične stranke predvsem iz višjih volivnih razredov, kar nazorno kažejo občinske volitve. V občinskih volitvah so imeli liberalci v I. razredu 20% volivcev več kakor pa v IV., kar kaže, da je bilo težišče te stranke predvsem v višjih bogatejših slojih. Malomeščanstvo, ki so ga italijanski liberalci imenovali «trdnjavo italijanstva», je polagoma zapuščalo njih vrste in se pridruževalo socialistom. Zaradi vsega tega je jasno, zakaj so se «komoraši» (pristaši «Komore», kakor so tedaj i-menovali italijanske nacionaliste) kr-
čevito upirali splošni volivni pravici v občinskih volitvah; šlo jim je namreč za stolčke.
Krajevna razporeditev volivcev i-talijanske liberalne stranke kaže isto navezanost na premožnejše predele, kakor smo jo opazili po rezultatih za posamezne volivne razrede. Glavna 1-talijanska «komoraška» postojanka je bil južni del Novega mesta, torej ravno najbogatejšega mestnega okraja. Tu so bile pri obeh državnozborskih volitvah 1907 in 1911 sekcije z najvišjim odstotkom italijanskih liberalnih volivcev. V severnem delu Novega mesta so prevladovali prebivalci slovenske na. rodnosti nad Italijani, zato je bila tam tudi italijanska liberalna stranka šibkejša od slovenske. Druga velika postojanka italijanskih liberalcev je bila v drugem najbogatejšem mestnem okraju, v Novi mitnici. Italijanska liberalna stranka je bila močna , edino v enem revnem mestnem okraju, v Starem mestu, ker je tu prevladoval proletariat brez stalne službe. Nasprotno pa je bila v revnem okraju sv. Jakoba italijanska liberalna stranka zelo šibka, ker je tu prevladoval stalna zaposleni proletariat. Tudi okraj Sv. Vid kaže, da so v bogatem predelu prevladovali italijanski nacionalisti, v revnejšem južnem predelu pa socialisti in slovenski nacionalisti, ir	(Se nadaljuje)
ki je bila pred sporom v našem demokratičnem taboru. Kako je torej mogoče, kakor trdi tajništvo Vidalijeve OF, da se je SHPZ polastila «Babičeva klika», ko je vendar isti odbor deloval v korist ljudske prosvete pred razbijanjem naše enotnosti in dela tako še danes!
Prav nobenih blodnih idej noče širiti glavni odbor SHPZ, širiti ima namen le res pravo ljudsko prosveto v tistih postojankah — prosvetnih društvih — ki so bile od ustanovitve S.H. P.Z. postojanke Siovensko-hrvatske kulture.
Kako more trditi tajništvo Vidalijeve OF, da so člani glavnega odbora vnašali spor med prosvetna društva, ko vsi dobro vemo, da je glavni odbor uporabil vsa sredstva, da ostane prosvetna organizacija izven spora ter da je skušal sodelovati še naprej z drugimi demokratičnimi organizacijami, bil pa pri tem vedno izzigran od Vidalijevih pristašev. Mnoge prireditve, ki bi po svojem značaju morale ostati iznad spora, so za. radi izpadov govornikov iz Vidalije-vega tabora izzvenela čisto, drugače. (Bazoviška proslava).
O vsem tem kar trdimo imamo mi konkretne primeri in lahko vse pod. krepimo z imeni.Naj navede tajništvo Vidalijeve OF le en sam stvaren dokaz v podkrepitev svojih Izjav!
Cisto naravno je, da SHPZ ne more imeti stikov z Vidalijevo OF, ker je ta nova OF nastala kot posledica spora. SHPZ pa se hoče in mora naslad njati in opirati na OF, ki je bila ustanovljena že leta 1941 In kateri se je Babič takoj ob ustanovitvi prM ključih (Torej ni nikaka nova Babičeva OF, temveč stara na trdnih to. meljih zgrajena in v borbi preizkušena Osvobodilna fronta vsega slovenskega naroda).
Naj bodo prepričani gospodje pri Vidalijevi OF, da bo SHPZ vodila dosledno nevtralno politiko v korist slovenskemu ljudstvu in napredni kulturi vse kakor je delala do zdaj in da ne bo prav nikomur dovolila, da bo veliko zgradbo tolikokrat ovirane slo. venske kul ture porušil — niti fašistom niti Vidalijevf lažni Osvobodilni fronti.
Fašisti ne smejo v tovarne
odpusti delavcev pa morajo prenehati!
Minula so komaj tri leta od konca vojne, vsi imajo še živo v .spominu vsa fašistična in nacistična grozodijstva in vendar fašisti že povsod smelo dvigajo svoje glave. V.se to se dogaja zato, ker potrebujejo imperialisti zvestih hlapcev v tvoji gonji proti državam ljudsice Hemocracije in proti Sovjetski zvezi. Kar pa se dogaja po svetu, to ima svoj takojšen odraz tudi v Vrstu.
Tu so ostali na svojih starih mestih mnogi fašisti, le malce so se potuhnili. Nekaj so jih zaradi dostojnosti in da pokažejo svoj «antifašizem» sicer epurirali, sedaj pa jih počasi vračajo na njihova stara mesta.
Pretekle dni so poskusili pri bolniški blagajni in v tovarni strojev. Ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic je javilo notranji komisiji in tovarniškemu odboru, da bo zopet sprejelo v službo 7 obra-
tovodij v tovarno strojev in tri-obraiovpdje v ladjedelnico Sv. Marka z izgovorom, da so jirn nujno potrebni zaradi njihove strokovne izvezhanosti.
Pri bolniški blagajni so na podlagi navodil iz njenega glavnega vodstva v Rimu odpustili 19 uradnikov, ki so presegli 65 let starosti. Službeni pravilnik bolniške blagajne v Trstu sploh ne vsebuje tega določila in bolniška blagajna ne bi smela biti več odvisna od svoje centrale v Rimu, saj Trst ne pripada več Italiji. Kljub temu pa se je ravnatelj bolniške blagajne podvizal in takoj izvedel ukaze iz Rima. Vse to je storil, ker hoče namestiti mnogo fašistov, ki so bili epurirani in ki bi jih tudi v Rimu radi videli ponovno na visokih mestih n upravi bolniške blagajne.
Med temi ljudmi so biv.ši skva-dristi, oficirji črnih brigad, repu-
blikam, major fašistične milice, nekaj federalov itd. Sprejeti pa nameravajo v službo po ukazu iz Rima tudi Di Drusca Maria, skva-drista in majorja republikanske vojske, ki je star nad 65 let in bi morala odredba o starostni dobi, zaradi katere so odpustili iz službe omenjene uradnike, veljati torej tudi zanj.
Ce pojde stvar gladko pri bolniški blagajni, pa so se zmotili v ravnateljstvu Združenih jadranskih ladjedelnic. Ko so tam delavci Zvedeli o nameravani namestitivi epurivanih fašističnih priganjačev, ki so delavce zatirali in pn-eganjali ves čas fašizma, so začeli stavkati v vseh onih oddelkih, kamor nameravajo poslati na delo te priganjače. Ravnateljstvo je postalo zaskrbljeno in je pozvalo tovarniški odbor in nostranjo komisijo v tovarni strojev, da prevzameta vodstvo stavkej Izjavilo je tudi, da
je pripravljeno pričeti pogajanja, če se delavci zopet vrnejo na delo. Tovarniški odbor in notranja komisija pa sta odgovorila ravnateljstvu, da so delavci začeli stavko na svojo pobudo in da jo zato tudi sami vodijo. Ravnateljstvo najbolj jezi dejstvo, da so to pot vsi delavci složni ne glede na sindikalno pripadnost.
Delavci so tembolj razburjeni, ker ravnateljstvo istočasno sprejema na delo fašiste in hoče odpustiti večje število delavcev. Delavce, ki so dosegli 65 let starosti nagovarjajo namreč, da bi prostovoljno zapustiti delo ter jim oblp-bljajo odpravnino, ki bo znašala vrednost 1200 delovnih ur. Z denarjem bi radi prepričali delavce, da bi se sami odpovedovali delu ter tako slabili njih borbenost.
Grožnje z odpuščanjem pa niso omejene le na tovarno strojev. V arsenalu so odpustili 165 delavcev, od katerih je 91 družinskih glavarjev; vse to, ker pravijo, da nimajo dela. Poleg tega pa bodo ostali deianci delali le po 24 ur na teden. In vendar je bil Trst ravno sedaj vključen v Marshallov plan, ki naj bi po pisanju reakcionarnih listov, zagotovil tržaški la-djedelniški industriji mnogo naročil.
Vsi ti dogodki silijo delavce, da se odločno uprejo vsem poskusom nameščanja fašistov v tovarnah ter poskusom odpuščania delavcev, ki naj bi jim napravil prostor, če ne bodo znale sindikalne organizacija odločno nastopiti, si bodo morali pomagati delava sami.
«Unità Operaia» je 15. t_ m. objavila članek pod naslovom «Situazione in zona B - li trattamento degli operai». Članek je spisal «poseben» dopisnik in nanizal v njem celo kopico laži, kakor je to pač v navadi v Vida-jijevi skupini.
S člankarjem se ne bomo spuščali v načelno polemiko o ljudski oblasti, kajti njegovi argumenti so tako privlečeni za lase, da sam sebe tolče po glavi. Opozoriti hočemo le na nekaj Stavkov tega članka. Clankar pravi:
«Po treh letih uprave, ki bi morala biti ljudska, se zaradi zgrešene gospodarske politike kljub žrtvam delavcev njih življenjski pogoji slabšajo, naaiesto da bi se izboljšali. Osem tednov so zaman čakali dodelitve mesa, možnosti nakupa živil postajajo vedno manjše tudi v primeri s preteklimi leti».
«Odpor, ki ga nudijo delavci v coni B voditeljem oblasti, ki so na liniji CK KPJ, je te voditelje tako razkačil, da se znašajo zlasti nad delavcem, zaposlenimi v Trstu. Od teh delavcev zahtevajo, da izročijo 10.000 metrolir v zameno za 5.000 jugolir».
S temi trditvami postavlja «Unità Operaia!) samo sebe na laž. Ko še ni bila na isti limiji z «Voce Libera» je pisala drugače.
Nekdaj ia sedaj
21. maja 1948 je «Unità Operaia» objavila odprto pismo Delavski zbornici o vprašanju zamenjave metrolir 2a jugolire, kjer pravi med ostalim:
«Vaše pismo z dine 11. maja je novo obrekovanje ljudske oblasti in poskus, žmanjšati važnost dejanskih pridobitev delavcev in je zato v skladu z vašo določeno funkcijo agentov med-, narodnega imperializma ia domačih reakcionarnih delodajalcev».
«Sindikati vedo, (Ja je treba obnoviti gospodarstvo, da je treba obnavljati, da se je treba boriti proti težko-čam, ki jih ustvarjajo imperialisti in Stare vladajoče klike».
«Male skupine delavcev, ki so ' zaposleni in zaslužijo denar v Trstu, kupujejo pa živila v coni B v Kopru, Izoli in drugod, ne morejo zahtevati, ga jih delno vzdržujejo na račun v-sega ostalega prebivalstva. Zato imamo ukrep okrožnega odbora ljudske oblasti, zamenjati del mezde, ki jo ti delavci dobijo v Trstu v italijanskih i^rrah, za pravičnega in ustrezajočega interesom vsega prebivalstva cone B, kakor tudi prizadetih delavcev samih in njihovih družin».
To pisanje «Unità Operaia» je najboljši odgovor sedanjemu pisanju gle-jtte vprašanja zamenjave italijanskih lir. Zato bi bil odveč vsak komentar, Saj so uredniki pri tem listu isti, ki So bili tedaj, le da imajo, kot kaže, želo kratek spomin.
Poglejmo, kaj pa je «Unità Operaia» fiisala v vprašanju preskrbe 18. junija, to je tik pred objavo resolucije In-formbiroja. V polemiki z Delavsko zbornico v zvezi s poročilom o položaju v coni B, ki ga je ta poslala Svetovni sindikalni zvezi, pravi «da Bo podatki Delavske zbornice falsifi-ficani» ter piše:
kJugolira ima dejansko kupno moč Baconi, kj^j je jf obtoku. Y nasprotju
Pelarci r Istrskem ekrežiu
In dvefe cbrasev «Vnllà Operala»
z lažnimi trditvami Delavske zbornice dobijo potrošniki v coni B na nakaznice več blaga kot potrošniki v coni A. Cena racioniranim potrebščinam je za 60% nižja od cene v Trstu.
Nato prinaša razpredelnico s sledečimi podatki: Težki delavci dobe na dan 430 gr. kruha ali 9750 gr. krušne moke na mesec. Dalje 4.800 gr. koruzne moke, 1200 gr. maščob, 1000 gr. sladkorja, 3000 gr. mesa in 150 gr. kave na mesec.
Srednji delavci: 300 gr. kruha na dan ali 6700 gr. krušne moke na mesec; dalje 3350 gr. koruzne moke. 1100 gr. masti, 900 gr. sladkorja, 2500 gr. mesa in 100 gr. kave na mesec.
Lahki delavci 230 gr. kruha na dan ali 5200 gr. krušne moke na mesec; nadalje 2600 gr. koruzne moke, 1000 gr. maščob, 800 gr. sladkorja, 2000 gr. mesa, 100 gr. kave na mesec.
Vse to so. številke, ki jih je takrat objavila sama «Unità Operaia». In številke so najboljši argumenti. Takrat je bilo pisanje glasil Delavske zbornice za glasilo Enotnih sindikatov še lažno, sedaj pa, ko se se pobratili z italijanskimi šovinisti, je postalo to pisanje gola resnica.
Ce je to načelnost, o kateri govorijo, tedaj se ne smemo več ničemur čuditi.
Od 18. junija pa so se razmere de-
lavcev v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja še zboljšale, ne pa poslabšale, kot piše sedaj «Unità Operaia». Ker so najzgovornejši argument številke, bo najbolje, da urednikom tega lista s točnimi podatki pokažemo dejansko stanje v Istri.
Sedaj dobe lahki delavci 400 gr. kruha na dan ali 9,300 krušne moke na mesec, I kg koruzne moke, 1 kg maščob, l kg sladkorja, 2 kg mesa, 1 kg pšeničnega zdroba ali bele moke, 300 gr. mila, 1 kg fižola ali ječme, na, 1 kg testenin ali bele moke, 100 gr. kave.
Srednji delavci: 500 gr. kruha na dan ali 11,625 kg krušne moke na mesec, 2 kg koruze, 1,100 kg maščob, 1,20 kg sladkorja, 2,50 kg mesa, 1 kg pšeničnega zdroba ali bele moke, 300 gr. mila, 2 kg fižola ali ječmena, 2 kg testenin ali bele moke, 100 gr. kave.
Težki delavci: 700 gr. kruha na dan ali 16,275 krušne moke na mesec, 1,20 kg maščob, 1,50 kg sladkorja, 3 kg mesa, 2 kg zdroba ali bele moke, 300 gr. mila, 2 kg fižola ali ječmena, 3 kg testenin ali bele moke, 150 gr. kave.
Kar se cen tiče so naslednje: krušna moka po 21 lir, bela moka 39 lir, koruzna moka 20 lir, olje 151 lir, mast 232 lir, ječmen 37 lir, fižol
41 lir. Ud.
Za oblačila dobe težki delavci 160 točk, lahki in srednji pa 140 točk. Za najboljšo obleko je treba 14 točk za meter, za blago za srajce 4 točk za meter itd.
To pa še ni vse, kar dobe delavci. Zanje skrbijo tudi sindikati, ki so pred kratkim razdelili v okrožju 100 stotov krompirja, 100 hi vina, 14 vagonov drv, 4 stote pralnega mila, 700 kosov toaletnega mila, 30 ton koksa, 150 delovnih oblek po znižani ceni.
Meso je bilo redno v prodaji, manjkalo je le dva tedna in ne osem, kot piše «Unità Operaia». Zaradi obilnega pridelka krme je ljudska oblast namreč poskrbela, da se v Istrskem okrožju, kjer živina še primanjkuje, zakolje čim manj glav, da se stanje živinoreje popravi. To pa je v interesu vseh istrskih delavcev in kmetov. Zato uvažajo sedaj meso iz Jugoslavije in so nastale nekatere težko-če pri prevozu, ki pa so bile odpravljene in odslej prihaja meso redno na trg. Omeniti pa moramo, da je bilo ravno takrat, ko je primanjkovalo mesa, toliko rib, da so se jih vsi naravnost preobjedli in da torej ni nihče trpel zaradi pomanjkanja mesa.
Takšna so dejstva in «Unità Operaia» jih ne bo mogla predrugačiti z vsem svojim potvarjanjem
KDO
SINDIKALNO
Sedanje vodstvo Enotnih sindikatov je ponovno pokazalo, da so mu na poti vsi oni, ki -zagovarjajo linijo neizprosne razredne borbe. Temu vodstvu ni bilo dovolj, da je dosledne borce vrglo iz izvršnega in glavnega odbora Enotnih sindikatov, sedaj so jih vrgli celo iz sindikata samega.
Preteklo soboto se ja sestal glavni odbor Zveze enotnih sindikatov. Na tej seji so člani glavnega odbora Fra-novič Stanko, dr. Stepančič Lojze in Peric Marija podali izjavo, v kateri obsojajo delovanje sedanjega glavnega odbora Zveze enotnih sindikatov ter njegov oportunizem. To je Destradija in njegove pajdaše tako razkačilo, da so sklenili, da se izključijo iz Enotnih sindikatov in osramote pred vsem de-lavstom Bukovec Ivan — Vojmir, Fra-novič Stanko — Sergej, Peric Marija, Luxa Giordano, Reschitz Alma, Dimi. nič Stanko in Turkovič Ivan. Poleg tega je glavni odbor sklenil, da se preuči delovanje dr. Stepančiča, Mau-leja in Drasicha ter se morebiti tudi izključijo iz Enotnih sindikatov, kakor tudi vsi oni, ki bi v bodočnosti ne bili složni z novo linijo ES.
RUSI
ENOTNOST?
Izključitev vseh teh tovarišev iz Enotnih sindikatov je najbiljši dokaz, da ni v Enotnih sindikatih sedaj več dovoljeno nikomur, da izrazi svoje mnenje, temveč da se morajo vsi po. koravati navodilom Vidalija, Radicha in Destradija ter oportunistične klike, ki se zbira okoli njih in sramotno izdaja interese tržaškega proletariata. Vse to je seveda v popolnem nasprotju s statutom Enotnih sindikatov, ki so nestrankarska organizacija. Ce primerjamo fanatično stališče sedanjih 'sindikalnih voditeljev z njihovim klečeplazenjem nasproti Delavski zbornici, tedaj nam postaja še bolj jasno vse njihovo izdajstvo. Ravno v sindikatih je ves oportunizem Vida-lijeve skupine najbolj na dlani, kajti tu je treba reševati konkretna vprašanja in ni mogoče dolgo časa slepomišiti z revolucionarnimi frazami.
Izjava omenjenih tovarišev, članov glavnega odvora ES ugotavlja, da je prišlo v Enotnih sindikatih do zelo težkih dogodkov, ki so pretresli te. melje, na katerih je slonel ces politično - ideološko - organizacijski in upravni sestav teh sindikatov. Vzroki
tega položaja so v dejstvu, da so hoteli nekateri voditelji vnesli v sindikate ideološki spor, ki je nastal med Informbirojem in KPJ, ‘ ki nima nič opraviti s položajem naših sindikatov.
Dejstva dokazujejo, da to ni bilo v interesu -delavcev Vse to se je zgodilo na podlagi dobro izdelanega načrta za dezorganiziranje delavcev in njiho. vega razrednega sindikata v izključnem interesu njihovih razrednih sovražnikov, ki šo kaj takega želeli in ki so to tudi mnogokrat skušali napraviti s pomočjo fašističnih tolp in policije.
Naš razredni sindikat se ruši in zavzema značaj sociinodemokratične-ga sindikata. K temu je mnogo pri pomoglo kooptiranje v izvršilni odbor Radicha, zagovornika najslabše vrste sindikalne linije. Po drugi strani pa je Izključitev iz izvršilnega odbora raznih tovarišev, zvestih pristašev razredne bornebe linije dokaz, da hočejo sedanji voditelji ES izvesti to, kar sovražnikom ni vsa tri leta uspelo: razbiti naš razredni sindikat. Najlepši primer nove linije je ravno oportunistični način, borbe proti povišanju cen
Omenjeni tovariši zaključujejo svojo izjavo z zahtevo, da se izključeni tovariši zopet sprejmejo v vodstvo ES, da se da sindikatu zopet značaj pravega razrednega sindikata delavcev in da se zastavijo vse sile, da pride do enotosti vseh delavcev.
Zapiski
na
robu
Zakaj na robu? Zakaj ne na vidnejšen mestu in pod drugačnim naslovom? Iako se boste spraševali dragi čitatelji, tako boste menili Skedenjci.
Kaj naj vam odgovorim? Ce bi ne bilo zato, da se ob nedeljskih škedenjskih dogodkih pomenimo nekaj o človeški morali, o človeškem dostojanstvu, nekaj o poštenju in končno tudi o internacionalizmu, bi se morda sploh ne spominjali stvari, ker je pač vsakemu človeku, ki je človek, nerodno pisati o nečloveštvu in o nemoralnosti nekaterih.
Toda ker vidalijevcev ne samo, da ni sram nedeljskih orgij, temveč celo opravičujejo postopanje svojih najetih pretepačev iz vseh mestnih kotov in te istovetijo s poštenimi Skedenjci in poštenimi demokrati spirti, je treba vendarle postaviti dogodke v luč resnice, da se ne bo kakšnemu pisunu pri «Lavoratoru» in še komu zdelo, da lahko meče na tržaške Slovence ves gnoj, ki ga proizvajajo y svojih glavah.
preidimo k nekaterim dejstvom:
Ko pišejo o vandalskem početju svojih pretepačev v Skednju, obmetavajo Lavoratorejevi pisuni aktiviste in člane OF, ki so ostali zvesti svojemu programu, s tatovi in s fašisti, da tudi s fašisti. Toda povedati je treba, da je takrat, ko je velika večina nedeljskih škedenjskih zborovalcev QF že davno nastopila pot, ki jo je OF zastavila, še prenekateeri sedanji Lavoratorejev pisun nosil v žepu fašistično legitimacijo (saj je moral tudi sam priznati) in da se najde med «uglednimi» Lavo ralorejevimi pisuni tudi tak, ki je v času Narodno osvobodilne borbe bil v Ljubljani italijanski okupator.
