Poštnina plačana v gotovini.
11. drž . simi
Ljubljana
fr
v
-i ^ #	*
i ' •	> \ .-5 —
JLJ I Ut. K/▲J C« Jüla. 1
O T*
w«* v.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti

Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca».
355.	Zakon o priznanju častniškega čina študentom, ki so se udeleževali vojn za ujedinjenje in osvoboditev.
356.	Zakon, s katerim se ukinja člen 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
357.	Zakon, s katerim se izpreminja člen 6. zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti.
358.	Uredba o besedilu prisege, ki se opravlja ob vstopu v orožniško službo.
359.	Pravilnik o izdelovanju, uvažanju in dajanju v promet cepiv za odvračanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih kužnih bolezni.
360.	Pravilnik o kontroli cepiv za živalske kužne bolezni. Razglasi osrednje vlade.
Razglas veliiklh županov ljubljanske in mariborske oblasti. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 186 z dne 12. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. julija 1929.; Razveljavljen je po razsodbi državnega sveta z dne 12. junija 1929. ukaz z dne 26. marca 1927.* o postavitvi B r n č i č a Matka za referenta v 6. skupini I. kategorije pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani.
Številka 188 z dne 14. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1929.: Pomaknjena sta pri direkciji državnega nidnika v Velenju: iz 3. skupine H. kategorije v 2. skupino II. kategorije rudarski knjigovodja Kurnik Anton; iz 2.'skupine III. kategorije v 1. skupino IH. kategorije tehnični uradnik Kovač Fran.
Odlok ministra pravde z dne 8. avgusta 1929.: PremeSčeni so na prošnjo: Soklič Ivan, pisarniški °ficia] okrajnega sodišča v Kranju, k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni; Bokalič Fran, kanclist krajnega sodišča v Murski Soboti, k okrajnemu sodišču v Kamniku; Rupnik Ivan, višji pisarniški °ficial okrajnega sodišča v Murski Soboti, k okraj-Demu sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Bönigmann Josip, kanclist okrajnega sodišča v Kranjski gori, k okrajnemu sodišču v Kranju; I s t e -0 i č Fran, kanclist okrajnega sodišča v Žužemberku, k okrajnemu sodišču v Kranju; Žebre Andrej, kanclist okrajnega sodišča v Kostanjevici, k okrajnemu sodišču v Litiji. —1 Postavljeni so za pisarniške Gradnike - kancliste v 3. skupini III. kategorije: ^tukl Jakob, zvaničnik okrajnega sodišča v Kozjem. za isto sodišče; T u m p e j Fran, zvaničnik letniščnice deželnega sodišča v Ljubljani, za okrajno 8odiŠče v Kranjski gori; orožniški naredniki IL raz-reda: Jager Anton v Loškem potoku za okrajno 8odiŠČe v Ložu; K e r ž a n Ivan v Crikvenici za okrajno sodišče v Velikih Laščah; Remic Ivan na Bohinjski Bistrici za okrajno sodišče v Ruju; P e -^an Ivan v Dolenjem Kronovem za okrajno sodišče Ua Brdu; Majerič Aleksander v Celju za okrajno sodišče v Žužemberku; Majnik Ivan v Novem me-siu za okrajno sodišče v Kostanjevici; Koren Josip v Brežicah za okrajno sodišče v Murski Soboti; P u -Schauer Štefan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah za okrajno sodišče v Murski Soboti; H a d -®er Albin v Sevnici za okrajno sodišče v Gornji Badgoni.
Številka 189/LXXVU z dne 15. avgusta 1929.:
Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu 2 dne 8. maja 1929. o samoupravnih cestah. (Vno-Jična razglasitev; glej Uradni list z dne 14. avgusta ^29- St 352/84).
* Uradni list 50 z dne 7. maja 1927.
Zakoni in kraljevske uredbe.
355.
Mi
JLlelcBa,n(leK> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarnico in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o priznanju častniškega čina študentom farmacije, ki so se udeleževali vojn za ujedinjenje in osvoboditev,*
ki se glasi:
Člen 1.
Vsem absolviranim lekarnarjem, ki so bili med vojno študenti in dijaki v vojaški službi ter zbog tega niso mogli opravljati izpita in ga tudi niso opravili, zaradi česar tudi niso napredovali v čin rezervnega lekarnarskega poročnika, se priznava opravljeni izpit za čin rezervnega lekarnarskega poročnika z dostavkom, da napredujejo v ustrezne čine po členu 333. (predposlednjem odstavku) zakona o ustroju vojske in mornarnice.
Člen 2.
Za izvršitev tega zakona naj skrbi minister za vojsko in mornarnico.
Člen 3.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 19. julija 1929.;
Đ. br. 29.789.
Minister za vojsko in momaamico, častni adjutant N jegovega Veličanstva kralja,
armijski general: Štev. S. Hadžič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter Živkovič s. r.
356.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Sloveneov,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon,
s katerim se nkinja člen 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.*
Člen 1.
Ukinja se člen 234. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.** z vsemi svojimi izpremembami.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Na Bledu, dne 10. avgusta 1929.; št. 62.610.
Minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat minister pravde: dr. M. Srškič s. r. (L-8.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje poete, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter Živkovič s. r.
357.
Mi
Alekaandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon,
s katerim se izpreminja člen 6. zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti.*
Člen I.
Člen 6. zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929. («Službene Novine»
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. avgusta 1929., št. 189/LXXVII.
** Uradni list z dne 12. septembra 1923., št. 299/86.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. avgusta 1929., št 185/LXXVI.
z dne 3. aprila 1929., &t. 78/XXXIP) se izpreminja tako, da se glasi:
Člen 6.
Stvarna in krajevna pristojnost za postopanje v kaznivih dejanjih iz tega zakona se presoja po predpisih občih zakonov o sodnem kazenskem postopanju.
Člen II.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Na Bledu, dne 10. avgusta 1929.; št. 62.620.
Minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat minister pravde: dr. M. Srškič s. r. (L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje poele, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
358.
Na podstavi člena 1. zakona o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1929. («Službene Novine» z dne 18. februarja 1929., št. 40/XVIII), predpisujem
Uredbo
o besedilu prisege, ki se opravlja ob vstopu v orožniško službo.**
Člen 1.
Ob vstopu v orožništvo (člen 3. zakona o orož-ništvu z dne 18. februarja 1922.) opravljajo orožniški častniki, častniki vojskovnih vrst, služeči pri orožništvu, pripravniški in začasni orožniki kakor tudi vojaki, služeči pri orožništvu, prisego, ki se glasi:
«Jaz (rodbinsko in rojstno ime) prisezam na vse-vse vojaške sile, kralju Srbov, Hrvatov in Sloven-vse vojaške sile. kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev, Aleksandru L, vedno in v vseh razmerah zvest, z vso dušo vdan in poslušen; da bom izvrševal kot orožnik (orožniški častnik) v službi javne varnosti in reda in miru svojo dolžnost po zakonih, pravilih in naredbah vestno in zvesto in da bom varoval službeno tajnost.
Tako mi Bog pomagaj!»
Orožniški častniki, častniki vojskovnih vrst, služeči pri orožništvu, in pripravniški orožniki podado poleg ustne prisege tudi pismeno.
Opravljena prisega velja za vso dobo služenja pri orožništvu, kolikor pa se nanaša na varovanje službene tajnosti, tudi po razrešitvi službe pri orožništvu.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnom, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 6. avgusta 1929.;
Kom. br. 598.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Ivkovič s. r.
359.
Na podstavi člena 26. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. predpisujem ta-le
Pravilnik
o izdelovanja, uvažanju in dajanjn v promet cepiv za odvračanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih ________ kužnih bolezni.***
* Uradni list z dne 15. aprila 1929., št. 161/40.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. avgusta 1929., št. 185/LXXVI.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1929., št. 173/LXXIL
Člen 1.
Pod besedo «cepiva» se umejejo serumi, ki se dobivajo od umetno ali naravno imuniziranih živali, potem vakcine, ki imajo v sebi oslabljene (miti-girane) ali zamorjene kali ali viruse kužnih bolezni, kakor tudi izdelki iz njih, ki se uporabljajo za odvračanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih kužnih bolezni.
Člen 2.
Cepiva, našteta v členu 1., se izdelujejo, uvažajo in prodajajo edino s predhodno dovolitvijo ministrstva za poljedelstvo v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravje, z ministrstvom za finance in z ministrstvom za trgovino in industrijo.
Veterinarska fakulteta, državni bakteriološki zavodi in ministrstvo za vojsko in mornarnico smejo brez predhodne dovolitve izdelovati in uvažati ta cepiva izključno za svoje potrebe, izvzemši virulentna cepiva za govejo kugo (pestis bovina) in pljučno kugo goved (pleuropneumonia contaginosa bovum).
Člen 3.
Dovolilo za izdelovanje cepiv smejo dobiti samo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Za prenos tega dovolila na drugo osebo je treba posebne odobritve.
člen 4.