Toliko mimogrede o človeški morali. K poglavju morale pa spada tudi lažnivost in Lavoratorejevi pisuni so s to čednostjo» bogato obdarjeni, sicer ne bi mogli med kopico drugih laži trditi, da je nedeljske orgije v Skeduju prirejalo slovensko ške-denjsko prebivalstvo. Zaradi resnice in Skedenjcem v čast in ponos je treba povedati, da imajo v svoji sredi le 4 ali 5 izmečkov tipa Viđali et Comp. Lavorato-rejevim pisunom pa da so bili Skedenjci v nedeljo ali med zborovalci OF ali doma, močna skupina Skedenjcev pa je bila jo je ljudstvo, kot beremo v slovenskih listih, navdušeno speje-malo.
O človeškem dostojanstvu je snovi v zvezi $ škedenjskim «podvigom» vidalijevskih pretepačev, preveč, zato samo tole: Okrog 9. ure ja na glavni ulici proti Domu kulture stala gruča Skedenjcem nepoznanih žensk, mladih in starih. Ko go prihajaali posamezni, je omenjena gruča žensk privzdigovala krila in kazala svoje neimenovane dele, istočasno po ostudno kričala in pljuvala na delegate. Kaj menite, ali morejo kaj takega početi ljudje, ki so pošteni in ki niso že popolnoma pogreznjeni v nemoralnost ulice Cavana in moralno pokvarjenost Vidalijevega kroga?
Delegatom OF, ki so šli vsi že zkozi ogenj Narodno osvobodilne borbe, je Vidalijeva- drhal vpila tudi «nacionalisti«.
Vidalijevci so zasedli v nedeljo vse «strateške» točke in so z gornjega dvorišča nad dvorano metali skozi okno tudi kamenje in vodo. Med njimi je bila tudi znana strupenjača Jole. Iz te dične družbe, ki je opazila v dvorani slovensko zastavo, je bilo slišati tudi vzklik: «Anche la bandiera s’ciava iga».
Ra ne mislite, da je to nacionalizem ali celo šovinizem! Ne. to je najčistejši «internacionalizem», in sicer — znamke Viđali.
Seveda, nacionalisti smo mi.
Iz republik Jugoslavije
Pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ
PO USTVARJENIH POGOJIH
BO JUGOSLOVANSKA MLADINA TUDI ORGANIZACIJSKO ZDRUŽENA
Ob četrti obletnici
osvoboditve Beograda
l>ne 20. oktobra pred štirimi leti je bil osvobojen Beograd po junaških e. dinicah Jugoslovanske narodnoosvobo-bodilne vojske in ob pomoči bratske Rdeče armade. Bitka sama je trajala 7 dni.
Važnost te velike zgodovinske zmage jugoslovanskih narodov, ki so se uprli okupatorju in pričeli biti krvav boj za osvoboditev, in ki so jo dosegli s pomočjo bratskega sovjetskega ljudstva, obstoja v dejstvu, ki je prišlo takrat do izraza: v veliki ljubezni jugoslovanskih narodov do narodov Z. S.S.R. Tako predstavlja ta dan trajni simbol neporuSljivega bratstva narodov Jugoslavije z narodi Sovjetske zveze.
Beograd ima danes sijajne možnosti za socialistični razvoj. Te možnosti pa so nastale predvsem zaradi zmage velike socialistične oktobrske revolucije ter zmage jugoslovanskih narodov v narodno osvobodilni vojni.
KRONIKA
O Vojaški invalidi so imeli v
Beogradu svoj drugi kongres.Znje. ga so pozvali vse vojaške invalide Jugoslavije naj še bolj vztrajno In predano zastavijo vse napore za vključevanje v vseljudski proces ustvarjalnosti in naj se pod vodstvom KPJ še odločneje borijo za odstrajevanje vseh ovir in težav na poti socialistične gradnje Jugoslavije.
O Po vsej Sloveniji volijo žene nove odbore AFZ, tako da bo z volitvami njihova organizacija .še oolj utrjena.
O Josip Cazi, član Izvršnega od. bora Ljudske fronte Jugoslavije je bil imenovan za novega ministra za lahko industrijo v vladi FLRJ.
Zapiski na robu
(Nadaljevanje s 5. strani)
Evo novega dokaza. Neka tovarišica, ki so ji nasilno preprečili, da bi prišla V zborovalno dvorano, je morala poslušati najrazličnejše izbrane psovke. Iznašali so ji tudi dokaze, da je. nacionalistka. Neki duhovit branilec «internacionalizma» ji je zabrusil «Tudi na tvoji obleki se pozna, da si nacionalistka». Tovarišica je imela namreč na svoji obleki uvezene motive iz narodne ornamentike.
Joj, v kakšno družbo si zašel Riko Malalan! Joj na kakšen nivo «načelnosti» si padla vida-lijevska banda, da, samo še banda!
Borba za združitev mladega rodu Jugoslavije traja že deset let. Prešla je tri faze. Prva je pomenila borbo delavske, kmečke in napredne inteligenčne mladine proti reakcionarnim režimom stare Jugoslavije, druga borbo mladega rodu proti tujim osvajalcem in izdajalski buržoaziji, tretja, sedanja pa pomeni borbo iste mladine za
socialistično preobrazbo Jugoslavije.
Sedanja združitev SKOJ-a z Ljudsko mladino Jugoslavije ni nikako na-ključe. Pripavljala se je v obeh fazah, toda končno uresničenje je možno šele sedaj, ko so si jugoslovanski ljudje zadali nalogo, da uničijo razredno izko. riščanje in tako u resničijo moralno -politično enotnost s
trdnim družbenim, idejnim in političnim temeljem.
Enotnost mladine je prišla do izraza v
gigantskem delu jugoslovanske mladine.
Brez tega ne bi bilo mogoče zgraditi leta 1946 proge Brčko-Banoviči in Posavskega prekopa niti mobilizirati poleti leta 1947 280.000 mladincev iz vse države, zgraditi proge Samac - Sa. rajevo, tovarne v Železniku ter 68 velikih objektov, tako da znaša vrednost del preteklih dveh let z onimi, letos
11.660 milijonov dinarjev,
pri tem pa ni všteta vrednost del
400.000	mladincev, ki so letos delali pri raznih prostovoljnih delih.
Tudi za četrti kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki se je pričel prejšnji torek v Beogradu se je mladina pripravljala s predkongresnim tekmovanjem, v dneh kongresa pa je z njim nadaljevala in je samo v Ljubljani opravila
37.382 delovnih ur v dveh dneh.
Vse to dokazuje, kakor je izjavil član Politbiroja CKKPJ Milovan DjL las, da «se politična zavest naših ljudi hitro dviga, da postajajo v borbi novi ljudje z novimi nazori, z novim odnosom do dela in do države, da si hitro osvajajo ideologijo marksizma-leninizma». In potem je razložil, odkod prihaja vsa ta volja ljudi nove Jugoslavije: «Ta zavest je nastala v borbi, razvija se v borbi in
zajema vedno širše množice*.
Njena politična moč se zrcali v sodelovanju in aktivnosti članov pri socialistični graditvi države. Tovariš Neoričič je dejal: «Ljudska mladina je nova šola socialističnega
vzgajanja jugoslovanske mladine
Nadaljeval je: «Na liniji tolmačenja resolucije Informbiroja in kritike naše partije so se v državah ljudskih demokracij pojavili «specialisti» za odkrivanje grehov LMJ. Začeli so nam pripisovati slabosti, ki jih imajo v svojih organizacijah, in nas obtoževali za te slabosti». «Poleg drugega so si izmislili tudi to, da smo mi krivi, če niso vzdrževali zvez z mladino ZSSR, kar trdijo mladinski voditelji Romunije in Albanije». Vse to ni nič res in so sami izgovori. Jugoslovansko mladino obtožujejo nacio. nalizma, toda jugoslovanska mladina ima dovolj dokazav za svoje delo. Tovariš Neoričič je med drugimi naštel naslednja dejstva:
«Pri gradnji naših železnic je sodelovalo 98 brigad iz inozemstva z 9.079 brigadirji. Naša mladina je poslala v druge države 8 brigad s 1.390 brigadi-
rji. Doslej smo izpolnili vse svoje naloge, ki smo jih imeli do
Svetovne federacije demokratične mladine
in Sveta mladine balkanskih držav. Ali torej ti podatki govore o «nacionalizmu» LMJ?»
Tovariš Neoričič je odgovoril vsem tem ljudem in dejal: «Naši narodi in naša mladina bodo s svojim delom pri graditvi naše socialistične države dokazali vsem našim «kritikom», da niso imeli prav.
Na kongresu je govoril maršal Tito, katerega je mladina navdušeno pozdravila in prekinjala v njegovem govoru z viharnimi aplavzi. Ko je go.
voril o zgodovini SKOJ-a je dejal, da «so brezštevilna junaška dela jugoslovanskih mladih komunistov».
Prešel je na V. kongres KPJ in govoril o zgodovinskem sklepu, da se komunistična mladina tudi organizacijsko združi z LMJ.
Danes ni več prostora za dve ali tri organizacije. Danes je razvoj Jugoslavije prišel tako daleč, da morajo biti mlade generacije združene v eni splošni organizaciji ljudske mladine,
ki ima ideološko podlago komunistične mladine in je pod vodstvom Komunistične partije. Vi pa, mladi komunisti, morate storiti vse, da boste vsadili vse tisto, kar ste dosegli z dolgotrajno borbo, v srce vseh naših mladincev!
«Mi ne likvidiramo SKOJ-a kot tak. Snega, ne likvidiramo komunistične mladine kot takšne, temveč jo v velikanskem obsegu
širimo
formalno, ker je tudi v resnici danes naša mladina vredna biti komunistična mladina. Zato tu ne gre zdaj za ime, temveč za vsebino. To vsebino imate, vaša naloga pa je, da jo izpopolnjujete, da bo naša ljudska mladina vredna stopati pod vodstvom Komunistične partije, pod zastavo Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, v izgradnji socializma v naši državi, da bo internaciona-listična v polnem smislu te besede, da bodo vsi takšni, kot ste bili vi, kakršni ste in kakršni morajo biti vsi mladinci današnje Jugoslavije».
Nato je maršal Tito
izročil red narodnega heroja
Mladina pomag a v opekarnah
Življenje koščka slovenske zemlje
Hi;LA KRAJINA
je šla prva na novo pot
Pastrano dolina, dno nekdanjega 'jezera, ki sc je pogreznilo v davnih časih, na eni strani svetlikajoča se Kolpa in na drugi Gorjanci kot skrajni meji — to je Bela Krajina, deželica kjer poje narodna pesem da sezidal si bom vinski hram sredi med vinogradom.
V 19. stoletju so bili vsi belokranjski griči en sam vinograd. Uni. čila jih je povsem in v kratkem času trtna uš. Današnji vinogradi so bili vsi na novo zasajeni v začetku tega stoletja, le tu in tam najdemo še kako staro, mogočno trto, ki se spenja osamljena na drevo — ostanek nekdanje belokranjske vinske slave. Vsa prizadevanja domačinov, da zopet vzpostavijo glavni vir svojih dohodkov — vinogradništvo — so se posrečila samo delno, ker niso uživala podpore pri oblasteh ter so bila brez znanstvene podlage. Po belogranjskih vinogradih srečujemo vse vrste grozdja. Belo. kranjci so od povsod, koder so hodili po svetu, nosili domov cepiče
Belokranjski narodni ples
trt pa tudi sadnega drevja.
Bela Krajina je sončna in prisrčna in domača, kot delovno ljudstva ki tod živi in umira in ki-nam
je ohranilo še mnogo starih slovanskih šeg in navad, v jeziku pa premnogo besed, ki jih sicer več ne najdemo pri Slovencih, pač pa pri Rusih, Malorusih in Makedoncih.
Včasih je bilo v Beli lirajini, kljub veselemu značaju Belokraj-čanov prav težko. Premalo zemlje je bilo za veliko ust, ni bilo industrije in Belokranjci so se morali izseljevati, tako da je Zupančič zapel svojim rojakom:
— sin tvoj zaril se je živ pod zemljo
V Ameriki koplje —
— Hamburg. Hamburg... tam ji v smrt omahnil je sin — — Pa so ramena in pleča kot skale. —
Da, res omenili smo že, da je Belokranjec po značaju vesel. Toda v zadnji vojni je dokazal, da mu je pred vsem najdražja domovina. Boril se je za tako domovino, ki bi mu ne bila več mačeha in ga gnala od doma s trebuhom za kruhom. Tako je bila Bela Krajina že v
začetku borbe slovenskega ljudstva zaradi zavednosti njenega prebivalstva eno najvažnejših partizanskih oporišč in po italijanski kapitulaciji je na njeno ozemlje stopila samo dvakrat sovražnikova noga in še to za kratek čas.
Postala je zibelka ljudske oblasti, na njenem ozemlju so bili že spomladi leta 1944 izvoljeni prvi ljudski odbori. V njeni pi-estolnici — Črnomlju pa je bilo 19. U. 1944 prvo zasedanje najvišjega slovenskega zakonodajnega in izvršnega telesa — SNOS-a.
S svobodo je bilo še premalo pridnih rok za graditev socializma. Ni jim bilo treba več krošnjariti, niti hoditi po svetu v rudnike, doma je bilo dovolj kruha za vse.
Pričeli so graditi industrijo; razvil se je v Kanižarici rudnik, ki je bil pred vojno samo nekakšno poizkusno podjetje začelo se je razvijati kmetijstvo, gradijo zadružne kleti, ki so bile tako potrebne v vseh večjih središčih, vinograde so pričeli moderneje obdelovati, ter širijo živinorejo. Vse to bo spremenilo lice nekdaj revne deželice. Pri dvigu kmetijstva pa bodo imele'zadruge veliko vlogo.
Bela Krajina je čudovita deželica. Zato so jo v zadnjem času tudi pričeli obiskovati turisti, ki pravijo, da vozi vlak prehifro, da bi si ogledali vse, kar se nudi radovednim očem. Potem pa ko izstopijo, vda se kar ne morejo ločiti
od zidanic».
Mladina pri gradnji ceste
sekretarju SKOJ-a Milijanu NeoričičU.
Mladinci so s svojega kongresa po. slali tudi pismo Centralnemu komiteju KPJ, v katerem pravijo med drugim;
«Naša mladina je stala in tudi zdaj neomajno stoji v prvih vrstah napredne mladine sveta v borbi za mir in demokracijo. V odgovor na vse to je četrti kongres SKOJ-a še enkrat potrdil, da mladi komunisti, kakor tudi vsa mladina Jugoslavije, še nikoli niso bili
enodušnejši in krepkeje strnjeni
okrog KPJ, Centralnega komiteja- in tovariša Tita, ki jih kljub vsem težai-vam in klevetam pogumno in varno vodi v socializem»,
f
* * *
ZosedLaxife OF v Eijutolfoni
V Ljubljani je bilo zasedanje glav-: nega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Na njem je imel član sekretariata izvršnega odbora OF Boris Krei-i ger govor v katerem je najprvo ome. nil važnost, ki jo ima V. konkres KPJ za razvoj in delo OF.
Program postavlja težke naloge v boju za graditev socializma in računa ravno na tako močno vseljudsko organizacijo kot je Ljudska fronta Jugoslavije. Dejstvo, da imamo to organizacijo, močno olajšuje borbo za uresničenje programa KPJ. Zato je prav danes najširša aktivizacija OF v Sloveniji, njeno nadaljnje utrjevanje in njeno organizacijsko razvijanje po-trebnejše kot kdaj koli.
Glede na kampanjo, ki je bila sprožena po objavi resolucije 10, je dejal, da ta gonja zadeva vprašanja boja OF, v Trstu, Gorici in na Koroškem.
«Ta gonja je neposredna življenjska nevarnost za Slovence preko naših meja. V kolikor bodo avstrijski in italijanski komunisti na^ daljevali s klevetanjem Jugoslavije, bodo s tem direktno podpirali sile imperializma na teh teritorijih in slabili odporno silo teh delov slovenskega naroda. Da to preprečimo* je naša naloga, da konkretno pomagamo slovenskemu ljudstvu teh teritorijev, da bo čim uspešnejše kljubovalo temu dvojnemu ognju pod najtežjimi pogoji imperializma, da bo v tej zmedi ostalo zvesto načelom borbe proti imperializmu in iskalo vseh možnosti, da pomaga italijanskemu oziroma avstrijskemu proletariatu, da se reši zavajanja v buržoazni nacionalizem in nasedanja protijugoslovanski gonji».
■Popolnoma jasno je, da predstavljajo danes organizacije OF na teh teritorijih močnejše in doslednejše pozicije demokratičnega tabora proti imperiali zmu kakor tamkajšnji italijanski oz. avstrijski komunisti, ki objektivno podpirajo pozicije imperializma na teh terenih in se proti OF poslnžujejo že tertnf-stičnib metcd. Ce nič drugega, bi mo. rala ta dejstva avstrijskim in italijanskim komunistom odpreti oči in jih privesti do tega, da bi začeli razmišljati nad smislom klevetniške protiingo-slovanske gonje».
«Danes je že vsem jasno, da infarm. birojevska gonja ne more spreminjati dejstev in ne more spremeniti niti od. nosa Sovjetske zveze, niti odnosa držav ljudske demokracije do nekaterih mednarodnih vprašanj.
■Prav danes je težnja imperialistov, da izkoristijo informbirojevsko gonjo za vcepljanje razpok ▼ enotnost med narodi Jugoslavije in je zato toliko nujnejše, da prav- to enotnost čuvamo in gojimo z vsemi sredstvi novi socialistični patriotizem».


J
Umetnost - Prosveta
O trnki sISkstnki
usneinesti
Ruska umetnost -- književnost, glasba, ples,' gledališče, kino — je dobro znana izven meja Rusije. Ne moremo pa tega trditi za likovno umetnost. Eri tem seveda ne mislimo na ruske slikarje, ki žive v inozemstvu in:	od katerih je
marsikdo zaslovel. Qni ne tolmačijo niti arhitekture, niti kiparstva ne slikarstva svoje rodne zemlje.
Poglejmo naJswej ves razvoj slikarske umetnosti v Rusiji sami.
XI. in XII. stoletje, religiozno bizantinsko slikarstvo.
Z religiozno umetnostjo, ki je prihajala iz Bizanca, so krasili vse stene in strope cerkva. Najstarejše freske, ki so čitljive če danes, izvirajo iz XI. stoletja. Ikone, slikanje na lgsu izvirajo cd neznanih slikarjev in so izdelane tudi v bizantinskem slogu ter so pò navadah pravoslavne cerkve slikane po živih modelih. Naslednja stoletja niso prinesla nič novega; po-membo je zopet.
XVH. itošeije . nova umetnost «a la Irancaisen
Breka Boljske so v XVIII. stoletju vpeljali y Rusijo nov način umetnosti, imenovan «a la frart^ai-se». Xo so bili bakrorezi cerkvene in posvetne vsebine Takratni car Mihael je poklical na svoj dvor holandske in druge inozemske slikarje, ki so v Rusiji imeli tudi svojo slikarsko šolo. Slikarska šola «a la fran^aise» je doživela v Rusiji velik uspeh. Plemstvo in visoka duhovščina je hotela imeti B.yoje polirete in to je bila takrat v Rusiji skata} edina uporaba slikarstva. Francoski način portretiranja je izrinil religiozno umetnost in bizantinska tradicija se je uveljavljala le pri razkolnikih pravoslavne cerkve «staroobredci», ki so se posluževali starega bogoslužja.
XVIII. stoletje. Peter Veliki in prve plastične šote
Beter Veliki je za izgradnjo severne prestolnice Petrograda poklical iz tujine veliko število arhitektov za okrasitev stropov in sten novih palač, za portretiranje pa slavne tuje slikarje. Da bi vzgojil mlade ruske umetnike, je nadarjene poslal študirat umetnost V Italijo, na Nizozemsko in y Pariz. Poleg peterburške tiskarne je ustanovil slikarsko šolo kot oddelek Akademije znanosti. Peter Veliki pa ni mogel dočakati mladega rodu svojih domačih umetnikov, zato se je moral posluževati tujih. Po njegovi smrti vse do nastopa vlade carice Elizabete ni ostalo od Petrovega prizadevanja za pravo Umetnost drugega kot slepo oboževanje tujcev; vse, kar je bilo narodno, pa je bilo potisnjene- v ozadje. Umetnost pri Akademiji znanosti pa se je bavila le še z dekoracijami za dvorne svečanosti.
1757
osnovanje Akademije nmetnosti
Ko je prestol zasedla carica Elizabeta, je leta 1757 na moskovski univerzi ustanovila Umetnostno akademijo. Profesorji, ki so prišli iz Pariza, so odločno odklonili, da bj živeli v «barbarski» Moskvi. Zato so pozneje akademijo prenesli v Petrograd. Na njej je učil samo en rilski profesor in sicer tehnično risanje.
VVIII. in XIX stoletje -Umetnostne akademije
slepo zbrani, učili risanja po starih kipih in s prerisovanjem slik tujih' raeistrov. Vse kompozicije so morale biti vezane na določene forme, Vsebina pa je bila vzeta iz cerkvene zgodovine in mitologije. Slikali so tudi alegorije, ki so. bile v navadi poleg fresk, in portretov še za časa glizahešinega: vladanja. Ce je’ pa sfečatj»* vzel slikar motiv iz narodne zgodovine, je skoro vedno posnemal tu ja platno.
Najboljše učence umetnostne akademije so poslali študirat v tujino vendar so se morali poprej strogo držati pravi Akademije.
Knjiga o- slikarstvu, ki je izšla 1807. leta, pravir Za vse, bar pripada umetnosti, je potreben ustvarjalni duh .aK kskor ga imenujemo — genij. Toda kakšna je razlika med poezijo in slikarstvom! Pij poeziji prav nič ne more nadomestiti ustvarjalnega duha, niti velika rutina, niti neutrudno prizadevanje. Samo genij lahko razume «božanski jezik», kakor so, V starega duhu imenovali poezijo, V njej ni mosta za povprečnost, med tern ko pri drugih'umetnostih obsežno znanje in statično prizadevanje lahko nadomestita ustvarjalnega dulia.
, P.rav zato je Akademija mogla v tej dobi nadomestiti profesorje rz tujine z ruskimi profesorji, absolventi Akademije, med katerimi so bili vidni risarji in'slikarji, ki so znali prerisovati velike slike mnogo bolje od tujih mojstrov, toda niti ene velike osebnosti ni bilo med njimi.
V začetku XIX stoletja za časa vlade Aleksandra I. in Nikolaja I. se je rusko slikarstvo poskušalo odtegniti vplivu akademistov. V tem času se poraja novo rusko slikarstvo in slikarji v tej dobi, Ki-prlneyski, Venecianov in Ivanov so že «ruski».