Dovolilo za uvažanje ali izdelovanje cepiv sme ministrstvo za poljedelstvo odvzeti, če se ne izpolnjujejo odredbe, predpisane s tem pravilnikom.
Po izkazani potrebi se sme odvzeti dovolilo za izdelovanje in uvažanje v državo onih cepiv, ki služijo za spoznavanje živalskih kužnih bolezni (n. pr. malein, tuberkulin) in pri katerih se daje po zakonu o živalskih kužnih boleznih lastniku izvestna odškodnina.
Člen 5.
Dovolilo za izdelovanje cepiv se daje ob naslednjih pogojih:
1.	) Prosilec mora imeti v ta namen dobro urejen laboratorij in druge potrebne prostore za delo in nastanitev živali in napravljene tako, da jo vsako raztrošanje kužnih kali izključeno. Poleg tega mora imeti potrebne naprave za čuvanje cepiv zoper kvaro.
2.	) Prosilec mora predložiti dokaze, da ima za voditev poslov pri izdelovanju teh cepiv stalno nameščenega strokovnjaka, popolnoma izobraženega v bakteriološkem in serološkem poslovanju, čigar kvalifikacijo prizna ministrstvo za poljedelstvo.
3.	) Prosilec se mora zavezati, da se bo brezpogojno pokoril odredbam, predpisanim v tem pravilniku.
Člen 6.
Izdelovalec mora prijaviti in zahtevati dovolilo od ministrstva za poljedelstvo za vsako cepivo in za vsako njegovo novo serijo, ki jo hoče dati v promet.
S to prijavo vred mora poslati:
1.	) dva vzorca tega cepiva v opremi, v kateri ga hoče dajati v promet;
2.	) naziv cepiva z označbo kužnih kali, za serum pa tudi vrste živali, od katerih se je cepivo dobilo;
3.	) označbo, za kakšno živalsko bolezen in v kolikih dozah naj se uporablja;
4.	) označbo jakosti cepiva, t. j. kolika je njegova smrtna doza za izvestno žival, ali, če gre za serum, kolika je njegova zaščitna količina zoper smrtno dozo dotičnih kali;
5.	) dan, ko se je cepivo izdelalo, in dokdaj traja njegova moč od tega dne;
6.	) navodilo v službenem jeziku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kako je uporabljati to cepivo; in
7.	) druge podatke, ki bi jih eventualno zahtevalo ministrstvo za poljedelstvo.
Člen 7.
Izdelovalec sme dajati v promet kot svoja samo ona cepiva, ki jih je sam izdelal v svojem zavodu.
Za vsako cepivo in za vsako izpremembo cepiva, ki je za njegovo izdelovanje že dobil dovolilo, mora postopati izdelovalec po odredbah člena 6.
Izprememba strokovnega voditelja poslov pri izdelovanju se ne sme izvršiti brez predhodne dovolitve ministrstva za poljedelstvo.
Člen 8.
Izdelovalec mora voditi redni knjigi o izdelovanju svojih proizvodov in njih dajanju v promet ter pri tem hraniti originalne dokumente o naročilu.
V	knjigo o izdelovanju je vpisati ime, količino in datum izdelave vsakega cepiva s posebnim ozname-nilom operacijskih serij onih cepiv, ki se napravljajo na isti način ali iz iste kali. Isti znak mora biti tudi na etiketah posod za dotične izdelke.
V knjigo o dajanju teh cepiv v promet se vpisuje, kdaj in komu (naslov) se je izdala kolika množina, katera serija in katero cepivo.
Na vsako posodo, napolnjeno s cepivom, je treba zapisati tudi zaporedno številko zapisnika, pod katero je to cepivo vpisano.
Člen 9.
Dovolila za uvoz nevirulentnih cepiv iz inozemstva daje, kolikor se ne izdelujejo v državi ali se ne izdelujejo v zadostni količini, ministrstvo za poljedelstvo po členu 2. tega pravilnika; dobiti pa jih morejo: lekarnarji, drogeristi in osebe, ki imajo dovolilo, izdelovati cepiva v naši državi, kakor tudi veterinarji za svojo prakso, toda ob nastopnih pogojih:
1.	) ta cepiva morajo biti izdelana v priznanih zavodih v inozemstvu;
2.	) dajati se morajo v promet kot tuji izdelki v posodah, zaprtih v zavodu, kjer so bili izdelani, in z originalnimi etiketami, poleg tega pa z označbo in navodilom v službenem jeziku naše države; in
3.	) v tem primeru se mora ravnati prosilec po odredbah člena 6.
Člen 10.
Uvoz virulentnih cepiv iz inozemstva dovoljuje ministrstvo za poljedelstvo po členu 2. tega pravilnika samo osebam, ki jim je dovoljeno, izdelovati ta cepiva v državi.
Člen 11.
Cepiva se morajo hraniti tako, kakor je to primerno za poedina sredstva in kakor je odrejeno z zakonom za hranjenje strupenih in nevarnih zdravil.
člen 12.
Dovolilo za uvoz cepiv iz inozemstva se sme prenesti na drugo osebo samo s posebno odobritvijo ministrstva za poljedelstvo.
Člen 13.
Oni, ki uvažajo cepiva iz inozemstva, morajo voditi posebni knjigi o uvozu teh cepiv in njih dajanju v promet ter pri tem hraniti originalne dokumente o naročilu.
V	knjigo o uvozu se vpisujejo zaporedoma: datum prihoda, naziv izdelka, njegova količina in številka njegove serije in naposled število in vrsta posod s prispelimi izdelki.
V	knjigo o dajanju v promet se vpisujejo podatki, navedeni v tretjem odstavku člena 8.
Člen 14.
Cepiva, izdelana v državi ali uvožena iz inozemstva po odredbah tega pravilnika, smejo prodajati izdelovalci, uvozniki, lekarnarji in drogeristi, toda samo veterinarjem, ki imajo pravico do veterinarske prakse v naši državi, na njih recept, pismo ali telegram.
Člen 15.
Vsako cepivo, uvoženo iz inozemstva ali izdelano v naši državi, se mora dajati v promet samo v tako zaprti posodi, da se dä jasno videti, da ni bilo odprto.
Cepiva se smejo razpošiljati samo skrbno in predpisno vložena z napisom: «Cepivo»; pošiljke, ki imajo v sebi žive kali, pa se morajo še oznameno-vati z napisom: «Strup» («otrov»).
Člen 16.
Na vsaki posodi s cepivom, ki se dä. v promet, je treba označiti v službenem jeziku:
1.	) naziv cepiva;
2.	) dozo, ki jo je uporabljati pri zaščitnem in pri kurativnem cepljenju, in sicer za vsako vrsto živali posebe;
3.	) datum, do katerega to cepivo ob predpisnih navodilih za hranjenje ne izgubi moči;
4.	) ceno, po kateri ga je prodajati na drobno;
5.	) od katere vrste živali je bilo cepivo izdelano.
Člen 17.
Izdelovalci in oni, ki uvažajo cepivo iz inozem stva, so pod nadzorstvom državnega oblastva.
To nadzorstvo vrše kontrolni organi ali komisije, ki jih odredi ministrstvo za poljedelstvo.
Kontrolna oseba, odnosno komisija, predloži ministrstvu poročilo po vsakem pregledu.
Stroške za pregledovanje domačih izdelkov trpi država; pri preskušanju serumov za svinjsko kugo 'n ovčje osepnice trpe stroške za nabavo svinj in °vac, potrebnih za poskuse, izdelovalci sami.
Uvozniki pa trpe vse stroške, združene s preskušanjem uvoženih cepiv, vštevši poskusne živali.
Člen 18.
Kontrolni organi, odnosno komisija, preskusijo, ali izpolnjujejo izdelovalci povsem odredbe členov 5., 8. in 11., uvozniki pa odredbe členov 11. in 13. tega pravilnika in ali ustrezajo njih cepiva, Pa tudi delo pogojem, določenim v členih 6. in 9. Podatke o tem vpisujejo v svoja poročila.
Člen 19.
Primerki cepiv, pribavljeni posredno ali neposredno, ki se dajo po tem pravilniku v promet in ki so iz kakršnegakoli razloga sumna ali neizpravna, se Pošljejo v preskus pristojnim državnim zavodom, ki sporoče rezultat ministrstvu za poljedelstvo.
Člen 20.
Ce se ugotovi, da cepiva niso taka, kakršna bi morala biti, ampak da so znatno slabotnejša ali brez učinka, ali da so znatno močnejša ali iz kakršnegakoli drugega vzroka neporabna, ali da je navodilo za njih uporabljanje drugačno, kot je bilo prijavljeno in odobreno, se morajo takoj izključiti iz prometa, in sicer po pregledu, izvršenem v pristojnem državnem zavodu za preskušanje in na podstavi njegovega strokovnega mnenja, ter uničiti na škodo onega, ki jih je izdelal, uvozil ali dal v promet.
Člen 21.
Cepiva, ki so po členu 20. tega pravilnika neizpravna in neporabna, se uničijo vpričo posebe odrejene komisije ob lastnikovih stroških.