, Ob slikarju Fedotovu se je začel razvijati nov rod «ruskih» slikarjev — realistov. Formirale so se-skupine umetnikov, ki so se razvijale pod Feda tovim vplivom. «Ro-•{«joSh», «Svet umetnosti», «Zveza ruskih slikarjev». Zanimanje za slikarstvo je y Rusiji naraščalo, vrstile so se razstave, ruski slikarji: niso imeli ničesar veš zavidati zapadnim umetnikom:	dosegli so
možnost, da razvijajo svoje talente.
Pavel Fedotov - prvi realist
ruski slikar
To je bilo stoletje «ruskega slikarstva». Ne da bi prej dobili splošno izobrazbo, so se učenci, kar na
IX. stoletje je bilo najbolj črno za revolucionarno giberne. Stoletje Puškina, Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva, Krilova, Nekràsova, Hercena, Bijelinskega.... milijoni malih ljudi, Rusija, so pričujoči v svoji književnosti. Pavel Fedotov (roj. 1815) pa je postal slikar te Rusije, sodobnik te literature in sociologov tega stoletja.
Življenjepis Fedctova nam ga slika miroljubnega, ečoljivega, polnega humorja, z izrednim darom in opazovanjem, podobnega Gogoljevemu. Visoko inteligenten, z izrednim spominom je kot prvi končal vojaško šolo. in služil v polku 17 let. Mnogo je čital grške klasike, do potankosti poznal ruske pisatelje in pesnike, dobro pa tudi Balzaca, Byrona, WiHonda, Bocac-cia itd. Najraje pa je občudoval slike galerije «Ermitage».
V polku je Fedotov karikiral svoje tovariše, vojake, predstojnike, a karikature je opremil s humorističnimi verzi. Obiskoval je večerne tečaje Akademije, slikal carja, velike kneze, dogodke iz vojaškega življenja in parade. Končno je pustil vojaško službo in se popolnoma posvetil slikarstvu. Ko je Fedotov razstavil v Moskvi in Petrogradu, je doživel velikanski uspeh. Množice so se ustavljale pred njegovimi malimi slikami. Med občudovalci njegovih del pa se je našel nekdo, ki je pravilno ocenil njegovo vrednost: «Jezik njegovih barv in barvnih odtenkov poraja moralno in politično razmišljanje, ki lahko silovito užge gledalca»
Po tej kritiki je bila reprodukcija Fedotovih slik prepovedana^ prepovedan je bil humoristični časopis, ki ga izdapal, to je začetek njegove bede. Fedotov nadaljuje z delom podnevi in ponoči, se slabo hrani, toda dela neprestano in upa... Toda življenje je trdo, Fedotovu se je omračil um. Podlegel je takrat-niin družbenim zakonom, toda ni
umrl. zaman; pod njegovo streho se je redila šola ruskih idealistov.
Njegova slikarska umetnost je pod vplivom holandskih slikarjev, in Angleža Hoggartha. V okoliščinah. v katerih je Fedotov živel, se ni mogel tako razviti, kakor bi se lahko. Nekateri «specialisti» so ga zato imeli za diletanta. Zanje je bil Fedotov morda reg diletant, toda prav on je bil likovni umetnik, ki je prelomil z okorelimi akademskimi in socialnimi formami svojega časa. Bil je velik umetnik, slikar — revolucionar po vsebini in obliki: slikal je vedno v skladu s svojim notranjim doživljanjem, proti akademskemu for-malištenemu slikarstvu in carizmu.
Konec XIX. ta začetek XX. st «ritja -eastap iiiuetiiišltib skupin
Na poti k socialističcemu realizma
Aij lahko ostane umetnost daleč cd socialističnih revolucij? Ali ni dolžna umetnost, ki jo. .človek ustvarja, da spremlja njegovo usodo? Zgodovina nam kaže, da prehiteva Včasih umetnost refonnacije človeške dražbe, včasih pa za njimi zaostaja. Odtod tudi izvira, da prehajamo često do preloma med umetnostjo in časom.
Slikar Peter V. V.asiljev je ustvaril že vrsto risb in slik iz življenja in dela V. 1. Ucnina. Za svoje umetniško delo je bil leta 1947 nagrajen s Stalinovo -nagrado L. stopnje. Ita sliki ga vidimo, ko dokončuje nov portret V. f. JUenina.
Sovjetski slikarji zadnjega časa so povzeli tradicijo Pavla Fedoto-va in ((Potujočih». Nadaljevati hočejo njegov kritični realizem, ki bi jih nujno moral privesti do socialističnega realizma. Vendar pa so sovjetski kritiki ugotovili, da niso godobni sovjetski slikarji našli
pravilne oblike, ki bi lahko izražala novo realnost Naravno je, da bodo sovjetski umetniki težili za ustvarjanjem socialističnega realizma, kajti hoteli se bodo posluževati kakor borci svojega orožja — umetnosti — za ustvarjanje novega Časa.
Prosveta med ljudstvom
USPSL KONCERT «VELESILE»
IZ SKEDNJA V MARIBORU
Kadar dosežejo naši pevski zbori v svojem delovanja umetniški nivo, začutijo, da pripadajo delu slovenskega naroda, ki je bii nasilno odtrgan od matične Slovenije. Začutijo pa tudi potrebo po kulturni povezanosti Slovencev tržaškega ozemlja s kulturo, ki se razvija v domovini.
Pevski zbor «Velesila» iz Skednja je odšel v Maribor in priredil 17. oktobra koncert, ki je lepo uspel. Mariborčani so bili navdušeni nad lepim in dovršenim petjem tržaških Sloven-
SL&VNI KULTURNIKI
Chafriefr freninoti
ÉÙ.
Francoski operni skadatelj Charles Gounod (17-5-1918 do 18-10-'f.V1 1893) je zaslovel | po vsem svetu s I svojima operama «Romeo in Julija» in predvsem s «Faustom», ki je stalno na repertoarju vseh
svetovnih oper.
Gounod je eden največjih mojstrov francoske glasbe. Bil je uravnovešen .lirik, v katerem je poosebljen realizem- galske čudi, prevlečen z romantiko. Značilna je primerjava njegovega «Fausta» z Berliozovim «Fapstovim pogubljenjem». V prvem besneč zagon, močne borve - tam jasna preudarna zaokroženost. Gounojevo delo, kakor tudi ostale njegove opere, so lirične drame. Značilno jet da v, Franciji bolj cenijo «Romeo in Julija» kot «Fausta», ker. po svoji vsebini bolj ustreza nje-, govemu talentu.
cev, Skedenjci pa so ob gostoljubnem sprejemu spoznali, kako je velika ljubezen in skrb Slovencev, ki žive v svobodni domovini za usodo tistih, ki so ostali izven meja svojo domovine. Ob obisku velike mariborske elektrarne in opazovanju delovnega poleta so tudi spoznali, kako gradi naše ljudstvo socializem in postavlja temelje za boljše življenje delovnega človeka.
Velika koncertna dvorana v Mariboru je bita nabito polna in v prazničnem razpoloženju. Temu se ne smemo čuditi, kajti vse slovensko ljudstvo ve, koliko je moral pretrpeti vsak pošten Slovenec pod fašizmom in kako težko borbo vodijo tržaški Slovenci tudi danes za uveljavljenje kulturnih, gospodarskih in političnih pravic.
Koncert, ki ga je vodil dirigent Pertot Milan, je obsegal tri dele. V prvem delu smo poslušali partizanske pesmi, v naslednjih pa Umetne in narodne pesmi. Med partizanskimi so žele največji uspeh «Stalingrajska» v priredbi F. Venturinija, «Seljacka» in «Udar na udar», ki jo je zložil tržaški skladatelj Ubald Vrabec. Med umetnimi pesmimi pa so zlasti ugajale: «Kolo» Foersterjeva skladba «Naše gore* in Tomčeva «Pomladna romanca». Koncert so škedenjei zaključili z večjim številom narodnih pesmi. Zapeli so «Soči» (Dev), «Fantu» (A-damič), «Ženka mi v goste gre» (Adamič) in «Marko skače».
Koncert v Mariboru je izredno dobro uspel. Skedenjci pa ne bodo nikdar pozabili bratskega sprejema in lepo preživelih dni v Sloveniji.
«KOROŠKI VEČER» V SEMPOLAJU
V okviru 8-mesečnega načrta za prosvetna društva organizira SHPZ v oktobru «Koroške večere». Zeto lep «Koroški, večer so pripravili Sempo-lajci. Poleg predavanja so bile na sporedu, recitacije In nastop pevskega zbora ki je pel koroške pesmi. Preda-
val je tov. S. Andolšek, ki je razložil poslušalcem, kako težko borbo vodijo koroški Slovenci skozi stoletja in danes. za neodvisnost in za priključitev k matični Sloveniji. Predavanja o Koroški so zanimiva zlasti zato, ker je borba koroških Slovencev podobna naši borbi.
LUTKOVNI PREDSTAVI V niCMANJIH IN EOLJUNCU
Tovariš Maršič Marij se je odpravil v soboto 16. oktobra s svojimi lutkami v Ricmanje, kjer je igral lutkovni igrici «Udarnik po sili», ki je parodija na tržaško življenje in «Pavliha in zdravnik»; Predstava pa ni dosegla svojega namena, kajti udeležili so se je le odrasli. Pogrešali smo mladino, pionirke in pionirje, katerim so lutkovne predstave v prvi vrsti namenjene.
Mnogo bolje je uspela lutkovna predstava v Boljtiacu v nedeljo 17. t. m. Te se je udeležilo veliko število otrok in mamic. Med predstavo je bL lo mnogo smeha m zdrave zabave.
V zvezi z lutkovnimi predstavami pa bi radi omeniti naslednje: Povečati bo treba število sodelujočih, kajti samo en človek ne mere biti za vse (sestavljati oder, igrati, govoriti, skrbeti za opremo odra in razsvetljavo itd). V organizaciji lutkovnega gledališča smo že napravili prve korake. največ zaslug za to ima gotovo tov. Maršič. Toda če hočemo, da se bo delovanje lutkovnega gledališča uspešno razvijalo, bo treba resno misliti na izpopolnjevanje lutkovnih odrov, povečanje števila sodelavcev in na nove lutkovne igrice.
Prejeti smo :
Prejeli smo «Make<io«sko poezijo», Frana Milčinskega «Cvetje in trnje» in Ivano Tavčarja «400». Podrobneje bomo pisali o knjigah v prihodnji številki.
napeiile st» bedeči načrtni rasmi istrskega gespeilarstea
BOGASTVO ISTRSKE
O RA I F

Za vinogradništvom, in vrtnarstvom in, sortjarstuom je ribištvo ena najbolj važniU panog istrskega gospodarstva. Mnogo prebivalcev istrskega obalnega pasu se peča in preživlja z ribolovom . Nalovljene ribe služijo prehrani domačega prebivalstva in industrijski predelavi, saj so ribje konserpe poleg vina, sadja in zelenjave zelo važna postavka v istrskem izvozu.
Življenje ribičev ima svoje slabe in dobre strani. Ko se delavci vračajo iz tovarn in kmetje s polja, ribiči šele pripravljajo mreže, luči in vse potrebno za odhod ng morje. Ce gledaš zvečer z obale ali koprskih gričev, se ti zdi, da vidiš v temni planjavi čarobno mesto tisočerih lučk, ki bleščijo, se premikajo, ugašajo in znova zažarijo. Ko se začne daniti, lučce ugasnejo, v pristanu pa je cela vrsta polnih čolnov in ribičev, ki urno raztovarjajo svoj plen: sardele, sardone, ciplje in še obilico drugih rib.
Istrska obala je zelo bogata, na kopnem oljke, trte, sadje in povrtnina, v morju pa ribe. Zelo je žal tržaški gospodi, da je ravno ta pas naše obale v naših rokah. Ni žal ribičem, pač pa tistim, ki ribiče izkoriščajo. Istrski ribič prosto ribari in dobro proda za trg ali industrijo. Posebno sedaj je zadovoljen. ko proda lahko svoj pridelek na vezane cene.
Ker je morje bogato z ribami, se je dobro razvila v Istri tudi industrija rib. V Izoli sta tovarni Ani-coni in Ampelea, kjer je zaposlenih nad tisoč delavcev, v Umagu in Novem Gradu sta podružnici. Ribe, med katerimi je največ sardin in sardon, očistijo, operejo, posu-šijo, skuhajo in konservirajo. Ponoči je opravka z ribami na morju, podnevi pa v tovarni. Urna istrska dekleta iz mesta in podeželja ribe čistijo, jih spravljajo pod sol v olje. v zaboje, v škatlice in pod steklo da jih potem razpošiljajo na domači in inozemski trg.
Na razstavi v Kopru vidiš lahko v slikah ves potek predelave ter tudi vse izdelke naše industrije,'ki ne sluzi več posameznim špekulan. tom. ampak le skupnosti. Tega se ribiči in delavci dobro zavedajo, zato so se s tako vrnemo pripravili, čeprav v kratkem času, za razstavo. Na razstavo so poslali svoje orodje
modele čolnov, mreže in sidra. De-
lavci tovarne Ampelea so priredili
v miniaturi ladjice in naprave, ki prikazujejo ribolov. Na drugi strani pa je akvarij, kamor so spravili razne ribe našega morja.
Industrija konzerviranja rib je pd vojni pretrpela krizo zaradi raznih težkoč in ovir, ki nam jih delajo onstran demarkacijske črte. Tudi Se niso ribiči dali zapeljati, da bi tihotapiti ribe v Trst in tako o-tež:kočilif prehrano prebivalstva cone B, in škodovali industriji.
V našifr tovarnah je sedaj polno dela, ribolov je bil bogat. Delali so tudi po 16 ur dnevno v izmenah, da bi se blago ne pokvarilo. Medtem ko so pred vojno zametovali drobne ribe, jih sedaj uporabljajo
REZUTLATI dvomesečnega tekmovanja od 15. do 15.10. v Istrskem okrožju:
Tekmovanja se je udeležilo opravili so. . . . . . . vrednost dela . . . . . zbranih prispevkov ... pripravili so............
prekopali in prevozili . . obnovili in popravili . . .
40.210 ljudi; 310.322 ur dela; 26.812.307 lir; 2.397.641 lir;
7.556 m. 3 kamenja, 4.030 m. 3 gramoza; 34,103 m.3 zemlje; 282 km in 720 m cest.
Posebna razstava v dvora ni nad Leggio pod geslom «Kako smo delali», kaže uspehe tekrnovan ja v podrobnostih.
prejšnjim m „ obrekovalcem ljudske oblasti- 0 ljudstvo gradi z, velikim požrtv0''^' nj"m socializem in ravno njež0'0 delo kaže, da hodi po pravilni P0' ti. Drugi pa postavljajo nasp10* temu ustvarjalnemu delu le oWtž kovanje in laži, ne morejo Pa.n česar pokazati, kaj so naredil1-loda ljudstvo ne ustvarja s s^. jim delom le tvarnih dobrin, !e več dviga tudi svojo kulturo- n ' družni domovi, ki jih z veliko ■ ^ m-j gradi, ne bodo le središč« 8 ' spodarske dejavnosti, temveč k0 „ tudi žarišča kulture in dUhovn«, izživljanju vsega vaškega nr£ ' valstva.
Nagrajevanje udarnikov
Dvomesečno' tekmovanje je zaT lo vse istrsko ljudstvo. Istra ^ pomni še takega poìeta, take ^ moiniciative, ki se je razvila . tem tekmovanju. Geslo tekin0^8^ za obnovo, napredek in bra'5 ni ostalo le beseda, temveč postalo življenjska stvarnost,
je*
Po govorih se je začelo nagf8J ’ vanje najboljših udarnikov in Uj' nie z zlatimi, srebrnimi in stimi značkami.	.-v
Vsa množica na Titovem trg11
po-
za industrijo in tudi kosti izkoriščajo.
To so lepi uspehi, tem večji, ker je bilo treba prebroditi nešteto ovir. Koprski ribič se pripravlja na 1 lov, razstavlja^ blizu pristana. Se ima nekoliko časa, da ga izkoristi. Stokrat in stokrat je že imel v roki mrežo in vodil čolne in bil na ribolovu. Z zadovoljstvom in ponosom jih gleda zdaj na razstavi, jih razkazuje znancem in razlaga
ob bazenu, kako lovijo ribe. Na sliki je tildi oh. Spoznal se je. Nosi v, ribarnico žabo j. rib, ta je on, tisti je Juro, oni je Piero, tam zadaj pa Pepetov čoln.
Kdor pa še ni videl ribolova, si to zaželi, ko ga vidi v miniaturi in sliki. Na razstavi se srečata delavca, ribič in kmet. Vsak razstavlja svoje delo, vsi skupaj pa . kujemo lepšo bodočiiost s svojimi žulji.
A. Bubnič
Ogromna množica na Titovem
nagrajevanju udarnikov
je burno pozdravljala, ko so bajali na oder.
Medtem ko je množica na vem trgu prisostovovala naSr vanju udarnikov, je tov. otvoril razstavo z nagovorom predstavnike VUJF,, ljudske in gospodarskih ustanov. Ot* * v'011 sta prisostovovala tudi minlS ^ slovenske vlade Ivan Regent
Marjan Brecelj.
el*11,
Razstava je res pokazala vlieni gospodarsKo dejavnost v Ist1'8'; . okrožju, pokazala veliki napir*. ki ga je doseglo ljudstvo s svoj delovnimi napori s pomočjo 'iut„ne oblasti ter hkrati doslej nes^U.a možnosti gospodarskega razv°) ' Kršitev mirovne pogodbe » [. finančnih in valutnih obvezrl Italije ter oviranje trgovsk® q-menjave med obema conama ^ je hudo prizadelo vse gospocj«r5v£S v Istrskem okrožju, ki je dno tesno povezano s Trstom .ijj
se z njegovim gospodarstvom
polnj evalo.
Važnost poljedelstva in ril>arst'fl1
V začetku jc bilo trelja zaraygtitio ga nenormalnega stanja PoS . vse sile predvsem oskrbi Pre 1 jgij stva z najnujnejšim, pri čemev prihajala skoraj vsa Pcrn° ,35f| FLRJ. Kasneje pa je ljudska 0 ^ začela načrtno usmerjati vse @ spodarske panoge tako. da bo • ^ lahko preživljala samo sebe * ne bo več gospodarsko pasivn dV i izvozom svojih poljskih PrlC*e^njè1 zlasti z izvozom sadja ih z“°	0.
zelenjave, tipiziranih vin in . izvodov živilske industrije s'
Istra lahko nabavljala v	vS«
drugih državah svojega zaledi8 živilske in industrijske potre
ne-	. m.
Vse to je na rai-stavi zelo vo. Razstava ni vzorčni s trgovskega značaja, - temveč nudi pravo sliko gospodar stanja v Istrskem okrožji kaže vse možnosti - za h®
razvoj gospodarstva, bodoče naloge in smer, po kateri bo treba te naloge uresničevati. - Tako je na razstavi vsak prebivalec Istrskega okrožja lahko videl svoje lastno delo, kar bo gotovo prav vsem v vzpodbudo.
Pri pripravah za razstavo so sodelovale najširše plasti delovnega ljudstva preko svojih zadrug. Vsaka kmetijska zadruga je pokazala najboljše pridelke svojega raja. Pri razstavi so sodelovali tudi mnogi ribiči in obrtniki ter vsa industrijska podjetja.
Tudi razstava je pokazala, da je najvažnejša gospodarska panoga v Istrskem okrožju poljedelstvo, ki ga je treba čimbolj razviti, da bo lahko krilo vse najnujnejše potrebe. Zaradi bližine Trsta bo tre-ba čimbolj razviti pridelovanje zelenjave in sadja, pri čemer je tre-ka posvetiti veliko pažnjo pakiranju. Letošnji uspehi so bili že Meliki in prodanih je bilo s pomoč-5° zadrug 1.000 vagonov sadja in rele^jave. Nedvomno pa je najvažnejša poljedelska panoga vinarstvo, ki se mora razviti z moderniziranjem kleti in tipizacijo vin Za izvoz. Živinorejo bo treba preusmeriti tako, da bo čim več mlečne živine. Zboljšati pa bo tudi treta kokošjerejo in svinjerèjo.
Razstava je pokazala velike uspehe tudi v ribarstvu, ki je za Poljedelstvom druga najvažnejša Panoga. Letos so bili v ribarstvu doseženi ogromni uspehi. Ribiči so krili domači trg in oskrbeli kon-servno industrijo s potrebnimi surovinami, po drugi strani pa so dotili več mrež in druge ribiške °Preme. Konservna industrija je oživela, prebrodila razne težave in že sedaj ji primanjkuje delavcev. Konservna industrija pa se je letos lotila tudi konserviranja presežkov ®adja in zelenjave in mnogo povečala svojo proizvodnjo. Razvila se 3e tudi trgovina, okrepilo se je zadružništvo, napredovale so gradnje.
Obrt, industrija, in gradnje
Vsa razstava je zelo okusno opremljena. Popravljena cesta iz Semedele, prostor za avtomobile Pi'eđ razstavnimi prostori, ribiški čolni, okrašeni z zastavami, preurejena ribarnica, kjer točijo vina za pokušanje, vse to napravi na obiskovalca prijeten vtis, še preden stopi v razstavne prostore. Podobe na veliki pročeljni steni ka-; Hejo najvažnejše panoge istrskega " Sospodarstva.
Ko stopimo v prvo dvorano na desni strani, opazimo proizvode Mizarske obrti, kompletne spalnice, kuhinjo, šolske klopi in druge leske izdelke. V isti dvorani razstav-Jjajo svoje drobne izdelke tudi tvornice za metle in ščeti. Slede iz-dblki kleparske in kovaške obrti, kvarna mila Salvetti iz Pirana na restavi j n vseh vrst mila in pral-bjh praškov, ki so zelo okusno izdelani.
Podjetje Edilit razstavlja v oddelku za gradnje cementne izdelke. cevi in opeko, na stenah pa so slike, ki n^m kažeio obnovo Porušenih vasi ter gradnjo šol in Zadružnih domov. Na stenah vidi-Jto tudi načrte objektov, ki jih ?e gradijo, ali pa jih bodo začeli graditi. Lepo izdelan relief nam ka-
novo cesto Smafje-Nova vas.
Na steni sredi dvorane vidimo 2aPisano, koliko blaga po garanti-rani oskrbi je bilo razdeljenega v okrožju, prikazana je ugodnost e-žUnih cen za kmete in količina od-
kupljenega sadja, zelenjave, vina, rib itd. Poleg tega je na steni prikazano naraščanje števila zaposlenih delavcev v raznih industrijskih panogah ter pri gradnjah.
Pozornost gospodinj vzbuja zlasti mali prostor, kjer je razstavljeno konzervirano sadje in zelenjava, zlasti grah, čebulice, paprika. Posoda je zelo lično izdelana in vzbuja v gledalcu še. večje poželenje po vseh teh dobrotah. Tej panogi živilske industrije se odpirajo v Istrskem okrožju - neizčrpne možnosti zlasti za izvoz.