Člen 22.
Cepiva, ki se dado v promet ali uvozijo brez dovolitve ministrstva za poljedelstvo, se zaplenijo in eventualno vnovčijo v korist državnega fonda za zatiranje živalskih kužnih bolezni, kolikor jih po mnenju pristojnega državnega zavoda za preskušanje ne bi bilo treba uničiti.
Vse stroške, nastale z zaplembo, prodajo, strokovnim preskusom in eventualno vnovčitvijo, trpi oni. ki je dal cepivo v promet ali ga je uvozil.
Člen 23.
Oni, ki uvozijo brez odobritve ministrstva za Poljedelstvo cepiva, v katerih so žive kali katerekoli živalske kužne bolezni, se kaznujejo po odredbah člena 112. zakona o odvračanju in zatiranju Živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.
Člen 24.
Kdor postopa zoper ostale odredbe tega prc oika, se kaznuje po odredbah člena 111. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.
Člen 25.
Denar iz kazni in izkupiček za prodane predmete se steka v korist državnega fonda za zatiranje živalskih kužnih bolezni (člen 121. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.).
Člen 26.
Kazni, označene v členu 23., izrekajo pristojna 8°dišča, kazni, označene v členu 24., pa izrekajo Policijska (politična), odnosno pomorska administra-živna oblastva (člen 116. zakona o odvračanju in otiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija
1928.).
Člen 27.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se raz-(flasi v «Službenih Novinah»; takrat prestanejo vejati vse dosedanje odredbe, ki nasprotujejo odredim tega pravilnika.
V Beogradu, dne 18. julija 1929.; Vt. br. 9030.
Minister za poljedelstvo:
j	.	dr. Oton Frangeš s. r.
360.
Na podstavi člena 26. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. in v zvezi s pravilnikom Vt. br. 9030 z dne 18. julija 1929. predpisujem ta-le
Pravilnik
o kontroli cepiv za živalske kužne bolezni.*
Člen 1.
V	desetih dneh od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, morajo poslati zavodi, ki izdelujejo cepiva ter jih dajo v promet, centralnemu državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu poročilo o ureditvi svojih zavodov, o strokovnem osebju in o številu živali, ki jim služijo za izdelovanje seruma, kakor tudi o količini vseh cepiv, ki so v njih za-ložišču, s točno označbo serij in operacijskih številk. Obenem morajo poslati vzorce cepiv, ki jih dajo v promet, s podatki, označenimi v členu 6. pravilnika Vt. br. 9030 z dne 18. julija 1929.
Količine vzorcev morajo biti najmanj:
pri serumih 2 X 50 cm,
pri vakcinah 2 X 20 cm.
Prav tako morajo prijaviti podjetja, ki uvažajo cepiva iz inozemstva ter jih dajo v promet v naši kraljevini, v istem roku centralnemu državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu svoje količine cepiv z označbo serij, operacijskih številk in provenience, razen tega pa mu poslati vzorce cepiv.
Člen 2.
Centralni državni veterinarski bakteriološki zavod preskusi poročila in cepiva, označena v členu 1., ter predloži ministrstvu za poljedelstvo poročilo z mnenjem, ali'se sme dopustiti izdelovanje cepiv ob prijavljenih pogojih, odnosno dajanje prijavljenih vrst cepiv, ali ne.
Člen 3.
Cez tri mesece od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, se smejo dajati v promet samo one količine seruma za rdečico, svinjsko kugo, perutninsko kolero in krčevito odrevenelost, ki se odobre na zgoraj omenjeni način.
V	ta namen pooblasti centralni državni veterinarski bakteriološki zavod na podstavi prošnje onega podjetja, ki hoče dajati zgoraj označena cepiva v promet, enega izmed svojih strokovnjakov, da se v podjetju samem vpričo njega vzame iz posod količina, potrebna za preskus zgoraj omenjenih izdelkov. Posode, iz katerih so se vzele količine izdelkov za preskus, zapečati odposlanec centralnega državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda.
Ko se ti vzorci preskusijo in spoznajo za dobre, se zapečatene posode vpričo odposlanca centralnega državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda odpečatijo, iz njih se napolnijo steklenke za promet in nanje se postavi kontrolna številka.
Kontrolo cepiv po tem členu mora dovršiti centralni državni veterinarski bakteriološki zavod naj-kesneje v dveh mesecih od dne, ko je prejel prošnjo dotičnega zavoda.
Podjetje, ki želi titražo, jo mora zahtevati po obrazcu A.
Kontrola predpisno prijavljenih cepiv se izvrši samo, če znaša izdelana ali nabavljena količina najmanj 25 litrov.
Člen 4.
Serumi, ki v členu 3. niso navedeni, se smejo dajati v promet tudi brez predhodne službene kontrole centralnega državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda; toda dotični zavod jih mora prijaviti, preden jih dä v promet, centralnemu državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu. Ta prijava se izvrši po obrazcu B.
,	Ölen 5.
Cepiva, ki v členu 3. niso navedena, kontrolira centralni državni veterinarski bakteriološki zavod za vsak primer posebe. V ta namen mora kontrolni organ, odnosno komisija, taka cepiva odvzemati in pošiljati centralnemu državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu.
* Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1929., št. 173/LXXII. — Zakon z dne 14. junija 1928. glej v Uradnem listu z dne 22. avgusta 1928., št. 287/80, pravilnik Vt. br. 9080 z dne 18. julija 1929. pa v Uradnem listu z današnjega dne, št. 359/85.
Ce bi bilo treba cepiva uničiti, se to predhodno sporoči ministrstvu za poljedelstvo.
Člen 6.
Serumi ne smejo biti starejši nego tri leta od ure, ko je bila njih titraža objavljena.
Etikete na posodah cepiv (serumov kakor tudi vakcin) morajo navajati čas, do katerega se morejo cepiva uporabljati.
Člen 7.
Neškodljivost, odnosno čistota cepiv se kontrolira v centralnem državnem veterinarskem bakteriološkem zavodu po naslednjih načelih;
Serumi morajo biti brez večjih, debelejših usedlin ter ne smejo zaudarjati, ko se odpro (razen na duh sredstva za konserviranje).
V vakcinah ne sme biti drugih ne živih, pa tudi ne mrtvih mikroorganizmov, razen onih, po katerih so imenovane.
Dovoljeno je dajati v cepiva samo ona sredstva za konserviranje in toliko, kolikor ne morejo škodljivo delovati ne na jakost izdelka ne na cepljeni organizem.
Fenola smejo imeti serumi največ 0-5 %.
Člen 8.
Kontrolo serumov:
1.	) za rdečico,
2.	) za svinjsko kugo,
3.	) za perutninsko kolero in
4.	) za krčevito odrevenelost
vrši glede na njih titer centralni državni veterinarski bakteriološki zavod po načelih, navedenih v členih 9. do 11. tega pravilnika.
Ostala cepiva kontrolira centralni državni veterinarski bakteriološki zavod po indikacijah, prejetih od zavoda, ki jih je izdelal ali ki jih daje v promet.
Specialna kontrola cepiv.
1.) Serum za rdečico.
Člen 9.
Titriranje seruma za rdečico se vrši po Marxovi metodi na belih miših in sporedno s kakšnim stalnim standardnim serumom.
Kultura rdečice, potrebna za infekcijo miši, mora biti najmanj toliko virulentna, da umori 1/1000 do Vaooooccm 24urne bujonske kulture, če se vbrizga intraperitonealno, miši najkesneje čez 5 do 7 dni.
Za ta poskus se vzameta dve skupini po 12 miši. Vsako miš je treba dejati v posebno steklenko. Mišim prve skupino se vbrizgajo subkutanski stopnjevane doze standardnega seruma, mišim drugo skupine pa stopnjevane ustrezne doze seruma, ki se preskuša.
Standardni serum mora imeti v 1 ccm 100 J. E. Od takega seruma in potemtakem tudi od seruma, ki se preskuša, se morajo vzeti za poskus te-le količine: O-OOS, 0"01, 0-015, 0-02 in 0-03 ccm.
Cez eno uro, ko je bil injiciran serum vsem zgoraj označenim mišim kakor tudi dvema kontrolama, se vbrizga intraperitonealno 0-3 ccm bujonske kulture rdečice, 30krat razredčene s fiziološko raztopino natrijevega hlorida. Poskusne živali se opazujejo osem dni. Ce je ta poskus pravilen, morajo poginiti kontrole v 2 X 24 urah, najkesneje v 3 X 24 urah. Miši, ki so prejele manjše doze standardnega seruma, morajo poginiti nekaj dni kesneje kot kontrole, miši, ki so prejele večje doze (po navadi O-Ol ccm in več), pa morajo ostati žive.
Ce se ponašajo miši, ki so prejele serum, kateri se preskuša, tako kakor one, ki so prejele standardni serum, je treba smatrati tudi ta serum za stokratnega.
Ce se pokaže nekoliko slabotnejšega, je treba poskus redno ponoviti. Ce se izkaže potem za slabotnejšega, ga je treba oceniti za nezadostnega in za cepljenje neporabnoga.