Sadje in zelenjava-bogastvo Istre
Oddelek, v katerem vidimo razne vrste žuželk, koristnih in škodljivih, je zelo pester. Tu vidmo kako koristne žuželke uničujejo škodljive. V večji stekleni kletki, okrašeni z zelenjem, skačejo in čivkajo raznih vrst ptiči, ki uničujejo mrčes.
V ozadju razstavnega prostora je paviljon, posvečen poljedelstvu. Tu so razstavljene vse vrste sadja, zelenjava, mleko, žitarice, jajca, semena, zdravilne rastline, čebele pod steklom, kokoni sviloprejke in drugi pridelki. Vse' to bogastvo človeka očara in prevzame. Vrste se
Tov. Regent v Kopru
številne vrste grozdja, pakiranega v okusnih zabojčkih, jabolka, ore-; hi, lešniki, mandeljni. Na drugi strani je razstavljena pšenica, koruza, bela, rumena in celo vijol-časta, rž in ječmen, Razne slike prikazujejo pomen , čiščenja žitaric ter borbo proti sneti, ki povzroča v Istri veliko škodo. Prikazan je tudi veliki pomen semen, ki jih bo morala Istra* sama pridelovati, da ne bo več odvisna od njih uvoza.
Mnoge vrste jesenske zelenjave zbujajo našo pozornost. Oko je kar-omamljeno od živih barv, ki se prelivajo druga v drugo. Zlasti so pestre barve paprike in vseh vrst jabolk. Tu vidimo ogromne, hruške, tam veliko peso in težke buče,' zelje in. cvetačo. Razstavljene so tudi številne vrste krompirja in fižola, čebule in česna: Ves ta prostor kaže veliko bogastvo Istre in nakazuje, kako bo treba v bodočnosti usmeriti istrsko kmetijstvo, da bo krilo domače potrebe in skrbelo za izvoz, zlasti ■ zgodnjih povrtnin in sadja. Prikazana je tudi važnost industrijskih rastlin, zlasti oljke, katere produkcija je
zelo padla, V tem paviljonu vidimo tudi razne vrste zemlje Istrskega okrožja, njen vpit v na ast ter umetna gnojila.
Pomen živinoreje..,
Na desni strani razstavnega poslopja je na odprtem prostoru razstavljena goveja živina. Tu vidimo velike istrske vole, med katerimi so pač najlepši voli raznih "zadrug, krave in bike. Kmetijska šota iz Skocijana in zadruge razstavljajo mlade prašiče in svinje z mladiči, ki počivajo skoraj na kupu. Posebno pozornost zbudi velika svinja, ki tehta nad 260 kg. V dolgi vrsti kurnikov so kokoši istrske pasme, gosi, purani. Snežnobela kokoš je pravkar znesla jajce in zoba koruzo.	, .
Na levem odprtem prostoru je lovska razstava s čistokrvnimi lovskimi psi.
...in žlahtne kapljice
Zelo okusno je opremljen paviljon, posvečen vinarstvu in kletarstvu. Vinogradništvo je namreč najvažnejša panoga istrskega poljedelstva, saj se v Istrskem okrožju pridela 1700 vagonov vina na leto. Razna podjetja so tu razstavila najfinejše vrste vina in likerje, ki vzbujajo veliko poželenje v mnogih obiskovalcih. Jasno se tu vidi tež-no po tipiziranju vin, kar bo mogoče doseči le z velikimi zadružnimi kletmi. Z raznimi slikami so prikazane moderno izdelane vinske posode, v katerih bi se vino bolje ohranilo.
Velik razvoj zadružništva
Cel prostor je posvečen zadru. gam. Razni grafikoni kažejo njih propadanje v dobi fašizma, mrežo zadrug. Zadružne poslovne zveze, uspehe kmečko obdelovalnih zadrug v Pučah in Saletu. Prikazani so načrti zadružnih domov, ki jih že gradijo, in veliko delo zadrug pri odkupu sadja in zelenjave ter pri oskrbi kmetov s semeni, umetnimi gojili, škropili itd.
Ribarstvo
Velikò dvorano obsega razstava ribištva. Tu vidimo relief s piranskimi solinami in razne vrste soli. Sredi dvorane je pomol. Na njem so razstavljeni tekmovalna jadrnica, ribiški čoln, mreže in drugo ribiško orodje. Veliko zanimanje vzbuja tudi bazen, ki kaže, „kako love ribe s plavarico, to je veliko mrežo. Ob desni steni so razmeščeni proizvodi industrije, ribjih ko’n-serv. Tu vidiš vseh vrst konservi-ranih rib v lepih škatlah v olju in osoljenih v Čebrih. Na stenah so sli . ke,' ki ponazorujejo ves proces predelave rib. Tu razstavljajo podjetja Arrigoni, bivša Ampelea, Lan-glade. Razen čolna v naravni velikosti so. razstavljeni tudi ribiški Čolni raznih vrst v miniaturi. Pred izhodom iz dvo rane si obiskovalec lahko ogleda še akvarij z vsemi vrstami rib v Tržaškem zalivu.
Končno si ogledamo še razstavo turizma s slikami najlepših krajev te cone in s folkloro. Razstavni prostor zapuščamo • z obilico globokih vtisov, prepričani, da čaka istrsko gospodarstvo ob načrtni usmeritvi in ob podpori ljudske oblasti še velik uspeh, ki bo. pakazal vsem kaj vsega' je sposobno ljudstvo, ki se je osvobodilo izkoriščanja in ki s s trdim delom in vero v lastne moči gradi novo življenje.
Ob istrski obali bele jadrnice kot galebi drse
Volići orjejo istrsko zemljo.
ki bogato poplača kmetu trud
-ssesesss
ter mu napolni čaše z najslajšo kapljice
Stran naših kmetovalcev
O JO 1*15 N J li VIKA.
Kipenje mošta povzročajo s prostim očesom nevidne glivice; te prezimujejo y vinogradni zemlji, poleti pa se naselijo v zoreče grozdje. Ko grozdje stiskajo, pridejo v sladek sok. v katerem se začnejo neizmerno hitro množiti. Glivice razkrajajo sladkor v moštu v alkohol in ogljikovo kislino, ki puhti y plinskih mehurčkih iz kipečega mošta. Pri kipenju nastajajo glicerin, vinski cvet in še mnoge druge važne sestavine vina.
Iz 1 kg sladkorja v moštu nastane približno 480 gr alkohola. 460 gr ogljikove kisline in 3 grami glicerine. Ostalih 37 gr porabijo glivice za svoje življenje, deloma pa nastanejo iz njih še druge, za vino važne snovi. Iz gornjih številk nam je približno mogoče izračunati, koliko odstotkov alkohola bo imelo vino; seveda le, če vemo, koliko odstotkov sladkorja vsebuje mošt. Zato zmerimo z moštno tehtnico sladkor v moštu, ki ni še pričel kipeti, nato pomnožimo odstotke, ki jih kaže tehtnica s 6 in dobljeno vsoto delimo z deset. Število, ki ga na ta način izračunamo, pove volumski odstotek alkohola v bodočem vinu. Ce kaže na primer tehtnica 15%,- pomnožimo to število s 6=90. To vsoto delimo z 10 = 60:10=9. Vino bo torej imelo 9 1 čistega 100% alkohola.
To svojo razkrojilno moč' pa razvijajo kipelne glivice ugodno le pod določenimi pogoji. Te pogoje pa mora vsak umen vinogradnik dobro poznati, če hoče kipenje mošta pravilno in z razumevanjem opraviti. Ker pa je velike važnosti za^dobroto in stalnost vina, da mošt pravilno kipi, oglejmo si glavne pogoje, od katerih je odvisno pravilno in popolno kipenje mošta.
Za ugoden razvoj kipelnih glivic v moštu je potrebna primerna toplota. Delovanje glivic začne pri 6 st. C, pri toploti 27 st. C je delovanje ghvic ^najmočnejše, pri toploti okrog 40 st. C pa popolnoma preneha. Toplota 75 st. C pa jih v 1/4 ure popolnoma zatre. Toplota mošta od 27 st. do 30 st. C je za kipenje torej najugodnejša. Vendar ne sme mošt v začetku biti tako topel, ker bi se pozneje zaradi kipenja preveč .ugrel. Najbolje je, da ima surov mošt, 10 st. do 12 st. C toplote. Ta začetna toplota se med kipenjem sama zviša na prej označeno ugodno toploto. Ce pa je mošt v začetku bolj mrzel, bo zaradi pomanjkanja toplote prepočasi in popolnoma pokipel. V primeru, da je mošt premrzel, si lahko pomagamo s segrevanjem kleti ali pa s segrevanjem mošta. V ta namen segrejemo določeno količino mošta v kotlu na 50 3t. do 60 st. C in ga potem vlijemo v mrzel mošt.
_ Kipelnih glivic je . več vrst. Vse niso enako dobre, nekatere ne zmorejo povreti mnogo sladkorja v alkohol. Mošt, ki ima mnogo takih glivic, ne pokipi popolnoma in vi-, no postane nekoliko sladko. Tako vino je potem nagnjeno k raznim boleznim, ker je sladkor v njem zelo dobrodošel raznim glivicam, zlasti onim. ki povzročajo cikanje, in zavrelico da se vino vleče. Nekatere glivice zopet razkrajajo sladkor v razne druge vinu nezaželene snovi
Vsa ta dejstva so povzročila, da so strokovnjaki začeli opazovati razne vrste glivic, odbrali najboljše in te potem razmnoževali. S tem delom so se začela baviti razna kemična preizkuševališča, ki potem te glivice v zaprtih steklenicah razpošiljajo. Stekleničica teh glivic zadostuje, da prevro velike množine mošta, ker si vinogradnik te glivice sam lahko razmnoži, in sicer tako, da nabere nekaj dni pred trgatvijo nekoliko grozdja, ga stlači in mošt na ognju zavre. S tem ubije vse prirodne glivice v njem in ko se ta mošt ohladi, zlije vanj glivice. Ko je to storil, postavi sodček ali pletenico na mesto in natakne kipelno veho. Cez nekaj dni. ko bo ta mošt burno kipel, ga zlijemo v mošt, čim smo grozdje zmastili. Veliko število krepkih glivic, ki so s kipečim moštom prišle . v surov mošt. prevlada prirodne glivice v njem in povzroči kipenje.
Kipenje z umetnim kvascem- ima naslednje prednosti:
1.	Da nastopi prej in vino prej dozori in : e očisti.
2.	Z umetnim kvascem napravljena vina so bolj stanovitna in manj podvržena boleznim.
3.	Z umetnimi glivicami zboljšamo vinu okus in dosežemo tudi nekoliko višji odstotek alkohola.
Vrenje mošta pospešuje tudi zrak. Zato je koristno, da pretakamo mošt, ko vre. Pretakanje kipečega mošta je nujno zlasti tedaj, če smo morali zaradi gnilega grozdja žveplati posodo, preden smo jo napolnili z moštom. Prav tako moramo s pretakanjem prezračiti tudi mošt, v katerega smo deli bisultit.
Znano je, da se mc 't med kipenjem dvigne. Zato ne smemo posode nikdar do vrha napolniti z moštom. Ce to storimo, bljuva kipeči mošt pene skozi veho. V teh
penah so pa kipelne glivice v velikanskih množinah. Te glivice so za pravilno jdpenje mošta nujno potrebne in zato ravnajo nespametno vsi vinogradniki, ki napolnijo posodo do vrha.
Na delovanje kipelni-i glivic deluje preprečujoče tudi alkohol. Ce doseže kipeči mošt največ 15 odst. alkohola, tedaj tudi najmočnejše glivice prenehajo delovati. Zato nima nobeno prirodno vino veq kakor 15 odst. alkohola. Končno omenjamo, da so glivice zmožne prevreli le sladkor v alkohol in ogljikovo kislino. C e bi torej hotel kdo osladiti mošt s saharinom, kar je seveda tudi strogo prepovedano, bi tako vino ostalo vedno sladko, ker saharin ni sladkor in ne prevre. Zakon pa ne prepoveduje samo saharina, ampak celo pod nobenim, pogojem ne dopušča, da sladimo mošt s pravim sladkorjem.
Svinjereja je zelo važna panoga gospodarstva, saj je maščoba ena izmed osnovnih življenjskih potrebščin. V Istri so morali doslej uvažati pujske, ker je primanjkovalo plemenskih svinj. Ljudska oblast ■ skrbi, da se v Istrskem okrožju sa mem zredi dovolj pujskov. Ta svi- i nja tehta 260 kg.	- i
Mmisi hrošč na pihirin
Naš primorski kmetovalec ni še na srečo spoznal koloradskega hrošča, ki je eden izmed, najnevarnejših uničevalcev krompirjevih nasadov in ograža danes malodane že vso zapadno in srednjo Evropo, je pa o njem že gotovo, mnogo slišal in bral. Znano mu je tudi, da so y sosednji LR Sloveniji podvzeli stroge ukrepe za zatiranje tega škodljivca. Uspehi, ki so jih na tem področju že dosegli v zadnjih dveh letih, potrjujejo upanje, da se bo borba proti mrčesu končala kmalu in s popolno zmago.
Vznemirljive vesti o. širjenju koloradskega hrošča pa prihajajo z zapada, zlasti iz severne Italije. Koloradski hrošč se postoma premika z zapada proti vzhodu in poplavlja vedno večje površine krompirjevih kultur. Ni torej izključeno, da se bo hrošč nenadoma pojavil tudi na pragu našega ozemlja in da «e bo naš kmetovalec nepričakovano znašel pred pojavom, ki bi
utegnil imeti za posledico težko gospodarsko škodo. Zadnje vesti govore, da je hrošč že okužil polja pri Radovi. Eo še nepotrjenih vesteh pa je naš sovražnik že prodrl proti severovzhodu in se sprostil v beneške ravnine. Sovražna fronta je zatorej oddaljena od nas le 100-115 km. Naravno je, da predstavlja pohod koloradskega hrošča resno nevarnost tudi za naše . kmetijstvo in sta budnost in pozornost ne samo upravičeni, temveč tudi nujno potrebni.
Da bodo naši bralci spoznali vso resnost vprašanja, ne bo odveč, če jih na kratko seznanimo z veliko gospodarsko škodo, ki jo je škodljivec V zadnjih časih napravil v Italiji.
V Italiji se je pojavil koloradski hrošč že leta 1914. in sicer na skrajnem zapadu severne Italije v turinski pokrajini, kamor so ga prinesle nemške čete izza francoskih Alp. Ker niso takrat nič podvzeli,
da bi ga iztrebili, se je hrošč že med prvo svetovno vojno razpasel po vsem Piemontu, y Liguriji, v Emiliji in deloma v Lombardiji. Med dvema vojnama so njegovo razširjevanje deloma zajezili, popolnoma pa ga niso mogli iztrebiti, ker se je že v začetku okužbe temeljito vkoreninil. V zadnjih časih pa se je začel zopet širiti in medtem, ko so bile leta 1944 okužene le 4 prokrajine, jih je bilo naslednje leto že 8, leta 1946 13, leta 1947 pa že 16 in letos se je položaj strahovito poslabšal: iz uradnih poročil izhaja, da se je koloradski hrošč (znanstveniki ga imenujejo Lepti-notarsa decamiineata) razpasel že po 30 italijanskih pokrajinah, od tega 29 v severni Italiji. Računajo, da je bilo v letu 1948 okuženih okrog 37.000 hektarjev krompirišč. V Piemontu, kjer je okuženje najtežje, je bilo poškodovanih 58% vseh krompirjevih kultur.
UMETNO OSEMENJEVANJE
Ali OPIOJEVANJE ŽIVALI
V zadnjih letih vedno pogosteje slišimo govoriti o umetnem ose-menjevanjeu ali oplojevanju živali, ki obstoji v ujemu in prenosu moškega semena po pripravnih inštrumentih v ženske spolne organe.
Slovenci nimamo do sedaj še nobene knjige, ki bi opisovala ta način oplojevanja in tudi v časopisih se je doslej zelo malo ali nič pisalo o tem, zato ni nič čudnega, da je našim kmetom to delo popolnoma neznano. Vemo pa, da marsikaterega to vprašanje zanima, zato ga bomo na kratko opisali.
Um,etno osemenjevanje se je v zadnjih letih razmahnilo, da bi moral o njem vsak živinorejec vsaj nekaj vedeti. V povojnem času se je pa umetno oplojevanje razširilo tudi v. naši neposredni bližini. Na Tržaškem ozemlju se do sedaj ni še pobrigala nobena ustanova, da bi uvedlg, ali podprlo, to koristno delo.
Prvi poskusi umetnega osemenjevanja so bili storjeni baje že pred 300 leti. Seveda so to bili posamezni primeri. Resneje se je pričel baviti s to mislijo šele italijanski biolog Spallanzani, ni pa imel dolgo let resnih naslednikov. 8ele proti koncu 18 stoletja so pričeli znanstveniki stvar resneje raziskovati in pokazali so se prvi uspehi. Prvi, rd je umetno oplojevanje dobro raziskal, praktično pričel izvajati in ustvaril nato potrebne instrumente, je bil ruski veterinar Ivanov. V prvih 30 letih devetnajstega stoletja se je po njegovih nasvetih nepričakovano naglo razširilo po Rusii; in po vseh drugih delih sveta.-Sedaj ..ni na svetu napredne kmetijske države, kjer
bi ne uporabljali umetnega oplojevanja vsaj pri nekaterih vrstah živali.
Vsak živinorejec se najprej vpraša, kakšne koristi izvirajo od takega osemenjevanja.
1.	Ne prenašajo se razne kužne spolne bolezni, ki so v zadnjem času po vsem svetu zelo razširjene.
2.	Oplodijo se mnoge samice, tudi če imajo kako bolezen ali napako na spolnih organih.
3.	Z eno samo ejakulacijo, t. j. izmetkom moškega semena, se o-plodi več samic. To je zelo važno v živinoreji, ker se n<i ta način racionalno izkoriščajo plemenjaki.
Kontrola nad moškim semenom je stalna in se zato izločijo iz vzreje samci, ki stalno ali začasno kažejo znake neplodnosti.
5.	Oplojevanje izvršujejo veterinarji sami ali izkušeni pomočniki in zato gospodarja takoj obvestijo o bolezni ali napaki, ki jih opazijo pri živali. Gospodar s? tako lahko odloči za zdravljenje ali za zakol Z gospodarskega stališča je to važno, ker sedaj mnogi pripuščajo živali mesece in leta brez uspeha, imajo pa očitno izgubo na mleku in krmi.
6.	Brejost pri okuženih ali na spolovilih bolnih samicah je mnogo večja kakor pri naravnem skoku.
7.	Kravo se lahko oplodi nekaj ur, po gonji.
nekateri živinorejci imajo še vedno pomisleke proti takemu oplojevanju in menijo, da so potomci slagši, da prej poginejo 'ali da pasma živali oslabi. Toda umetno osemenjevanje nadzorujejo'in do sedaj se ni pokazala nobena slaba
posledica, čeprav so umetno oplodili že milijone živali. S točno statistiko so dokazali, da ostane pri zdratnh domačih živalih oplojen ravno isti, če ne še večji odstotek samic, kakor pri naravnem skoku. Pri spolno bolnih pa je odstotek brejosti pri umetnem oplojevanju mnogo višji kakor pri naravnem.
Način oplojevanja je še precej izpopolnjen piri vseh vrstah živali, najlažji in največji uspehi pa so pri govedu in ovcah. Ker je na našem ozemlju najbolj razvita gove-doreja, bomo opisali umetno oplojevanje pri govedu.
Pri tem opravilu razlikujemo tri glavne faze, in sicer:
1.	Ujem moškega semena,
2.	Kontrola, shranjevanje, raz-redčeva.nje in prenos semena,
3.	Vnašanje moškega semena v ženske spolne organe.
Ujem moškega seriena je videti na prvi pogled zelo omplicirana stvar, toda v praksi se še precej lahko izvrši in je cdvisen od priprav, ki jih imamo' na razpolago, s katerimi prisilimo samca, da e/a-kulira (izpusti seme). Potrebna je samica, po možnosti, ki se puja,.aU pa priprava na štirih železnih nogah, podobna telovadnemu konju ali kozi. na katero same-: skoči, in umetna «vagina», t. j. prir/i-ava v katero se ujame izpuščeno seme.
Priprava, na katero skoči samec in ki ji pravimo «fantom», je mnogokrat zelo enostavna. Na skok se navadno h.tro privadijo biki. osli in merjasci. Žrebci plemenitejših pasem se pa temu upirajo ali skačejo le malo časa.
Umetnih nožnic ali vagin imamo več vrst. Napravljene so iz. gume in sicer tako, da se prilagodijo moškim spolnim organom živali.
Za uspeh umetnega oplojevanja je važno tudi, da ujeto seme kontroliramo in shranimo. Umetna nožnica mora biti očiščena in po-
Skoda je bila seveda velikanska. ' Računajo, da je letos koloradski Ì hrošč v Italiji uničil malodane 5000 i vagonov krompirja, cd tega samo V £ Piemontu 240.000 stotov. Skupna • škoda, v kolikor jo je bilo se- t veda mogoče oceniti, znaša za i proizvajalce nad milijardo lir. Na i srečo sta deževno vreme in nizka ) poletna temperatura zakasnili ‘ razvoj in razmnoževanje škodljivca, ki * je lansko milo zimo lahko ' zelo i ugodno prezimil.	!
V Italiji niso koloradskega hrošča -tako vztrajno in dosledno zatirali ' kakor v Jugoslaviji. Le tu pa tam 11 so lokalne cjblasti izdale ukrepe ' za obvezno uničevanje škodljivca, a 1 še ti niso imeli pravega odmeva1 med širokimi množicami nepou-y čenih kmetovalcev, ki se niso yr' polni merj zavedali resnosti vpra-11 šanja. Sele s 17. avgustom t. 1. s° uvedli obvezno uničevanje na vsem ij ozemlju italijanske republike.