Za rapidni serum se smatra oni serum, ki ima v 1 ccm najmanj 150 J. E.
Prav tako se lahko vrši preskušanje tudi na golobih.
Za rapidni serum se smatra tudi oni serum, ki je trikraten (0*3 c X 0-5 k).
2.) Kontrola serumov za svinjsko kugo in za perutninsko kolero.
Člen 10.
Kontrola serumov za svinjsko kugo in za perutninsko kolero se vrši analogno kontroli seruma za rdečico tudi na golobih.
3.) Kontrola seruma za krčevito odrevenelost.
Člen 11.
Kontrola seruma za krčevito odrevenelost se vrši po Rouxovi metodi.
V	laboratoriju se hrani toksin v posušenem stanju, dobro zaprt; njegova strupenost je točno znana, t. j.: znana je minimalna smrtna doza za morske prašičke, 200 do 300 g težke.
Za preskušanje seruma se uporablja stokratna smrtna doza toksina; pomeša se z 1I1000, odnosno Vxoooo m Vxooooo seruma, ki ga je preskusiti.
Zmesi se puščajo v temnem prostoru pol ure in potem se podkožno vbrizgajo morskim prašičkom.
Če se toksin popolnoma nevtralizira in se pri morskem prašičku, ki mu je bil vbrizgan, ne pojavi nobena reakcija, ima v prvem primeru (Viooo) -i ccm seruma 1 J. E., v drugem (Vioooo) inia 1 ccm ser”ma 10 J. E. in v tretjem CkoooJ ima 1 ccm seruma 100 J. E.
Za prakso je dovoliti serume kot preventivne, ki imajo v 1 ccm 1 J. E., kot zdravilne pa one, ki imajo v 1 ccm 10 J. E.
Kontrola seruma za krčevito odrevenelost se sme vršiti tudi po Ehrlichovi metodi na miših.
Člen 12.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 18. julija 1920.; Vt. br. 7684.
Minister za poljedelstvo:;
dr. Oton Frangeš s. r.
Obrazec A. pravilnika o kontroli cepiv. Prijava
za kontrolo cepiva po členu 3. pravilnika.
Označba zavoda, ki prijavlja cepivo za kontrolo:
Označba zavoda, kjer je bilo cepivo izdelano:
Vrsta cepiva:
Od katerih živali (Nro.), odnosno gojilišč (Nro.) in kdaj je bilo cepivo izdelano:
Količina cepiva:
Vrsta in količina sredstva za konserviranje:
(Datum.)
(Podpis.)
Za vsako vrsto cepiva je treba izpolniti posebno prijavo.
Obrazec B. pravilnika o kontroli cepiv. Prijava
o	dajanju cepiva v promet po členu 4. pravilnika.
Označba zavoda, ki prijavlja, da daje cepivo v promet;
Označba zavoda, kjer je bilo cepivo izdelano:
Vrsta cepiva:
Od katerih živali (Nro.), odnosno gojilišč (Nro.) in kdaj je bilo cepivo izdelano:
Količina cepiva:
Vrsta in količina sredstva za konserviranje:
Rezultat preskusa cepiva v zavodu, kjer je bilo cepivo izdelano, z označbo metode, po kateri se je preskusilo:
(Datum.)
___________________ (Podpis.)
Za vsako vrsto cepiva je treba izpolniti posebno prijavo.
Razsiasi osrednje vlade.
Žigosanje kvari in domin/
Pomočnik ministra za finance je odredil z odločbo z dne 11. julija 1929., št. 19.762, da smejo glavne carinarnice I. vrste v Splitu, Sarajevu in Subotici žigosati kvarte in domine, uvožene iz inozemstva.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu,
dne 30. julija 1929.; št. 19.762.
(*■	-	......«äKfNMftWf
Razglas, da se vzamejo kolki po 500 Din in po 1000 Din iz obleka.*]
Na predlog uprave državnih monopolov je odredil gospod minister za finance z odločbo z dne 9. avgusta 1929., da se vzamejo iz obtoka kolki po 500 Din in po 1000 Din vrednosti sedanje emisije. Ti kolki se uporabljajo do vštetega dne 14. avgusta 1929. ter prestanejo po tem dnevu veljati kot taksne vrednotnice.
Neprikorni in neuporabljeni kolki omenjenih vrednosti sedanje emisije se lahko v 90 dneh od dne 15. avgusta 1929. zamenjajo po veljavnih taksnih predpisih in predpisih pravilnika, kako je jemati iz obteka, zamenjavati in uničevati taksne vrednotnice.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu,
dne 10. avgusta 1929.; št. 75.150.
v sekretariatu velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Prošnjam naj se prilože: krstni list, domovnica, nravstveno izpričevalo, izpričevala o šolski izobrazbi in dosedanjem poklicu kakor tudi uradnozdrav-niško izpričevalo o fizični sposobnosti za služiteljske posle.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1929.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Vet. št. 560/1929.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 5. do dne 11. avgusta 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
S u š t a v e c.
Krško: Kostanjevica (Kostanjevica 1 dvorec). Svinjska kuga.
Brežice: Mostec (Mostec 3 dvorci), Zakot (Černe 1 dvorec), Sevnica (Orehovo in Šmarje po 1 dvorec). Kamnik; Zalog (Zalog 1 dvorec). Kočevje; Velike Lašče (Velike Lašče 3 dvorci), Ribnica (Breg 1 dvorec). Litija: Gorenja vas (Veliko Črnelo 1 dvorec), Krka (Krška vas 1 dvorec). Novo mesto: Orehovica (Dolnje Mokro polje 1 dvorec), Trebnjo (Lukovek 1 dvorec), Žužemberk (Žužemberk 1 dvorec in Ratje 3 dvorci), Šmihel-Stopiče (Boričevo 1 dvorec).
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglas
velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti
glede ureditve državljanstva nekaterih državnih uradnikov.
Po pojasnilu ministrstva za notranje posle, podanem z razpisom Kom. br. 345 z dne 15. julija 1929., morajo prositi za državljansko izkaznico po točki 6.) § 53. zakona o državljanstvu tudi oni državni uradniki, ki so bili po ujedinjenju sprejeti v državno službo in stalno nameščeni v krajih, pripadlih naši državi, a so iz 'krajev, pripadlih po mirovnih pogodbah Italiji ali Avstriji, in o katerih se je doslej smatralo, da so postali državljani kraljevine že z definitivno namestitvijo v državni službi.
Rok, določen v zadnjem odstavku § 53. zakona o državljanstvu, poteče z dnem 31. oktobra 19 29.
V Mariboru,	V Ljubljani,
dne 12. julija 1929.; dne 3. avgusta 1929.;
U. br. 4777/46.	U. br. 664/16.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanska oblasti.
S. br. 2785.	3—3
Razpis.
Odda se mesto dnevničarja, ki bo opravljal služiteljsko dolžnost pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani za mesečno nagrado do največ 1000 Din.
Svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošnje naj se vlože osebno najkesneje do .dne 2 5. avgusta 192 9.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. avgusta 1929., št. 187.
Svinjska rdečica.
Brežice; Stolovnik (Stolovnik 3 dvorci), Zakot (Brezina 1 dvorec). Kamnik: Ihan (Mala Loka 1 dvorec). Krško: Cerklje (Krška vas 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Zavoglje 1 dvorec), Šmarje (Gojniče 1 dvorec). Logatec: Planina (Planina 1 dvorec). Škofja Loka; Trata (Žirovski vrh-Sv. Anton 1 dvorec), Železniki (Železniki 1 dvorec). Ljubljana, mesto: Ljubljana 1 dvorec.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Černe Fr. s. r.
L. št. 554.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti
od dne 22. do dne 31. jolija 1929.
Srez	Ostalih	Nanovo j obolelih ’	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifumih bolemi.					
Brežice		2	1	1		2
Kamnik		2		1		1
Krško		4	2			6
Ljubljana, mesto .	1	1	i		1
Novo mesto . . .	.	1	.		1
Radovljica ....	1	1	i		1 1
Skupaj .	10	6	4 1	•		12
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kamnik		6	#	4		2
1 Kočevje		1	1			2
I Kranj		5	.	i		4 j
Krško		3	.			3
Laško 		4				4
Litija		6				6 1
Ljubljana, srez . .	2	i			3
Ljubljana, mesto .	4	.			4
Logatec		1	•	i		.
Radovljica ....	2	.			2
Skupaj .	34	2	6		30
Ošpice. -		- Morbilli.			
Brežice		10	1	.	.	11
j Laško 		5		5	.	.
Skupaj .	15	1	5	•	11
Devica.	— Diphteria et Croup.				
Brežice		1		1		,
Črnomelj		.	1	.		1
Krško		1	1	2		
Laško 		.	1	1		.
Ljubljana, srez . .	3	2	.		5 1
Ljubljana, mesto .	9	2	.		n
Skupaj .	14	7	4		17
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro-		
spinalis epidemica.					
Kranj		1 •	1 1	1 .	1 1	1 •
Srez	Ostalih ,	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Radovljica ....	43	3	•	.	46
Šen. — Brysipelas.					
Kranj		1	.		.	1
Krško		1		,		1
Laško 		1	i	1		1
Ljubljana, mesto .	1				1
Radovljica ....	3	i	2	.	2
Skupaj .	7	2	3	.	6
Krčevita odrevenelost -			- Tetanns.		
Krško		•	1	•	•	1
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
U. br. 6237/4—1.
Osebe, o katerih je veliki župan ljubljanske oblasti odločil, da imajo pogoje § 53. zakona o državljanstvu in da jih je smatrati za državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Seznamek za mesec julij 1929.)
Avstrijski državljani;
M a j e t i 5 Leopold, trgovec v Fari pri Kočevju, z ženo Ivano in maloletnim sinom Antonom.
Primožič Martin, preglednik finančne kontrole v p., stanujoč v Ljubljani, z maloletno hčerko Henriko.
Vospernik Janko, oblastni uradnik na Dobrni pri Celju.
Češkoslovaška državljana:
Anders František, rudniški tajnik v Št. Janžu, z ženo Julijano in maloletnimi otroki Zofijo, Frančiškom, Milošem, Oldfihom, Boženo in Kvetušo.
P a v 1 a t Adolf, elektromonter na Dobravi, občina Gorje, z ženo Frančiško in maloletnima hčerkama Frančiško in Alojzijo.
Italijanski državljani:
Blaško Roza, uslužbenka pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Bras Milan, mizar v Rudniku pri Ljubljani.
Da D a m o s Konstantin, delovodja parno žage na Planini, z ženo Katarino.
Hlede Štefan, visokošolec, bivajoč v Novem mestu.
Jurjevčič Franc, učitelj, z ženo Marijo in otroki Stanislavom, Milanom, Gabrielo in Vido.
Kaučič Ivan skladiščni delavec na Rakeku, z ženo Pavlino in maloletnima sinovoma Stanislavom in Francem.
Kavčič Josip, krojaški pomočnik v Rožni dolini, občina Vič.
Kenda Janko, podpreglednik finančne kontrole v p., bivajoč v Kranju, z ženo Marijo.
Majnik Gizela, natakarica v Ljubljani.
Pahor Franc, zidar v Zgornji Šiški, z ženo Ivano.
Perko Anton, član opernega zbora Narodnega gledališča v Ljubljani.
Rešeta Ivan (br. Peter), redovnik-frančiškan v Ljubljani.
Rijavec Alojzij, mehanik in šofer v Krmelju, občina Št. Janž, z ženo Amalijo in maloletnima sinovoma Milanom in Stanislavom.
Starman Franc, učitelj v Polhovem gradcu, z ženo Ano in maloletnimi otroki Cvetno Emilijo, Srečkom, Frančiškom in Ano.
Štravs Franc, posestnikov sin, bivajoč v Senovem, srez Brežice.
Štok Jakob, voznik, bivajoč v Ljubljani, z ženo Marijo.
T a u r e r Kristijan, preglednik finančne kontrole v Nišu.
Urh Josip, cand. ing., bivajoč v Ljubljani.
Velikonja Matko, podpreglednik finančne kontrole v p., bivajoč v Ljubljani.
Vitez Jakob, delavec v Kranju.
Zorn Anton, oblastni konceptni uradnik, biva-joč^v Ljubljani.
Žorž Ema, hči mesarskega mojstra na Viču.
Žorž Olga, učiteljica ročnih del na Viču.
Romunski državljan:
H o 1 y n s k i Karel, fotograf v Ljubljani.
Ruski državljani:
Dimitrijev Semen, dnevničar finančne kontrole na Jesenicah.
G a j e n k o Andrej, dnevničar finančne kontrole v Rovtah.
H v o s t o v, rojena Gorbačev, Olga, dnevničarka v poštni službi, bivajoča v Ljubljani.
I	z o t o v Aleksander, dnevničar finančne kontrole v Ratečah.
Korsunovski Stratonik, trgovec na Bledu, z ženo Marijo.
Kun Sergej, dnevničar pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, z ženo Aleksandro.
L e v d a Peter, dnevničar finančne kontrole v Rovtah.
Lebedinec Andrija, dnevničar finančne kontrole v Hotedršici.
M o r o z Feodor, dnevničar finančne kontrole v Hotedršici, z ženo Marijo.
O	s i p o v i č Valerijan, dnevničar pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Ostrouhov Vladimir, dnevničar pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
R e d j k i n Georgij, dnevničar pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1, z ženo Anastazijo in maloletnim sinom Igorom.
Sobakin-Fadejev Sergej, dnevničar finančne kontrole na Jesenicah, z ženo Ano.
Šapovalenko Vlas, dnevničar finančne kontrole v Hotedršici.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: Mencinger s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		9		2		7
Celje, mesto . . .	2		1		1 >
Čakovec 			i			1
Dolnja Lendava. .	i	i			2
Gornji grad . . .	3	3	i		5
Konjice		.	1			1
Ljutomer		1	#			1
I Maribor, desni breg	3				3
Maribor, mesto . .	2		2		
Murska Sobota . .	4	1			5
Ptuj		2	4			6
j Slovenjgradec. . .	11	1	i	i	10
j Šmarje pri Jelšah .	1		.	.	1
Skupaj .	39	12	7	i	43
Ošpice. -		MorbiUL			
1 Celje			2		• 1 2	
j Gornji grad ...	9		.	■ 1 9	
Skupaj .	9	2	#	• 1 D	
Davica.	— Dlphteria et Group.				
i Celje		2	1	1		2
Maribor, mesto . .	1				1
Šmarje pri Jelšah .	7	.	2	.	5
Skupaj .	10	1	3	•	8
Šen. — Brysipelas.					
Čakovec 		2	.	2		
Maribor, levi breg .	,	1	,		i
Maribor, mesto . .	1		1		
Murska Sobota . .	1				i
Prelog		1	1			2
Ptuj		,	1	.		1
Slovenjgradec. . .	1	.	.		1 j
Skupaj .	6	3	3	. I 6 1	
V Mariboru, dne 10. avgusta 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti; oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 591/32.
S.	br. 2415/2.
Razpis učnega mesta na državni dvoraz-redni trgovinski šoli v Celju z nastopom v šolskem letu 1929./1930.
Razpisuje se učno mesto profesorja za nemščino in srbohrvaščino.
Za mesto se jemljejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete in kandidati, ki so dovršili višjo pedagoško šolo. Ti poslednji se postavijo prva tri leta, če je to njih prva služba, le za začasnega predmetnega učitelja in postanejo stalni šele, ko opravijo izpit za trgovinske šole.
Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslove na ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, vlože pa naj se do dne 3 0. avgusta 192 9.
pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovinske šole v Celju.
V Mariboru, dne 13. avgusta 1929.
Zastopnik velikega župana mariborske oblasti: dvorni svetnik dr. Starč s. r.
L. št. 29/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 1. do dne 7. avgusta 1929.
Srez	Ostalih	Na novo j obolelih |	2 tE; ’S’S	Umrlih	! Ostalih v oskrbi
Vnetje prinšesne slinavke. — Parotitis epidemica.					
Konjice		1	,	i	0	
Murska Sobota . .	1				i
Ptuj		15	12	14	.	13
Skupaj .	17	12	15	•	14
Skupina tiiusnih bolesni.					
Celje		7		1		6
Dolnja Lendava. .	1		,		1
Konjice		2	2	2		2
Maribor, levi breg .	1				1
Prelog		1				1
Prevalje		1				1
Ptuj		2				2 !
Slovenjgradec. . .	1				1 1
Šmarje pri Jelšah .	2				2
Skupaj .	18	a	3	•	1 17	
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 12. avgusta 1929.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev ta mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; 'kraji s številom
zakuženih dvorcev so navedem v oklepajih.
Vranični prisad.
Maribor, desni breg: Modraže (Novake 1 dvorec). Prelog: Dekanovec (Dekanovec 1 dvorec), Domaši-nec (Domašinec 2 dvorca), Goričan (Goričan 8 dvorcev), Mala Subotica (Držimurec 2 dvorca). Ptuj: Slovenja vas (Gerečja vas 1 dvorec).
Sustave c.
Gornji grad: Nova Štifta (Nova Štifta 1 pašnik).
Mehurčasti izpuščaj.
Maribor, levi breg: Lajteršberg (Počehova 1 dvorec).