Kjer je prišlo do stvarne pobude t za uničevanje koloradskega hrošča. | so uporabljali razne načine borbe. E Ročno obiranje hrošča se je izkazalo učinkovito le za posamezne primere; na splošno so se posluže-T vali raznih kemičnih sredstev, ki' pa se niso dobro obnesla zaradi^1 pogostih padavin. DDT se je izka-U zal učinkovit, vendar je to sredstvo ' ob današnjih razmerah še predrago' za masovno uporabo.	>
Poizkusili tudi preparate «Gc-sa-a rol», «Tiogama», «Arsicida Rum lanca», «Antidorifora Caffaro». Čeprav® niso kmetovalci dosegli pri tem ^ najboljših rezultatov, so se poslu-r zevali večinoma arzeniatov, ker so, med vsemi zatiralnimi sredstvi'1 najcenejši. Naj omenimo še, da je' preparat «Tiogamma» povzročal pri krompirju slab vonj po plesnobi1 in ga zato pri razkuževanju krom-^ pirjevih nasadov niso uporabijali-e
Vse države srednje Evrope in» Balkana bodo brez dvoma zlj veliko pozornostjo zasledovale tojj nevarno napredovanje koloradske-^ ga hrošča in ukrepe ter pođvzelep vse, da ga zajezijo. Borba zatj zatiranje tega škodljivca, ki nam!, ga je, kakor znano, podarila Ame-i rika, je zavzela pravi mednarodni! značaj. Ni dolgo, odkar se je se /n stala na pobudo Jugoslovanov i Ljubljani mednarodna konferenc,-^ kateri so prisostvovali predstavnij^j, 6 držav: Jugoslavije, Italije, P<Jyr, ske, Češkoslovaške, Avstrije in B<£ <1 garije. Na konferenci je bilo skl jto njeno, da si bodo na koncu v sak er r; leta ali po potrebi tudi večkrat rj n, leto strokovnjaki posameznih drža;<]r
izmenjali poročila o poteku borb
lif
(Nadaljevanje na Tl. strani).
predi koloradskemu hrošču, o nači--' nih zatiranja in o morebitnih no-ja vih zaščitnih metodah. Na sestan-2 kih, ki jih bodo še imeli, pa bodo t razpravljali tudj o vseh ostal il* škodljivcih v kmetijski proizvod-, nji.	f I
2e zdaj pa je jasno, da ne bode I ha tem področju želi pravih uspehov, kakor so dokazale dosedanji izkušnje, če ne bo prišlo do stvarš, nega in aktivnega sodelovanja vselit; kmetovalcev. Zato pa je potrebno* da se vsi naši kmečki ljudje ' znanijo s podobnimi vprašanji, kf© so sploh velikega pomena zs> obrambo kmetijskega gospodarstva
Dr. O. S»

Stran naših gospo
S. S. Koper
Povejte mi prosim, kako naj odvadim svojega osemletnega sina govoriti grde besede, ki jih je pobral pa ulici.
; Odgovor:
Z našimi otroki je res križ. To, "kar bi si morali zapomniti, to jim Ve gre, česar bi pa niti slišati ne Vneli, o, to jim takoj zleze v glavo in ne pozabijo zlepa.
Da poberejo takile «veliki» fantje grde, neprimerne besede, to se kaj rado dogaja in s kakšnim po-hosorri jih potem izgovarjajo, saj
r-
Žene imajo zaradi svoje prirode kot žene in matere ter zaradi neenakopravnosti preteklih sto-leti posebne potrebe, zato je nujno, da krepe svojo organih zacijo, ki jim bo le v korist.
■ V
'Le otrok škili
* 'e pri tem počutijo bolj moške.
iasno je in pravilno, da jih mora-rz Vo tega odvaditi. Seveda je tu } Prvi vrsti na mestu dober zgled. a; Vaj ne gre iz naših ust — pa četu, ii smo še ne vem kako nervozne 9® P jezne — neprimerna beseda.
V ^rav vsakikrat ko jo otrok izgovo-na ’*> ga moramo opomniti, da ne sme ■e~ hko, obenem pa moramo vplivati 23 tidi nanj, da bo opominjal svoje Ha Ovariše, s katerimi se druži, da se ka >or!o tudi oni temu odvadili. iz- Pod vplivom pionirskega lista ki Cicibana», v katerem so objavlja-i po en odstavek s tujimi spake-bankami in nanje otroke opoza-iža Jaii, so otroci to posnemali in se ali seboj opozarjali na spakedra-jun le tujke z vzklikom: «Cinca Marin-•pe d», in si potem zadali kakšno , a U'oško kazen. To njihovo metodo ,va lahko uporabimo pri našem oli-himeni. Tako se izognemo večne.
, v ftu zmerjanju otroka in ga vzga-ra- Ohio z igro.
s° Poizkusimo, radovedna sem na
etn ispeh.
* >1= *
jde y ić-a,
rbe.
jca-
zne Kako zelo se prestraši mati, ko j^e-Pazi, da njen še ne dve leti star Ici^ok prične s svojimi lepimi rjavi-•adi1* očesci vedno bolj škiliti. Opazi tka-^b da otrok ne škili vedno ena-jtvo °: proti večeru bolj, prav tako, če ago -da kak predmet od blizu. Pri ^nejžem opazovanju pa spozna esa.Oskrbljena mati, da škili otrok le ian- enim očesom, ki silis pogledom )ravavZnoter, in gleda samo z drugim teni^esom- Nič čudnega ni, če škileče )Slu.lto sčasoma oslabi. Razumna mati r s0re s svojim otročičkom takoj k l^vi'Kavniku, ki ji razloži vzroke ški-
3 je^ia-
očal Vsak otrok je že ob rojstvu ne-nc,bir>atno dalekoviden; ta napaka se ■a v prvih desetih letih sama po j;*bi popravi. Vendar pa je za očes.
1 . 'e mišice precejšen napor, preden 5 in? dalekovidno oko privadi gledati i zli2nje predmete. Pri tem se oči e tobrj.gaj0 navznoter in če je otrok Iske-iočno dalekoviden, se oči obrnejo fzelereveg navznoter, in otrok prične 1 zatiliti. Posledica tega pa bi bila, narna bi otrok videl dvojno; toda na-\me-l|va t0 prepreči in oslabi eno oko. ■odnMajtg prizadeta mati bo najprej : se .. rasala, kako otroku pomagati, iv kravnik ji bo nasvetoval: če je encfentik močno dalekoviden, tedaj vnilJj.ipstujejo že primerna očala. Ce Po: - ino oko šibkejše od drugega, .mo-Bc£d(.®trok več tednov gledati samo skUtcJbkim očesom, dočim mu drugo ikegj i-iijejo. Ko se šibko oko ojači, so it rf-ti^ebne posebije vaje da oči zo-frŽsJrl skladno gledajo. Ce pa na jorb-; enjeni način škilavosti ni mogo-nači-t ozdraviti, pomaga le operacija: V no-fajhen poseg z velikim učinkom, »stan-j^dravniki priporočajo operacijo bodo predšolski dobi.
Stalil»	:j- .]( :j,
zvod" ^
m .Še nekai e laseh
uspe- Ce si lase nekoliko zmočimo danj^e podaljšajo, kar jim precej kori-stvar4, [)a Sg ne lomijo, ko jih vedno vsel>ta{im0j češemo in navijamo. Bolj febno» So lasj-e mokri, bolj se podaljašajo ie s*3' ostanejo dolgi tudi ko jih osušimo, iji, k to jo prVotno dolžino - dosežejo šele,
a zS> h h ponovno zmočimo. dStva
>. S.
Ce lase strižemo
ali celo glavo obrijemo, nam lasje ne zrastejo bolj dolgi, niti bolj gosti. Dobn; je le, da odstrižemo konice razcepljenih las.
Vsaka 4 leta
se nam lasje obnovijo, kajti vsak las živi približno 4 leta in odpade tudi če 'ga ne režemo. Zato se ne raz. burjajmo, če nam lasje ob česanju izpadajo.
Preden se odločite
za novo kratko frizuro, dobro premislite', če vam res pristoji. Ce se zanjo odločite, zavedajte se, da kratki lasje zahtevajo veliko več nege, ker morajo biti vedno mehki in bleščeči.
Starost potemni lase
tako da se plavi lasie prelevijo v kostanjeve.
Predčasno sivi lasje
so dedni. Vendar so poskusi dokazali, da moreta pravilni krvni obtok in primerna dieta vrniti lasem naravno barvo.
Kostanjevi lasje osive prej kot plavi. Dermatologi so ugotovili, da izgube pigment najlaže črni lasje.
Ali morejo lasje
osiveti v eni noči? Dermatologi so o
tem vprašanju različnega mnenja. Mnogi trde, da more le živčni pretres, oziroma bolezen posušiti celice, ki proizvajajo barvila in da se sivi lasje ne pojavijo, dokler ne zraste nov las.
Svetolaske so bolj podvržene pleši,
ker imajo mehkejše lase, ki niso posebno globoko zakoreninjeni. Najbolj odporni so rdeči lasje.
Nekatere pleše so dedne, nekatere pa posledica raznih bolezni.
Prepogosto umivanje s šamponom ni priporočljivo, zadostuje, da si umivamo lase vsake 2-3 tedne.
:tc $
Kaj napravimo..,
...če je juha preslana. Vržemo vanjo olupljen krompir in ga pustimo, da Se kuha 20 minut,
...če je juha premotna. S o čemo sneg iz enega beljaka in ga vlijemo v juho.
...če maslo ni več sveže, ga pregnetemo z mrzlo slano vodo.
...če cmoki razpadejo. Najbolj priporočljivo je, da za poskušajo vržemo v krop samo enega. Ce razpade, mu dodamo drobtinic ali moke; če so pa cmoki pretrdi, dolijemo malo mleka.
...če se je gorčica strdila, dodamo nekoliko citronovnega soka.
Na sliki vidimo del garderobe za naše najmlajše. Oblekca bo dojen-
čku prav dobro služila v zimskem žice. Zelo praktični sta tudi jopici,
V PREGOVORIH
času, ker mu bo pokrila ki ju spletemo same.
MODA
Naravno je, da si možje skušajo pomagati. Evo Italijana, ki je, kakor smo dejali, menda najbolj prizadet: Zena je kakor bržola: Bolj ko jo tolčeš, bolj je mehka. In celo daljni Kitajec je istega mnenja: Zena je enaka preprogi: Ce hočeš, da bo čedna in mehka, jo moraš tepsti. Sicer pa je Italijan pravičen, ko pravi: Zeno bolj boli hladno božanje nego ljubosumna klofuta. Nad vse moder pa je Indijec, ki nam podaja lepo, pristno orientalsko sliko: Kdor tepe svojo ženo, je podoben človeku, ki tepe vrečo moke; dobro se izpraši in slabo ostane. — Kaj bi dal, če bi mogel reči, da se je ta pregovor rodil na Slo-
Na medicinsko fakulteto v Ljubljani se je letos od 141 dijakov vpisalo 58 deklet, ki bodo kot zdravnice vso svojo sposobnost čez pet let posvetile zdravju svojega naroda.
venskem!
Seveda išče pregovor razlage in razloge za slaba izkustva z ženo. Eden glavnih vzrokov , je ženska blebetavost. Jamais homme sage et diseret ne revele a femme son secret (Pameten in previden mož ne odkriva ženi svojih skrivnosti), pravi Francoz, In takoj hudomušno dodaja: Zena obdrži zase samo to,
roko. Ubogi Italijan! Sama slaba izkustva! Rus ima očividno druga izkustva; Nobena obleka ženi tako dobro ne pristaja kakor molk. Ali ni ta stavek laskav poklon za rusko ženo? če je Rus prišel do te ugotovitve, je vendar moral imeti primerne doživljaje! Nemec je istega mnenja kakor Francoz:	Eine
Frali, die wenig spridit, ist ein sel-tenes Gericht (Molčeča žena — redka «rihta»). Spet vidimo, da Nemec rad misli na jedačo. Tudi v naslednjem pregovoru se drži tega načela in zraven postaja še grobijan:	Zena je požrla kokošjo
r..., kar naj pomeni, da so njena usta vedno odprta. Postaja pa uvideven, češ: Zena ima edino orožje v jeziku. Tu pa že prehajamo na drugo, kočljivo polje: Ženski jezik ni samo lahek in nepreviden, temveč tudi bojevit, hud, da, zloben. Od razmeroma dobrohotnih sentane, kakor: Žene, ki ni klepetava, ne najdeš ali ni «ta prava» (Donna che non sia ciarliera o non si trova o non e’ donna intiera), ter: Zena je kakor odjeka: Vedno zadnjo izreka (Toskana); prihajamo do težjih kalibrov: Tri stvari so nemogoče: Hromeč, ki bi tekel, deček ki bi miroval, in žena, ki bi molčala (vedno Italijan. Revež!) in celo do najtežjih: Zidovi v peklu so pobarua?ri z ženskimi jeziki. Ta pregovor srečujemo pri Francozih, Spancih in ■— seveda — pri Italija-
česar ne ve. Italijan razločuje: Dekle ima sedem rok in en jezik, po-1 nih. Zapišimo ga na rovaš južnemu ročena pa sedem jezikov in eno I temperamentu. Toda tudi naš slo-
Recepti za tržaško kuhinjo
venski očanec je bridko preizkušen in daja svoji jezi duška z naravnost krpanovskim stavkom:	Manj
zob ko ima baba, bolj grize!
Naj omilim ta slabi vtis z galantnim francoskim rekom, ki pripisuje klepetavost ženski živahnosti, češ: Zenska duša je živo srebro, srce pa vosek. Ih naj končam za danes z našim Cankarjem, ki neprimerno lepo in pravično trdi: Zena je devetkrat močnejša cd moža, mali pa. devet in devetdesetkrat.
4= 4:
PHiNASAMO BECEPT JEDI, KI LAHKO NADOMEŠČA OBIČAJNE OBEDE Z JUHO IN PRIKUHO
Skuhaj 700 gr krompirja najooljse vrste, ga pretlači dodaj soli, malo muškatnega prahu, 1 jajce in moko, ki je potrebna, da vmešaš testo.
Pomaži z maslom in potresi z drobtinami vsaj 6 do 7 cm globoko posodo, daj vanjo za prst debelo testa in ga obloži z nadevom.
Nadev,napravimo lahko iz telečjega mesa vimaki, ki jo potresemo s sirom; ali iz pečenega na koščke zrezanega telečjega mesa v lastni omaki, v katero damo kapre; ali iz kurjih jeterc.
Nadev pokrijemo s plastjo testa, ki ga ob straneh oblikujemo z leseno žlico in potresemo s koščki surovega masla ter pečemo približno eno uro. Lepo in okusno torto nekoliko ohladimo, preden jo nesemo na mizo.
NEAPELJSKA TORTA
120 gr sladkorja. 120 gr moke, 100 gr mandeljnov in 4 jajca.
Mandeljne poparimo, olupimo, posušimo, dve tretjini jih zmeljemo, 1 tretjino pa razpolovimo.
Jajca in sladkor stepamo na ognju več kot četrt ure, nato zmešamo moko ter vlijemo vso zmes v pekač, ki ga prej namažemo z maslom in potresemo z mešanico sladkorja in moke; pekač naj bo tak, da bo v njem testo vsaj tako visoko, da ga lahko trikrat prerežemo in namažemo z nadevom.
Nadev: 2 rumenjaka, 3 del mleka, 60 gr sladkorja, 15 gr meke, 10 gr masla, vanilija. Najboljši nadev napravimo, če mešamo na ognju najprej maslo in moko ter šele potem dodamo rumenjake, mleko, sladkor in znova vse zmešamo na ognju. Da bo torta lepša, jo prevlečemo še z glazuro.
Glazura: Deni v posodico 230 gr sladkorja, 1 del vode in segrevaj. Ko se bo sladkor pričel vleči, odstavi posodico z ognja in ko se bo začel strjevati, dodaj sok četrt limone in vse skupaj dobro premešaj, da postane belo kot sneg. Ko je glazura narejena, vrzi vanjo zmlete mandeljne in namaži z njo torto, ki jo še okrasiš z razpolov-Ijelnimi mandeljni.
v pergamentni papir
V kose oblikovano maslo zavijamo zato, da ga varujemo pred nesnago, da ga lahko brez neposrednega prijemanja prelagamo, itd. Zavijamo pa maslo v pergamentni papir predvsem za. to, da ga obvarujemo pred neposrednim vplivom zraka. Zrak namreč pospešuje, da postaja maslo žarko ali žaltavo.
KAKŠEN MORA BITI
Na pergamentnem papirju ne seme biti nobene snovi, ki bi lahko maslu škodovala. Da izgubi pergamentni papir svojo trdost in krhkost ter da postane mehak, ga v tovarnah obdelujejo z glicerinom ali sladkorjem. Po obdelavi pa je treba pergamentni papir temeljito izprati, sicer se lahko zgodi, da ostaneta na njem glicerin ali sladkor, ki pospešujeta, posebno v vlažnem prostoru razvoj plesni ali različnih glivic, ki maslu škodujejo. Ker pa obdelujejo pergamentni papir s takimi snovmi, ki maslu škodujejo, moramo biti previdni tudi pri nakupu pergamentnega papirja. Zahtevati moramo vedno takšen papir, ki je pravilno izdelan in maslu zajamčeno neškodljiv. Tudi moramo pergamentni papir za zavijanje masla hraniti vedno v čistem, suhem in zračnem prostoru, kajti v vlažnem prostoru se na njem naredi plesen.
Torej zavijajmo maslo v suh pergamentni papir in tudi zavitega hranimo na suhem.
4= 4= 4=
Boljša pamet
hot lepota
«Prepričana sem, da mi niso dali naslova «Miss Italia» zaradi moje lepote, ampak zaradi italijan-stva Trsta». Tako se je izrazila mlada Fulvia Franco ob svojem prihodu v Rim. (List OMNIBUS z dne " t. m.) Pametno dekle! Zdaj vidimo jasno. Juriš za priključitev se nadaljuje. Najprej 195.439 nepristnih podpisov, potem 400 nepristnih odposlancev ljudstva, ki jih ljudstvo nikoli ni odposlalo, in zdaj | nepristna «kraljica».
UMETNO OSEMENJEVANJE
(Nadaljevanje z 10. strani) polnoma suha. Isto velja za stekle-nicice, v katerih shranjujemo seme. Najmanjše množine vode slabo delujejo na semenske celice (ne-masperme), da niti ne o men ani arugih kemijskih spojin. Nadaljnji veliki neprijatelji semena so svetloba, guma, metali in višja temperatura.
Od časa do časa je treba pod mikroskopom kontrolirati semensko maso, in sicer zato, da se ugotovi, če je v njej zadostno število za oploditev sposobnih elementov. Ta številka ni pri usaki prsti in živali enaka ter je odvisna od skokov v zadnjem času, od letnega časa, krme,' Aaiosti in individualnosti samca. Nadaljevanje prihodnjič
»Zdaj pa nam pokažete pot domov«, pravi K-osmina Pokrovu. Stopa v kabino, prime za volan, Pokrov sede poleg njega, a Kosmina zopet izstopa in nekaj išče po tleh. Glasno se odhrka.
»Legitimirajte se«, pravi nato tujemu mehaniku, »tudi tovariša, ki spi v mojem avtu, legitimirajte. Ta cesta je že eno uro zaprta za ves promet. Politični agitatorji so temu krivi«.
Mehanik se bedasto smehlja.
»Kaj bi se legitimiral, iz postelje so me vrgli, nočno srajco imam na sebi, nisem oblečen. Kdo ste vi?«
Kosmina pokaže na kovinast ščitek s svetim Florijanom z golido na zavihu svojega jopiča.
»Oba morata z mano, na varnostno postajo«, pravi, »po telefonu se bomo prepričali«.
»A tako«.
Mehanik sede poleg spečega Pangerca, Pangerc smrči, bled in upal, ne trene, tudi mehanik se zlekne po dolgem. Gornja ustnica mu trzne. »Preneumno! Pa ne, da bi imeli sitnosti!«
Kosmina sedi v kamionu pri krmilu in ukaže zapeljati svoj • taksi naprej. Avto z okvarami so porinili v stran.
»Tako, sedaj lahko zganemo. Čisto počasi!«
Mali avto vozi pred tovornim. Vol se ozira za zeleno travo pod hrast. Ptica gostoli v seči. Od drevja kane rosna kaplja, zgane se hlad iz noči.
Marc pa sanja kraljevske sanje. Prvo jutro sonce mu obseva zardelo obličje, pravilno rezane črte počivajo v blaženem smehljaju. Včasih se vsag lavav snu skrije v listju, potem se zopet prikaže, blaženost ne preide. Noge so stegnjene od telesa, desno koleno se malo upogne, mož leži, kakor bi plaval na hrbtu. Skozi borovce sije prvo sonce, sence medlijo.
Vol si je obral že vso travo pri nogah, omulil dosegljivo grmovje naokoli, ga prekratka vrv ne dose z a.
Naposled je mladi bor malone izrit, zelo je upognjen, vrv je dobila daljši razmah in gobec zajema še nedotaknjeni klen in mrtvo trto.
A borovec ni volu kos, z eno samo koreniko se še drži zemlje. Korenika je speljana v rdeči prhki prsti vrh skalnate ploskve; le nalahko je še zvezana z lasnatimi belimi nitkami s prstjo. Vol se pase prosto. Vitorogec zajema globoko sklonjen sončno travo ob cesti, ki je orošena in še hladna. Očividno dene gobcu dobro mokra piča, medtem ko mu ogreva vroči žar široko hrbtišče.
Marcu se zdi v snu, da gleda plaveč ljubeznivo. Mokre oči ima, dva svoja malčka je posadil na njegov hrbet. Plaveč zre modro.
Na drugem volu pa sedi deklica, plavka, Marjanca zajema iz predpasnika prgišče za prgiščem koruze in jo v širokem zamahu usipa, gosem, racam, kuretnini. Gosak ji zajde pod krilo, druga perutnina pritiska za njim. Marjanca se umika, kokoši se razhajajo.
Marc se odpravlja na polje, orati bo čas.
Hlapec ravna pri plugu, lemež se sveti na soncu sredi dvorišča, Marc si senči oči, hlapcu pa manjka pri plugu ena ročica in išče pod klonico.
»Saj je lestev tu!« vzklikne, »klin, kakor nalašč«. Sneti hoče z lestve klin. a tu pristopi gospodar in mu ne da.
»Poišči si klin za oralo kjer bodi, lestve ne dam, lestev je moja«.
Začudeno zre hlapec v Marca, ne razume in se okrene.
»Ne maram«, ponavlja Marc.
Z vriščem jezdijo otroci skoz] velika vrata z bor jača. •
»Ne zapiraj vrat«, pravi gospodar hlapcu, »udariti bi mogle preglasno. Naj ostanejo priprta«.
'Tlxmicu 'Tòcumld
Hlapec zre začudeno.
»Ne razumem«, pravi.
»Saj ni treba«, mu odgovarja in spi dalje.
Vola pridržuje s hrbtom proti čelnici, da ne stopi prenaglo in da ne padejo otroci na tla.
Prste si umota v gosto grivo nad čulom med rogovi živali, igra se, kroto viči dlako, zdi se mu, da ni sršeča in ostra, da so prsti, človeški prsti, ki se igra z njimi — in nič se ne branijo, prsti se božajo in ljubijo med sabo.
Vol na kamionu je zamukal. Krištof je pogledal. Žival ne muka nikoli brez potrebe. Vol je zamukal v drugo. Kaj le hoče? Pokrov je izstopil.
Ne razume, kako je prišla žival med vožnjo na tla kraj ceste in se na lepem pase. Mlad borovec vleče za sabo. Pred njim stoji, kakor da se pase že dolgo.
Ko se ozre na voz in ga plaveč nad njegovo glavo z zateglim mukom skoraj omami, se sesede.
»Tako je to tedaj?«
Vsi izstopijo.
Marcu je presekal ropot prihajajočih avtomobilov sen, a pokoncu ga je vrglo mukanje volov. Pri priči se je znašel.
In sedaj lomasti čez gmajno razoglav in brez usnjenega jopiča. V soncu se mu svetijo pšenični kodri, zdaj se skrije v grmovju, zopet je na planem, preskoči nizek zid, drugi zidek, zasveti se mu vrsta zlatih zob, ko meče glavo na stran, izgine v ko tirnici, dviga se iz nje, dela si pot skozi mlado raščo, posluhne, skrije ga vrsta skakalnih stebrov, obstane nad železniško progo, pomisli, pogleda, že je daleč rdečkasta čuvajnica z velikansko črno številko ob boku, v daljavi brlizgne vlak, nič, spet pečine v stebrih, dolinica, polje, a tam črna lisa, sila razhodna, toneča na obzorju, borovi gaji,
V	nasprotno smer od bežečega drvi zajec, razdalja med obema raste, čudno, oba se ustavljata, bežita kakor na enotno povelje.
Kosmini je nekaj zadišalo in je hotel teren preiskati, prebrskati.
Najprej je izmeril odtis stopinje na Pangercu, nato na mehaniku, na Pokrovu in primerjal. Iskal je pod borovci, a v listju to opravilo ni imelo dosti koristi.
Šel je preko ceste v drugo smer. Stopinje! Kaj! Bila je kmečka lopata, širša in daljša, kopitom v peti in debelimi žeblji vse pod podplatom.
Ko je prišel pod borovce v drugo, je zadel nepričakovano v rjav usnjen jopič, ki je bil pokrit z listjem, češarki in dračjem. Nozdrvi so se mu razširile. Bil je odkritja bolj vesel, kot drugega vola.
»Kdor išče po načrtu«.
V	jopiču je bil gostilniški kolkovan račun in tiskan obrazec o plačani carini za prestop meje v mesto, neizpolnjen, a podpisan.
»Dobili smo svoje plačilo!«
Drugega vola ni bilo mogoče spraviti dalj, kot do prvih kmetij, tu bi mu najeli gonjača.
Mladi Krištof je hitel pojasnjevati. Čas, je, da pride do svoje pravice.
Kolo na kamionu in vol; drugi vol stopa domov; tu je usnjen vrhnji jopič z računom iz gostil-
ne, carinska izkaznica; Pangerc, nekdanji mesarski pomočnik v trgu, potem šofer, sedaj brez služ-"' be; tu je neznani mehanik, ki je Pangerca pripeljal, oba brez legitimacije, mehanik je imel slu- i čajno vso opravo za popravilo cilindra s sabo jako dobro; tu je igra časa, usodno srečanje s Kosmino; zadetek voza ob voz in tako dalje.
Kosmina se je vzpei vrh bližnjega golega skalovja, se je prevrnil zrl preko ravni, si zasenčil oči, povlekel revolver iz zadnjega žepa in meril v daljavo. Nato je oddal šest strelov.
Mladi Krištof in šoferja so se zdrznili, nato jim je preletel lahen smeh obličja.
Ko so vozili skozi sotesko, se ni mogel Krištof načuditi, kako mu je krajina nova. Še bolj | se je čudil v hrib in skozi vas, da, bil je beli dati-
V trgu so ustavili.
Identiteta mehanika je bila po telefonu ugotovljena, bil je prost.
»Toda kdo povrne meni mojo škodo?« je zri vprašujoče.
»To je druga stvar«, so se mu smehljali. ,
Pangerc pa je moral dalje.
Vozila so lezla v strmino, proti poldnevu so bili v vasi. Pangerc je držal oči odprte, a tožil je> da gre počivat.
Začudenost in veselje sta bila enako velika. ^
»Če je moj?« je potrepljaval stari Krištof žival in dvigal kopito za kopitom.
»Moj. Vaš« je govoril stari Pokrov, nekoliko je bil še v megli izza noči.
Zbrala se je vsa vas, dvorišče je bilo polno-
Prvi plaveč je šel med vriščem skozi àoH špalir v hlev.	j
»Čigav je kamion? Kdo pozna šoferja? Kdo ve kaj o mladem Pokrovu?«
Opravnik Kosmina je šel od časa do časa s svojim levim kazalom na rdeč ščitek zvarovalo® družbe »Aurora« na zavihu suknjiča. Sedel ie sredi dvorišča pod latnikom Prinesli so mu malo mizo; med zapisovanjem se ni mogel sam ubraniti občutka, kako se dela važnega. Odmaknil ie steklenico vina na kraj.
»Pijte!« je zinil nekdo za njegovim hrbtofl®* »nima kosti«.
Zapisoval si je v službeno beležnico podatke; Kamion je mesarjev, to je brat pobeglega. Shri! za prevoz živine, ko prihaja na deželo ponjo. K0, liko repov spravi lahko nanj?
Vprašanja so bila včasih otročja. Kdo je po avto? Ob kateri uri? Sam? Je bil že kdaj pril tu? S kom? Kdaj?
Najtežja okolnost je nastopila, ko je iskri zvezo s požarom — dosti daleč preko razhodu6' kamenite ravni je bilo to. Ljudje niso o tem n>6 slišali. Spraševali so: Kje? Kdaj? Pri Pliskovici to noč?
E, Kosmina, Kosmina! Kosminče!
Potem se mu je zazdelo, da se preveč izdaj3» da, popolnoma se bo izdal in razgalil, on, zastopnik za »Auroro«. V tem primeru bi lahko tudi p6' sebna nagrada splavala po vodi. Tajnost! Ti o1' si to. kar si — mar ne veš tega?
Pangerc je spal pod klonico, odpiral oči, Z3' pira!, odgovarjal posredniku. Včasih je bila bol®' č;na v glavi tako huda, da se je obrnil v stran ® zaril glavo v seno, ki so mu ga postlali. Ali je kf' lo le stavljeno vprašanje tako mučno? Prilezel i6 spet na dan in zahteval hladnih obkladkov ri1 senca in čelo.
Za svojo osebo je vztrajal pri tem — brezp0' sel«. Šofer, prej pomočnik, zdaj brez zaslužka- , A Marijance ni bilo na dvorišče in mladi Krištof se je držal pri strani.
(Sledi prihodnjič)
(Nadaljevanje s 1. strani)
čije angleških-sindikatov Trađe U. niona, ki imajo glavno nalogo, da vodijo sporazumniško politiko z delodajalci. Kvarne posledice take politike so popolnoma jasne.
Viđali se ni ustavil niti pred O. F. Ustanovil je nekakšno novo O-svobodilno fronto z jasnim namenom, da bi razbil tudi enotnost slovenskega ljudstva na Tržaškem o-zemlju. S pomočjo določenih slovenskih ljudi, ki nimajo nič skupnega z OF in ki niso nikdar razumeli, kaj OF dejansko predstavlja za slovenski narod in ki niso nikdar razumeli njene vsebine, je dobil na svojo stran del Sovencev. Formirali so nekakšno novo tajništvo QF za Tržaška ozemlje, da' bi s tem pred zunanjim svetom dokazovali, kako je ves slovenski živelj na Tržaškem ozemlju proti Jugoslaviji.-
-edaj se pred Osvobodilno fronto in pred celotno demokratično gibanje na našem ozemlju postavlja-
jo nove naloge. Ohraniti moramo in še čvrsteje utrditi enotnost te naše vsenarodne organizacije. Slovenci na Tržaškem ozemlju, dasi politično ločeni po državni meji, se lahko socialno, politično, gospodarsko in kulturno razvijamo le v najtesnejši povezanosti s svojim matičnim telesom in konkretna borba za naše narodnostne pravice : o-ra na Tržaškem ozemlju pomeniti le borbo za vzporedni razvoj z našo domovino. Vsaka drugačna borba za našo narodno enakopravnost ne more pomeniti nič drugega kof dejansko odpadništvo od lastnega naroda.
Zato je tudi vsak poskus razbija, nja OF na Tržaškem ozemlju na liniji narodnega izdajstva, ki preko narodnostne mlačnosti vodi k novi obliki poitalijančevanja na anglo-ameriškem področju Tržaškega o- j zemlja. Hkrati pa takšna OF pri nas predstavlja najnaprednejšo so-cialno vsebino no-e socialistične _u ■goslavije. Zato je borba proti vsem razbijačem enotnosti OF in sloven-
ske kulture na Tržaškem ozemlju naša najosnovnejša naloga, ki jo mora izvrševati vsak pošten in zaveden Slovenec v interesu našega narodnega življenja in celotnega de mokratičnega gibanja.
OF se bo borila proti vsem nacio-nalšovinističnim tendencam. Borila sc bo proti kršitvam narodnostnih pravic od strani anglo-ameriške vojaške uprave in domače nacional šovinistične rakcije, ki odreka slovenskemu življu pravico do enakopravnosti v uporabi svojega materinega jezika, šolstva in narodne kulture. OF bo čuvala pridobitve in izročila narodnoosvobodilne borbe ter se bo odločno borila proti vsakemu, ki bi skušal ie pridobitve slovenskemu ljudstvu odvzeti tudi s tem, da bi ga hotel odtrgati od slovenskega naroda.
Pozdravlja napore slovenskega naroda v domovini, ki skupno z ostalimi narodi Jugoslavije gradi socializem.
QF odreka vsako pravico skupini okoli tako imenovane «Demokracije» z Veselom in Agnelettom na čelu, da predstavlja Slovenski
narod na Tržaškem ozemlju. Proti
tej izdajalski skupini velja najostrejši boj naše OF. Obsoja podlo podtikanje Vidalijeve skupine, češ da so nekateri ljudje QF na pozicijah teh sovražnikov slovenskega naroda kar v resnici velja samo za Vidalija in njegove ljudi, ki na isti liniji besno napadajo s klevetami in lažmi novo demokratično Jugoslavijo.
! OF na To bo nadaljevala dosledno borbo proti imperializmu in reakciji y sklopu demokratičnih sil o-zemlja in borbo za njegovo ekonomsko in politično neodvisnost. Bratstvo in skupna borba z italijanskimi demokratičnimi množicami je osnova demokratičnega gibanja na TQ, ker mora biti eden od bistvenih sestavnih delov programa OF. Zato obsoja OF razbijaško delovanje Vidalija, SIAU mora zopet postati borbena organizacija širokih množic TQ in resnični predstavniki OF morajo zopet priti v njeno vodstvo.
OF se bo odločno borila za spoštovanje mirovne pogodbe. Borila se bo za demokratizacijo vsega javnega življenja na TO. Pozdravlja vsak korak, ki vodi k upravnim

volitvam, obsoja pa najnovejšo ^ dredbo štev. 345 VU o volivnibJI menikih, ki daje volivno pravi50 fašističnim beguncem in krši no pogodbo. Poziva vse demokrab6' ne 'množice Trsta v odločno boi'00 za resnične demokratične volit|cV Da bo OF čim bolj sposobna ^ vrševati svoje naloge v sedani6*11 položaju, je nujno potrebno, da čim bolj učvrsti in izpopolni sV°L organizacijsko strukturo, tako bo sposobna tudi za samostojne n°' stope, predvsem v obrambo nara“' nostnih pavic slovenskega IjudsW na TO!
V tem duhu poziva QF vse lijanske in slovenske množdce , odločno borbo proti vsem dom3- j čim in zunanjim sovražnikom 11
šega demokratičnega gibanja in J"3 i demokratične pravice prebivalsv»_ j TO. Na tej liniji bo naša OF. nad3r j Ijevala odločno bitko v trdnem	|
pričanju, da bo tako najbolj K0^*" stila interesom slovenskega naro >	:
delovnega ljudstva ter vsega demokratičnega prebivalstva TO, hkr3 pa tudi izvršila svojo dolžnost	|
svetovnega demokratičnega gibanJ-s Sovjetsko zvezo na čelu»
Marie mai ero va
KOMAN
Tistega dne, ko je Lenka omedlela na polju, bila Marija po svoji navadi zjutraj zgodaj v jterkvi. Rada je imela veličastno tišino pod visokimi oboki, ki so dajali vzdihom krila, molitvam Polet. Prijala ji je samo tišina v cerkvi in je osta-v njej tako dolgo, doklej ni prišel duhovnik. Ho-mla je semkaj zavoljo samote, v kateri so poganjali krasni občutki in nastajale nevsakdanje mi-nji. Molila je očenaš z vročim izrazom in poudar-tejoč smisel sleherne besede, ali zdravamarijo Obrabljenim besedam je dajala njihov prvotni po-n^en, obračala se je k neznanemu očetu vseh stvari, ki je po njeni domnevi vladal svet, sicer, kako m mogla tako neizmerna in zamotana stvar obdajati, živeti sam po sebi, ne da bi jo kdo upravni? Rada se je tudi zatekala k Materi božji, zakaj kot žena ženi ji je bila bližja in je utelesila v Pjej občudovanje, spoštovanje in ljubezen, ki jo te čutila do narave in posebej do slehernega žive-§a bitja. Vselej je od slasti zamižala, kadar je apetala:
».O milostiva, o ljubezniva, o presladka Devi-ca Marija!«
To je bila erotična opojnost. Ni je poznala drugje razen tu, zato ji je bila tako draga. Zakon te naredil sicer iz nje ženo, Prochazka pa je ni Pikoli ljubkoval, nikdar mu ni bila ljubica, mar-'teč takoj žena. Z njim ni doživela nežnih trenutkov ljubezenske opojnosti, v katerih čutnost še skoraj spi in se zgolj duša raduje. Bil ji je zvest te°ž in zelo bi se bil začudil, ako bi mu bil kdo Pòi tal, da ni popolen soprog. V svojem srcu pla-te Marija je prenašala njegove izraze zakonskega tecža, toda ni živela v njih. Po ljubezensko opojnost je hodila v cerkev In ker se je svetnikov ba-a> je ljubila svojo zavetnico. Nobena podoba Madore božje, pa če je bila še tako lepa, ni dosegla teikavne, posvetne lepe, čeprav nesnovno vzvišene predstave, kateri je Marija pošiljala svoje ^Zdihljaje. Danes je molila lavretanske litanije, ne
bi se menila za cerkvene predpise, ki jih je Poznala od doma, ker se je vdala razpoloženju Julijskega jutra, ki se je začelo z veselim ptičjim žgolenjem in rožnatim svitanjem.
Vedno znova jo je vabila in mikala vrsta po-^nb, vpričo katerih se je mogla razmahniti njena {Pravljična domišljija, ki je bila podobna barvani tančici, na kateri je čarovnik menjaval podobe. Na njih so bili tudi neki nagovori, ki jih ni razumela, ali to je ni motilo, zakaj spričo njihovih krasnih jVokov se je njena domišljija tem bolj sprostila, m ko je zapustila cerkev, ji je bilo, kakor da je Prišla iz vrta, polnega cvetja, čarov in vonjav. V M prijetni zameglenosti je prišla do Qgla ulice. dam( pred črnorumenim oznanilom, ki je bilo urobno potiskano, je stalo nekaj žensk, ki so se v naglici oblekle, so bile nepočesane in so obule 'tevlje na boso nogo. Njihovi obrazi so bili oka-jneneli kakor obrazi mrličev in na prvi pogled je \ ilo očitno, da je njihov izraz klesala roka tečnosti.
»Mobilizacija«, je brala Marija na oznanilu.
A ženske, ki so brale z njo, so vile roke.
Beseda ji sprva ni nič povedala, dokler je ni Postavila v resničnost, nakar jo je doumela.
»Vojna! Vojna je nastala in možje se pojdejo vojskovat. Vsi? Tudi moj mož?«
, Prochazka jo je gledal, ne da bi jo razumel, 110 ga je doma brez sape prebudila s to besedo.
„ »Kaj? Torej se je začelo? Kajpak, Avstrija... 'Vbija, ultimatum«, polagoma se je zavedel.
Tega pa Marija ni razumela. Časopisov ni Vala in vedela je o svetu samo to, kar ji je Pro-chazka povedal.
A nenadoma je sedel na ležišču in izbuljil oči. , »Žena! Kaj praviš k temu? Na vojsko poj-
uemj«
»Morda ne. Oženjeni morda ne pojdejo. Vsi morda ne pojdejo«.
»Na gorah je prvi strel odmell« je zadeklamiral Prochazka in vstal s postelje.
In dodal je brez prehoda:
»Kakšno obleko vzamem?«
»Danes?«
»Ne, na vojsko!«
»Ne vem«, je zašepetala Marija, ki se je bolj prestrašila praznine v omari za obleke kakor vojne.
Potem je Prochazka oblekel turistovski kroj in šel v mesto pozvedovat, kaj se dogaja. Vrnil se je kmalu z novico, da mora v treh dneh biti pri svojem poveljstvu.
Nastala je velika zmeda. Na podstrešju je stal med razbitimi pečnicami in nepriznanimi izumi pozabljeni vojaški kovčeg, črno prepleskan in označen s še vedno dobro čitljivim napisom:
Ciril Prochazka, 28. I. Reg.
Marija ga je skrbno umila, položila vanj najboljše Prochazkovo perilo in pripomnila:
»Nekaj hrane moraš tudi vzeti s seboj!«
»Lahko spečeš gos. Potem pa boš pošiljala hrano za menoj. Sicer pa to ne more dolgo trajati. V treh mesecih smo doma!«
»Cele tri mesece? Kaj naj počnem z obrtjo?« je Marija sklenila roke.
»Počakaj, vse ti razložim.«
Ostali del dneva sta porabila s tem, da je Prochazka poučeval Marijo, ona si je pa zapisovala, kam mora iti, kaj delati in kako ukreniti, da ne bo obrt trpela.
Od Prochazkovih delavcev ni bil nihče vpoklican. BiH so to bodisi še mladi vajenci ali stari očetje.
Naslednjega dne zgodaj zjutraj sta šla oba zakonca k vojašnicam. Pred neprijaznim poslopjem vojašnice so stali možje vseh vrst, vsakdo je imel pri nogah kovčeg ali nahrbtnik, nekateri so udobno sedli nanj. Z nekaterimi je prišla sem žena in vsa številna družina. Razpoloženje je bilo mračno in razdraženo. Nastajala so nervozna pričkanja, ki so se končala brezupno. Prochazka je nazadnje tudi sedel, Marija pa je žalostna stala poleg njega.
Vrata vojašnice so bila zaprta, nihče med ča-kalci ni vedel, kaj se bo zgodilo z njim, nihče pa si ni upal oditi iz strahu pred dostavkom v pozivu, da se vsaka nepokorščina kaznuje s smrtjo. Čeprav se niso vrata odprla in ni nihče uradno oznanil množici, ki se je tri ure parila v vročini, se je raznesla govorica, da v vojašnicah niso pripravljeni in da nastopijo vojaško ^službo bržčas šele popoldne. Tej govorici so vsi verjeli.
Prochazka se je domislil, da bi šla z Marijo sedet v park, ker pot v Bubenče s kovčegom se ne bi izplačala, sedenje sredi ulice, kjer so ljudje zijala prodajali, pa ni bilo prijetno.
Po poti je dvakrat odložil kovčeg, ker ni bil vajen nositi bremena. Marija se je ponudila.
»Pokaži, ga bom jaz nesla!«
»Le nekaj korakov«, je milostno dovolil.
Vendar pa je pozabil odvzeti Mariji kovčeg in tako ga je nesla do parka. Sedla sta na klop prav nasproti kolodvoru. Vlaki so prihajali, gruče potnikov so se usipale skozi izhodna vrata kolodvora, mnogi od njih so tudi nosili kovčege. Med pešci so se pojavili tudi vojaki v nenavadnih sivomodrih uniformah. Od neke gruče se je oddelila deklica, se ozirala po ljudeh, omahovala, koga bi ogovorila, da bi vprašala za pot. Njen pogled se je dotaknil Prochazka in Marije, a je šel ravnodušno dalje, ko je videla poleg njiju kovčeg.
Zato pa jo je Marija takoj spoznala.
»Lenka!« je poklicala in naglo vstala, da bi jo zadržala.
Deklica se je zdrznila, se ozrla in že je spoznala Marijo ter ji pohitela v naročje.
»Eden me zapušča, drugi prihaja.«
»Odhajate. Ciril? Kam?« se je začudila Lenka,
»Seveda odhajam. V vojno. Prav moj letnik je bil prvi vpoklican«, se je izbočil Prochazka, ki je bil do tega trenutka potrt in malodušen.
»Kaj pravite, vojna?« je Lenka odprla s stra>-hom oči.
»Kje si bila in od kod prihajaš, deklica, da nič ne veš?«
Oba hkrati sta ji začela naglo pripovedovati, kaj se je zgodilo, kaj govorijo ljudje in kaj se bo bržčas zgodilo. Pri tem sta popravljala in dopolnjevala drug drugega
»Jaz pa imam čin!«
Prochazka je poudaril svojo pomenljivost:
»Bil sem četovodja, ko sem zapustil vojaško službo, zdaj pa lahko pričakujem naglo povišanje, ker je vojna.«
Lenka je omahnila na klop poleg njiju.
»Uboga Marija«, je Lenka stisnila roko sestri, »A vi, dragi Ciril! Vi, ki ste napreden in prosvetljen človek, se morate tudi pokoriti.«
»To v resnici ni prijetno, pravkar sem imel dobiti lepo naročilo za cel blok... ali kolikor se mene tiče, znam prav vse, kar je treba.«
»Veseli me, veseli me«, so govorila Lenkina usta, a mislila je na popolnoma druge reči.
Bila je zmedena, ko je slišala, da je bila danes napovedana vojna, in osupla spričo dejstva, da je vojna sploh mogoča v dvajsetem stoletju.
»Vojna je medsebojno ubijanje ljudi, javno ubijanje, nesramen poziv na ubijanje, a vsi ljudje poslušajo in hitijo, da ne bi zamudili, vrhu tega pa se še nekoliko ponašajo s tem, kakor denimo Prochazka. Kje so vsi tisti modri ljudje, ki posameznike zapirajo in obsojajo zaradi uboja? Kje so duhovniki, ki velijo: ne ubijaj?«
To si je strmeč ponavljala v duhu.
■ »Antimilitaristi so gotovo vsaj protestirali«, je rekla nenadoma.
Prochazka se je zasmejal.