Svinjska kuga,
Čakovec: Čakovec, trg (Putjani 1 dvorec), Sveti Martin na Muri (Marof 3 dvorci). Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 11 dvorcev). Gornji grad: Mozirje, trg (Mozirje 1 dvorec). Ljutomer: Branoslavci (Bra-noslavci 2 dvorca), Ključarovci (Ključarovci 4 dvorci), Lukavci (Lukavci 9 dvorcev). Maribor, desni breg: Lobnica (Lobnica 1 dvorec), Orehova vas (Hotinja vas in Orehova vas po 1 dvorec), Ruše (Ruše 2 dvorca). Maribor, levi breg: Kamnica (Kamnica 1 dvorec), Plač (Podigradec 2 dvorca). Prelog: Draškovec (Oporovec 3 dvorci), Goričan (Goričan 1 dvorec), Sv. Juraj na Trnju (Sv. Juraj na Trnju in Dolenji Pustakovec po 1 dvorec). Prevalje: Vuzenica (Vuzenica 1 dvorec). Slovenjgradec: Topolščica (Topolščica 1 dvorec), Velenje (Prelog
1	dvorec). Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah (Šmarje pri Jelšah 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Sv. Jeronim (Kale 1 dvorec). Čakovec: Čakovec, trg (Putjani 1 dvorec), Mursko Središče (Mursko Središče 3 dvorci), Gornji Mihaljevac (Gornji Mihaljevac 3 dvorci). Dolnja Lendava: Dobrovnik (Dobrovnik 4 dvorci), Sv. Martin na Muri (Marof 3 dvorci), Lipa (Lipa 5 dvorcev), Turnišče (Turnišče
2	dvorca). Ptuj: Pervenci (Sobetinci 1 dvorec).
Cebelna gniloba.
Dolnja Lendava: Lipa (Lipa 1 dvorec).
V Mariboru, dne 12. avgusta 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar a. r.
Razglasi sodišč in sodnib oblaste».
S 8/28—11.	1485
Odprava konkurza.
Prezadolženem D o g š a Anton, trgovec v Ormožu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 8/28—2 o prezadolženfievi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 8. avgusta 1929.
T 48/29—3.	1492
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvo Horvat Ana.
Horvat Ana, služkinja, rojena dne 15. aprila 1877. v Beltincih št. 61, tja pristojna in tam stalno bivajoča, naposled skužkinja v Budimpešti, je leta 1900. neznano kam izginila ter se od tega časa pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da nastopi zakonita domneva smrti po § 24., št. 2, o. d. z., se uvaja na prošnjo Horvatove Kate, posestnice v Beltincih št. 105, postopanje, da se proglasi Horvat Ana za mrtvo, ter se izdaja vsakomur poziv, naj o pogre-šanki poroča sodišču.
Horvat Ana se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali dd drugače vest o sebi.
Po 30. juniju 1930. bo odločilo sodišče na vnovično prošnjo o njeni proglasitvi za mrtvo.
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 13. junija 1929.
1457
Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešana za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancu, označenem z *, pa po § 24., št. 1, obč. drž. zak., domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same
n 5). n f> 71V110 nndlS/tn noi a a rrrrlaoo rv*»v	nlr-sv Xa	«II _ !___J _ Ji _ x	.	*1	v	•
1484
T 34/29—4.
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
E m b e r š i 5 Mihael, posestnik v Trdkovi št. 46, rojen dne 3. avgusta 1885. v Trdkovi, srez Murska Sobota, je odšel meseca februarja 1916. k 83. pehotnemu polku v Szombathely, odtam pa še spomladi istega leta na rusko bojišče v Galicijo, kjer ga je po navedbi priče Lulika Stefana poleti leta 1916. zadela sovražna krogla v glavo tako, da je bil takoj mrtev.
Ker je potemtakem verjetno, da je Emberšič Mihael umrl, se uvaja na prošnjo brata, Emberšiča Jožefa, posestnika v Trdkovi št. 46, postopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj do dne 20. novembra 1929. poroča o pogrešancu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 10. avgusta 1929.
Ime In rojstni dan, stan In zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan In opr. št. oklica	Oklicnl rok poteče dne
Selak Franc, rojen dne 23. junija 1896., posestnikov sin v Zavratcu.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 17. pehotnim polkom v svetovno vojno. Od dne 19. avgusta 1917. ni več glasu o njem.	Selak Alojzij, posestnik v Zavratcu št. 9.	—	22.6.1929.; T 14/29-3.	1. marca 1930.
Jene Janez, rojen dne 1. novembra 1894., posestnikov sin v Pečicah št. 55.	Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče; od začetka svetovne vojne pogrešan.	Sestra Goli Marija v Pečicah št. 55.	—	24.6.1929.; T 11/29—4.	1. aprila 1930.
Zupančič Franc, rojen dne 24. maja 1893., delavec v Starem trgu.	Odšel ob mobilizaciji s 17im pehotnim polkom na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Brat Zupančič Jože, posestnik v Starem trgu št. 10.	—	24.6.1929.; T 12/29-4.	1. aprila 1930.
Pintar Jože, rojen dne 24. septembra 1897., posestnikov sin v Dolgih njivah št. 9.	Odšel leta 1915. k 17. pehotnemu polku in odrinil na italijansko bojišče; od dne 28. oktobra 1917. ni več glasu o njem.	Brat Pintar Franc, posestnik v Dolgih njivah št. 9.	—	24.6.1929.; T 13/29—4.	1. aprila 1930.
* Škufca Franc, rojen dne 3. septembra 1871., mlinarjev sin v Višnji gori.	Odšel pred več kot 20 leti v Ameriko; od leta 1918. ni več glasu o njem.	Jereb Franc, ekonom v Višnji gori.	—	28.6.1929.; T 16/29.	1. novembra 1930.
Kovač Janez, rojen dne 15. maja 1886., delavec na Dvoru pri Radečah.	Odšel leta 1915. s 27. domobranskim polkom na bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Kovač Marija, posestnica v Jelovcem pri Radečah.	—	26.6.1929.; T 26/29-2.	1. aprila 1930.
Gorišek Jožef, rojen leta 1893., posestnikov sin v Stični št. 58.	Prišel leta 1914. kot vojak 7. lovskega bataljona v rusko ujetništvo, kjer baje meseca avgusta 1915.umrl; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Oče Gorišek Josip.	Perko Franc, posestnik v Novem mestu.	8. 8.1929.; T 27/29-2.	1. aprila 1930.
Tomšič Anton, rojen dne 10. januarja 1894., užitkaričin sin v Jami št. 24.	Odšel leta 1914. v vojno in prišel leta 1915. v rusko ujetništvo. Zadnjikrat pisal pred 10 leti; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Tomšič Ivana.	—	8.8.1929.; T 28/29-2.	1. aprila 1930.
Nc I 487/29.	1433 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo drja. Rajha Stefana, odvetnika v Kočevju, sedaj v Celju, kot pooblaščenca dedičev po umrlem Liscu (Lisac) Antonu, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, r. z. z n. z., št. 904 z vlogo 2144 Din 60 p, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek I.,
dne 1. avgusta 1929.
Preds. 195—20/27—7.	1381 3—3
Oklic.
Pri davčni upravi v Mariboru kot sbdnodepozit-nem uradu so v sodni shrambi že nad 30 let ti-le depoziti z vrednostjo, označeno pri vsakem posebe v dinarjih:
1.) Od dne 30. decembra 1895., K. št. 1292/r, opr. št. 11.591, Alker Ivan contra Pihlerič Gottfried, izvr. skl., 1 zlat pečatni prstan . . 3-—
2.	) Od dne 20. oktobra 1888., K. št. 913/1,
opr. št. 13.810, Lukešič Ludovik, v. skl., 1 srebrna žlica......................................—35
3.	) Od dne 8. aprila 1893., K. št. 1037/1, opr. št. IV 67/89—323, dr. Stepischnegg Maks, zap. skl., 1 srebrn zajemalnik za juho . . . 5-—
1	zajemalnik za smetano.......................1-50
1 zlata ura z zlato verižico..................12-50
4.	) Od dne 11. decembra 1893., K. št. 969/1, opr. št. 1691/525, Jarčič Gottfried, v. skk,
1 srebrna ura..................................2-50
5.	) Od dne 23. junija 1892., K. št. 1033/1, opr. št. 5555, kazenski depozit, Feher Franc,
1 srebrna verižica ..........................—-75
6.	) Od dne 24. februarja 1893., K. št. 1050/1, opr. št. IV 703/92, Greiner Josip, zap. skl.,
1 srebrna ura..................................1-50
1 zlat prstan..................................0-50
7.	) Od dne 29. novembra 1896., K. št. 1099/1, opr. št. 1561, Klemen Franc contra Arpsovo Berto, izvr. skl., 1 zlata ura z verižico . . . 9*—t
1	par uhanov z rombi..........................1-50
2	stara zlata uhana...........................0-50
1 zlat prstan z rdečim kamenčkom
0-20
5 srebrnih	žlic................................2-50
1 zlat prstan z rdečim kamenčkom .... 0-20
1 žlica za	kavo................................0-15
1 vilice iz	srebra..............................0-30
8.) Od dne 10. aprila 1897., K. št. 1140/1, opr. št. 15.976, Hemah Ožbalt, 1 srebrna
žepna ura.....................................3-—
Vse one osebe, ki bi imele do teh starih sodnih depozitov pravice ali zahteve, se pozivljejo, naj jih prijavijo podpisanemu sodišču v neodložnem roku enega leta, šestih tednov in treh d n i s predložitvijo potrebnih legitimacijskih listin. Po tem roku se proglase oni depoziti, glede katerih se nihče ne javi, za zapadle in se prodado na javni dražbi, izkupiček pa se izroči po odbitku stroškov fisku.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 26. julija 1929.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega edikta, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek I., dne 1. julija 1929.