»To bi uganili, revčki. Ne veš, da je izjemno stanje? Da preži smrt za vsakim oglom na verigi državne oblasti m bi zadavila vsakogar, ko bi le zinil?«
Lenka je ugovarjala:
»In vendar, vendar mora v človeku vse vzkipeti, če sliši o takem nasilju?«
Prochazka se je previdno ozrl in nemirno govoril:
»Tja pojdem pogledat, morda je že čas. Ve-dve pa pojdita domov. Vpričo ljudi ne govorita po nepotrebnem, še preden bi se zavedli, bi vaju utegnili prijeti zaradi upora. Sami ne moremo nič proti temu.«
Po poti je Marija boječe vprašala:
»A ti, Lenčka, si nas prišla obiskati?«
»Ne. Prišla sem za vedno.«
Marija se je ustrašila.
»Kaj se je zgodilo?«
»Ne ustraši se! Nič drugega, kakor da sem pljuvala kri. Mislila sem, da bi me oče rajši ne videl. Zato sem mu šla izpred oči. Nisem vedela, da se je tu medtem... Marija, privošči mi vsaj teden miru. Potem si bom kaj našla Vživim se. Marsikaj znam, to vendai veš. Samo me ne zapodi, prosim te!«
»Kaj neki govoriš, bog me ne kaznuj!« je rekla Marija in j p prijela za roko »Pri meni boš, dokler se ti zljubi, nama ne gre slabo, vojne pa bo kmalu konec in Prochazka je dober človek, ta
ti ne bo rekel žal besede.^
(Nadaljevanje prihodnjič).
V Kinu ob morju bomo kratkem gledali film «Ob. veščevalec», ki prikazuje herojsko delo sovjetskega ob-
veščevalca, ki v letih domovinske vojne zmagal v nevarni borbi s fašistično špijonažo.
#* i ŠAH *1#
V Novem Sadu se je pričelo 13. t.m. žensko prvenstvo v šahu za 1.1943. Naslov prvakinje brani Timofejeva iz Zemuna. Slovenija pošlje na turnir 4 igralke. Tudi iz ostalih ljudskih republik bo udeležba žela številna.
«» O «»	»
Na moštvenem turnirju v Opatiji je dosegel odličen uspeh mojster Stojan Puc, član ljubljanskega Krima, ki je igral na drugi deski. Od 3 igranih partij jih je 6 dobil in 2 remiziral. Je izrazit kombinatorni igralec in so njegove partije vedno zelo živahne. V nedavnem dvoboju Jugoslavija-Ceškoslovaška v Spindlerovih Mlinih je v lepi igri premagal češkega mojstra Opočenskega.
SICILIJANSKA OBRAMBA
Beli: Puc	Crai: Opočenskv
1.	e2-e4	c7-c5
2.	Sgl-f3	d7-d6
3.	d2-d4	c5-34:
4.	St3-d4:	Sg8-f6
5.	Sbl-c3	a7-aS
Crn; hoče preprečiti varianto 6 Lb5, ki se v novejšem času mnogo igra.
6.	g2-g3	---------
Običajno razvije beli lovca na e2, Igrana poteza pa ima
namen postaviti lovca na g2 ter s tem ojačiti centrum, obenem pripraviti napad s f4.
6.		-----	e7-e5
„MLADA LETA"
po istoimenskem romanu J. Cronina
Precej časa so igrali v kinu Rosseti film «Mlada leta» po istoimenskem romanu J. Cronina. Film prikazuje mlada leta sirote, ki pride iz Dublina na Škotsko, v hišo svojih sorodnikov. Nekateri med njimi bi zaradi svoje skoposti močno zagrenili o-troška leta malega Robija, da mu jih ni lajšal stari oče Dandie, ki je prav za prav osrednja figura v filmu. Stari Dandie je poosebljena
po svoji smrti, ko mu je z zapuščino omogočil študij. Robi doseže zaželeni cilj in svojo srečo deli z ljubljenim dekletom.
Kljub omenjeni zgrešeno-sti je film vreden, da si ga ogledamo, ker je umetniško
in tehnično zelo dober.
Med igralci se posebno odlikujejo Charles Coburn v vlogi deda, Dean Stockwell in Tom Drake v vlogi Robija Hume Cronyn kot skopi družinski oče in Beeverly Tylor v vlogi Robijeve prijateljice.
življenjska vedrina, ki ne
7
odpove niti v smrtni uri. Vedno živahen in vesel si s svojo dobroto, ki jo izkazuje svojemu pravnuku in s svojo hudomušnostjo pridobi simpatije vsega občinstva. Malemu Robiju, ki se ga oklene z vso. ljubeznijo je v močno moralno oporo zlasti tedaj, ko postane žrtev zgrešenega socialnega reda. Robi izredno nadarjen mladenič, z gorečo željo po višji izobrazbi, se ne more zaradi pomanjkanja sredstev posvetiti študiju. Film nam kaže krivičen družbeni red, ki dopušča nekaterim vse, medtem ko si drugi niti z najtršo voljo, pridnostjo in nadarjenostjo ne morejo izboljšati življenja. In tu nas delo ne zadovoljuje; film namreč krivico samo pokaže, ne zavzame pa nikakega stališča proti njej, še celo obstoječe razmere opravičuje s tem da se zateka k bogu, češ tako je njegova volja.
Stari oče, ki je vse življe, nje vlival poguma svojemu
«Mf " S,SS
V Ljubljani igrajo film «Povest o Sibirski zemlji». Film se prične z zadnjimi bitkami velike domovinske vojne in prikazuje, kako bivši učenec konservatorija An. drej, mnogoobetajoč talent zaradi poškodbe, ki jo je dobil v 'vojni na levi roki, ne more več študirati glasbe. Žalost nad izgubljenim poklicem in sum, da gg bivše dekle Nataša morda več' ne ljubi, ga pripravita . do tega, da zbeži v Sibirijo. Tam je fant videl, kako preobraža sovjetski človek s trdno voljo sovjetsko zemljo, kako se v sibirski tajgi dvigajo nova lepa mesta, velike tovarne, kako so prostrane sibirske stepe prekrila žitna polja in pod vplivom ustvarjalnega dela svojih ljudi se odloči, da napiše simfonijo v čast sibirski zemlji.
In to veličastno skladbo igrajo v Moskvi; med poslušalci so tudi Andrejevi bivši prijatelji, med njimi Nataša. Andrej je dosegel s svojo
zato, ker je znal premagati osebno bol in staviti svojo umetnost v službo naroda. V zadnji sliki vidimo, kako se vozi srečni Andrej s svojo izvoljenko Natašo, da tam nadaljujeta s preobrazbo si-irske zemlje.
Film «Povest o sibirski zemlji» je prejel Stalinovo nagrado prve stopnje in visoko priznanje na mednarod. nem filmskem festivalu v Marijanskih Lažnih. Delo je režiral znani sovjetski režiser Ivan Pirjev, v igri pa se posebno odlikujejo igralci Družnikov, Vasiljeva in Andrejev.
Ameriška filmska industrija hoče biti predvsem izvoznik svojih filmov, medtem ko hermetično zapira svoje filmsko tržišče za tuje filme. Tako bodo po večjih mestih v Ameriki posebni kinematografi za tuje filme.
Filmska podjetja na Češkoslovaškem so izdala dijakom posebne izkaznice, s katerimi si kupujejo vstopnice po znižanih cenah.
—
Po vesteh tz Amerike bi na otoku Jamaiki moralo nastati novo filmsko mesto in to s sredstvi Amerikan-cev. Predvideni so stroški v znesku 100, milijonov dolarjev. To novo filmsko središče ima na programu snemanje 100 filmov. Tu gre prav za prav za podružnico Holly-wooda. Jamaika je angleška kolonija in filmi, ki jih bodo tu izdelovali, ne bodo podvrženi nobenim izvoznim davkom. Vprašanje je, kako bo reagiral na to angleški filmski magnat Rank, ako bodo Amerikanci iz Jamaike svobodno mogli uvažati filme v Anglijo.
—«:::»—
Profesor Moskovske filmske akademije Zeljabužskij pripravlja film za stoletnico smrti slavnega ruskega u-metnika Venecijanova.
vnuku, je poskrbel zanj tudi | skladbo velik uspeh,
prav
/Prizor iz filma
99/iii'iltrt up'itihMitje66

m st
Nedelja 24. X. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Iz Bachovih in Haendlovih del; 13.00 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša: 18.00 Iz opernega sveta; 20.00 Samospevi in zbori slovenskih skladateljev; 21.00 Pester večer (Člani SNG); 22.00 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b . molu.
Ponedeljek 25. X. 13.00 Ruske narodne pesmi; 18.15 Beethovnova komorna glasba; 19.00 Zdravniški vedež; 20.10 Pevski koncert tenorista Pertot Dušana; 20.45 Pietro Mascagni: Cavalleria rusticana - opera v 1. dejanju; 22.20 Koncertni duo Simeone - Bidussi.
Torek 26. X. 13.00 Slovenske narodne pesmi; 18.00 Igra Vaški kvintet; 18.30 Češka lahka glasba; 20.45 Boccherini: Kvartet v b molu; 21.00 Shakespeare: Beneški trgovec . izvajajo; člani S.N.G.
Sreda 27. X. 12.10 Znane Slovanske skladbe; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Samospevi za glas
in klavir; 18.15 Na harmoniko igra Herman Pošega; 18.40 Poje slovenski sindikalni kvintet; slovenski sindikalni kvintet; 19.00 Zenska oddaja.
Četrtek 28. X. 13.00 Glasbene slike v jeseni; 13.30 Arije iz slovanskih oper; 13.00 Igra mali orkester Radio Ljubljane pod vodstvom Alberta Dermelja; 18.30 Skladbe Sibeliusa; 19.00 Slovenščina za Slovence; 20.00 Koncert Komornega zbora; 21.00 Radijski oder-Klabund: «Praznik cvetočih češenj.
Petek 29. X. 13.00 Glasba po željah; 13.40 Znani violinisti; 18.15 Glasbeni lik Johannesa Brtmsa; 20.00 Pevski koncert basista Milana Pertota; 20.45 >perni dueti.
Sobota 30. X. 13.00 Glazba za najmlajše; 13.40 Partizanske pesmi; 18.00 Baletna glasba; 20.10 Pevski koncert sopranistke Kozem Rožice.
Poteza ni dobra, ker kmet na d6 zaostane ter nima ve? možnosti z d5 sprostit! lovca na f8.
7.	Sd4-b3
8.	Lfl-g2
9.	0-0
10.	Lcl-g5!
Ne gre Le7, ker bi bila po L(S: gf7: pozicija.
11.	h2-h3	----------
Lovec na g5 se bo moral vrniti na polje e3.. Zato beli prepreči skok konja na g4, od koder bi napadel močnega lovcai
H. -------- h7-h6
Lc8-e6 Dd8-c8 b7-b5 Sb3-d7 oslabljena kraljeva
12.	Lg5-e3	b5-b4
Preuranjen je napad kmetov na belo damsko krilo, ker
črni ni dovolj razvit. Bolje je razviti lovca na e7 z rohado in pritiskom črnih težkih figur na odprto c linijo.
13.	Sc3-e2	a6-a5
14.	C2-C4?!	--------
Žrtev kmeta je v tej situaciji korektna. Beli si odpre d
linijo z namenom, da laže izkoristi aktivnost svojih figur,
H. ---------------------------------------- Dc8-p4:
Tudi po Lc4: črni ne bi mnogo dosegel.
: i"
: Ofj
15. f2-f4!
je začetek napada na nerazvito kraljevo pozicijo.
IS. g2-g4
17.	Sb3-d2
18.	Se2-g3
19.	Le3-g4:
20.	Sd2-f3:
Crni bi moral tu že ne skakač zelo nevaren,
Dc4-b5 a5-a4 Lf8-e7 e5-f4:
Sd7-e5
Db5-b64-?
vzeti skakača na f3. Sedaj pa post»''
21, Sf3-d4!	a4-a3
22. b2-b3	Tatic?
23. Kgl-hl	Tc8-c3
24. Sd4-f5	Le6-f5:
25. Sg3-f5:	g7-gS
Mnogo bolje je 25. —	Kf8. Z	igrano potezo si
močno oslabi pozicijo.	
26. Sf5-e7:	Ke8-e7:
27. Lg5-d2	Sf6-d7
28. Ddl-el	DbG c5
Crni žrtvuje kvaliteto, računajoč dobiti za izgubljeno	
liteto močnega kmeta na c liniji.	
29. Ld2-c3:	b4-c3:
30. Tal-cl	Se5-d3
31. Del-c3:l	Sd3-cl:
32. Dc3-h8:	Sd7-e5
33. Dh8-f6-i-	Ke7-d7
34. Df6-f2	Scl-d3
35. Df2-c5:	d6-e5:
Crni ima že izgubljeno igro. Za izgubljeno kvaliteto	
nima nobene kompenzacije.	
36.Tfl-f6	Sd3-b4
37. Kg2-ef	Kd7-d7
33. Lf 1-C4	Kd7-c7
39. Tf6-f2	
in črni se po nekoliko potezah vda. STUDIJA	
Studija, ki jo prinašamo je na videz zelo preprosta,	
za belega kakor za črnega. Ce se malo	poglobimo v pozi
bomo kmalu uvideli, da smo se varali.	Samo pet figur
mo na deski, pa vendar toliko skritih	možnosti, da na v
preprosta študija zadaje reševalcu dosti	preglavic.
(Diagram)	
ie le . .t! ' % ' Ulit:
I iili!
'fr,
. «i
'i ( fc
Ro?
k
Mr
V
k
[i i
'k
k
k
l 0
i>it;
lor
N
A
■(ki ! 'ent :<Hc, >
črni
‘kt
ki
k
kr 'i il
^ s<
k

Beli: Kb2, Lh4, a6 (3 figure)
Crni: Ke5, Tgl (3 figuri)
Beli na potezi dobi!
Beli more partijo dobiti, če svojega svobodnega kmet» pretvori v Samo. Crni stolp bo pa seveda skušal to preprečiti ir. se na kraju celo žrtvovati, ker bi potem belemu ostal s»' mo lovec in partija bi bila remis. Začetek je jasen.
1. a6-a7	■ ■ ■■	-
Poteza Tgl-g7, s katero bi mogel še pravočasno ujeti kmff' ta, ni dobra, ker sledi 2. Lg3-f- K poljubno 3. LbS in črni ne more zadržati kmeta. Preostane, mu še edina poteza
1.	------- Tgl-g2-t-
Beli kralj ne more stopiti na 3. mesto, ker je potem mo* žen odgovor Tg8, ker na Lg3-f stolp s šahom vzame lovca.
Beli kralj mora na 1. vrsto
2.	Kb2-bl!	Tg2-gl +
Ako Se kralj vrne na 2. vrsto bi sledilo ponavljanje p<R i **-tez. Beli pa ima še eno možnost, s katero prisili črneg» stolpa, da se premakne iz g linije na drugo, kjer n imel skoka na 8. vrsto.
S..
3.	Ih4-el! Crni more vzeti
4.	Kbl-b2
5.	Kb2-b3
6.	Kb3-b4
7.	Kb4-b5
lovca.
Tgi-ei:
Tel-e2+
Te2-e3+
Te3-e4-f-

s tem so vsi nadaljnji premiki črnega stolpa prenehali, ker lastni kralj zapre pot. Beli kmet se pretvori v damo In partija je za belega dobljena. Pripomniti pa moramo, da s ten1 še ni konec vseh težav za belega, ker je končnica dame proti stolpu precej težka, toda teoretično že dobljena.
ing. Sikošek Bori»
» Š 2.^	.....

PRAVILNO GLEDANJE
!$m šport in kros
zdavnaj ne velja več načelo, ^ bi se človek v športu tako iz-,ez^al, da bi lahko lomil podkve in Testavljal kobilice na rob ceste, težko obložene», . - . „ -	-- ---- Krpan z
j1*1« doma; niti da bi presajal dre. 'esa ali jih zopet ruval in z njimi
j, *oijo in brusi •°* je to počel Martin
Pometal krvoločne sovražnike,
1
je°* Pripoveduje ustno izročilo o na-1 ! 1 ^ drugem junaku Petru Klepcu. ( t udi misel, da je fizična zmoglji-I odvisna od mišic, je povsem .Več. Znanstveniki so ugotovili, da j lt Slavni smisel športa v tem, da fl-.repe notranji organi, zlasti ■ 0)J!lòa in srce. Tudi so že zdavnaj . j trditev, da bi se mogla ta 'organa z redno vadbo preveč I jj,, ^ti. Tako danes nikomur več ' na misel né pride, da bi svaril :	teki na dolge proge — in zla-
( ne pred krosom.
,\^0zd daje človeku moč- Preči-- n Zrak ter «nabiranje» moči po folcili gozdnih stezah s hojo, te. h eJ1'1 \n Planinstvom nam dajejo ■(a°Sliweiše srce, in močnejša plju. jjJ tom si utrdimo naše zdravje. Le .J-ejrno gozdne delavce, kako so rretu.
pa	v športu, nikdar
j. .Pretiravamo. Resni moramo bili ( |,0^ včasih celo
iti domov in to hitro, da nas ne bo zeblo. Pri drugem treningu bomo tekli samo po ravnem in navzdol, v hrib pa pešačili, pri desetem pa si bomo lahko privoščil tudi tek navzgor. Tedaj bomo tudi že navdušeni pristaši tekov čez drn in strn.
Izkušeni športniki so soglasno zapisali z zlatimi črkami v zakone treninga: «Ne smeš se siliti, ne smeš pretiravati!» Zavedati se mo. ramo, da vadimo zato, da bomo bolj zdravi in čim sposobnejši za delo. V začetku si ne zadajajmo velikih nalog, tecimo — kakor smo že dejali — z užitkom in lahkotno. Pri
težki v svojem toda šport nam mora biti tj ^ radostni spremljevalec na-iej* življenja. V športu ne iščemo |)|j?u In težkih ur; šport nam mora v |01 Ič vir dobre volje. In prav za-bo tudi-vir novih in svežih sil.
a,<° je torej s krosom? Ali ni vaja, za katero bi lahko j’ da je celo naporna? Kako je ’ mogoče, da teče človek brez : n ?neSa koli večjega napora in %^jo lahkoto pet do deset km! [>l i.j ei France, znani maratonec ,-k'	je dal nekoč izvrstno
t,0; «Ce ne tečeš z užitkom, pu-
tek!»
j;^udi za tek, vsaj v začetku, mo-najti pravo razpoloženje.
^0
^krat si nadenemo obleko, ki “je 0 ^K°da. V hladnih dneh smo, za-’e Primerno oblecimo in — v • Po ravnem hodimo malo ur-

; Pričnimo z globokim dihanjem. e pdol se poženimo v laheh tek, k ''harno spremljevalca, ga skušaj-• v-Prehiteti.
C'halu
teBo
bomo opazili, da je v goz-
|f -«i in res prijetno. Ze takoj «t^ d5n lahko že tudi v mislih S ‘'a,'ìffìo majhen načrt za kros, Pa ne bomo vadili danes, jutri in pojutrišnjem. Svoj J. trening smo že opravili! lz-^ 1 srno si stezo med poljem, pre-’Mi;h®rad’ grmičevja v gozd, malo .jjj'Cl'eber; sto metrov naj bo do-tiv.fa začetek; potem pa še malo '■uol. Ko smo opravili, moramo
tem si naberemo moči za notranje organe, postajamo spretnejši in seveda — tudi organizem nam bo bolj smotrno deloval.
Saj takoj spoznamo človeka, ki je s tekom šele pričel. Nikoli se ne bomo zmotili v naši sodbi. Okoren je in trd, po kretnjah vidimo, da se muči.
Trening bo tisti, ki nam bo uravnal gibe, odvrgel one, ki jih delamo preveč, svoje sile bomo izko. riščali bolj racionalno, tek bo lahkotnejši . in s tem pravilnejši in lepši.
tč.
* * *
Na Finskem je nastala športna afera zaradi metalca kopja Tolva Hyytialnena, podobna nedavnemu dogodku švedskega metalca kladiva. Finski socialni demokratični tisk je obdolžil Hyytialnena, da je uporabljal lažje kopje, s katerim je dosegel visok rezultat. Razumljivo je, da se Tolvo ogorčeno brani in vso zadevo preiskuje finski lahkoatletski odbor.
Človek za 25.000 funtov! Predsednik turinškega Juventusa je izjavil, da je obiskal London, da bi kupil enega notranjega napadalca in enega branilca. Finančne razmere ne ovirajo, je izjavil gospod Agnell, da ne bi njegov klub plačal za Manniona še več kot se zanj zahteva.
Kolesarska tekma v čast kongresa ES Jugoslavije
■ V Jugoslaviji imajo kolesarsko tekmo na 1168 km dolgi progi, razdeljeno na 7 etap. Trajala bo 8 dni. Proga je izredno težka. Tekmovati so pričeli v nedeljo. V prvi etapi je bila tržaška reprezentanca na drugem mestu, po drugi etapi pa je zavzela četrto mesto. Od poedincev je prispel Tržačan Sosič peti na cilj.
Telovadci nastopajo
V četrtek so imeli telovadci nastop v Miljah, ki je izredno lepo uspel. Pokazali so svoje vaje na orodju. I Zlasti je bila . močna moška skupina, pa tudi ženska je le malo zaostajala.
V	nedeljo pa bodo imeli telovadci nastop na Opčinah ob 15. uri. Ob lepem vremenu bo nastop na odprtem, ob slabem pa v dvorani,
31. oktobra pa bodo v Skednju prvenstvene tekme posameznikov ob 8. uri zvečer. To pa samo, če bo lepo vreme. V primeru slabega vremena pa bodo tekme ob isti uri v dvorani Delavske športne zveze.
V nedeljo v Kopru lahkoatletski trohej
V	nedeljo bo pričel ob 9. uri zjutraj lahkoatletski troboj med reprezentanti Trsta, Pulja in Reke.
Tekmovanje bo izredno zanimivo, ka< obetajo zlasti gostje, ki bodo prispeli na to tekmovanje z močnimi zastopniki.
vr
Sport po svetu
Jaroslav Drobny je nastopal v «mehiškem teniškem turnirju 1948». Bil je prvi, drugo mesto je zasedel Panche Gonzares, tretje pa Frank Parker.
Kakor poročajo ne bo boksarskega dvoboja med Dickom Turpinom in Jeanom Stockom. Jean Stack (srednja teža) si je namreč poškodoval oko v srečanju, v katerem si je kljub poškodbi priboril francosko prvenstvo.
Češkoslovaški igralci namiznega tenisa so odpotovali z letalom v London, kjer bodo nastopil v dvoboju An-glija-CSR.
V	juniju 1949 leta bo v Rimu zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo določil, kje bo olimpiada leta 1946. leta.
V	Anconi bo boksarsko srečanje med Afstrijo in Italijo.
18, tm. so nastopili Sokoli iz Brna v Reggio Eimiliji. Včeraj pa so nastopili v Bologni. V košarki so že zmagali pred kratkim v Trstu, Benetkah, Varese in Milanu.
V NEDELIO NA VRSTI ODEOCIEIUE TERME
HAJDUK bo gostoval v nedeljo Trstu
Sesto prvenstvo jugoslovanskega prvenstva se je končalo nekako prav tako, kot smo v glavnem pričakovali. Dinamo je s svojo zmago nad Slogo dosegel težko izbojevano prvo mesto v lestvici, ki pa na noben način ni trdno, saj sta mu Crvena zvezda In Hajduk takoj za petami. Dinamo je igral na svojem igrišču v Zagrebu. Zmaga Dinama (3:1) je zaslužena in niti Dinamo niti Sloga, nista izpeljala vseh tistih prilik, ki so se nu. dila. Zlasti Sloga je imela večkrat priložnost, da rezultat izboljša.
Naša krila, ki smo jih videli pred dobrimi štirinajstimi dnevi v Trstu so popustila v tekmi proti Partizanu (1:1). Tekma je bila razburljiva, ostra in borbena. Posebno moštvo Partizana je dalo izredno lepo in povezano igro.
Hajduk je igral to nedeljo zopet na svojem igrišču. To pot s Crveno zvezdo. Igral je izredno slabo in zrna. goviti goj je za Hajduka izsilil šele Matošič iz enajstmetrovke. Končen rezultat: 3-2.
Lokomotiva je imela to nedeljo namen, da se z letalom odpelje v Titograd, kar je pa preprečilo slabo vreme, tako da je tekmo z Budučnos-tjo odigrala med tednom.
Naša Ponziana je igrala to nedeljo v Beogradu. Metalac je zmagal z rezultatom 2:0. Pri Ponziaoi je bil najboljši mož na igrišču Parola, ki je rešil marsikatero nevarno situacijo. Za Metalac sta dala gola Belogr-lič in Horvatinovič.
To nedeljo pa bomo imeli zopet tekmo v Trstu. V goste bo prišlo
moštvo Hajduka, ki je odneslo od nas že marsikatere grenke spomine in s tem spoštovanje do naše Pon-ziane. Težko bi bilo prerokovati v lem trenutku, kako bo tekma izpadla. Veliko upanja nam pa daje dejstvo, da je Hajduk v precej slabi formi in ga bo tako Ponziana na domačih tleh lahko zopet enkrat premagala.
V	nedeljo bo tudi srečanje med Crveno zvezdo in Dinamom. Morebitna zmaga Crvene zvezde, ki igra na domačih tleh, poraz Hajduka v Trstu ter zmaga Partizana nad Metalcem bodo v maršicem spremenili sedanjo Kvalifikacijsko lestvico.
V	II. zvezni ligi so igrali neodločeno Sarajevo: Enotnosti, pri kateri se je zlasti izkazal mladi branilec Ben-zik iz Murske Sobote, ki je bij najboljši igralci na igrišču; Sparlale: Mornarju in Proletar: Dinamo (S). Dinamo (P) pa je premagal Metalca z 2:0 in Podrlnje Vardar s 3:0.
Dinamo	«411	12:7	9
Crv. zvezda	«321	11:7	1
Hajduk	S 3 1 1	12:5	7
Earnzan	3 3 « Z	«:4	b
Metalac	6 2 2 2 12:10		6
Naša krila	S 1 3 2	5:5	5
Ponziana	«12 1	4:5	4
sioga	e 1 1 4	4:12	3
Lokomotiva	4 10 3	s:»	Z
Budućnost	4 0 2 2	3:11	2
Italijansko prvenstvo
Peti dan italijanskega prvenstva je
izpadel z dokaj nepričakovanimi rezultati. Najboljše nam to tudi pove «Totocalcio», ki je zabeležil samo enega srečnega, ki je izpolnil pravilno 12 «puntov», a še za tega pravijo, da je star sistemist, ki pa iz previdnosti ne bo nikdar več igraL
Pri nas sta se srečali Triestina in Palermo. Zadnji je imel smolo, zabil si je en avtogol, dva ostala pa sta mu prišla v gol s pospeškom Tržačanov. Rezultat 3:1 za Trst, ki pa ni izrabil vseh ugodnih prilik, ki so se mu nudile.
Atalanta je imela srečo na svojem igrišču samo prvih 14 minut. Potem pa jo je sreča zapustila in Juventus je to prav pošteno izrabil, tako da je do prvega polčasa rezultat izenačil, tekmo pa zaključil s 4:2 zase.
Za Inter pavljo, da ni imel že dve leti take sreče, da bi lahko premagal' Milan na njegovih tleh. To pot je Milan igral, kot da bi šele vstopil v prvo ligo, premajhna je bila tudi pomoč 60.000 navijačev, rezultat je ostal kla. vem: 2-0. V Modeni in Bustu tudi dvoje presenečenj: Padova in Bari sta tam odnesli svoje zmage. V Genovi je Sampdoria zmagala nad svojimi sosedi s 5:1, Zlasti se je v tem ligurijskem dvoboju izkazala pridobitev Sampdo-rie, Argentinec Curti, ki je zabil dva gola in odlično vodil napad.
Bologna je dosegla na težkem igrišču Livorna neodločen rezultat (1:1), prav tako tudi Rim z Lazijem, med tem ko so Florentinci tolkli Novaro z 2:0.
ZA BISTRE G E A V E
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. veter; obrtnik; 3. poveljnik; 5. prekuhavanje; 7. del sv. pisma; 9. državnik (sestavljenka iz dveh besed, katerih prva je kralica!);
11.	vrsta opice; kavkaško naselje.
Navpično:	1. primitivna dolžinska
mera; omaka v tujem jeziku (narobe!); 3. kdor deluje v tujem imenu;
5.	gostovanje; 7. skrumba; 9. skoro vsako veliko mesto ima hotel tega imena; 11. ptičji glas; pritok Rena.
* * *
Rešitev ugank iz prejšnje številke
1. Niš; 2. smo; 3. bon; 4. Una; 5. rogač; 6. borba; 7. Kreta; 8. tiger; 9. ploha; 10. Varna; 11. Mavčiče; 12. Stritar; 13. Beločnica.
V sredi navpično: Simon Gregorčič * * *
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Stano; motor; 2. leto, post; 3. ar, mora, muza, Lj; 4. Niš, Katarina, mak; 5. animai, de, Trnovo;
6.	Amar, seva. Tata; 7. et, Panama, bo; 8. opal, orko; 9. Vika, noir; 10. ki, Stalin, JA; 11. Polo, adut, seme;
12.	posoda, en, metoda; 13. Oka, grenadir, Ren; 14. na, moret, azil, ni; 15. Vojo, ajun; 16. Atila, agava.
Navpično: 1. slana, Ponča; 2. Pma, poka; 3. a). Sime, kosa, iz; 4. nem, motovilo, mel; 5. Otokar, Pi, odgoja; 6. oral, paks, Arno; 7. at, salata, et;
8.	Adon, Aden; 9. reva, luna; 10. mi, amonit, da; 11. punt, Aron, miza; 12. Mozart, ki, serija; 13. osa, Naborjet,
lug; 14. T.T., moto, Amor, na; 15. lava, eden; 16. Rajko, Anita.
* * *
Pogovor z ugankarji
Naši reševalci imajo že dalj časa lepo navado, da nam sproti poročajo o tem, kako so z ugankami zadovoljni, kaj je bilo pretežko, kaj prelahko itd. Velika večina teh pisem je v nas potrdila prepričanje, da ima naša «rubrika» za bistre glave» že lepo število prijateljev, posebno na Primorskem, ki se radi preizkušajo v ugankarski spretnosti v svojem materinem jeziku, čeprav jim zaradi dolgoletnega potujčevanja v Italiji dela jezik precejšnje težave. Velika večina teh pisem je dokaz velike kulturnosti naših reševalcev, ki prihaja do izraza v resnem in omikanem razpravljanju,
Ce lahko to rečemo za veliko večino, pa ne moremo tega reči za manjšino, bolje, za en edini primer nekega «fizkulturnika» izLjub-Ijand Mi bi prav gotovo primera tega «fizkultumika» ne iznašali v listu, če bi vedeli za njegov naslov. Pisali bi mu osebno in mu povedali, kar mu gre.
Ta anonimni dopisnik nam je poslal že več produktov svoje edinstvene kulture in olikanosti. vendar je s svojim pismom od 9.10.1948 dosegel višek.
Takole je pisal: «To, kar ste prinesli v številki 137 pod rubriko
«za bistre glave» je vse skupaj za en «drek» (po vaše rečeno) itd.
Ali je to dostojno ali ne, bodo bralci sami presodili. Mj sicer ne vemo, kakšno izobrazbo ima omenjeni «fizkulturnik» ali če jo sploh ima, vemo pa, da je to stil domiš-Ijavcev, ki si domišljajo, da je za njihovo učenost vse na svetu ničevo (fizkulturnik bi dejal drugače). Nismo imeli namena pojasnjevati temu neizobraženemu Ijublianča-nu, zakaj so naše uganke lahke in zakaj morajo biti take, ker bi tega v svoji omejenosti niti ne razumel. Hoteli smo ga s tem samo opomniti na osnovne pojme olike in nato, da je naš slovenski jezik mnogo bolj primeren za kulturno občevanje, kakor pa za rovtarsko izražanje.
Kupon št. 88
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
LJUDSKI TE D N I K
Odgovorni urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavodi v Trstu, ulica Montecchi 6
Rokopisi se ne vračajo

"Berimo med Vrstami
Primerec naš tam ii!>e kate..
ki Skedenjce okol’prinaša,
Čeprav sem kranjski domobran. Jaz sem Riko paša, nastopam na volitvah kot pristen Goričan.
Zaman je moja zdaj votivna toda zdaj sg že Uasta,
saj vsi me imajo za /arista.
in vedno bolj mi kažejo roge.

AJSEKDOIA
iz današnje zgodovine
Ves svet se zaveda, da je berlinsko vprašanje zgodovinskega pomena in da sta mogoče od njega odvisna vojna in mir. Zato je s skrajno napetostjo ves svet pričakoval razpravljanja pred Vrhovnim svetom Organizacije Združe, nih narodov, kateri je poverjena rešitev tega vprašanja. Razumljivo je, da je to zanimanje vladalo posebno tudi med Parižani, ki so v začetku oktobra popolnoma zasedli dvorano gledališča Chaillot, kjer je imel razpravljati omenjeni Vrhovni Svet. Pred vsem se je začetek razprave zakasnil za 10 minut, ker so morali fotografi prej posneti vse mogoče slike delegatov in njihove okolice. To je važnejše nego Berlin. Nato je delegat Kolumbije načel vprašanje prevajanja govorov s predlogom, da se ti govori sproti prevajajo. Vnela se je huda debata s kritikami in protipredlogi, katerih so se udeležili delegati Francije, Belgije, Si. rije, Anglije, Zedinjenih držav. Kana. de in drugih držav, sledile so replike in pobijanja in končno je kolumbijski delegat formuliral svoj predlog v smislu, naj se prevodi izvedejo takoj ali pa - pozneje, kakor pač posamezen delegat zahteva. Seveda je bil ta predlog enoglasno sprejet. Številno občinstvo se je pa prisrčno smejalo, razumevajoč vso komiko položaja.
Predsedniu zborovanja Bramugliji se je zdelo primerno, da poudarja, da se zasedanje pač vrši v teatru, ki j« le mimogrede določen za seje Organizacije Združenih narodov. Sejo so nato prenesli na naslednji dan; Berlin lahko čaka
|	d cede P l* IF PIŠE Jf HJ! C S
A: Za Malalana pravijo, da je v nedeljo med pretepači držal moralo pokonci.
B: To že, a morala njega nič ne drži pokonci.
* * *
A: V nedeljo so Vidalijevei v Skednju na nekem avtomobilu razrezali gume.
B: Eh, tudi to jim ne bo pomagalo, da bi zradirali svojo sramoto.
«: * *
A: Ali vi verjamete v tržaške svobodne volitve?
B: V volitve že še, a v svobodne ne.
>t! * #
To bo pomagalo
Znano je, da so policijski avtomobili v zadnjem času povozili več ljudi v Trstu. Posebno tragičen je bil primer dveh deklic, ki sta bili povoženi — ena do smrti — na ul. Commerciale, čeprav sta bili na pločniku.
Razumljivo je, da so si odgovorni činitelji vzeli k srcu te nesreče, in prišli so na res imenitno misel, kako bi se temu odpomoglo: Pešci so krivi, njih je treba nadzirati. In začel se je divji lov nà pešce, ki traja že več nego teden dni. Radio zvečer zmagoslavno javlja po 400 in -e več oglobljenj na dan.
Pred kakimi 200 leti je nek nem ški knez začel praganjati Žide. Ti so se zatekli za pomoč k sodnemu knezu. Temu je vzkipelo plemenito človekoljubno ogorčenje in protestiral je pri svojemu sosedu takole: «Haust du deinen Juden. hau ich meinen Juden!» (Ce ti tepeš svojega Žida, bom jaz svojega!)
Tako je tudi pri nas v Trstu; Ce nižji organi pešce z avtomobilom podirajo, jih pa višji globijo.
£ g!
Zakaj VU v volivne pravice ta uprava prav no pogodbo kot In še zakaj? na tem stališču: ma, pa ima tu torej delali pri
Trstu predvideva vse za esule? Zato ker se toliko briga za mirov-esuli.
Zato ker stoji uprava uprava tudi ni tu do-vse pravice, zakaj bi esulih razliko!
Prvo, kar ti tu sporočam je bolj žalostne vsebine, če to bereš, te vsa nada v Človeško trdnost mine.
Stara OF to nedeljo konferenco je sklicala, to je namreč tista OF, ki med vojno je nastala
Nova OF, to je Usta, ki se letos je ‘odila pa ob tem sestanku strumno z boksanjem je nastopila
Cim se kdo od delegatov Malalanu je približal, ga ta openski voditelj je že kar s pogledom križal.
Potlej padle so besede, ki ne bom jih ponavljala', to stori naj kakšna packa, jaz Pa tega ne bi znala.
Za besedami sledila pa ({junaška» so dejanja: brcanja in klofutanja, praskanja in kamenjanja.
Nova OF to. nedeljo svoj izpit je položila, kar razbijanja se tiče prvi red je tu dobila.
Komur boksanje ugaja Malalanu naj se javi, in. čez noč vam pretepača iz ixrlitika napravi.
C e pa komu bo prem alo šolanje pri Malalanu, za nadaljne še nasvete naj povpraša pri Ferlanu.
Stara OF pa kljub vsemu delo bo nadaljevala in brez boksanja za prave cilje se bo bojevala.
Kakor slišim, vsled sladkorja se zgodilo je pri «Legi», da nenadoma se znašli nekateri se v zadregi.
Zdaj pri «Leginem» so vodstvu na vidiku zamenjave, to je znak, da preobilne sladkarije niso zdrave.
A grenkote ti gospodje nič ne bodo okusili, saj bogatih kriminalcev rada se oblast usmili.
Ce kak revež je na vrsti, takrat zakon se izkaže, bogatin pa novce vzame, pa pomaže in se zmaže.
Za razstavo v Kopru slišim, da resnično je prav lepa; ali hočeš, da bi skupaj tja šle te dni, draga Pepa?
Ce le utegneš pridi k meni, avtobus si bova vzele in za en dan čez dva bloka v sosede poletele.
Te pozdravlja Tvoja Juca
Marshall v Grčiji. Atene 19.	10.
Marshall je ■ predsedoval sestanku1 grških ministrov oboroženih sil (vojske, mornarice, letalstva Ud.), V zvezi s tem sestankom piše konservativni dnevnik «Kathimerini» takole: Grčija ne potrebuje obiskov poHtičnih osebnosti ter nasvetov, ampak potrebuje več denarja, več orožja in več vojakov.
Med vrstami: Ali je tu treba res šele med vrstami brati, po kaj je šel Marshall v Grčijo?
g: * g:
Italija in Marshallov plan. Rim 15.
10. Na današnji seji senata je demo-kristjanski senator Janini poudarjal, da Italija mora ostati nevtralna in da je on proti pristopu h kakemu vojaškemu bloku. Odgovoril mu je senator Farri, bivši, ministrski predsednik, ki je izrazil naziranje, da Italija nima več izbire; kajti Marshallov plan ne predvideva samo gospodarskega sodelovanja, temveč tudi vojaško združitev Evrope.
Med vrstami: Malo pozno spregič-dujejo gospodje senatorji. Ze davno so jih napredni ljudski zastopniki opozarjali, da je treba pristop k Marshallovemu planu podpisati s krvjo, kakor se v pravljicah s krvjo zapiše duša hudiču, če hočeš imeti zaklad. Razlika je le ta, da Američan na dušo ne dà nič, pač pa na telo, ki je vsekakor izboren trgovinski objekt.
g- g- g*
30. obletnica zmage. Tržaški listi s toplimi besedami napovedujejo «manifestacije 4. novembra», s katerimi hočejo legaški krogi proslaviti 30. obletnico zmage pri Vittorio Veneto. Napovedan je med drugim velik koncert v največjem tržaškem gledališču Politeama Rossetti, kamor bodo posebej povabljeni zastopniki obiastev, udruženja bojevnikov, razne ustanove, trgovske tvrdke in zasebniki.
Med vrstami: Z zmago pri Vittorio Veneto se je zgodovina ustavila, kakor se je zarjaveli devici ustavilo življenje tedaj' ko je imela I? let in je šla na prvi ples. Od leta 1918 naprej se ni ničesar več zgodilo in zato je treba proslavljati to obletnico. Sezija izbiranja «kraljičin» je končana in tudi ljudi ne zanima več; saj ima ravno Trst srečno pod streho svojo «kraljico» lepotic. Zdaj je čas za proslave, ko se nam drugače tako presneto dobro godi. Toda zima je dolga in se niti začela ni; ena sama proslava bo premalo. Kaj bi bilo, če bi se, recimo, proslavila še bitka pri Zamah, kjer so Rimljani končno porazili Kartagince? Ta zmaga je bita nekoliko bolj pomembna za zgodovi-
no človeštva in tudi nekoliko starejša je. Ir. obletnica je ravno tako lepo okrogla; Točno 2150 let!
g: g: g:
Papež vključen
v Marshallov plao
Po vesteh, da je papež sprejel ameriškega zunanjega ministra Marshalt»i je sedaj slehernemu jasno, da je sv. oče vključen v njegov plan. Da pa papež ne bi za ministrom zaostajal, j® sklenil, da tudi on sprejme Marshall* v svoj papeški plan. Oba sta sklenila, da bosta z vsemi močmi skrbela drug za drugega. O tem, kdo bo skrbel z* človeštvo, pa gospoda nista razpravljala, ker tega kljub vsem besedam nimata na sporedu svojih planov,
g: g: g:
Sladkor in podpisi
Preteklo zimo je tržaška uprava stavila na razpolago večjo količino sladkorja z namenom, da se, razdeli. med najubožnejše in najpotrebnejše po nizki ceni. Mnogi reveži so potrpežljiv® čakali na ta blagodejni sladkor. V začetku oktobra pa so z začudenjem brali, da je ta sladkor že davno razdeljen, seveda z - redno nerednostj®-Razdelitev je bila namreč poverjena legaškim krogom in ti so skrbeli predvsem za mastne dobičke posameznikov in pa za 195.439 «sladkih» podpisov, ki so romali v Rim.
Nastal je škandal. Govorili šo 6 teidi da bo conski predsednik postavil R®' gi komisarja. Ta stvar pa je padli ? vodo. Najbrže je conski1 predsedn* imel tele pomisleke:	. , .j,,	’ m
1)	Komisarji se imenujejo, samo f> javnopravne ustanove. Ali- naj se * imenovanjem komisarja potrdi lahK0-miselni ukrep, s katerim se je politično pobarvana zasebna organizacija d<-kretirala kot primerna, da se ji poveri važna javna naloga razdeljevanja zimskih podpor?
2)	Ali pa so v conskem predsedstva mnenja, dà se je sladkor koristno uporabil v to, da poslali tistih 195.439 l* možnih podpisov!
3)	Ali pa je pravilno mneje tisteg* brihtnega Tržačana, , ki je takole vzkliknil, ko je prebral odlok o razp>511 volitev:
«Volitve se bližajo. Se bo cpkra!*’-
—--------=£
VJLjriJDMOST
je redka čednost
Pri Sv. Ivanu sem stopil ng tramvaj, da se odpeljem proti mestu. Čakanje v na pol praznem tramvaju ni zabavno. Sicer pa nihče še ni trdil, da bi bila vožnja v tramvaju sploh Zabavna. Tej vožnji pa je bilo usojeno, da postane ne samo zabavna, ampak naravnost dramatična.
Ko j na prvi postaji je vstopil čedno . oblečen možakar srednjih
let. S prikupljivim nasmehom in z Zvonkim baritonskim glasom je spregovoril:
— Bodite tako prijazni in blagovolite mi dati listek za vožnjo do Ribjega trga!
Ob teh skrajno vljudnih besedah smo vsi začudeno dvignili glave; najbolj začuden pa je bil sprevodnik. Razumljivo, Tržaški tramvajski sprevodniki nimajo patenta
Glasovalni stroj v OZN
na vljudnost. V ostalem pa je prr lika, da je to specialiteta tramvaj' skih sprevodnikov po vsem svet*
Z večnim nasmehom na ustna!1 in s ceremonialno vzvišenostjo ** je vljudni gost usedel zraven menti potem ko se je poslovil od čemet' nega sprevodnika z globokim p®" klonom in s prikupnm «grazie!* Kmalu je bil voz poln in vsi sede# so bili zasedeni. Zdajci švigne tnoi sosed kvišku in z res špansko šitO' ko gesto ponudi svoj prostor žen1 $ki, ki ni bila ne mlada, ne tept’ Po pozu je zašušljalo, potniki ^ pričeli stikati glave začudene oči se od vseh strani upirale P pije*' nega neznanca, kakor da bi hote!1 ugotoviti, če se mogoče ne podit11 svet. Neznanec pa se je penonat* zadovoljno smehljal. Neverjetn0'
Pri Chiazzi se je voz izpraZ11^ in neznanec je spet lahko sede# Toda ne za dolgo. Ze na fU11 Goldoni je imel priliko, da je P®" novil svoj vljudni nastop ter Pre' pustil svoj prostor starejše^ možu. Splošno zmajanje z glavah# Ta človek mora biti nor!
Drveli smo po korzu. Tedaj P®5 prehiti avto Rdečega križa in «d,,, zastavi pot. V tramvaj stopita d®1* krepka bolničarja in pograbi vljudnega neznanca. Vsi smo P1®” testirali. Toda pojasnila sta da je to nevaren norec, ki je pra^ kar pobegnil iz norišnice.
Tak je današnji svet; Ce je čl®" vek danes v Trstu vljuden, r norec. In sicer — nevaren norec! .
Sod»