E 140/29—21.	1461
Dražbeni oklic.
Dne 16. septembra 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trojane, vi. št. 98 (hiše v Zavrhu št. 7 z gospodarskimi poslopji, zemljišči v izmeri 139.992 m3 in priteklinami).
Cenilna vrednost: 51.474 Din 23 p; najmanjši po-nudek: 34.316 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek IL,
dne 24. julija 1929.
E 158/29—9.
1462
Dražbeni oklic.
A 166/29—2.	1456 3—2
Edikt.
Na prošnjo Lončaričeve Alojzije, posestnice v Jelovcu št. 4, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je umrli Lončarič Anton baje izgubil: Hranilna knjižica Hranilnice v Makolah št. 6492 z vlogo 5639 Din 98 p.
Dne 2 3. septembra 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Drtijo, vi. št. 84 (hiša v Golezni št. 22 z gospodarskimi poslopji in zemljišči v izmeri 124.693 m3). Na nepremičnini sta vknjiženi služnost stanovanja in stvarno breme preživka, ki je cenjeno na 12.250 Din in ki ga je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek.
Cenilna vrednost po odbitku bremena: 9818 Din 11 p, najmanjši ponudek: 6546 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 24. julija 1929.
E 190/29—8.	1463
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 192 9. ob osmih bo na licu mesta v Mozirju dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mozirje, vi. št. 26 in 27, in zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 100.
Cenilna vrednost: hiše št. 28 z gostilno, gospo-darskim poslopjem in kegljiščem 415.000 Din, petih travnikov, enega vrta in dveh njiv 23.012 Din; dveh njiv in enega travnika (vi. št. 27, katastrska občina Mozirje) 12.892 Din 50 p; dveh sadovnjakov in enega vrt (vi. št. 100, Brezje) 6723 Din 50 p; vrednost pri-teklin: 1730 Din; najmanjši ponudek: za hišo s poslopji 207.500 Din, za zemljišča s priteklinami 29.572 Din, torej 237.072 Din. '
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pci sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za Četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 17. julija 1929.
E 234/29—6.	1464
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Poljane, vi. št. 53.
Cenilna vrednost: 12.979 Din 25 p; vrednost pri-teklin: 1281 Din; najmanjši ponudek: 9506 Din 84 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je oabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 29. julija 1929.
E 355/29—6 in E 262/29-^6.	1407
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 bo dne 18. septembra 192 9. dražba nastopnih nepremičnin;
1.	) ob devetih: zemljiška knjiga Livold, vi. št. 20, cenilna vrednost 9525 Din 55 p, najmanjši ponudek 5351 Din, vadij 953 Din;
2.	) ob desetih: zemljiška knjiga Borovec, vi. čt. 44 in 45, cenilna vrednost 113.101 Din (v tem znesku je všteta tudi cenilna vrednost priteklin), najmanjši ponudek 65.510 Din, vadij 11.320 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščal© dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek IL,
dne 29. julija 1$29.
E 174/29—5.	1470
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. avgusta 192 9. ob devetih bo pri Podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mrčna sela, vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 28.363 Din; najmanjši ponu-dek: 19.909 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je ^hit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 19. julija 1929.
E 402/27—46.	1454
Sklep.
Prisilna dražba nepremičnine: vi. Št. 345, katastrska občina Gorenja Planina, dovoljena s sklepom
z dne 29. aprila 1929., E 402/27—40, je po § 151.
i.	r. ustavljena, ker ni bilo nobenega ponudnika.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek L,
dne 1. avgusta 1929.
E 158/29—11.	1361
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1929. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Semič, vi. št. 1958 (hiša št. 157 v Semiču z vrtom).
Cenilna vrednost: 26.200 Din; najmanjši ponudek: 25.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 25. julija 1929.
E 611/29—7.	1466
Dražbeni oklic.
Due 16. septembra 192 9. ob pol desetih bo na licu mesta v Zagoricah št. 17 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Želeče, vi. št. 172.
Cenilna vrednost: 64.350 Din; najmanjši ponudek: 42.867 Din.
Dražba se bo vršila najprej po skupinah in potem za celotno posestvo (nepremičnine). Obveljal bo ugodnejši ponudek.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dne 10. avgusta 1929.
P 25/29.	1490
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne
1.	junija 1929., opr. št. L 4/29, je bila Eppich Marija, posestnica v Starem logu št. 20, zaradi umo-bolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnico ji je postavljena Locker Jožefa v Starem logu št. 44.
Okrajno sodišče v Kočevju,
dne 12. avgusta 1929.
K Firm. 728/29 — Rg A. VI 241/1.
Uradni popravek.
Pri vpisih v trgovinski register, priobčenih v Uradnem listu 80 z dne 2. avgusta 1929., se mora glasiti pod št. 569.:
Besedilo firmo: J. Knific, tovarna za žimo.
Razglasi raznih uradov io oblasta?,
Razglas, da je veljavnost sklepa o cenah za prodajanje saharina podaljšana.*
S sklepom upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 18.021 z dne 26. julija 1929., ki ga je odobril tudi gospod minister za finance pod št. 180 z dne 30. julija 1929., jo določeno, da se podaljša še za šest mesecev veljavnost sklepa upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 595 z dne 11. januarja 1929., ki je bil razglašen v 30., 32. in 34. številki «Službenih No vin» z dne 6., 8. in 11. februarja 1929.** in s katerim so se odredile cene za prodajanje saharina.
Iz pisarne uprave državnih monopolov — oddelka za prodajo — v Beogradu,
dne 3. avgusta 1929.; M. Pr. br. 24.851.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. avgusta 1929., št. 186.
** Uradni list 14 z dne 9. februarja 1929.
Št. 1322/29.	1488
Objava.
Gospod dr. Andrejčič Anton, advokat v Trebnjem, se je preselil dne 12. avgusta 1929. s svojo pisarno v Ljubljano.
V Ljubljani, dne 13. avgusta 1929.
Za odbor advokatske zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. Žirovnik Janko s. r.
Št. 1621.	"	1446 3—3
Razglas o prvi ofertni licitaciji za oddajo rekonstrukcije opornih zidov v km 44.6/8, 45.6, 88.8 in korekcije ceste pri inundač-nem mostu v km 68.8 Trojanske državne ceste.
Po nalogu oblastne tehnične uprave v Ljubljani št. 4020 z dne 4. julija 1929. in na podstavi člo-nov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, in pravilnika k temu zakonu razpisuje tehnična sekcija v Celju prvo ofertno licitacijo s skrajšanim rokom za oddajo zgoraj navedenih del.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek dne 2. septembra 19 2 9. ob 10. uri v pisarni tehnične sekcije v Celju in na njej se bodo oddajala ta-le dela:
1.	) Rekonstrukcija opornega zida v Ločici v km 44-6/8 Trojanske državne
ceste v proračunjenem znesku .... 20.480 Din.
2.	) Popravila opornega zida v Ločici
v km 45-6 Trojanske državne ceste v proračunjenem znesku.................. 384 Din.
3.	) Rekonstrukcija opornega zida v Verpetah v km 88-8 Trojanske državne
ceste v proračunjenem znesku .... 8.100 Din.
4.	) Korekcija ceste pri inundačnem mostu v Arji vasi v km 68-8 Trojanske
državne ceste v proračunjenem znesku . 15.000 Din.
Podrobni pogoji za udeležbo pri licitaciji so razvidni iz popolnega razglasa, ki je nabit pri tehničnih sekcijah v Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Murski Soboti in Celju.
Obrazci za licitacijo in pojasnila o dražbenih in gradbenih pogojih * se dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehnične sekcije v Celju.
Tehnična sekcija v Celju,
dne 8. avgusta 1929.
Št. 1561.	1455 3—2
Razglas.
Druga javna licitacija za vožnjo gramoza na državni Ptujski cesti od km 7 pri Slovenji vasi do mostu na Pesnici in od železniškega prelaza v Veliki Nedelji do medjimurske meje in za napravo gramoza na progi ol Maribora do Rošnje, od Spuhlja do mostu na Pesnici in od železniškega prelaza v Veliki Nedelji do medjimurske meje se bo vršila na podstavi odločbe oblastne tehnične uprave v Ljubljani št. 5760 z dne 9. avgusta 1929. za proge v območju okrajnih zastopov v Mariboru in Ptuju dne 2 6. avgusta 192 9. v pisarni okrajnega zastopa v Ptuju, za proge v območju okrajnega zastopa v Ormožu pa dne 2 7. avgusta 192 9. v pisarni okrajnega zastopa v Ormožu, obakrat s pričetkom ob 8. uri zjutraj.
Natančni pogoji so interesentom na vpogled pri tehnični sekciji v Mariboru in pri okrajnih zastopih v Ptuju in Ormožu.
Tehnična sekcija v Mariboru,
dne 10. avgusta 1929.
Št. 7641/11.	1458 2—2
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 2 2. avgusta 1 929.
7.000	kg pšenične moke št. 0 G,
3.000	kg pšenične moke št. 0 GG,
5.000	kg pšenične moke št. 6,
10.000	kg pšenične moke št. 4.
Ponudbo, ki morajo biti opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 2 2. avgusta 19 2 9. dopoldne.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 10. avgusta 1929.
Št. 1-28.	1479 3—1
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku razpisuje za prevzem instalacije vodovoda, električne razsvetljave in centralne kurjave pri gradbi nove osnovne šole na Dolu prvo javno pismeno ofertno licitacijo, ki bo dne 3. septembra 1 929. ob 11. uri v občinskem poslopju na Dolu. Istotam se dobivajo potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase za vsako instalacijo posebe v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašajo:
1.	) za instalacijo vodovoda in ko-
palnice ..........................Din 296.411—,
2.	) za električno instalacijo . . . „ 43.243-80,
3.	) za instalacijo centralne kurjave . „ 273.181-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deska županstva občine Dola pri Hrastniku.
Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku,
dne 17. avgusta 1929.
to objave.
ßt. 35.240-1929.	1480
Hate&g.
Po sklepu z dne 10. avgusta 1929. in po odobritvi gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 5. avgusta 1929., br. 57.474, se razpisuje s tem natečaj za nastopna mesta:
A.	za dve mesti kategorije A, položaja VI. (pravnega referenta), z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din in pripadajočo krajevno in rodbinsklo doklado;
B.	za eno mesto kategorije A, položaja VH. (pravnega referenta), z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 12.000 Din in s pripadajočo krajevno in draginjsko doklado;
C.	za eno mesto kategorije B, položaja V. (računskega referenta), z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 21.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado;
D.	za dve mesti kategorije B, položaja VI. (knjigovodstvenoga in računskega referenta), z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado;
E.	za eno arhivarsko mesto kategorije C, položaja VIII., z letno sistemizirano plačo 9600 Din, z letno položajno plačo 9000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado;
F.	za eno bolničarsko mesto kategorije D, položaja IX., z letno sistemizirano plačo 8400 Din, z letno položajno plačo 7200 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado.
Pogoji za namestitev so:
1.	) prosilci morajo biti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter morajo biti vešči srbskohrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
2.	) imeti morajo telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vobče;
3.	) dovršiti so morali 18. leto starosti; starejši pa ne smejo biti nad 40 let, razen če so bili prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev aii drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi;
4.	) biti ne smejo pod skrbstvom ali v konkurzu, ne v preiskavi zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja in obsojeni ne smejo biti pravnomočno s sodbo rednega sodišča zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja, nadalje ne obsojeni na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo;
5.	) službovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi jim ni smelo prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah
5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
6.	) imeti morajo za mesti pod A. in B. popolno fakultetno izobrazbo, t. j. dovršeno pravno fakulteto z vsemi predpisanimi izpiti; če pa je nimajo, morajo dokazati: sposobnost za samostalno vršenje kon-
cc-ptnih poslov, popolno znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev kakor tudi občo orientacijo o socialnem zakonodajstvu, obče znanje o organizaciji, upravi, knjigovodstvu in računovodstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; za mesti pod C. in D. morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo z maturo, če pa je nimajo, morajo dokazati sposobnost za vršenje strokovnih poslov, znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; za mesto pod E. morajo imeti štiri razrede srednje šole, če pa jih nimajo, morajo dokazati sposobnost za vršenje strokovnih poslov in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; za mesto pod F. morajo biti pismeni in imeti strokovno izobrazbo za vršenje bolničarske službe.
Prošnji mora priložiti vsak prosilec rojstni list, izpričevala o domovinstvu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdila o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveznosti. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo.
Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne 7. septembra 1929. ob dvanajstih.
Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 12. avgusta 1929.
Št. 36.031—1929.	1481
Razglas o licitaciju
Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrebujejo za oskrbovanje svojih ambula-torijev in članov s sanitarnimi potrebščinami za pol leta: okoli 2000m levkoplaste in adhezivnega em-
plastra razne širine, okoli 500 sivih in zelenih zaščitnih naočnikov, okoli 1000 suspenzorijev, okoli 500 prevez za kilo, okoli 5000 kapal za oči, okoli 1000 brizgelj za kapavec, okoli 500 irigatorjev, okoli 1000 toplomerov, nadalje v nedoločeni večji in manjši količini steklenih paličic za oči, trebušnih ovojev, vložkov za čevlje, naprstnikov iz patentne gume, tenke gume in usnja, gumenih rokavic, mešičev za led, kirurške svile, gumenih nogavic, rekordnih igel, rekordnih brizgelj itd.
Za dobavo tega blaga se razpisuje pismena javna licitacija na dan 10. septembra 192 9. ob enajstih; do tega roka je treba izročiti zapečatene pismene ponudbe v vložišču podpisanega urada. Na zavitek je treba zapisati: «Ponudba po licitacijskem razglasu št. 36.031—1929. za dobavo sanitarnih potrebščin».
Vse ponujene cene se morajo umeti franko vklad, franko poštnina ali voznina.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev si pridržuje pravico, razdeliti dobavo med dva, eventualno tudi več dobaviteljev, kakor bodo pač ponudbe in vrste poedinih predmetov ugodnejše.
Vsaki ponudbi je treba priložiti vzorce za vse ponujene vrste blaga.
Vsak ponudnik mora položiti do gorenjega roka pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev jamčevino 10.000 Din.
Ponudbe morajo biti opremljene s kolkom za 100 Din ter obložene s potrdilom pristojne trgovske zbornice, da se smejo dražitelji udeleževati javnih licitacij, in končno z dražiteljevo pismeno izjavo, da so mu licitacijski pogoji znani in da pristaja, dražiti po njih.
Ponudbe je treba predložiti na tiskovini, ki jo lahko dobi vsak dražitelj pri osrednjem uradu za 5 Din. V tej tiskovini so tudi navedeni vsi natančnejši dobavni pogoji. Ponudbe, ki se ne podado na tej tiskovini, kakor tudi ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem, se ne morejo vpoštevati.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Mihanovičeva ulica br. S/IH.), dne 13. avgusta 1929.
i460 Stanje Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. avgusta 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga............. 377,452.310-84
Posojila................... 1.593,269.673-25
Račun za odkup kronskih novčanic	1.006,884.588-47
Račun začasne zamene........ 227,861.639-19
Dolg države................ 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic	.	.	2.138,377.163-—
Saldo raznih računov........ 791,679.823-66
Pa8iva	9.101,880.232-41
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te	vplačano	....	30,000.000-—
Rezervni fond............ 11,742.197-40
Novčanice vo	obtoku. 5.451,636.810-—
Državni račun	začasne	zamene	.	.	227,861.639-19
Terjatve države po raznih	računih	152,949.791-91
Razne obveznosti........... 1.006,256.760-91
Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.168-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde............ 83,055.870-—
9.101,880.232-41
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Vabilo na občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice v Mariboru,
ki se bo vršil v ponedeljek dne 9. septembra 19 2 9. ob devetnajstih (ob 7. uri zvečer) v uradnih prostorih Mestno hranilnice v Mariboru.
Dnevni red:
1.	) Poročilo predsednikovo.
2.	) Poročilo o bilanci za leto 1928.
3.	) Poročilo pregledovalcev računov.
4.	) Likvidacija:
a) volitev treh likvidatorjev.
5.	) Slučajnosti.	1483
V Mariboru, dne 14. avgusta 1929.
Detela Stanko s. r., predsednik.
Po § 35. društvenih pravil se bo vršil, če bi bil ta občni zbor nesklepčen, pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov.
1459	Poziv upnikom.
Gostilniška družba z o. z. v Ljubljani je prešla po sklepu občnega zbora z dne
3.	avgusta 1929. v likvidacijo.
Podpisani likvidator pozivlje vse družbene upnike, naj mu priglase terjatve v treh mesecih od dne te objave.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1929.
Janušič Vladimir s. r., v Ljubljani, Gledališka ulica št. 13.
1482 3-1	Objava.
Uradna legitimacija, ki jo je izdal bivši oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani dne 24ega marca 1925. — številka nečitljiva — in ki se glasi na podpreglednika finančne kontrole Braj-diha Ivana, se je dne 10. julija 1929. izgubila (uničila). Zato jo proglašam za neveljavno.
Brajdih Ivan s. r.,
preglednik finančne kontrole v Planini pri Rakeku.
1486	Objava.
Izgubil sem odpustnico osnovne šole v Sevnici ob Savi na ime: Čanžek Ivan.
Proglašam jo za neveljavno.
Čanžek Ivan s. r. v Ledini št. 51.
Odgovorni urednik: Fantek Anton v Ljubljani — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani-