Poštnina piacana v gotovim Leto LVI1I. V Ljubljani, v petek, dne 4. aprila 1930 Str 78 1. izdaja st.2oin Naročnina ^^ ^T* __ ^ _ m vmm i ^ Dnevna izdaj« ^^HL ^^M ^P ^^^ ^^M ^ ^^ ^^M ^Sttflf mali oglasi pol SO » krallMlno Jugoilnllo ^^^^^^ ^^^M ^^^M ■ m ^UB Din ^^^ M ■ ■ ■ / ^^ l^f K za inozemstvo ^^ W JT M^M^r ^ M ^Hl ^ ^HL vrstica Po io mesečno 40 Din ^^^^^ ^HkoF ^^BP^^ BF tdnUHOPdBsMv' ^^fe^SS^ o Pn vec-em o nedeljska Izdala ^^ naročuu popust S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Inozemstvo MOD ^ cneva do pi aznutu Uredništvo /e u Kopitarjevi ulici i/. 6,7/1 Rokopisi se ne vrača/o, ne franki rana pisma se ne spre/ema/o •/• Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 oaviMEUcaUKn Uprava le vKopilar/evi ui.u.o Cekovni račun: L/ubl/una štev. IO.65« In 1U.3-19 zu Inserate, Saralevošt. 7563, Zor/rch SI. 39.011. Vrarja In llunal št. 24.7»? Rešha prosta luha Zma ga Briininga Z 253 : 187 glasovi bila odklonjena nezaupnica vladi - Razsulo nacionalne frakcije - Konec Hugenhergove diktature Sušak, začetkom aprila. V torek je po nerazumljivem odlašanju rendar izšel odlok, ki proglaša llcko za prosto luko. »Kvarnerski svobodni pas« zajema ozemlje do vrha Učke in vključuje poleg Roke letovišča Opatijo, Lovran in Sv. Ivan. Kot mrzel curek jo prišel odlok na Rcčanc po nedeljskem navdušenju. Zakon namreč ne proglaša Reke končnoveljavno za prosto luko. temveč samo do konca leta 1931. in ne omenja, ali sc ho to izjemno stanje sploh podaljšalo. Gre torej samo za poskus. V prostem pasu ostanejo še nadalje davki na plin in elektriko ter obratne pristojbine; država obdrži nadalje vse monopole, to je na sol, tobak, cigaretni papir, vžigalice in loterijo. Industrijcciu je dano na izbero, da proglasijo svoja podjetja za »nacionalna« in jih tako izločijo iz prostega pasa; v tem primeru pa morajo nositi stroške za nadziranje po finančni straži. Finančni minister ima pravico, določiti količino inozemskega blaga, ki se sme nahajati v prosti luki, in to glede na potrebe prebivalstva. Vlada skuša s tem preprečiti na-kopičenje velikih zalog carin prostega blaga, da bi so Reka ne izpremenila v tihotapsko gnezdo. Carinikom se dajejo vsemogoče olajšave, da zatrejo tihotapstvo, in vsak lup lahko preiščejo industrijska podjetju in zahtevajo knjige. Danes že lahko precenimo pomen »kvar-nerskega prostega pasa«. Gotovo je, da bodo | cene konsuma padle, v kolikor odpadejo precej visoke carine na vsakdanje potrebščine kakor na tuoko (okoli 60 lir), kavo (prav te dni povišana od 1200 na 1600 lir na stot), olje (65 lir na stot). V Italiji stane danes kilogram sladkorja 7 lir, na Reki ga boš lahko kupil za dve liri, kava stane v Italiji 25 lir, na Reki bo stala okoli 10 lir; Fordov avtomobil boš lahko kupil v prostem pasu za 10.000 lir, nato sc popelješ z njim v Italijo, ga tam prodaš za 18.000 lir in se vrneš na Reko v stari skarjoli« s številko prejšnjega fordovca. Nizke cene bodo privabile v letovišča nekaj več tujcev in upokojencev. Odveč pa bi bilo vsako razburjenje od strani naše tujske industrije. Saj v morebitnem znižanju hrane pač ne leži vse, kar more privabiti tujce v deželo, in vprašanje je še, ali bodo mogli italijanski gostilničarji tudi po sedanjem znižanju konkurirati z našimi. Za letošnjo sezono se ni bati še posebne konkurence; zakon o prostem pasu je treba šele uveljaviti in to ne gre tako hitro. Zaenkrat so gostilničarji znižali ccnc za 10 odstotkov. Upravičeno je pričakovati poživljenja krajevne trgovine z jugoslovanske strani proti Reki. Cene naših poljedelskih pridelkov kakor pšenice, koruze, živine itd. so namreč veliko nižje kakor italijanske. Težko prizadeti pa so slovenski kraji v Italiji, ki so težili na Roko in Opatijo in ne bodo mogli s svojimi pridelki konkurirati v prostem pasu z inozemskim blagom. Za revno slovensko ljudstvo bo to hud udarec. Na poseben razmah industrije in tranzitnega prometa v prostem pasu ni mogoče računati. Tranzita itak ne zadenejo carine. Morda se bodo dale pristaniške pristojbine nekoliko znižati, ker bo delavstvo cenejše. V tem primeru bo moral Sušak reagirati. Glede industrije pa jc dovolj zgovorna zakonska določba, ki daje industrijcem možnost, da proglasijo svoja podjetja za »nacionalna«, to je izven prostega pasu. Vlada jc namreč računala na možnost, da bodo mnogi industrije! dalje obratovali pod dosedanjimi pogoji, to jc izven prostega pasu, da si tako omogočijo izvoz svojega blaga v Italijo brez carin. Če bi namreč podjetje obratovalo v prostem pasu, torej carinsko izven Italije, bi moral kupec pri uvozu v Italijo plačati carine. Niti drugod se proste industrijske cone niso obnesle. Že pred dvema letoma je fašistična vlada dala 14 italijanskim pristaniščem pravico do tako zvonih industrijskih prostih pasov«; vse zadrsko ozemlje je bilo proglašeno za svobodno luko. Tudi Trst se je v začetku mnogo nadejal. Velika ravan za Žavljami je bila proglašena za prosti pas, ustanovila se je tudi posebna družba, ki naj bi pospeševala graditev novih industrij na tem pasu. Toda kapitalisti niso pokazali za to ni-kakega zanimanja. Prav te dni jc moral upravni odbor imenovane družbe na občnem zboru ugotoviti, da je ix> dveh letih ostalo le pri tiskanju reklamnih letakov za svobodni pas. Trst ni torej prav nič nevoščljiv Reki rodi proste Inke, v kolikor zadeva možnost dviga tranzita in industrije. Ilcs pa je, da so se tržaški glavarji na vso moč trudili, da bi se tudi Trst proglasil za svobodno luko in da so sc vsi pobiti vrnili iz Rima, ker niso nič opravili. Saj bi bilo za propadajoči Trst. ki živi le od prihrankov iz starih boljših časov, že to veliko, ko bi mogel ceneje živeti. Res je tudi, da sc je mnogo Tržačanov že odpravljalo na Reko, ko je bila proglašena za svobodno luko, dn bi tam ceneje živeli. Ko so pa videli, da velja ta ugodnost za Ri ko samo poldrugo leto, so svojo namero opustili. Novi fašistični poskus ni mnogo stal vlado. Sam prejšnji župan je v nedeljo priznal, da jc vluja blagohotno krila zgube — občinskega obračuna. Nič bolje ni bilo prejšnja leta. Vlada je izdala že ogro no denarja, ki je romal na Reko v tej ali drugi obliki, vedno sa fond Berlin, 3. aprila, n. Dr. Briiningov: kabinet jc rešen. Pri odločilnem glasovanju v nemškem državnem zboru jc bil danes predlog nezaupnice socialnih demokratov in komunistov odklonjen z 253 glasovi proti 187 glasovom, torej s prav znatno večino 66 glasov. Do te odločitve je prišlo radi razsula nemškonacijonalne frakcije, katere agrarno krilo se jc prvič izkazalo za politično močnejše kakor Hugenbergovo vodstvo stranke. Pod pritiskom Landbunda, ki je odločno zahteval podpiranje Briiningovega kabineta, se je moral Hugenberg udati. V nemškonacio-nalni frakciji je prišlo na zunaj do kompromisa, ki določa, da hoče frakcija počakati na dejanje nove vlade, posebno pa na njen agrarni program. Faktično pa je agrarno krilo stranke zmagalo na vsej črti. Znano jc namreč, da Hugenberg ni hotel tolerirati Briinin-govega kabineta, pač pa izsiliti nove volitve. To je bil prvi primer, da Hugenberg svoje diktature v lastni stranki ni mogel uveljaviti. Politični krogi pripisujejo temu poteku dogod- Občni zbor Osrednje zveze kmetskih zadrug Zagreb, 3. aprila, r. Danes dopoldne se je vršil letni občni zbor Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug v dvorani Sv. Jeroniina. Občnega zbora se je udeležilo 200 delegatov. Zanimanje je bilo ogromno. Skupščini je predsedoval zvezin predsednik Strahinščak. Uprava, ki jc bila izvoljena na prejšnjem občnem zboru, se je morala boriti z velikimi težavami. Radi krize, ki je doletela zvezo, je morala odpisati znesek 2,030.978.46 Din na dvomljivih terjatvah, ki so bile v prejšnjih bilancah. Letošnja bilanca je izkazala izgubo 1,425.460.08 Din. Po poročilu ravnateljstva se je razvila obširna debata. Od 185 oddanih glasov jih je bilo 128 za, 56 proti zaupnici. Nato so sc izpopolnila izpraznjena mesta v odboru. Po občnem zboru se je vršila seja ravnateljstva. kov prav posebno važnost. V tem vidijo namreč začetek konca Hugenbergovega političnega vpliva, ki je v zadnjih letih s svojimi ogromnimi sredstvi, s svojim velikim časnikarskim aparatom in s svojo finančno silo vplival na vso državno politiko Nemčije. Radikalni Hugenbergov kurz je bil za njegovo stranko zelo usoden, ker je njegova stranka s tem zgubila možnost za koalicijo z meščanskimi strankami sredine. V krogih nemških nacionalcev samih se je v zadnjih mesecih okrepil protest proti Hugenbergu, tako da je mcseca decembra izstopilo iz stranke 13 poslancev ljudskih konservativcev, Polom nemških nacionalcev je učinkoval senzacionalno. Mnogi so računali že z mislijo, da bo nemški državni zbor razpuščen in na seji nemškega državnega zbora je bila že pripravljena rdeča listnica z dekretom, da se nemški državni zbor razpusti. Ko je bila večina za kabinet zagotovljena, je dr. Bruning z lahkoto odbil socialno-demokratski sum, češ, da hoče vlada zlorab- ljati ustavni paragraf o zasilnih naredbab vlade ter v času do novih volitev izvršiti svoj program naredbenim potom. Dr. Briining jo naglašal, da se bo agrarni program hitro izvedel, kar je očividno veljalo nacionalcem. Po dr. Briiningu je obširno govoril Hugenberg, ki je polom nemških nacionalcev ob splošni veselosti zbornice hotel olepšati. Njegovim izvajanjem o enotnosti nemške nacionalne politike in o njenem nespremenjenem kurzu poslanci niso hoteli verjeti. Današnje glasovanje omogoča kabinetu, da ostane na vladi in vrši nujne notranjepolitične naloge, posebno da izvede proračun za 1. 1930., kmetijski pomožni program ter pomožni program za Nemce na vzhodu, ki so v stiski. Kljub ra...neroma veliki večini, ki jo je dosegel kabinet, je pa še nadalje dvomljivo, kako močen bo vladni blok pri izvajanju praktičnega dela. V političnih krogih se še vedno smatra, da so nove volitve v prihodnjih mesecih vendarle neizogibne. Francija prelomi z Rusijo Strah Moskve, da izgubi denar za revolucionarno propagando Kutjepova ugrabil glavni agent čeke — Neki čekist vse izdat 175.000 belogardistov pripravljenih Pariz, 3. aprila. 1. V ospredju političnega interesa Francije sloji vprašanje diplomatič-nih odnosov do sovjetske Rusije. Množijo se znamenja, ki kažejo na to, da se je Quai d'Or-sey definitivno odločil, da prekine zveze z Rusijo. Zelo se v tem pogledu komentira obisk sir Henry Deterninga, znanega angleškega petrolejskega kralja, pri šefu vlade g. Tardieuju. Sir Deterling je glavni akcionar največje petrolejske družbe sveta »Royal Dutch Companie« in je prišel iz Londona v Pariz, da s francosko vlado obravnava pre-važno vprašanje oskrbe Francije s petrolejem, ako bi se prekinile zveze z Rusijo, Francija je dozdaj večino nafte dobavljala iz Rusije od Neftsindikata, to je državnega urada za izvažanje nafte. Od Neftsindikata dobiva ruska vlada večino tuje valute, s katero dela svoje nakupe v Evropi in Ameriki. Če bo Francija dobavljala odslej nafto od Deternin-govega koncema, bo ruska država silno udarjena. Zaradi tega je razumljiva strašna kampanja, ki jo komunistična »Humanite« vodi proti Deterningu, ki ga označuje za glavnega sovražnika sovjetov. Seveda nihče ne verjame listu, ki je plačan od Moskve, Njegova pisava je narekovana od strahu, ki ga ima Kremi pred prelomom s Francijo, odkoder dobiva franke, s katerimi plačuje revolucionarno propagando po vsem svet«. Prelom je tembolj gotov, ker je preiskava v zadevi ugrabitve generala Kutjepova končana in se čaka samo še na objavo njenega rezultata. Vendar je rezultat v glavnem že znan. Ugrabitev je bila ukazana od »Gepu« (Čeke) v Moskvi, izvršil jo je pa Janovič, glavni agent Čeke v Parizu. Policiji je zdaj znana vsa pot onih dveh avtomobilov, rdečega in sivega, ki sta preletela iz Pariza do bretonske obali, vozeč Kutjepovega, zvezanega v vrečo. Znane so vse osebe, ki so to pot v avtomobilih naredile. Med njimi sta bila Janovič in njegova žena sama. Janovič se jc takoj drugi dan po tem potu, to je 26. januarja, iz Francije odpeljal v Berlin. Vse podrobnosti ugrabitve in pota je izdal neki član Čeke sam, ki se je poslužil neznane dame, katera je zadevo nedavno policiji sporočila. Dama je inkasirala visoko nagrado, ki je bila razpisana na odkritje ugrabitve, katero je gotovo razdelila s čekistom, ki je stvar izdal. So pa na podlagi te izpovedi zaslišane še druge priče, kojih izpovedbe čisto točno potrjujejo izpoved. Preiskave je vodil in zaključil g. Perrier. Objava sledi v najkrajšem času. Preiskava pozitivno obremenjuje tudi sovjetskega veleposlanika Dovgalevskega, ka terega francoski policijski agenti neprestano stražijo. Francoski veleposlanik pri sovjetski vladi g. Herbette, ki se je bil pripeljal iz Moskve v Pariz na »dopust«, se še ni vrnil v Moskvo in se najbrž tudi več ne bo. Nasledstvo za generalom Kutjepovim v vodstvu emigrantov je prevzel general Ev-gen Karlovič Miller, ki je v svetovni vojni bil ranjen in je potem bil zastopnik ruske komande pri italijanski armadi na piavski fronti. Miller izjavlja, da stoji na čelu 175.000 mož, ki so vsi oboroženi in pripravljeni na prvi klic pohiteti v Rusijo na fronto proti kreml-skim diktatorjem. Pravi, da je velik del kmetske rdeče armade proti Stalinu in da komaj čaka pomoči, da trinoga strmoglavi. Romunski vojni mmister odstopil Bukarešta, 8. apr. A A. »Rador« javlja. Listi poročajo, da je romunski vojni minister Čihovski podal ostavko in da te ostavke ne bo umaknil. Dalje lisli izjavljajo, da je predsednik vlade de Manili prevzel začasno vojne ministrstvo. Canterhwyški nadškof o verskem položaju v Rusiji London, 3. apr. D. V zbornici lordov je v pričetku debate o verskem položaju v Rusiji canterburyški nadškof izjavil, da ima številne dokaze, da se organizirano preganjanje in zatiranje verstev v Rusiji slejkoprej z nezmanjšano silo nadaljuje. Sprejel je vesti, da so v zadnjem letu boljševiki 71 oseb ustrelili in 112 drugih obsodili na zapor do 10 let zaradi izvajanja bogočastja. Odklanjam, je izjavil govornik, da bi kritika sovjetske vlade vsebovala v sebi že grožnjo z vojno. Predlagal je, naj britanska vlada različne ruske zastopnike opozori na sledeče točke: 1. Izvede naj se enakost duhovščine pred zakoni z ostalimi državljani. 2. Delavcem naj se da možnost, da praznujejo nedeljo. 3. Pripusti naj se širjenje verskih knjig in časopisov. 4. Odstrani naj se prepoved poučevati otroke v verouku. 5. Izpuste naj se iz zaporov duhovniki, ki so bili zaprti zaradi izvajanja bogočastja. 6. Naj se ustavi zapiranje cerkva. Lord Parmoor je odgovarjal v imenu vlade, da Anglija ne misli prekiniti odnošajev z Rusijo. »Mi odločno zavračamo sistematično odklanjanje vsake verske strpljivosti v Rusiji, toda kaj naj naredimo? Prekinitev diplomatičnih odnošajev ne hi nič koristila.« Nekdanji konservativni minister Brent-vord je za tem navajal pretresljive dokaze za versko preganjanje v Rusiji in izrazil mnenje, da bi se v neki prijateljski obliki predlogi perdu«. Zdaj sc bodo Rečani težko prikaz:v Rimu z novimi zahtevami. Izkupiček od carin je dosegel letno koanj lo tisoč Ur. Precej visoko pa so cenjeni v zakonu stroški za premestitev carinsko meje; ti bodo znašali okoli milijon lir,. Najemniki za podaljšanje stanovanjskega zakona Zagreb, 3. aprila, r. 1. maja preneha veljati stanovanjski zakon, nakar bi imela nastopiti popolna svoboda glede razpolaganja s stanovanji. 2e sedaj se pripravljata organizaciji hišnih lastnikov in najemnikov vsaka s svoje strani in sicer ena za to, da zaščita preneha, druga pa, da se čeprav v drugi obliki nadaljuje. Zastopniki najemnikov so storili korake, da sc sedanji sistem zaščite obdrži in da sc maksimirajo najemnine malih stanovanj. Na kongresu glavne zveze javnih nameščencev, ki se bo vršil 10. aprila v Bclgradu, se bodo storili končno veljavni sklepi o korakih, ki sc naj podvzamejo. Samomor srbskega pesnika Belgrad, 3. aprila, k. Kačanski, eden najstarejših belgrajskih pesnikov je poskusil samomor z veronalom. Kačanski spada med pesnike starejše generacije in že dalj časa ni več javno deloval. Njegov poskus samomora je vsekakor posledica zelo bednega stanja tega sicer svoj čas tako zelo plodovitega srbskega pesnika. cainerinirysKega naasKota mogli izročiti bol,i ševiški vladi. Kvarnerska cona stopila v veljavo Reka, 3. aprila, r. Nocoj ob 11 uri je svo pil v veljavo dekret o svobodni kvarnerski coni. Že včeraj popoldne so finančni stražniki zasedli novo carinsko črto od Matulj preko Učke do Mošeničkc drage. Danes so na reških trgov nah razobesili cenike živil in drugih produktov. Te cene se ne razlikujejo mnogo od dosedanjih, pač pa sta sc znatno pocenila kava in sladkor. Gandi le še 15 milj od o bale Bombay, 3. aprila. AA. Gandhi je izjavi poročevalcem lista >Mlada Indija«, da bo ci vilna neposlušnost glede plačevanja solnega davka odrejena 6. aprila t. 1. London, 3. apr. n. Gandi je že dosegel mesto Surat in jc sedaj oddaljen samo še 15 mili od obale. Navdušeno ga jc sprejelo na deset-tisoče ljudi. V okraju Surat jc odložilo uradna mesta 160 Indijcev. Na tisoče prostovoljcev se je prijavilo za izvajanje pasivnega odpora. Katoliški bfok v Češkoslovaški VliraSanje čsl. katoliškega bloku je pred meseci načel mousiguor lllinku, ki je pozval zastopnike vseh Osi. strank mi katoliškem temelju na tozadevni sestunek. Zu katoliški blok se jo izrekla llliukova slovaška ljudska stranka in nemška krščanska socialna 'stranka. Ce-tudi se je ogrevalo za to misel v čsl. ljudski strunki Staškovo krilo, vendar je tedaj zmagalo Šranickovo stališče, ki rudi takratnega političnega položaja ni smatrat zu koristno snovanje takega bloku, kmalu nato so sklicali duhovniki ?kii/ul. a tudi na žito sploh. Na tako rešitev je pripravljena ludi socialnodemokratska opozicija, ki je tem manj odporna proti agrarnim zahtevam, ker bi še večji beg z dežele še bolj povečal brezposelnost v industriji. Cosgrave • predsednik irske vlade London, 3. aprila. AA. Snoči je bil v Du-blinu ponovno izvoljen za predsednika izvršnega sveta irske države Cosgrave, ki je demisijo-nirai minuli teden. Ker sta De Valera in delavski voditelj O, Conell odklonila izvolitev, je irska zbornica s 65 glasovi proti 39 izvolila Cos-grava za predsednika. Živo dekle zeigali Moskva, 3. aprila. AA. V Pareini na po-V otoku Kamčatki je bila sežgana neka živa de-vojka zajedno z njeno pokojno materjo. V tistih krajih stanuje pleme Korijatov, ki je znano radi svojih nenavadnih običajev. Predavanje Bogoslovne akademije V četrtek ob 8 zvečer je predaval prof. L. Eli r lic h o čudežih in njihovih potvorbah. Proti možnosti čudežev ugovarjajo že od Vol-taireju naprej učenjaki, da suvereni red, ki vlada v naravi, ne pripušča nikuke izjeme in da bi čudež omajal naravoslovno znanost, ki bi ne mogla več računati s stalnostjo naravnih zakonov. Toda čudež, ki je izreden viden dogodek poleg in izven poteku rednega kosmič-qegu dogajanja, je učinek božje vsemogočnosti, ki je svobodno ustvarila kosmos in njegove zakone in ki s tem ni izčrpala ne svojega znanja ne svoje stvuriteljne sile. kakor se meteor iz nebesnih višin meša med vidne pojave in snovi zemlje, tuko pride čudež od Boga na svet. Zakon o ohranitvi energije in mase Bogu, zakono-davca ne more ovirati pri povzročenju čudežev. Fenomeni sugestije, liipnotizma, magnetizma, radio-ukti\uosti. magije., spiritizmu se jasno razlikujejo od čudežev v tem. du pri njih o kuki hipni, trojni ozdravitvi organskih defektov ne more biti govora. Magiju (šamnnizem, duhovna magija) tudi ne izključuje demonskih vplivov. Kaznenec pobegnil Včeraj ob 19 zvečer je iz ljubljanske jet-nišnice pobegnil kaznenec Roš Vinko, 34 let star, že večkrat predkaznovan, Je visoke postave (175 cm), črnih las, rjavih oči, podolgovatega obraza. Je samski, po poklicu soboslikar, rojen v Kranju, stanoval zadnje čase v Tržiču na Gorenjskem, kamor bo verjetno skušal pobegniti. Oblečen je bil deloma civilno deloma v kazneniško obleko. Sah. turnir za prvenstvo Ljubljane IX. kolo. C. Vidmar je svojega nečaka M. Vidmarja nekoliko proti pričakovanju porazil. S tem so sc šanse slednjega na eno izmed prvih mest precej zmanjšale. Rupnik se vedno bolj bliža prvemu mestu. V kun kolu je porazil J. Gabrovška. Hren je proti Furlaniju kmalu izgubil. Partija Žimbrek —Bajec je končala remis. Erker je proti Cibicu hitro izgubil kvaliteto in po prekinjenju tudi partijo. Partija Židan—Vogelnik je v zanimivi poziciji — nekoliko boljši za Vogelnika — prekinjena. GabrovšekL, je porazil Kavečiča in se nevarno bliža Rupniku. Stanje po IX. kolu: Rupnik 8Ml, Gabrovšek 8, Cibic, M.Vidmaf 6. C.Vidmar 5M, Furlani 5 (1), Vogelnik 4 (2), Hren 4, Židan 3 (1). Žimbrek 3, Kavečič 2S, Gabrovšek J., Bajec 2, Erker \'A. GOSPODJE! Modeme klobuke, kravate, perilo, čepice i, t. d. — se kupi najbolje pri tvrdki G. CADEŽ - LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA — MESTNI TRG Osteparjeni izseljenci Ker so več verjeli sleparju kakor svojemu župniku Ljubljana. 3,aprila. Bilo jc pred tremi tedni, dne 13. muren. Vrata pisarne izseljeniškegn nadzornika g-Finka v poslopju Delavske zbornice so se na široko odprla in notri je stopil kinetski mož. Toliko, da jc pozdravil in že je pomenljivo vprašal: ....... »Ali poznate vse tiste, ki odpravljajo ljudi v Ameriko?« G.Fink je odgovoril na nenavadno vprašanje: »Osebno jih sicer ne poznam, zapisane pa imuni vse!« ,.,,,, . ,, »Ali je med temi tudi dr. Iluber iz Zagreba?« je spraševal obiskovalec dalje. »Dr Iluber? Ne tega ni!« — »Joj, toliko smo mu plačali, jaz sem dal 5000 Din.« - »Toliko ne sme sprejeti noben posredovalec. bte že nasedli sleparju!« je ugotovil g. Fink. »Tako lepo iuun je pisal, da nam je zimi smo prerokovali, da bo letošnje leto za našega delavca posebno težko. Sedaj spomladi pa sc to uresničuje. Dosedaj so navadno praznovali po 3 Silite na teden, napoveduje sc pa, da bodo praznovali ta teden, razun pondeljka in torka tudi šc v petek, soboto in nedeljo, da se bo delalo tedaj samo dva dni. , , S tem zaslužkom delavec nikakor nc more preživljati sebe in svoje družine. Trgovec in obrtnik ne bosta prodala prav nič. razun ee bosta dala na kredit. Je pa potem vprašanje, če bo delavec mogel dolg poravnati. To leto, ki ga je prinesla mila zima, mora biti propast našega prebivalstva! Pomagati bi se moglo samo, če bi delavstvo dobilo čez leto, ob dnevih praznovanja kje kako drugo delo. Govorilo se je mnogo, da bodo začeli novo avtomobilsko zasavsko cesto iz Litije proti Badečam. To bi že bilo nekaj. Vendar ni veliko upanja še za to, razun, če bo država pomagala. Nekaj večjega bi bilo treba vsakakor napraviti, da bi se delavstvo zaposlilo, ker s podporami ni nič. Kaj pa je to. če je par stotisoč dinarjev razdeljenih med delavstvo kot enkratna podpora. To je vendar kaplja vode, vsaj samo rudnik že danes mesečno en milijon dinarjev manj izplačuje kakor jc prej navadno izplačeval. Ravno sedaj so tudi delničarji TPD na inšpekcijskem potovanju pri nas, treba bi bilo tudi ž njimi stopiti v stik, morda bi se našel kak izhod, ker vidimo, da se je TPD letos trudila na vse načine, kar je tudi njej v dobro, da bi se gosjio-darska kriza ne razširila. Niso pa mogli gorja preprečiti, ker ni odjemalcev. Tudi odpusti se ne vrše kot druga leta, vsekakor je potrebno že danes vse javne činitelje ojmzoriti na uboštvo. ki bo nast-alo letos med našim prebivalstvom, j Treba jc nujno pomoči! M. J. 6000 Din in P. W. 5600 Din. Skupaj 36.600 dinarjev. Preden je bila ta kupčija sklenjena, je domači g. župnik Eppich iz Stare cerkve priporočal kmetoma A. II. in Fr.T., ki sta se odpravljala v Ljubljano na jionoven sestanek s llu-brom, nuj se informirata o pravilnosti in jjoštc-nosti Ilubru pri oblastnem izseljeniškeni uradu. Skrbni župnik jima je izročil celo pismo za izseljeniškegn nadzornika g. Finka. A. II. pa je najbrže hotel, da bi tu zadeva ostala tajna in je svojemu sosedu Fr.T. odsvetoval, da bi to pismo izročilu izseljeniškeiuu nadzorniku, češ, da bi ta utegnil še preprečiti izselitev v Ameriko. Izseljeniški nadzornik je tako žal izvedel za vso lo kupčijo prepozno, ravno zaradi tega, ker so kmetje to zadevo skrbno skrivali. Trije kmetje, ki so prišli o tej zadevi vprašat g. Finka, pa niti njegovemu mnenju niso hoteli verjeti in so odšli sami v Zagreb. Tam so izvedeli, da domnevni dr. Iluber nc razpolaga z nobenimi kvotnimi številkami in da jc ves njihov denar izgubljen. Na zahtevo izseljeniškega nadzornika je bil včeraj Pavel Aleksander Iluber v Zagrebu aretiran in izročen državnemu pravdništvu. Ubogi kmetje so tako ob ves svoj denar. Edino, kar jim bo ostalo in kar bodo imeli, bo to: dolgotrajno zasliševanje in pa končna zavest. tla jc slepar dobil zasluženo kazen. Da se tak slučaj ne bi več ponovil, opozarja izseljeniški urad vnovič vse gg župnike in župane, naj v vseli izšeljeniškili zadevali oj»ozarjajo ljudi na izseljeniški urad v Ljubljani. Ta jim bo druge volje postregel z vsemi informacijami. Blagi g. župnik Eppich iz Stare cerkve, ki jc popolnoma pravilno opozoril kmete na izseljeniški urad, se je včeraj v Ljubljani razjokal: /.akaj nisem tistega pisma jioslal po jiošti in zakaj po ljudeh, ki so sedaj sami oslc-parjeni? Bolj so verjeli sleparju kakor pa meni in izšeljeniškemu nadzorniku!« Planinski dom na belokranjski Mirni gori Lansko leto dograjeni planinski dom na Mirni gori je bil čez zimo zaprt, ker ga ni bilo že lani mogoče jjopolnoina opremiti tudi za zimsko sezono. Dom je stal okrog 110.00 dinarjev nevštevši nekaj dobrotnikov, ki so darovali materijal v skupni vrednosti za ca 7000 dinarjev. Jasno je, da ob takem jioložaju ni mogla ]xxlružnica prevzeti še večjih bremen že lani. Tekom zime pa je podružnica oskrbela primerno podjioro in kredit, tako da je lahko dokupila še one stvari, ki so manjkale h kompletni opremi. Dom je sedaj kompletno opremljen, in sicer je v damski sobi šest, v moški sobi šest kompletnih jjostelj, razen tega pa so na razpolago še skupna ležišča v treh stranskih prostorih. — Sezonska oz. trajna otvoritev se bo zato vršila dne 21. t. m. in sicer v čim večjem obsegu. Za primerna okrep-čila in razvedrila je preskrbljeno. Pričakuje se za ta dan več gostov iz dravske in savske banovine. Vsi ljubitelji naše turistike in Belekrajine, pridite ta dan na Mirno goro, kjer bomo prav po belokranjsko jurjevali. Na svidenje torej 21. t. m. pri »jurjevanju« na Mirni gori! Požar v Višnji gori Višnja gora, 3. aprila. V sredo, sredi popoldneva je nenadoma izbruhnil jx)žar v hiši g. Ignacija F a b i j a n. Ogenj je hitro objel vso hišo, ki je bila k nesreči še s slamo krita. Kako je ogenj nastal, se še nc ve; skoro gotovo po nesreči. Domači gasilci so bili takoj na kraju nesreče in se jim je posrečilo, da so ogenj omejili, da se ni zanesel še na sosednje hiše. Narofelte .Slovenca*! f Mons, Janez Klobovs Ljubljana, 3. ajirila. Dosti jih bo v Ljubljani in na deželi, ki bodo z žalostjo in bridkostjo sprejeli vest, da je danes umrl v Ljubljani splošno znani in priljubljeni ujrakojeni vojni superior in honorarni vojaški duhovnik monsignor Janez Klobovs. Pokojnik je bil med najbolj znanimi slovenskimi duhovniki. Saj ga skoro ni bilo med Slovenci moža, ki je zadnjih 20 let služil pri vojakih, da ne bi poznal msgr. Klobovsa. Pokojnik je bil rojen 29.decembra 1858 v Škof ji Loki. V mašnika je bil jiosvečen 8. maja 1881. Nekaj časa jc služboval v goriški nndško-fiji kot kaplan in obenem tudi učitelj v vasici Lokve. Potem je jiostal vojaški duhovnik. Nekaj časa je opravljal težavno dušno pastirstvo med vojaki v Trstu, nato pa je bil vojni superior v Inomostu, kjer je bil do vojne. Tedaj je postal tudi častni kanonik solnograškega me-tropolitanskcga kapitlja. Ob izbruhu vojne ni zapustil svojih fantov in mož. za katere mu je bila zaupana dušna skrb, in jc spremljal vojake daleč tja na bojne poljane v Galicijo. Po izbruhu vojne z Italijo je msgr. Klobovs prišel n i italijansko fronto. Tu je postal vojni superior I. razreda, kar je v vojski odgovarjalo činu polkovnika. Po prevratu je vršil honorarno dušno oskrbo za katoliške vojake v Ljubljani. Pri vojaških oblasteh je pokojnik užival velik ugled. Pa tudi vojaki sami in civilno prebivalstvo ga je zelo sjioštovalo. Poznal ga je skoro vsak Ljubljančan. Bil jc izredno ljubezniv in ljudomil značaj. Posebno je ljubil svojo Škofjo Loko, ki mu bo dala tudi prostor za večni počitek. Pokojnik je že dolgo bolehal za mučno boleznijo, ki je razjedala njegovo odporno telo. Pokojnik ]>a je vršil svoje duhovske dolžnosti prav do zadnjega, šele v ponedeljek, dne "it. marca, ko je čutil, da njegovo zdravje naglo hira in da ne more več vršiti svoje službe, jc suni izročil svoje matrike in dušnopa-stirske spise šentpeterskemu župnemii uradu, ki bo od sedaj naprej oskrboval dušno pastirstvo katoliških vojakov v Ljubljani. Pokojnik je že v jeseni zbolel in se je zdravil nekaj časa v zdravilišču Leitenbergu v Avstriji. Pred dobrimi petimi tedni ga je napadel hud kašelj. Zdravila sta ga dr. Jama i in dr. Vola všek. nakar mu je nekoliko odleglo. Dolga pot v šent-petersko župnišče in bolnišnico ter nazaj na njegov dom pa ga je utrudila. Snoči je pričel zopet mučno kaši jati in danes ob 2 zjutraj je umrl v svojem stanovanju v Tavčarjevi ulici št. 13. Truplo bodo v soboto ob pol 2 popoldne prepeljali iz. Ljubljane v Škofjo Loko, v njegov rojstni kraj. kjer bo j>okopaii ob štirih pojiol- dnc. — R. i. p.! Po 8 lelik kaznovana tatvina Paragrafi so neizprosni Ljubljana, 2. aprila. Toliko jih na svetu, ki imajo na vesti daven greli. Kakor majhen, neznaten, od solz in kesanja že skoro izpran madež leži nekje v najtišjem kotičku duše in le redkokdaj — v urah samote in sfiominov — še narahlo zaskeli iz dna. Leta teko, zavest krivde naposled jjo-polnoma izplahne in človek hodi po solncu kakor tisoč drugih: z olajšanim korakom in upokojenim srcem. Pa zraste pred njim kakor iz tal, povsem nenadoma in nepričakovano, jeklena neizprosnost paragrafa in ga znova vrže na pot trpljenja in pokore. In siromak spozna, da ga skoro ni greha, ki bi ostal za veke pred svetom zastrt in zamolčan in samo z lastnim trpljenjem kaznovan. Vso to grenkobo je moral doživeti v sebi neki Matija B., delavec brez stalnega bivališča, doma tam nekje pri Postojni. Osem let, osem dolgih let je že preteklo, kar se je bil sjx>zaibil in si omadeževal vest s težko krivdo: ukradel je svojemu najboljšemu prijatelju V. K. nekaj kosov perila in obleke — in še ni bil v sodnih registrih pozabljen njegov greli. Bogve kod je med tem časom po svetu romal in kaj vse je počel — koščena roka paragr^ov je bdela in čakala nanj osem let, osem dolgih let in ga zgrabila v trenutku, ko se je čutil not močne mifiice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in dejavno silo, ki ga usposabljata za izredna dela današnjega načina življenja. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če nudrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega FRANCOSKEGA ŽGANJA si zagotovite krasno osvežujoče spanje' zbudili se bodetc zjutraj odpočiti in lahko in brez utrujenosti delali, Mnogi vlivajo v umivalno in kopalno vodo par žlic cDiana« franc. žgania in opažajo enak dobrodejen občutek. - Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. — Cena: mala steklenica Din 10.—. srednie velika steklenica Din 26"—, velika steklenica Din 52'—. Pazite na ime »DIANA« in varujte se pred ničvrednimi ponaredbami I Ako bi se ne dobilo v lekarni ali dro-geriji »Diana« franc. žganje, pošljite Din 50"— in preieli boste z obratno pošto 5 malih steklenic iz glavne zaloge za Jugoslavijo: JUGOFARMACIJA D. D. - ZAGREB že povsem varnega in od davnega greha očiščenega. Postavljen pred mali senat tukajšnjega deželnega sodišča, se obdolženec v primorskem dialektu temperamentno zagovarja in taji, da bi bil ukradel toliko perila in obleke, kot jo našteva obtožnica. »Ma, nc priznam tega. ki sploh ni resnica! Splošna resnica je, da sem vzel en vojaški plašč in hlače, ki jia so bile že raztrgane.« Priča V. K., okradenec, vztraja pri prvotni izpovedi, da 11111 je obdolženec pokradel vse v obtožnici navedene reči, med drugim tudi 20 srajc in njegovi materi 5 žepnih rut in 2 naglavni ruti. Zagovornik priči: »To se mi pa zdi neverjetno. da bi imeli kar 20 srajc v omari. Delavci imajo navadno zelo malo jierila in obleke.« Priča, velik, čvrst možakar samozavestnega obraza in odločnih kretenj: »Jaz sem imel vedno dovolj gvanta. Sem bil žc trikrat v Ameriki...« Predsednik senata: »Kakšne pa so bile ukradene hlače?« Priča: »še skoraj čisto nove, samo na levem kolenu so bile malo raztrgane.« Obdolženec ogorčeno: »Ma, kaj boš govoril. ki sploh ni resnica. Hlače so bile tudi pod kolenom raztrgane. Ma, snj si sam rekel, da ti jih jc raztrgal jies!« Res čudovit s|K>tnin imajo nekateri ljudje! Na vsako luknjico v hlačah, ki so jih ukradli pred osmimi leti, se spominjajo... Obdolženec Matija B. je bil obsojen na 6 mesecev zajiora in na izgon iz države za dobo 5 let. •Ar Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigavanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz Josef« grenčica telo vseh nabranih gnjilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. Vabimo gospode na izbiro novih modernih pomladanskih oblek, površnikov, treneheoutov, — Samo elitni kroji. — Cene najnižje! F. LUKIČ, STRITARJEVA ULICA L. G.: Otroci »Mati, ali je še kaj?« Pepče je slaboten kot drevesce, ki se suši; ramen v obraz; zmerom je lačen, zmerom čemeren. Devet jih je. Devet jih je zapičilo oči v skledo kot v globok vodnjak. S širokimi žlicami zajemajo v močnik, jih zvdhajo in vlečejo po skledi do roba; devet stez pelje od sklede do ust, devet belih stez... »Čigava je ta žlica, na moje mesto hodiš. Tukaj sem jaz! Mati, Pepče moje j<§.« Tinek obupno zaveka. »Pepče, pred sabo jej, dosti bo za vse.« Mali je videla: »Marija, če nam ti ne ponio-reš... Marija, vsi naj bodo tvoji, daj jim kruha...« Noben se ni ozrl na mater, ne na Tineka, ne na Pepčeta. Vsak je strmel na svoje mesto v skledi in segal tja. Mati je zajela v skledo. Kot bi jedla, je žvečila in kot bi pogoltnila; pa je prinesla le do ust. Tisto, kar je enkrat zajela v žlico — je bila njena večerja'. In nihče ni videl, da njene žlice ni več v skledo; štiri druge so segale na njeno mesto. Mati je molčala. Gledala je na osemnajst lačnih oči: s strahom strm6 v skledo, ki se prazni... »Matij ali je še kaj?« je ponovil Pepče. ko je zadel z žlico v dno. »Ali bi še?« .♦Se!« je jeknilo iz osmih url. Enega glasu ni bilo: Jelica je molčala. Deset let je imela, pa je že videla v vso materino bridkost. Videla je, da z materinega mesta v skledi zajemajo druge žlice ... Njene trepetajoče roke, preplašene oči je videla, vso strašno skrb v koščenem obrazu. In tudi njena žlica se je dolgo, dolgo mudila ob ustih. »Jelica, dete sladko, jej, kaj me gledaš?« Jelici so zavrele solze v očeh. Vzpela se je, s suhimi, prozornimi ročicami je objela sveto glavo materino in tiho, boječe povedala : »Mama, vi nič ne jeste .. In izlila se je v bridek jok, da ji je telesce trepetalo kot suh list v vetru. »Jelica,« je prišlo materi iz izmučene ljubezni, »dete, saj jem. Glej, ko jem. In še imamo moke, zametla jo bom, ne bomo lačni...« Pred dobrini letom je očeta v rudniku zasulo. Tedaj ga je zasulo, ko je mati pestovala deveto dete. Od tistih dni je pri njih lakota podnevi in ponoči: niti za eno uro ne gre od njih, niti za eno minuto. V podstrešju je njih dom: mračna zatohla izba. Brez postelje, brez stolov, brez omare. Vse je že zastavila mati za kruh. Le nizka mizica in samovar. Ob oknu je nagromaden kup cunj, tam je ležišče za devet lelesc. Mati ne spi, ne sme. Šiva copate. Težke so trepalnice, padajo kot dvoje peruti. Pa ši-vanka zdrsne ob podplatu v prst. Vzdrami se v nove skrbi: »Oh nesrečni moji črvičil Jaz pa drem- ljem in čakam jutra, ko jih bo zaprosilo devet: kruha! Še to noč moram končati ta par!« In znova vbada, vbada v trd podplat. Vsako noč. * * * Tri dni že Pepče molči in tri noči. Na kolcu ob stezi je staknil kos plesnive-ga kruha in ga do mrvice pojedel. Tri dni ga je vilo v trebuhu, da je strahotno vikal. Potem ni mogel več. Onemogel leži že tretjo noč. Tolikrat ga pozove mati od mizice, kjer šiva: »Pepče, ali bi kruhka; maslenega sem prinesla, Pepče .. Nič. Niti ne zgane se. Sredi noči pa vzkrikne v divjem strahu: »Mama, volk, volk! Bo me! Jojk Šivanje ji je zdrsnilo z naročja, pokleknila je k sinku, z roko mu je šla tia čelo in bridko vedela: »Pepče moj, prvi boš moral od mene... Ubožec moj mali, ni volka, ni ga, sem ga ubila, s sekiro sem ga. »Strop se podira, mamo, name leti. je bled zakrilil z rokama. : Ne, Pepče, ujela ga bom, ne bo nate padel; glej, ga že držim ... Odgrinjala se je grmada cunj, drobne glavice so pokukale, oči so vpraševale ... . Pepče je bolan, močno bolan. Njegovega angelčka prosimo, da bi 11111 vrnil zdravje; angelček varili.. Čisti glasovi so domolili za bratca Pepčeta. Angelček ni Cul. Daleč je bil tisto noč, Pepče je ugašal. Z glave 11111 je puhtel ogenj, v nogah pa je ležal mraz. In ta mraz je lezel naprej, preko kolen. Plazil se je do srca. Ugasnila je sveča ... Osem jih je čepelo ob njegovi posteljici, osem negodnih ptičk. Tipali so bratca: lahko so šli s prstki do njegovih ust, do zaprtih oči, do voljnih las. Pa so zopet zastrmeli v mater, v njene oči, široko odprte in polne solz. »Zebe ga, mama. Odejmo ga po glavi!« je predlagal Lojzek. »Pa zakaj ne vstane,« Verica je zvedavo uprla oči v mater. »Pusti, bo že. Naj spi. Boli ga, zato ne vstane,« se je domislil Lojzek. Govorili so tiho, skoro tipali so za besedami. Čutili so, da je pri njih nekaj strašno drugačnega kot druge čase. Nekaj težkega kol kamenje in mrzlega, da so se stisnili k materi Pa niso vedeli, odkod ta votel mraz, zato jih ni ogrela materina bližina. Včeraj še so vsako uro peli tisto strašne pesem, ki se zaje v materino srce kakor ledei nož: »Kruha mama, lačni.. .< Danes se ni spomnil niti eden: noben nI lačen 110 žejen; dovolj jim je more, ki leži nač njimi kot vampir. V bridkost je raslo v materi: >Osem jih še imam. Eden za drugim bodo šli. Marija, tebi sem jih dala; vseh osem jo Koledar Petek, t. aprila: Izidor Scv. škol in cerkveni učenik; Kozina, puščavnik. Novi grobovi + V Ljubljani (Kladezna ulica) jc umrla po-.estnica ga. Amalija Baloh, roj. Šterk, stara 68 let. Pogreb rajnice bo v soboto ob 4 popoldne. t V Murski Soboti je zatisnila oči k smrtnemu spanju 74-letna mati g. odvetnika dr. L. Somerni Smrt ie prišla naglo in nepričakovano, btara izospa se je nekoliko prehladila. Prišlo je do komplikacij in bolečinam je v ponedeljek popoldne podlegla. Umrla gospa je bila vzgledna krsčansKa mati. Povsod je vživala veliko spoštovanje. + Na Dunaju je umrl 1. aprila Anton pl. P e r g e r , gospodar posestva v Mishnjah, veleposestnik in industrijec. N. p. v m.! Mala kronika ★ Posebna opozorila smo poslali tistim, ki so v svoji zaposlenosti prezrli poravnati zaostalo naročnino. Vljudno prosimo, da zamujeno popravijo po položnici. * Razstava projektov zn zgradbo Pokojninskega zavoda. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nam sporoča: Vsi dosh projekti zu stanovanjsko in poslovno j>oslop|e 1 o-kojninskega zavoda. 30 po številu, bodo razstavljeni v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani! Miklošičeva cesta, in sicer v dnevih dne 4 aprila od l> do 1 in od 3 do 6, v soboto 5. aprila od 8 do t ter od 3 do 5 ter v nedeljo od S do 1 Dosedaj znani uspeh glede podeljenih nagrad je sledeči: Projektant pod geslom >1884« z Din 20.000 nagrade je profesor arhitekture na ljubljanski univerzi Ivan Vurnik; projektanta pod geslom >9125« z Din 20.000 nagrade arhitekt Ivo Spinčič, Ljubljana, in cand. arh Jože Mesar, Ljubljana; projektanta pod geslom >Tesna vrata« z Din 20.000 nagrade. stud. arh. Milan Sever in stud. arh. Bojan Stupica. oba na ljubljanski univerzi \ Ljubljani. - Odkupljen jc z Din 5000 pod geslom -Solnčne terase« načrt arhitekta kraljeve banske uprave v Ljubljani Emila Na vinska medtem ko v nakup predlagana projekta za Din 5000 pod geslom >101« (poslan i/. Prage in pa pod geslom Eta« še vedno nista pos aln svojega soglasja. Razsodišče je včeraj zaključilo svoje delo in |>odpisalo zapisnik, ki 1h> na razstavi javno razstavljen. •k Predavanje g. dr. J. Arnejca na C.oliuku ob priliki 10 letnice Koroškega plebiscita. Povabilu tukajšnjega šefzdravnika g. dr. Roberta Nembatierja sc jc včeraj popoldne odzval zup-ni upravitelj na Trsteniku g. dr. J. Arneje ter priredil nadvse lepo uspelo predavanje o temi: 3Moj beg u Koroške.« Po kratkem uvodu, oziroma opisu splošnega stanju in prilik za časa prevrata je predavatelj v poldrugournem govoru drastično naslikal težavni položaj, v katerem so se nahajali tedaj vsi zavedni Slovenci na Koroškem. Težko si je predstaviti vso težo udarcev, ki so sledili drug drugemu. Treba je bilo železnih živcev. Na naravnost čudežen način sc jc rešil predavatelj sigurne smrti in pri-bežal v Jugoslavijo. Govornik jc /cl za svoja izvajanja burno odobravanje. Gospodu predavatelju'bodi izrečena prisrčna zahvala še enkrat na tem mestu z željo, da v najkrajšem času ponovno obišče hvaležne poslušalce. -A- Na konju na Dunaj. Znani zagrebški odvetnik dr. Kuiničič je na konju odpotoval na Dunaj. Dr. Kuničtč jc znan športnik in hoče na to razdaljo preizkusiti svoje juhaške sposobnosti. /. Dunaja se bo \ mil z železnico. Pujsek, ki dudlja. Iz M Sobote. V tukajšnji bolnišnici imajo zanimiv slučaj. Mlada svinja je povrgla prvič prasce in je nasproti njim tako kruta, da jih ne pusti k sebi. Drugo ni preostalo, kakor da so začeli prasce pitati. Na ta način so se prasci takoj naučili jesti. Samo z enim so imeli sitnosti. Ni se hotel odpovedati pravici dudljanja in ga nikakor niso inogli pripraviti do toga, da bi z drugimi vred jedel. Da bi ga ohranili pri življenju. so ga začeli na drug način hraniti. Kupili so mu cucelj in sedaj jiujsek dudlja kakor otrok. Seveda imajo pri tem vsi. ki ga občudujejo, veliko zabave. Švicarji v Zagrebu. V poslednjem času sc opaža velika propaganda, ki jo dela švicarski konzulat za povzdigo turizma v Švici. Nedavno so bili v Zagrebu švicarski izletniki. Pri tej priliki je dr. \Veter Arbenz iinel predavanje. Sedaj so člani filozofskega in pedagoškega seminarja na zagrebški univerzi priredili za dneve od 4. do 12. aprila ciklus predavanj o šviilcd. Zagrebško posojilo. Vprašanje zagrebškega posojila še ni končno veljavno rešeno, ker fi- tvojih, zato ne stori,, da bi jaz odšla, dokler bo živel še kateri teb. Ne smem odtod. Ne mogli bi umreti brez mene ... Jelica je videla maler in njeno srčece je iskalo besede: Mama, jaz nisein nič lačna, prav nič, Ti-nek tudi ne, Lojzek tudi ne, Ivanek tudi ne ... noben ni lačen, mama ...« S suho roko jo je mati pobožala po mehkih kodrih. Pridkana si, Jelica,« se ji je zahvalila. Čepeli so ob vznožju cunj, na katerih je ležal bled mrlič, utrgan bel cvet. Skozi špranjo so zvezde žarele, mesec je blestel kot daljna baklja. >Mama, mene je strah,« se je Tinek stisnil k materi. »Pepče, mama, glejte Pepče! Pri špranji gleda — in ima kruha, cel kos belega .. > Pepče!« Sop belih, izsušenih ročic se je stegalo proti špranji: »Pepče, meni, meni...« Z velikimi očmi v neskončni ljubezni in žalosti je gledala mati na osem lačnih angel-cev, ki so stegali roke iz strganih rokavov v votlo noč... Važno zavse,ki trpifona nogah! SPECIALIST ZA NOGE tvrdke Scholl Comp. London, bo danes in jutri občinstvu v naši prodajalni zopet na razpolago, da bode predstavljal in razkazoval Scholl-ove zdravstvene pripomočke. BREZPLAČNO POSVETOVANJE BREZ POTREBE NAKUPA! Nikdo naj ne zamudi te redke priložnosti. - Vsem težkočam in bolečinam nog se zamore odpomoči z Dr. ->choll-ovimi vložki in ortopedičnimi pripomočki, ki se individualno prilagodijo. Dr. SchoU-ov Bunion Reducer ščiti občutljivo mesto stiskanja in zabranjuje povečanje stopala in razširjenje čevljev >Mm> ^ bjuii Dunajska cesta 1 a nančni minister še ni izdal odloka. Dr. Srkulj je bil tudi pri generalu Živkoviču pri finančnem ministru švrljugi, pri trgovinskem ministru Demo-Iroviču in pri prometnem ministru Radivojeviču, kjer je interveniral za nadaljno zgraditev podvož-njakov. da bi se proga na kolodvoru dvignila tako, da ne bo ovirala cestnega prometa. Prometnemu ministru je predložil sklepe kongresa. ir Reka svobodna bika. Prvega aprila je bil objavljen dekret finančnega ministra, s katerim se urejajo vse podrobnosti za vporabo zakona o svobodni kvarnerski zoni. V sporazumu z vojnim ministrom se določa meja kvarnerski svobodni zoni. Ministrski dekret določa ceste, ki so dovoljene /.a izvoz in uvoz trgovskega blaga, v zoni in izven nje. Teh cest je šest. Vzdolž meje se ustanovijo trije carinski uradi. V tem dekretu je najvažnejša odredba, s katero se postavlja še ena rinska linija zn zono tolerance. To se je storilo radi tega, da se prepreči tihotapstvo /. Reke v Italijo, Na teritoriju te zoue bo vendar dopuščeno uvažanje življenjskih jiotrebščin in nekaterih industrijskih predmetov. Vsak prebivalec v tej obmejni zoni bo mogel z dovoljenjem carinske oblasti uvažati predmete izključno za svojo vporabo. * Dijaške ustanove trgovca Ani. Ko-lenca. Kuratorij ustanov Irgovca Aniona Kolenca v Celju objavlja, da bodo ustanove radi tehničnih ovir razpisane prihodnjič šele ob začetku novega šolskega leta. Radi tega naj se sedaj opusti pošiljanje prošenj. ■Ar Službo pomožnega uradnika pri zdraviliški komisiji, občinskega inkasanta in občinskega redarja razpisuje županstvo občine Bled za dobo polelne sezone to je od 1. maja do konca septembra t. 1 Plača pomožnega uradnika je 1500 Din, inkasanta 1500 Din in redarja 1000 i>in mesečno. Reflektanti, neoporečne preteklosti, zmožni tudi nemškega jezika, uai vložijo pravilno koleko-vane prošnje opremljene z osebnimi dokumenti do 10. aprila 1930 občinski upravi na Bledu. Alkoholiki izključeni. •A Nove Šmarnice za lelo 1930 — Bernik, Marija in Jezusovo presv. Srce — rožnivenske Šmarnice imenovane so izšle in se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Stanejo vezane 28 Din. Berila so kratka, vsako zaključuje jiri-meren zgled. 15 velikonočnih pesmi (Riharjevi in drugi napevi) za mešani zbor zbrala in uredila Jos. Sicherl in St. Premrl. Pari. 30 Din, glasovi po 4 Din. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — V tej zbirki feo zastopani siedeči skladatelji s svojimi deli kakor: Cvek (Skalovje groba, velikanoč se zasvetli), Rihar (Zveličaj- naš je vstal iz groba, današnji žarki zarje mile, Jezus je vstal od smrti), Vavken (Dan presveti, zapoi veselo o kristjan), Premrl (Zveličar gre iz groba, Jezus pre-magalec groba), Adamič Fr. (Skalovje groba), Ger-bič (Zveličar naš je vstal iz groba, srce zapoj, Jezus premagalec groba, srce zaj)oj), Pogačnik (Odpri se grob). Sami naši slari znanci in prijatelji so torej zastopani po svojih izbranih napevih v tej zbirki, katera vsebuje najlepše in najveličastnejše velikonočne pesmi. Najboljši tolmači veličastnih velikonočnih praznikov so ti napevi. Nekatere smo poslušali že kot otroci. Mlado in staro je bilo ginjeno pri teh napevih in lo tudi sedaj, kjerkoli bodo doneli, bodisi na koru v cerkvi ali na pro-stem pri procesiji Privlačijo najbolj št. 1, 2, 3, 5, 7, še posebno pa nad vse veličastna in mogočna Premrlova št. 9, ki poslušalcu kar srce užge. S tem pa ni rečeno, da so ostale manj vredne. Nikakor ne, posebno Gerbičeve so prav lepe in moramo biti g. Premrlu hvaležni, da jih je sprejel v to zbirko in rešil pozabnosti. Odveč bi bilo to zbirko še posebej priporočati, saj je vsaka pesem sama na sebi najboljša in najzanesljivejša reklama in najlepši kinč velikonočnim praznikom. it Napovedana venčka slovenskih narodnih pesmi, katera je uglasbil dr. Anton Dolinar, sta izšla in se dobita pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Izvod stane 12 Din. Zaloga je pičla, a nekaj izvodov bomo že mogli poslati ! posameznim zborom, ki se za venčka zanima'o. 1 Dr. Dolinar je venčka prvotno uglasbil za glasbeno društvo »Ljubljana«, a povpraševanje po njima z dežele je bilo tako pogosto, da se je komponist odločil izdati ju v založbi. Kdor ver.čke želi po pošti, naj se z dopisnico obrne na Prosvetno zvezo v Ljubljano. * if Penzija »Victoria« v Opatiji, ki se je v včerajšnjem »Slovencu« priporočala za velikonočni teden vsein oddiha potrebnim, je, kakor smo 1 poizvedeli, last gospe F. Bohinec iz dobro znane slovenske rodbine Bohinec. Opozarjamo vnovič ! na ta oglas. I Starci in starke! Revmatične bolečine Vam j zagrenjujejo stare dni. Masirajte vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile z Algo. Občutili boste ta-I koj veselje do življenja in svežost. V lekarnah in drogerijah 1 steklenica 10 Din. -A- Papigina bolezen, ki jo prenašajo bolne papige, se je žal razširila ne le v Evropi, temveč tudi v ostalih delih sveta, in je povsod pokosila mnogo žrtev. Čeprav je uvoz teh ptic prepovedan, je vendar —• kot pri vseh nalezljivih boleznih — prenos te bolezni neizbežen. Povzročitelj le pa-pigine bolezni ni še povsem znanstveno dokazan, vendar se po vseh znakih domneva, da prihaja v organizem skozi usta in grlo. Z ozirom na to opažanje se priporoča dnevna uporaba Panflavin-pa-stil, ker se s tem sredstvom mpremo zaradi njegovega močnega baktericidnega svojstva obvarovati te nevarne nalezljive bolezni, hkrati pa preprečimo tudi ostale infekcije bolezni kot angino, gripo, influenco itd. Kdor rabi vreče hllDl tih nat- ceneje pri tvrdki: Mirho niohar • Ljubljana - Slomikova ulioa št. It Ljubljana Kai bo danes 7 Drama: Za ljubezen so zdravila. Red A. Opera: Zaprto. Filharmonična dvorana: Koncert g. Pavle Lovšetove ob 8. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkocz.v ded.. Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta štev. 20. Babtšhi stan Občni zbor Društva diplom, babic zn Slovenijo Ljubljana, 3, apr. V dvorani Mestnega doma sc je zbralo % babic, ki so od polenajstih do poldvch vršile svoj občni zbor pod vodstvom preds. društva dipl. babice gc. K v a r t i č. Udeležili so se ga tudi razni pomočniki društva, več gg. zdravnikov, učiteljic in en župnik. Ga. Stimec jc prečitala tajniško poročilo o delu odbora za potrebe in koristi članic. Omenja tudi lepe uspehe (Vestuik. ureditev nekaterih gmotnih zadev, nastop oblasti zoper mazuštvo itd.). G. dr. Maver (zu sunit, oblast) prisrčno pozdravlja občni zbor in priporoča složno delo. potrpljenje in zaupanje v uspehe organiziranega delu. Enako jo g. tir. Za lok ar prisrčno pozdravil zbor, poudaril važnost dela društva /.a izboljšanje gmotnega položaja z namenom: omogočiti babici take dohodke, da bo mogla jki vseh pravilih zdravstva v prid maternm vršiti svojo prevažno službo za zdravje narodu. Potem jc g. dr. Zalokar predaval o ba-bištvu pred 150 leti (iz knjige Antona Mako-vica), poudarjajoč potrebo stalnega napredovanju v izobrazbi. Dr. Dr a ga š (šel Dečje-gu doma) opozori na naloge babic za higijeno deteta. Ponovno nastopi g. župnik, ki razlaga potrebe in naloge stanu in društva, opozarja na napake, priporoča disciplino, zaupanje in podporo odboru, več zadovoljnosti /. doseženimi uspehi in prave stanovske zavesti. Med posameznimi točkami odbornice jk>-jasnjujejo nešteta vprašanja članic, enako gg. zdravniki. Blagajniško i. dr. poročila članice odobre: ker žele, da sedanji odbor, ki je požrtvovalno in uspešno delal za društvo, še dalje ostane in dela, soglasno odklonijo novo volite\ in lako dajo pohvalno zadoščenje od-bornicum, katere večkrat doleti kakšen žaljiv dopis. Občni z bo r je pokazal, da ima važni ba-biški stan veliko potreb, društvo veliko nalog, pa tudi priden odbor in dobre prijatel je in l>omočnike ter lepšo bodočnost. Po eni popol-dne se je zbor razšel \ nudi. da 1k> delo društva tudi dalji' koristilo člauicum in napredku stanu. © Koncert gc. Pavle Lovšetove se vrši nocoj v petek, dne 4. aprila ob 20. v Filharmonični dvorani. Na programu so samospevi iz domače in drugih svetovnih literatur, pa tudi nekaj biserov slovaške narodne pesmi v koncertni obdelavi Vi-tezslava Novaka. Popolnoma odveč bi bilo vnovič poudarjati vrline, ki so lastne koncertni in operni pevki gej. Pavli Lovšetovi. Vsak njen koncertni nastop, bodisi v samostojnem koncertu ali pa v velikem oratorijskein delu, je zanjo in za našo glasbo ponoven velik triurni, ki ga vsikdar zagotavljata njen prelepi in tehnično dovršeno izšolani pevski material. Zato ponovno priporočamo obisk nocojšnjega koncerta v Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 20. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. O Izredni občui zbor ribarskega društva. V sredo zvečer se je vršil v Mikličevj restavraciji zelo dobro obiskan izredni občni zbor »Ribarskega društva v LjubljaniPredsednik g. Pustoslemšek je sporočil zalivalo Nj. Vel. kralja za poslano u.la-noslno brzojavko, ki so jo vsi prisotni sprejeli z 1 burnimi ŽivioV-klici. Podpredsednik društva ing. C. Dimnik ie odstopil, ker stalno prebiva v Belgradu. Društvo je stopilo v prijateljske vzajemne stike z ribarskimi društvi v Celju in Mariboru za I skupen nastop v splošnih ribarskih zadevah Pri | banski upravi je društvo doseglo, da se bodo ribar-ske takse znižale, zaradi ribarskih kart pa bo ostalo rtajbrže vse pri starem. Velika je razlika, ki jo plačujejo ribiči v bivši mariborski in v bivši ljubljanski oblasti: tam le kolek za 20 Din, tukaj pa znesek 325 Din Predsednik g. Pustoslemšek je dalje obravnaval nekatere mučne notranje zadeve društva, zlasti pa postopanje bivšega društvenega tajnika g. Plemlja. Predsednik je dalje omenjal, da odbor še sedaj ni prišel do enotnega društvenega premoženja. Zborovalci so pooblastili odbor, naj ukrene vse korake, da pride društvo do svojega premoženja. O predsednikovem poročilu se je razvila živahna, mestoma celo razburjena debata. Občni zbor je nato soglasno odobril nova pravila. Dosedanja pravila so bila preozlcosrčna in zastarela, nova pa popolnoma izčrpno določajo nairien društva za pospeševanje ribarstva v naših vodah. Za novega podpredsednika je bil nato izvoljen gosp. Ivan Bogataj. Sprejet je bil končno še predlog dr. Tavčarja, naj bi društvo stremelo za Čim tesnejšo zvezo med vsemi tremi ribarskimi društvi v Sloveniji. Nato jc bil občni zbor zaključen. © Vreme v Ljubljani 3. t. m : Dopoldne popolnoma oblačno, popoldne je pa začelo celo deževati. Najvišja temperatura 12.2 stopinji C. Barometer 758.5. — Oblačnost, zračni pritisk in jug — so včerai delali ljudem mrke obraze, © Ljudski oder v Ljubljani opozarja vse, ki sodelujejo pri predstavi »Marija v nebo vzeta«, da se vrši drevi ob 8 generalna vaja. Udeležba obvezna za vse. — Tajnik. © Opozorilo radi krušnjarjenja z vrtnicami. V zadnjem času jiouujajo neki krošnjarji v našem mestu |io hišah in na trgu vrtnice pod različnimi označbami. Na zahtevo nekaterih kupcev so člani vrtnarske zadruge pregledali te vrtnice in ugotovili, da ne odgovarjajo pravim, žlahtnim vrtnicam, za kakršne so bile prodane. Občinstvo se opozarja, naj bo pri nakupu vrtnic previdno in naj ne naseda takim prodajalcem vrtnic. Ni izključeno, da se bodo pojavili ti krošnjarji tudi v drugih kraiih dravske banovine. Maribor Someščani! Nedvomno Vam jc znana strašna pomorska ka-tastrafa dne 26. januarja t, l„ ko se je v strašnem viharju v Atlantskem oceanu j>otopil parnik Dubro-vačke jsarobrodarske plovidbe >>Daksa«, ob kateri priliki je zgubila cela 38 mož broječa posadka svoje življenje v hladnih valovili. Nesreča jc tem groz-nejša, ker žaluje 17 vdov in 38 malih nepreskrbljenih sirot za svojimi prehranitelji ter gleda moreči skrbi za vsakdanji kruh v temni obraz. Čim je bila ta žalostna vest v Splitu oficijelno potrjena, je sklenil centralni odbor Jadranske straže kot v prvi vrsti v to poklicana organizacija, da preskrbi pomoč svojcem ponesrečenih jugoslovanskih mornarjev ter jim zasigura eksistenco vsaj v prvi sili ter ie v to svrho organizirala po celi državi nabiralno akcijo. — Nabiralno akcijo v našem mestu je prevzel Oblastni in Mestni odbor Jadranske straže, ki bo po svojih zastopnikih pobiral prispevke na originalnih polah centralnega odbora v Splitu. Upaino, da ne boste zavrnili nabiralcev, ki se bodo pri Vas zglasili ter da poskušate vsak po svoji moči lajšati gorje nesrečnikov. Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel. Imena darovalcev se bodo kasneje objavila v posebni brošuri, katero bo izdala Jadranska straža po končani nabiralni akciji v spomin ponesrečencev. Pokažemo tudi mi na naši severni meji, da sočustvujemo s ponesrečenimi junaki našega morja, ki nosijo ime naše Domovine v širni svet. — Za olast-ni odbor Jadranske straže dr. Josip Leskovar; za mestni odbor Jadranske straže dr. Alojzij Juvan, župan. # □ Redke so glasbene prireditve v Mariboru s tako izrazito umetniškim programom in predna-šanjem, kakor je bil koncert »Maribora« v sredo zvečer. Prvenstvena zasluga za uspeh gre pač neumornemu dirigentu in društvenemu pevovodji Janezu Ev. Gašpariču, ki jc z redko spretnostjo obvladoval zbor in orkester tudi v najkočljivejših partijah. Sicer pa jc bilo tudi precej smelosti staviti v koncertov programa tako izrazito umetniške skladbe kakor je Sattnerjeva »Soči« in Dvofakova »Sta-bat Mater«. In vendar je bila smelost docela na mestu: nabito jjolna unionska dvorana je to v polni meri dokazala. V središču zanimanja so bili odlični gostje, ki so z velikim usjjchoin nastopili v posameznih solovskih partijah: Pavla Lovšetova, Franja Gotobova, Avgust Zivko in Josip Križaj. V skladu z njihovim usjjehom je bil tudi nastop zbora in orkestra. Pred samim pričetkom koncerta je v Svrho lažjega razumevanja celotnega programa spregovoril uvodno besedo prof. Druzovič. Posebno svečano obeležje je dala tej prvovrstni umetniški prireditvi navzočnost odličnih predstavnikov državne in cerkvene oblasti: prevzvišenega knezoškofa dr. A. Karlina. presvetlega škofa dr. I. Tomažiča, okrožnega inšpektorja dr. F. Schaubacha, mestnega žujnana dr. Juvana ter okrajnega načelnika dr. M. Ipavica. Navzoči so bili tudi številni predstavniki mariborskih glasbenih krogov. Znova se je ob sijajno usnelem koncertu »Maribora«, o čemer bomo v eni prihodnjih številk obširno jjoročali, pokazalo: neutajljivi so uspehi, ki jih ima slovensko pevsko društvo ^Maribor« za glasbeno vzgojo mariborskega občinstva. □ Nezgode. 58 letnemu Antonu Kosiju iz Ver-žeia so se splašili konji; pri tem jc tako nesrečno prišel pod voz, obložen z gnoiem, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. — Pri nakladaniu hlodov je zadobil občutne poškodbe na desni roki in ramah 50 letni Janez Lešnik iz Pohorja, — 54 letni železničar Ivtn Plišek ie v svojem stanovanju v Zrin-skeca ulici 15 v Studencih radi eksolozije karbidne steklenice zadobil težke rane na obeh rokah. — 29 letni kovač Feliks Hirš je v bližini ruške tovarne za dušik padel s kolesa ter zadobil pri padcu težke poškodbe na glavi. Vse štiri ponesrečence so prepeljali v tukaišnio bolnico. □ Avtomobilska nasreča se je zgodila včeraj popoldne ob 14 na znanem ovinku proti Kamilici, ki vodi do tako zvane Monte Bello. Avtomobil, v katerem sta sedela 35 letni lastnik avtomobila Rudolf Vidmar in 26letni ključavničar Franc Krisil, se je radi preostrega ovinka prevrnil v jarek, pri čemer sta oba pomika obležala pod avtomobilom. K sreči sta dobila manjše zunanje, pač pa težje notranje poškodbe. Na lice mesta ie prispelo moštvo reševalnega oddelka, ki je oba ponesrečenca prepeljalo v bolnico. □ »Proč s pačenjem krajevnih imen!« Prejeli smo: S tem člankom jc načel g. R. P. v 70. št. Slovenca« vse hvale vredno čiščenje napačno pisanih in v govorici rabljenih krajevnih imeti, ker jc skrajni čas. da sc uvede v javno rabo samo eno in sicer nnravno-zgodovinsko ime, i kolikor je seveda to še danes sploh mogoče. Toda pri imenu »Dev. Marija v Brezju« še pisec ul prišel do zadnje jezikovne postojanke. Tukaj ni dalo kako »brezje« povoda za izoblikovanju tega imena, nego »brežje«; zgodovinsko in jezikoslovno pravilno nuj se toni j ta kraj imenu iu »Dev. Murijn na Brc ž ju«. Tej imenski obliki podava že pisec sam podlago.'ker pravi, da jc tekla Drava nekdaj tam mimo, in da so s« tam ustavljali splavarji, ker je bilo mesto, to io »brežje« kot pristanišče ugodno. Ves svet vzdolž Drave od Maribora pa označuje ljudstvo kot »Pobrežje«, izvestni del, kateri je sjiluvarjeni posebno ugoden kot pristan, je pa »Brežje«. -Če se že torej hoče končno izvesti in uradno določiti pravo ime, potem sc naj to uvede brez kakih nepotrebnih etap, in sc naj glasi za vse« lej in zu vse: Dev. Marija na Brežju«. — Izvajati ime jiri tem položuju kraja od »bic/.c« namesto breg« jo pa nevzdržljivo. ker nikogar ne prepriča. — Isto velja za vas in železniško postajo llajdina«, katero ime se je do prevrata pravilno pisalo kot »ITajdiiu (slično kakor >Va-ruzdiii«) iin sc tekom petnajstih stoletij tudi ni bistveno drugače glasilo. Ne vemo sicer, da li je »Candida civitns« iz leta 452 jk> kr. res line za »llajdin« ali Ptuj, znane so pa iz stalili listin oblike Cliandingcn« (1164). »Gandiii« (1200) in pozneje neštetokrat vedno le •Clian-djftg, Khending, Kunding«. — 7. snjdo« ali »haj-dino« nima to unc ni,kake zveze in gredo tudi ta mošnji stanovalci vselej »na llajdin« in nikol' »v Tlujdino« ali na llujdinu«. Nuj dobi torei to krajevno ime zojiet svojo pnotno obliko »Hal* 1 din« na za i in to urad no j — ž, To je pravi zavoj priznanih ASPIRIN- TABLET izrednih blažilk bolečin. Zahtevajte samo originalni zavoj'"8ayeb"z modro-belo-rdečo banderolo. Trbovlje n V bujnem razcvitu je lihotapčenjc ob naši severni državni meji. Opaža se v poslednjem času, tla se udeležujejo švercarske obrti obmejni prebivalci v doslej nedoseženem obsegu. Zlasti se »šmu-gla« sladkor; te dni je bilo pri tem pregrešnem poslu zasačenih več oseb, ki so bile v smislu zakona strogo kaznovane. Skupili so jo: Marija F. od sv. Duha na Ostrem vrhu; Frančiška S. iz Zgornjega Boča; pri Elizabeti Z. so poleg sladkorja iztaknili tudi tobačka in petrolejčka; ravnotako se ni posrečila nakana »šmuglanja« Ivanu K. iz Kaple. Spričo številnih poizkusov tihotapljenja so obmejni finančni organi povečali pozornost. □ Torkove premijere. »Hermana Celjskega« se udeleži tudi avtor dr. Novačan. □ Društveni utrinki. Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 6. t. m. ob 6 v stolni in mestni župni cerkvi svojo velikonočno pobožnost s skup- ftiim sv. obhajilom, ki ga podeli prevzvišeni knezo-škof dr. Andrej Karliu. — Prijatelji Kozjaka se I zbero v nedeljo ob 10 v Narodnem domu, kjer .se vrši ustanovni občni zbor kluba prijateljev Ko-tjaka. □ Najbolj zapuščena ulica v Mariboru bo Menda Volkmerjeva. Brez vsake razsvetljave. Poldnevi in ponoči izkoriščajo njeno dolžino in temino V najraznovrstnejse svrlie: neprijeten sopuh izžareva v vse smeri. Pomilujemo stanovalce tam okoli. Pomembno in zabeležbe vredno dejstvo pa je: Volk- erjeva ulica veže Gosposko ulico in Grajski trg. □ Pred tukajšnjim malim senatom radi uboja, zvršenega 27. oktobra 1929 v Tibolcih, v ptujskem okraju ,nad posestnikom Martinom Arnušem, in adi telesne poškodbe, prizadejane njegovi ženi Ani, obsojeni, in sicer obtoženec Franc Šumcnjak ■na 2 in pol leti strogega zapora, Janez Janžekovič na 2 leti in Janez Lebar s pogojno dobo 3 let ua 3 mcsece strogega zapora. Ptuj Smrtna kosa. 66-1 et nega starčka Alojzija 'rnko, pos. pri sv. Urbanu, je zadela kap. — Pre-eljan je bil v bolnišnico in je tam takoj umrl. og mu bodi plačnik! Nesreča. Marljivi Simon Medved, delavec Majšperga se je ponesrečil pri firmi Majš, ko je šel z desno roko v cirkular, kateri mu je roko opolnoma razmesaril. — Nahaja se v bolnišnici v ravniški oskrbi. V petek ob pol osmih priredi Narodno gle-ališče iz Maribora v mestnem gledališču plesni in imnastični večer s sodelovanjem Erne Kovačeve. V soboto, dne 5. aprila ob 8 zvečer bo v ruštvenem domu koncert Pevskega zbora mari-orske Glasbene Matice. Nastopi celokupen mešani bor in z istim sporedom, katerega je proizvajal ledavno v Mariboru. 'Med drugim bo zapel tudi Vipavsko , ki jo je skomponiral g. Pahor, ravna-elj naše Glasbene Matice. Odzovite se vabilu v im večjem številu. O dveh izključenih dijakih. Prejeli smo Bledeče informacije: Svoječasno je bil na tem mestu objavljen dopis iz Ptuja s sporočilom o dveh dijakih, da sta pozno v noč popivala v ne ravno Ugledni ženski družbi, najela avto in se z njim odpeljala na prosto, in da sta bila radi tega dogodka izključena iz šole. Kakor smo se po poznejših informacijah uverili, je bil dogodek nekoliko dni-;ačen. Dotična dva dijaka nista niti popivala, sploh ista bila v ženski družbi, niti nista najela avta. "deležila sta se koncerta kozakov, nato še stopila kavarno, tu pa sta jih dva vesela meščana izvaja s seboj na avto in jih proti volji dijakov od-ljala 10 km daleč v Stojnice. Ko sta dijaka silila mov, sta jih dotična meščana odpeljala še na Bor iko, da se iz te daljave nista mogla vrniti peš in ti pravočasno priti v šolo. Eden izmed teh dija-iv je bil pozneje iz šole izključen v družbi s še iekini drugim, kateri sploh ni bil udeležen pri ne-irostovoljnem avtomobilskem izletu, iu sta bila iba izključena radi povsem drugega šolskega po-"opka, namreč radi udeležbe, pri neki drugi zabavi radi prekoračenja horae legalis. Stvar je bila rej dokaj drugačna in je zgolj predmet šole kot iisciplinskega nadleštva. Dotični meščani naj bi si ia tudi poiskali drugo zabavo, kakor nočno preva-inje mladoletnih študentov. V kolikor bi se bila rej z našo notico prizadetima dijakoma storila kri-ica, jo po zgorajšnjih prejetih informacijah, če so iočne, rade volje popravljamo. A Zagorje Koncert delavske godbe odpovedan. Kadi nenavadne gospodarske krize med našimi ludavji je koncert delavske godbe za nedeljo odpovedan. Radio-oddaja v Društvenem domu. Na cvetno nedeljo, dne 18. aprila bo Radio-oddaja iz Društvenega doma po širnem svetu. Nastopili bodo moški pevski zbor, mladinski zbor, čveteroročno igranje na klavir, klavir z gosli, godalni kvartet, delavska godba na pihala, predavanja o Trbovljah itd. Oddaja bo trajala od 3—5 popoldne. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, 6. aprila ob 8 v šoli Trbovlje II predavanje o trav-ništvu in živinoreji. Predavata gg, inž. Dolinar in inž. Oblak. Borovnica Preteklo nedeljo je tukajšnje Prosvetno društvo vprizorilo tragedijo »Ljubezen treh kraljev«, ki se odlikuje tako po svoji vsebinski moči kot po velikem zunanjem efektu. Želeti bi pa bilo, da se občinstvo odvadi med dejanjem samim glasnega soizraianja svojih naivnih čuvstvenih doživetij, ki stvar samo motijo in kaze celoten uspeh. So pa tudi gotovi posamezniki, ki z zlimi nameni posečajo predstave, hoteč z nemirom u-stvarjati nerazpoloženje, a nasprotno s tem sami sebi vtiskajo pečat nezavednih otročičev. Misijon. V soboto 5. t. m. se bo začel v naši župni cerkvi sv. misijon pod vodstvom oo. lazaristov iz Ljubljane in bo trajal do cvetne nedelje. V sredo je začela poslovati v svojem novem lokalu trgovina g. Joška Majarona, Murska Soboto Seja cestnega odbora. Okrajni cestni odbor je imel pod predsedstvom g. župana Jožefa Benka prvo sejo Na seji se je razpravljalo o proračunu in o drugih važnih zadevah. Nove telefonske zveze M. Sobota je zopet dobila nove mednarodno telefonske zveze. S prvini aprilom se je namreč otvoril telefonski promet med M. Soboto in telef. centralami v Pragi, Brnu, Budimpešti in Nagy Kaniszi. Slovesni zaključek kmet. nad. šole. V nedeljo se je v Bakovcih na slovesen način zaključila Kmetijsko nadaljevalna šola, katero je zdaj že drugo leto vodil z veliko požrtvovalnostjo g. Šolski upravitelj Milan Deškovič. Ob zaključni slovesnosti je nastopil pevski in tamburaški zbor. Kmetijska šola, zlasti pa zaključna slovesnost je pokazala, da je ljudstvo željno nauka. Za narod bi bilo dobro, ako bi imela vsaka župnija tako nadaljevalno šolo. Materinski dan smo proslavili 25. marca. S popoldansko proslavo, ki je bila v resnici jako prisrčna, se ne bomo bahaii, ker je bila dvorana »Zadružnega doma« mnogo premajhna, da bi ob-Segla vse matere, ki bi rade prišle. Jako lep pa le bil pogled pri prvi in pri osmi sv. maši, ko so Vrste otrok pristopale k sv. ohajilu, da darujejo pvoje molitve vsak za svojo mamico. Bilo jih je do 400. Vseh obhajancev pa ta dan gotovo 700. Tudi knapovsko Zagorje hoče med božje otroke. Pogreb Zabavškovega Franceta, ki se je v |ami ubil, je pokazal resničnost besed: »Spomin pravičnih bo večen.« Tako lepega pogreba že dol-Eo ni bilo — pa mi povejte, koliko oči je ostalo puhih, ko so ga spustili v zemljo. Prej smo pri njegovi skromnosti komaj vedeli, da je med nami, pulimo pa toliko bolj zdaj, ko ga ni. Sv. Urk je v nedeljo 30. marca doživel krasilo uspelo slovesnost. V znamenje vrh hriba, kjer fe pot obesi proti Trbovljam, smo postavili nov «ip Luške Marije. Ob obilni udeležbi ijudstva je lepi kip blagoslovil g. svetnik Sitar, pevci so zapeli štiri Marijine, dcklicc so deklamirale Mariji pozdrave, prav lep pa je bil še sprevod iz cerkve do znamenja, med katerim smo prepevali Litanije lutere božje. Marenber g Tukajšnje Kat. prosvetno društvo je v nedeljo dne 80. marca 1930 priredilo zelo zanimivo in poučno skioptično predavanje. Z zelo lepimi, deloma barvanimi slikami in še lepšim, nad eno uro trajajočim govorom je gosp. predavatelj profesor dr. Jan Šedivy iz Maribora obrazložil preganjanje kristjanov v Rusiji. Med poslušalci je bilo precej inteligence in tudi nekaj tukajšnjih Nemcev. Prav je tako, da se zlasti tik ob državni meji o tem za naš obstoj prevažnem vprašanju dodobra proučimo. Onim, ki se predavanja bodisi zaradi komoditete, bodisi zaradi neumestnega strahu pred nazivom društva ali celo naslova predavanja tega niso udeležili. Priprave za veliko tombolo, ki jo prireja Kolo jugoslovanskih sester v prid farne cerkve na belo nedeljo, času primerno napredujejo. Ob tej priliki se ponovno naprošajo vsi oni — tudi iz bližnje iu oddaljene okolice — ki vedo kakšna je danes cerkev v Marenbergu, da store vse potrebno, da bo tombola dobro uspela. Vsa društva pa naprošamo, naj na belo nedeljo dne 27. aprila 1930 svoje prireditve opuste ter s pomočjo svojega članstva agiti-rajo za udeležbo in uspeh te tombole. Ob sklepu sv. misijona na cvetno nedeljo popoldne t>o v Marenbergu pri g. Brudermamiu skioptično predavanje »O trpljenju Gospodovem«. Predaval bo eden od gg. ljubljanskih misijonarjev. Vse one, ki se bodo tega sv. misijona ob sklepu udeležili, naj gg. duhovniki iz bližnje okolice na to izvolijo opozoriti. Slike so krasne — barvane, vstopnino bomo imeli čim nižjo, toliko da krijemo vsaj stroške. Štltj v Slov, goricah Dne 30. marca 1930 je nas presenetil g. Ivan Vicman, župan iz Cirknlce s sklicanjem odborove seje, na kateri je nam objavil, da se preseli iz občine Cirknica in da z navedenim dnem odda županstvo. Občinski odbor je po oddaji županstva takoj soglasno sklenil, da se imenuje g. Ivana Vicman za častnega občana občine Cirknica. G. Ivan Vicman kot dolgoletni župan, osobito pa, ko nam je kot predsednik odbora za zgradbo postajališča napravil nepopisljivo dobroto s tem, da je po njegovem trudapolnem delu postavil postajališče v Cirknici, kar smo že želeli in se borili polnih 40 let. —• Vsi odborniki in občani izrekamo tem potom najiskre-nej§o zahvalo in želimo obilo sreče. — Županstvo je prevzel g. Ignac Simonič, posestnik v Cirknici. Rečica ob Savinji Tukajšnje gasilno društvo je kupilo novo motorno brizgalno. Blagoslovitev le-te se izvrši po veliki noči. Nadalje se tekom tega leta vzidata spominski plošči bivšima vnetima gasilcema Šti-glicu in Deleji. — Gospod poštar Lichtenegger si sezida v trgu lepo vilo. Prostor je kupil od gospoda gostilničarja Fiirsta, — Novo stavbo postavi tudi Kmetijsko društvo. Ravno preteklo nedeljo je imelo to društvo svoj letni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je zadruga imela nad 4.5 milijona Din prometa. — Tudi tukajšnja hranilnica je imela svoj občni zbor. Prometa je bilo nad 9 milijonov Din. Ti dve ustanovi res dobro delujeta in sta v veliko pomoč in korist tukajšnjemu prebivalstvu. — Sadjarska in vrtnarska podružnica je v kratkem času razprodala nad 400 drevesc. — Veliko škode na sadju je napravila predlanska zima. Posledice so se šele letos po kazale. Jevnica V nedeljo 30. t. m. je bila pri nas razstava gospodinjske šole, katero jc vodila naša agilna učiteljica Leopoldina Plevelj. Razstavljena so bila ročna dela in kuharski izdelki. Videli smo, kaj so se vsega naučila naša dekleta. S to šolo je zopet za korak napredoval naš kraj, Vsi prizadeti kmetje z veseljem odobravamo deio naSe vrle učiteljice. Naučila so se dekleta varčnosti, pridnosti in sploh gospodinjstva. Kličemo naši gospodični: Le tako naprej, da si vzgojimo dobre žene in ma terel Kmetje, ki so imeli dekleta y. šoli, 5ARGOV L0D0KT J3epši stobje, Zdravi seobje, Puhteča usta! Državna hipotekama banka 1.1929 Pravkar objavljena bilanca Drž. hip. banko za 1929 izkazuje ponovno povečanje poslovanja. Glavne bilančne postavke so sledeče (vse v mili j. Din; v oklepajih podatki za 19*28): Pasiva: samostojni fondi 73.3 (70.4), fondi javnih ustanov 1157.2 (600.1), priv. glavnice in vloge 455.5 (364.0), glavnice javnih ustanov 351.9 (293.7); inozemska sredstva:'založnice iz 1910 25.1 (25.9), 1911 25.9 (26.6). švic. pos. 1924 133.7 (149.4), 1927 93.8 (100.6). predujem iz 1918 5.0 (5.0). anier. posojilo 654.5 (666.5), predujem iz 1928 — (113.6), predujem Hvic. 15ankvereina 65.7 (—); tekoči računi: redni fin. min. 33.7, posebni 32.5 (skupaj 84.1), pravosodn. min. (sekvestri) 53.3 (56.3), gl. drž. blag. 40.0 (167.3), razni tek. rač. 226.1 (266.8), razna pasiva 75.05 (80.7), tantijeme 4.95 (4.3), re». fond 40.65 (29.1), umori, fond 4.5 (2.3). Aktiva: blag. 66.6 (26.7), Nar. banka 455.8 (137.0), Poštna hran. 53.4 (25.4), posojila: na nepremičnine 2098.5 (1946.7), na dohodke in doklade 310.3 (281.95), vodnim zadrugam 77.3 (80.1), kratkoročna za gradbo 5.5 (9.3), lombardna 108.9 (87.8); domače menice 57.7 (51.8); tek. računi: gl. drž. bi. 1.9 (1.8). ost. 0.25 (216.6), fin. min. 37.8 (34.25), razni 23.6 (10.0), nepremičnine 57.8 (32.0), efekti 71.4 (—), razno 159.1 (165.15). Analiza pričujoče bilance kaže znatne izpremembe v sestavi tujih sredstev, kajti ta so znašala: tuzeinska Inozemska drž. tek. računi lastna sredstva 2.037.9 (1.338.7) 1.003.7 (1.087.6) 159.5 (307.7) 45.2 (31.4) Dočim so še lani inozemska sredstva le malo zaostajala za tuzemskimi, so sedaj tuzomska sredstva tako narastla, da so še enkrat večja kakor inozemska. Ta večji dotok tuzemskih sredstev jo banki koristen, ker so cenejša kakor pretežni del inozemskih, katere mora nad "Ir, obrestovati po 7%, pa so tudi tuzemska sredstva stalnejša. Bobro-i me tja države pri banki so se zelo zvišala, na drugi strani pa tudi zadolžitev države pri banki Konkurzi v marcu Po podatkih Jugosl. društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo v marcu 1930 razglašenih v naši državi 94 konkurzov (napram 71 v februarju 1930 in 115 v marcu 1929).Največ konkurzov beleži Srbija 59 (v marcu lani 93), sledita Dalmacija in Slovenija 17 (7), itd. Skupno je bilo v prvih 3 mesecih t. I. razglašenih v celi državi 227 konkurzov napram 303 v 1. četrtletju 1929 in 266 v prvih 3 mesecih 1928. Na posamezne pokrajine odpade: Srbija 141 (257) Slov., Dalmacija 34 (13) Hrvatska 24 (20) Vojvodina 21 (H) Bosna 7 (2) Iz teh podatkov je razvidno poslabšanje gospodarske konjunkture v zapadnih pokrajinah države predvsem v Sloveniji, nasprotno pa je število konkurzov napram lanskemu višku v Srbiji padlo, kar kaže na izboljšanje. Dejstvo pa je tudi, da za-padno gospodarstvo občutnejše reagira na izpre-membo konjunkture in da je ta narast konkurzov znak preokreta, ki se bo pojavil po gotovem razdobju tudi v Srbiji. Občni zbor Merkurja V sredo 2. aprila zvečer se je vršil 30. redni občni zbor Trg. društva - Merkur?, ki ima skrbeli predvsem za izobrazbo trgovcev in trgovskih so-trudnikov. Uvodoma je predsednik g. dr. Frau Windi-sclier pozdravil navzoče in v daljšem lepem govoru očrtu!, delo društva, pa tudi naše gospodarske in socialne razmere. Spominjal se je predvsem dejstva, kako težko je bilo narodno in prosvetno delo pred 30 leti. Nato je v markantnih besedah očital gospodarsko konjunkturo pret. leta in sedaj ter nove prilike v razmerju med gospodarjem in delojemalcem. Končno je povdaril potrebo še večje skrbi za izobrazbo. (Del govora:. »O prilikah za delo in zaslužek« smo prinesli včeraj.) Tajniško poročilo o delu društva je podal g. Agnola, blagajniško poročilo pa g. J. Krek. Dohodki so znašali 194.260 Din, izdatki pa 178.065 Din, imovina koncem leta 1929 je znašala 58 540 Din. Društvo izdaja svoje glasilo »Trgovski Tovariš« v uredništvu podpredsednika g. Jos. J. Kavčiča, za strokovno izobrazbo trg. stanu. Po poročilu preglednika računov je bil dan absolutorij in izrečena zahvala. Pri volitvah je bil ponovno z aklamacijo izvoljen za predsednika gen. tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran \Vindischer, za podpredsednika pa gg. Kavčič in Lozar. V odbor so bili izvoljeni: nameščenci: dr. Pless I., Korošec C., Hribar A., Kovač M., Krek J., Lainpe V., Lavrenčič V.,' Agnola A., Mirtič Sl„ Seljak K., Bojane SI., Adamič Fr., Samec I., Dolničar Fr.; trgovci: Fabiani P., Jelačin st„ .Teras I., Jurjovec A., Kovač Fr.. dr. Marn., Novak I., Teršan E., Verbič A.. Brellova Jelka, Leskovic S., Šobcr V., Lukič J„ Krek J. Nato je predsednik zaključil uspeji občni zbor. * Grcmij trgovcev za okraj Kranj ima svoj 11. redni občni zbor dne 9. aprila 1930 ob 13 v Narodnem domu v Kranju z običajnim dnev. redom. Borza DENAR 3. aprila 1980. Devizni promet je bil danes prav znaten, zlasti v devizah Praga, London in 'trst. Tečaji so biti neenotni: deloma čvrstejši, deloma slabejši. LJubljana (v oklep, znklj. teč.). Amsterdam 2278 bi., Berlin 1351 50 bi, Bruselj 798.81 bl„ Budimpešta 988.77 bi., Curih 1094.40 -1097.40 Aktiva pa dajejo sledečo sliko: gotovina 575.8 (189.1) posojila 2.600.5 (2.404.8) drž. tek. rač. 39.9 (252.0) Iz teli podatkov je razvidno, da se pretežen del dotoka novih sredstev ni porabil za plasman v posojila (največ so še narastla lombardna posojila) pač pa se je zlasti povečala likvidnost banke, ki je naravnost ogromna. Večji donos izkazuje tudi račun dobička in izgube: Donos znaša 234.75 (230), od tega odpade na obresti posojil: 215.6 (193.8) milj., na menične obresti 4.6 (5.0), tek. računi 8.5 (28.8), dohodi posestev 1.6 (0.7), odkuplj. obligacije 2.9 (1.8), razno 0.5 (1.5); izdatki pa so v glavnem bili sledeči: obresti vlog 64.0 (54.2), tek. rač. 21.8 (39.0), inozemsko pos. 63.6 (67.1). provizija 0.6 (1.3), upravni stroški 11.9 (9.9), bančni posli 7.4 (1.1); odpisi so prav znatni in znašajo 10.5 (9.8) milj. Čisti dobiček znaša 55 (47.65) milj. in se. razdeli sledeče: tantijeme 4.95 (4.29), dotacija rezervnemu fondu 10 (8.67), ki z njo doseže višino 50.65 milj. Din, delež države pa znaša 40.05 (34.7) milj. Din. Ilipotekarnih posojil je lani banka odobrila za 434.5 milj. (1928 828.2), kar kaže, da se nova sredstva niso predvsem investirala v nova posojila. Mnogo hipotekarnih posojil (40.7 milj.) je bih prenesenih na Agrarno banko. Novih posojil je banka odobrila v 1. 1929 (v oklep, podatki za 1928, vse v milj. Din): centrala v Belgradu. 184.25 (153.5), podružnica v Zagrebu 49.4 ('60.8), v Ljubljani 2.15(1.68), Niš 36.1 (26.85). Novi Sad 35.0 (19.8). Sarajevo 27.7 (25.8), Skoplje 3).2 (20.5), Split 25.0 (96.5; nazadovanje komunalnih posojil od 50.5 na 0.31 milj.), Cetinje 2S "i (10.7). Od novih posojil v ljubljanski podružnici odpade na posojila na mestna imetja 7 (11) za 1.77 (1.105) milj, na kmetska posestva 3 (16), za 0.155 (0.573) milj. iu mešano 2 za 0.225 milj., skupno 12 (27) posojil za 2.15 (1,078) milj. (1097.90), Dunaj 796.53—799.53 (798.08), London 274.97—275.77 (275.37), Nevvvork 56.395—56.595 (56.495), Pariz 221.58 bi.. Praga 167.28—168.0S (167.68). Trst 295.72—297.72 (290.72). Zagreb. Amsterdam 2269.50 bi., Berlin 1350 (V) 1358, Bruselj 787.30—790.30. Budimpešta 987.27 do 990.27, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 790.56 do 799.56, London 274.97—275.17, Newyork 56.395 do 56.595, Pariz 220.58—222.58, Praga 167.28—168.08, Trst 295.60—297.60, Varšava 6.35—6.39. — Skupni promet brez kompenzacij 0.28 milj. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.40, Atene 0.71. Berlin 123.30. Bruselj 72.05, Budimpešta 90.225, Bukarest 3.0725, Carigrad 3.0725. Dunaj 72.81, London 25.1275, Madrid 64.90, Ne\vyork 516.45, Pariz 20.22, Praga 15.30, Sofija 3.745, Trsi 27.08, Varšava 57.90, Kopenhageu 138.325. Stock-liolm 138.80, Oslo 138.325, Helsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIR)! Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi., 7% Bler. pos. 86 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 890 den.. Kred. zavod 160 den., Strojne 75 den.. Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 230—250. Zagreb. Drž. pap.: 7% in v. pos. 86—80.75, agrari 53 den., vojna škoda ar. 413.50—41-1.50 (414—413), kassa 413—414.50 (415), 4. 414—415, 5. 414—417, 12. 419—421. 8% Bler. pos. 97—97.75. 7% Bler. pos. 85.75—85.875 (86.25—86—85.75 do 86.875), 1'/o pos. Drž. banke 85.75—86 (85.75—86). Bančne delnice: Kavna gora 72 den.. Hrvatska 50 do 55, Potjo 59 den., Kreditna 101—105 (101). Union 198—200 (198), Jugo 82—84, Lj. kred 120 den., Medjunarodna 60 den., Narodna 8780 —8900, Obrtna 36 den., Praštediona 890—900 (900), Etne 169—172, Srbska 160—165, Zemaljska 141—145. — Industrijske delnice: Nar. šum. 30 bi., Guttmana 178—188, Slaveks 70—75, Slavonija 205—206 (205), Našice 1600 bi.. Danica 101 den., Pivara Sar. 180 den., Drava 270—320, Sečerana Osijek 385 bi., nar. ml. 20 den., Brod. vag. 110 den., Union 150 bl„ Vevče 125 den., Oceania 190—195 (190—195, 197.50 do 195), Jadr. plov. 490 den., Trboveljska 466—475. Belgrad. Narodna banka 8130—9100, 7% inv. pos. 86-87. 4% agrari 54.25-55. 7% Bler. pos. 88 do 89, 7% D. H. B. 86.50, Izv. ban. 725, voj. škoda 418, termini brez posla, 4. 420.50—421.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 89.10, Wiener Bank« verein 20.25, Creditanstalt 51, Escoinpteges. 171, Aussiger Chemische 210, Mundus 171.50, Alpine 34.75,' Kranj. ind. 37. Rima Murany 102.25. Žito Danes je po loža j zopet čvrstejši tako za pšenico kakor tudi za koruzo. Koruza se je ponujala po 105 sremska nakl. postaja, vendar je bilo ponudb zelo malo. Isto tako visoko notira tudi pšenica, katere je prav tako malo na ponudbo. — V ostalem je položaj neizpremenjen. V Ljubljani so notacije ueizpremenjene. Budimpešta. Tendenca prijazna, pšenica mirna. Promet srednji. — Pšenica maj 20.68—20.99, zaklj. 20.88—20.89, okt. 19.95—20.30, znklj. 20.20 do 20.21; rž marc 11.80—11.90, zaklj. 11.84—11.85, okt. 13.18—13.30. zaklj. 13.23 13.25; koruza maj 12 58—12.8a zaklj. 12.58-12 00, julij 12.70-12.95, julij 12.70—12.95, zaklj. 12.68—12.70, transit maj 11.80-12.10, zaklj. 11.80—11.90. Les Na ljubljanski borzi je. bilo zaključeno: 7 vagonov tesanega blaga, 1 vag. hrastovih tramov in 1 vag. hrastovih podnic. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje zn hrastove tranie 100x 250 in 200 X 250 mm 4 m in več. za hrastovo remeijne 2450 X 150 X 78 mm, za 10 vag. desk smreka-jelka 19mm in par vag. 24 mm podmerne, za tranie 4/4, 4/5, 7 ni, 4—5, 5—6, 4—10 in. Ponuja pa se 150 m" hrast, plohov, od 30 cm srednj. premera dalje, Podvojeno misijonsko delovanje Simfonični koncert v Vatikanu, prvi od leta 1910., se je vršil pred par dnevi v Vatikanu. Koncerta se jc udeležil sv. oče papež Pij XI. (na levi), enajst kardinalov in ves diplomatski zbor. Kako je izginil Kutjepov Zvezanega in zavitega so odpeljali v avtomobilu do morja in nato s čolnom na ladjo Po izpovedih novih prič in po uspehih preiskave glavnega izsledovalca Perricta se Kutjepov slučaj lahko imenuje roman tragičnih dogodkov. Po dveh mesecih, ko je javnost že začela pozabljati Kutjepova in ko jc izgledalo, da bo zadeva ostala za vedno nepojasnjena, so se pojavile nove priče, ki so obrnile nase pozornost vse javnosti in tiska. Vodja preiskave v Parizu Perriet jc dal predstavnikom tiska informacije o izpovedi priče, ki jo smatra za verodostojno in katera je svojo izpoved potrdila s prisego. >V nedeljo, 26. januarja. pripoveduje priča, čije imena pa policija noče izdati, sem se med 3. in 4. uro popoldne nahajal na obali ,ned krajema Oulgate in Viller. Utrujen od dolge poti sem zaspal, toda nenadoma me je prebudil ropot avtomobila. Obrnil sem se in zagledal sivozelen avtomobil, ki je vozil počasi; za njim pa je vozil rdeč taksi. Avtomobil se je pripeljal do konca poti, nakar se je ustavil. Iz njega sta izstopila dva človeka. Eden, zelo visok in močan, jc bil oblečen v temen plašč, na glavi pa jc imel temno čepico; lice je imel gladko obrito. Drugi je bil manjši in starejši, z redko brado; na sebi je imel siv plašč in temno čepico. Oba sta nato iz avtomobila izvlekla velik zavoj. Nekdo jima je iz avtomobila pomagal. Nato je izstopila iz avtomobila še tretja oseba s pelerino in čepico policijskega agenta. Medtem sta tudi iz taksija izstopila dva človeka: moški v temnem plašču, majhen in grbav, z odvratnim licem, in temnolasa ženska visoke rasti v plašču kavinc barve. Štiri osebe so nato zavoj dvignile in tedaj sem videl, da je to človeško telo. Oblečeno je bilo v temen plašč, glava in pleča so bila zavita v temen šal. Nosili so ga z glavo naprej: dva sta ga držala spredaj za pleča, dva pa zadaj za noge. Ni bilo tako lahko nesti, ker je bilo treba v začetku napraviti kakih 100 korakov po stezi, nato pa še kakih 50 korakov po obali. Ko je odpremil druge, se je policist vrnil in tedaj mu je človek z brado dejal z zapovedu-jočim glasom: >Ne pozabite izmenjati... in vse ostalo... da bo vse čisto. Govoril je rusko ,toda jaz razumem rusko. Ko so osebe z zavojem in ženska prišle do morja, sem zapazil čoln, ki ga preje nisem videl. V kolikor sem ga mogel videti, je bil to čoln s ploščatim dnom, kakršnega uporabljajo ribiči; na krmilu čolna se je nahajal motor. V čolnu je bil človek, ki je s pomočjo vesla držal čoln na enem mestu. Ljudje so šli odločno v vodo, ki je tam plitva in se napotili k čolnu. Zavoj so položili j v čoln, v katerega so tudi sami sedli. Preveč 1 obremenjen čoln se je globoko zaril v morje j in tedaj sem pomislil, da je taka vožnja po j odprtem morju nevarna. Sedaj pa sem v daljavi zagledal parnik, ( toda o njem ne morem ničesar povedati, ker i je bilo megleno in se je slabo videlo. Medtem, ko so ostali odnesli zavoj v čoln, se je policist vrnil k avtomobilima. Odprl je vratica, sle-kel pelerino in kapo in ju vrgel v avto; nato je sedel za krmilo. Čez nekaj minut jc zopet izstopil iz avtomobila; sedaj pa je imel na sebi siv plašč in na glavi sivo kapo. Obrnil je morju hrbet in se direktno čez polje napotil proti Oberville. Ko so prvi položili truplo v čoln, sem ponovno pogledal proti avtomobiloma in sivega ni bilo več. Rdeči taksi pa je stal na mestu. Šofer je pregledoval motor. Krenil sem domov, zavedajoč sc, da sem bil priča zločinskega posla in sem avtomobil obšel. Toda šofer me je zapazil, pustil delo in me opazoval. Ker sem se bal za življenje, sem se hitro oddaljil in se nisem niti ozrl več nazaj.« ; Izpoved te priče se v mnogih stvareh strinja z izpovedjo drugih prič in radi tega ima policija v to izpSved polno zaupanje in jo sedaj energično preiskuje. Noblova nagrada Iz Stockholma poročajo, da bo znesek petih Noblovih nagrad za leto 1930. za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in mir samo nekaj višji kakor leta 1929. Vsak nagrajenec bo dobil 10. decembra po 172.949 kron, to je 2,600.000 dinarjev. Razlika znaša samo 186 kron več. Leta 1928. je nagrada znašala 156.938 kron, leta 1927. 121.187 kron in leta 1926. 116.959 kron. Bilanca ustanove izkazuje 43,090.000 kron. Glavni fond znaša okroglo 31 milijonov kron. Dohodki ustanove so znašali 2,030.000 kron, dohodki glavnega fonda 1,280.000 kron. Od tega gre po statutih deseti del v glavni fond, 288.245 kron za stroške razdelitve nagrade, 864.734 se pa razdele med pet nagrajencev. Ustanova poseduje tudi še posestva in novo hišo v Stockholmu in vzdržuje iz posebnih fondov tako zvane Nohlovc institute: mirovni institut v Oslu, fizikalično-kemični institut v Freskati pri Stockholmu in Noblovo knjižnico v Stockholmu. Znamenje rastočega misijonskega delovanja po redovih so ustanovitve lastnih misijonskih organizmov v centralah v Rimu. Družba Jezusova ima že dclj časa posebno misijonsko tajništvo v večnem mestu. Sedaj jc tudi general dominikanskega reda ustanovil generalno tajništvo za misijone v mednarodnem kolegiju »Angelicum«. V svoji okrožnici, ki jo je razposlal vsem dominikanskim samostanom, vzpodbuja general p. Gillet vse redovnike, naj pedvoje svoje delovanje v korist misijonom. Redovne provincijc, ki še nimajo nobenega misijona med pogani, se pozivajo, da pripravijo vse potrebno, da čim preje prevzamejo kak misijon. Poleg lega moraj i vse redovne provincije po zgledu generalne ku-rije ustanoviti provincijalna redovna tajništva. Dominikanski red ima sedaj 36 misijonov, v katerih deluje 700 redovnikov. Poleg tega sc je misijonskemu delu posvetilo več kakor 500 dominikank. Ker šteje red okrog 6000 članov, upa redovni general, da se bo lahko še veliko več storilo za misijone kakor doslej Kitajska ženska kongregacija V apostolskem vikarijatu Hangčau se je ustanovila nova kitajska ženska kongregacija pod imenom »Hčere sv. križa«. V kongrega-cijo so vstopile mlada dekleta iz najuglednejših katoliških družin. Po obljubah pošljejo redovnice po tri skupaj v razne kraje. Posebne redovne obleke ne nosijo, marveč preprosto črno obleko iz navadnega sukna. V vsaki skupini mora prednica skrbeti za hišo, ena sestra ima šolo in poučuje krščanski nauk, druga pa vodi lekarno in streže bolnike in ranjence. Kongregacija šteje že 36 redovnic in 10 novink. Princ Albert Urach-Wiirttemberg, vnuk princezi-nje Flovezine Grimaldi Monaco, bi rad zasedel prestol v Monaco in hoče dosedanjo prestolona-slednico Charlotto razdediniti, ker je samo adopti-rana hčera kneza Louisa. ke Ilarrington. Vse instance so odbile predlog zagovornika za obnovo procesa ter je bilo določeno, da bo Edel 3. aprila usmrčen na električnem stolu. Po dolgotrajnem proučevanju aktov pa je guverner države Ncw York pomilostil obsojenca na dosmrtno ječo. Jožefa Piriana, najmočnejšega člana new-yorškega zločinskega sveta, so našli na ulici ustreljenega. Zločinec, katerega so se radi njegove izredne moči vsi bali, je bil umorjen pred glavnim stanom njegove tolpe v Brook-linu. Zadelo ga je šest strelov v srce. Morilci gotovo pripadajo konkurenčnim zločinskim krogom. Sedaj pričakujejo, da se bo Pirianova tolpa maščevala in bo gotovo prišlo do novega prelivanja krvi. Grška praznuje 100 letnico svoje neodvisnosti. Člani grške vlade pri vojaški paradi pred atensko akademijo V prvi vrsti od leve je notranji minister Sideris, poleg njega vojni minister Sofoulos, dalje ministrski predsednik Venizelos (z belo brado), čisto na desni: general Cimikalis. Pred vojaško parado se je celokupna vlada udeležila slovesne službe božje. Nova oblastnika na Kitajskem. Maršal Feng Yu Ilstang (na levi) in general Yen lisi San (na desni), i>oveljnika kilajske armade na suhem in na vodi. Oba sta nevarna nasprotnika dosedanjega oblastnika Ciang-Kajšeka, ki sta si prisvojila oblast v državi. Učinek razgovora z diplomatom Nedavno so izšli spomini Henryja Mor-; genthaua, ki je bil med svetovno vojno ame-; riški poslanik v Carigradu. V »knjigi, ki nosi j naslov »An International Drama«, pripoveduje Morgenthau, kako močno je vplival in-tervievv, ki ga je dovolil, na mednarodno politiko in kako je bila ustavljena ekspanzija nove Turčije v Evropi. Leta 1922., ko so Turki pregnali Grke iz Smirne, je imel Morgenthau v Londonu sestanek s članom spodnje zbornice OConnorjem, na katerem je govoril o težavah na bližnjem vzhodu. 0'Connor je opozoril list »Daily Te-lcgraph«, pri katerem je sodeloval, na Mor-genthaua in list je prosil ameriškega diplomata za razgovor. Morgenthau je v razgovoru d"jal, da bi nadaljnji uspeh Kemal paše ogrožal mir na Balkanu, zato bi morale velesile Turkom prepovedati prodiranje čez Dar-danele. Lloyd Gcorge je na podlagi tega razgovora stopil v stik z Morgenthauom in posledica je bila odločen nastop Anglije v Mali Aziji, ki je izkrcala svoje čete in sporočila Kemal paši, da bodo angleški lopovi obstreljevali njegove vojake, če bodo hoteli prekoračiti Dardancle. Raznoterosti V Komacumahi na severnem Japonskem jc nastal požar, ki je uničil 700 hiš, med njimi tudi policijsko zgradbo in mestno hišo. Pri gašenju se je več oseb smrtno ponesrečilo. Na polotoku Icu je potres porušil mesto Isto, 60 km od Yokohamc. Prebivalstvo je tem razburjeno, ker se to mesto nahaja v središča katastrofalnega potresa 1. 1923. Več mesecev jc viselo na niti življenje nekega Freda Edela v Newyorku, kateri je bil obsojen na smr'. radi umora gledališke igral- Radio Programi Hodio-Ljub^ana > Petek, 4. aprila: 12.30 Reproducirana glasba (Pevske točke). — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih! dnevnikov. — 17.30 Koncert radio-orkestra. — 18.30 G. Ilerkov: Esperanto. — 19.00 Gospodinjska ura, ga. Černetova o perutninarstvu, — 19.301 Dr. Stanko Leben: Italijanščina, — 20.00 Prenos iz Dunaja: Handl: »Jefte« — oratorij. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 5. aprila. 20.30 Reproducirana gla-sba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert radio-orkestra. 18.00 Propagandno predavanje o Dalmaciji. -— Sestavil nemško in slovenskOi govori ravnatelj Pintar, češko g. Novak. 18.30 Dr Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.00 Delavska uri 19.30 I. Lavrenčič: Telovadba otroka do vstopi v šolo. 20.00 Prenos iz Zagreba: Rimski Korzrkov! »Snjeguročka«, opera. Med odmori poročila, Drugi programi s Sobota, 5, aprila. Belgrad: 20.00 Prenos opere iz Zagreba. P' prenosu koncert zabavne glasbe. — Varšava: 17-"" Prenos večernic. 18,00 Mladinska ura. 20.30 Večerni koncert ruskega pevskega zbora. 23.00 Plesni glasba. — Budapest: 17.30 Koncert zabavne glasbe. 20.30 Večerni koncert operetne glasbe, nato koncert zabavne glasbe. — Dunaj: 16.00 Koncert orkestra. 19.00 \Vilhelm Holzamerjev večer. 200i »Ljubavni vrag«, opereta, — Milan: 12.00 Ko icctI radio-orkestra. 17.00 Koncert radio-orkestra. 19.1* Večerni koncert orkestra. 20.30 Prenos opere a» koncert. — Praga: 20.00 Prenos opere iz Zagreba-22.20 Koncert zabavne glasbe. -— LangenberjS: 2 Veseli večer. 24 Jazz na ploščah. — Rim' 15jJ Koncert radio-kvinteta. 17.30 Koncert orkedr«-21.02 Prenos opere ali koncerta. — Berlin: 19 0 Zabavna glasba. 20.30 Veseli večer. — Katovic* 20,30 Večerni koncert iz Varšave. 22.00 Ra listek. — Toulousci 18.35 Zabavna glasba. 19° Koncert vojaške godbe. 20.25 Koncert operetn' 21.00 Večerni zborni koncert. — StuttiS'|rl Koncert orkestra. 17.00 Zabavna glasba 19.30 Klavirski koncert. 20.15 Veseli večer. -M, Oslrava: 12.35 Koncert orkestra. 19.20 Rcpr«' ducirana glasba. 20.00 Prenos opere iz Zagreb-' 22.20 Koncert zabavne tflasbe. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo Deseti letnik glasila naše najstarejše znanstvene in domoznanske organizacije, ki bo čez nekaj let praznovala stoletnico svojega uspešnega delovanja, je pravkar izšel v skupnem snopiču za zgodovinski in prirodoslovni del (vsak po 76 strani velike osmerke). Zgodovinski del s pestro in z raznoliko vsebino prinaša članek urednika dr. J. Mala o kranjskih arheoloških najdbah v predmarčni dobi. Zanimivo je poročilo o ljubljanskem mozaiku, ki ga je leta 1818. študiral tudi Vodnik, zlasti dragocen pa je popis in tloris ostankov rimskega kopališča pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Univ. prof. Saria poroča o rezultatih svojih uspešnih prekopavanj nn Gradišču pri Vel. Malenci, kjer je med drugim odkril temelje prve doslej znane starokričanske cerkve na Kranjskem. Iv. Lunjak se z vnemo zavzema za pristnost napisnega kamna Natesiji, ki jc vzidan v steni ljubljanskega semenišča. Milko Kos porablja priliko, da ob Hauptmannovi publikaciji o nastoju in raivoju Kranjske, kot razlagi k historičnemu atlantu alpskih dežel, prida svoja obsežna opazovanja deloma kot pojasnilo, deloma kot popravek odn. prispeva z novim gradivom. Zanimiv je kulturno-zgodovinski prispevek Iv. Vrhovnika o nekdanjih gostilnah po naših župni- aeih. Med zapiski objavlja notar M. Premrou o pleterskih Uskokih iz leta 1625., Vrhovnik nadaljuje s priobčevanjem dnevnika nakelskega župnika Blaznika (med drugim n. pr. opis lakote leta 1817.), dr. Ložar poroča o grobišču na Suvobor-kem vrtu {staroslovenski grob), dr. Mal pa o rof. Kranjčevih težavah z njegovo slovensko slo-ico v Gradcu ter o doslej neznanem predlogu lovenske univerze v Ljubljani, Med slovstvenimi poročili obravnavajo konč-o naši strokovnjaki o najnovejših edicijah iz odročja slovenske in staroslovanske zgodovine, omače arheologije in umetnostne zgodovine. O rirodopisnem delu bomo poročali prihodnjič. Slovenski Učitelj, št. 3—4 je izšel Z nasled-jo vsebino: V toku delovne šole A. Kopriva — iesta pri čitalnem pouku v elementarnem razredu, ranjo Humar — t Zlatomašnik Matija Karba. . Lužar — Besedni ključ. M. Karba — Načrt za trimesečni ljudsko-visokošolski tečaj za kmetska dekleta. Anica Lebar — Potreba enotne kmetijske revije. Franjo Ciček — Šolske razmere v ribniški dc-kaniji 1. 1814. Dekan Perenič — Iz šolskega dela. — Cvetke iz šolskih učilnic. — Književnost. — Razno. — Zapiski. — Glasbena priloga. "Jc Vrtec in Angelček. Vsebina 8. zvezka: Ks. Me-ftko: Solnce in cvetke — G. Strniša: Prebujenje — D. Gorinšek: Kukavica — Sil vin Sardenko: Ecce homo - glejte človek (Pesmi) — Lea Fatur: Od bojne sekire do orala — Lea Fatur: Volčji davek — Erna Cesnik: Zakaj in kako naj varčujein — L. Podlogar: Iz zgodovine kranj. trgov: Sodražica — Svjntoslav: Mornarji — Griša: Pomladna pesem (Pesmi) Mladinski uovičar — Pouk in zabava. — Iz Angelčka: L. F.: Pisma — [anko Samec: Krist — C. Zoreč: Kletka brez ptička — L. F.: Janja bi rada pogledala v nebesa — Severin: Mlinček (Pesem) — O^iša: Berač itd. — Lista toplo priporočamo v naročbo. Odlikujeta se po zelo pestri, izbrani vsebini, podani s številnimi ilustracijami v »dlični opremi: Naročnino sprejema »Uprava V. In A.« v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 80. Račun poštne hranilnice štev. 10.470. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer, tek. 4. aprila: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Red A. ■bota, 5. aprila: GLAVNI DOBITEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, edelja, 6. aprila: VDOVA ROSLINKA. Izven. Opera: Začetek ob pol '20 zvečer. Petek, 4. aprila: Zaprto. Sobota, 5. aprila: ČRNE MASKE. Red B. Nedelja, 6 aprila: NETOPIR. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 4. aprila: Zaprto. Sobota, 5. aprila ob 16: KONCERT BRANDL-TRIA. Za dijaštvo. Ob 20: KONCERT BRANDL-TRIA. Ab. A. Nedelja, 6. aprila ob 15: GRUDICA. Znižane cene. ■I Kuponi. Ob '20: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Kuponi. Zadnjič. Ljudski oder v Ljubljani I delja, 6. aprila ob 4: MARIJA V NEBO VZETA. Verska igra s petjem in godbo v 10 slikah. Nogomet v tujini Druga zmaga GAC-a v Afriki. Štajerskemu amaterskemu prvaku GAC-u iz Gradca je uspelo, da je tudi drugo svojo tekmo odločil nadmočno v svojo korist. V Aliiru je namreč podlegla mestna reprezentanca s 5 : 1 svojim simpatičnim in rutini-ranim gostom. Kaj je vse mogoče ludi na Dunaju? Pred kratkim se je na Dunaju vršila medmestna tekma Praga : Dunaj. Znano je, da so z 2 : 1 zmagali Dunaj-čani. Tekmo je sodil Italijan Rovida, ki pa je prezrl veliko stvar. En gol namreč so Dunajčani dosegli s tem, da je napadalec potisnil žogo z roko v češko mrežo. S tem seveda so Cehoslovaki izgubili igro, čeprav so dosegli vsaj neodločen rezultat. Najzanimivejše pa jc, da je bilo Cehom obljubljeno, ako dosežejo vsaj neodločen rezultat, vsakem igralcu po 300 Kč. Seveda je bil zdaj ogenj v strehi, kajti češki igralci so po sodnikovi krivdi izgubili z igro tudi lepo premijo. Pred svojim odhodom v Italijo pa je na dunajskem kolodvoru izvedel Rovida o tej »smoli« in hitel se jc opravičevati. Naposled pa je dejal: Vse bom povrnil! Pišite mi v Italijo, koliko znaša vsa vsota in denar bom takoj poslal.« — Tudi na Dunaju se lorej dogajajo »lepe« stvari. Trdovraten odpor slabejših. Zadnja športna nedelja je potekla v italijanskem prvenstvu precej burno. Moštva, ki stoje v prvenstvu popolnoma v ozadju, so dala vodilnim klubom tak odpor, da ga ni nihče pričakoval. Tako je Cremonese, zadnji klub v nacionalni diviziji, izsilil napram vodeči Ambrosiani neodločen rezultat. Tekma se je pa vršila na vročih tleh v Cremoni, kjer so domačini zastavili vse svoje sile in tako opravičili svoj položaj v li^ri 'liboljših italijanskih klubov. — Drugoplasirani Juventus bi lahko v nedeljo z zmago dohitel Ambrosiano, toda glej usodo, Tuven-tus je svojo tekmo v Vercelli izsrubil z 1 : "'"ako vodi sedaj Ambrosiana z 2 točkama naskoka pred še vedno na drugem mestu plasiranim Juventusom. Kot zadnjič, tako je še vedno na tretjem mestu j Alessandria, ki ii sledi Genova. Omenimo naj, da ' je Triestina prišia na 12. inesto in prehitela Mode-no. Za eno mesto v vrstnem redu prvenstva so se pa le Tržačani popravili. — V oddelku B nacionalne lige pa je Venezia izgubila važno lekmo in je danes na sedmem mestu prvenstva. Londonski favorit v iiredni formi. Prvenstvene tekme na Angleškem niso prinesle kakih posebnih presenečenj. Vodeči Sheffield Wednesday si je z zmago 2 :1 nad Westham United priboril že dve točki, kar vsekakor opravičuje naziranje. da bo ta klub gotovo vzdržal svoj zmagonosni pohod do konca prvenstva. — Itnenadila pa je vse iz-! vrstna forma londonskega ljubljenca. Arsenala, ki je s 4:0 zmagal nad odličnimi Blackburn Rovers. Omenimo naj še: Derby Country : Huddersfteld Town 2:2! in Manchester City : Sheffield United 2 :1. HOCKEY. holandska premaga Belgijo. Pozno sicer, saj je tu že pomlad, se je v Amsterdamu odigrala reprezentančna hockey tekma ined Belgijo in Ho-landsko, ki so jo pa s 3:1 Holandci odločili v svojo korist. — Ni še dolgo, ko je bila Belgija v Antverpnu s 4:0 premagana od Holandske. Iz tega sledi, da bo Nemčija naletela na močnega nasprotnika, ko bo 27. aprila nastopila proti Holandski. Irska — letošnji hockey prvak Velike Britanije. V Dublinu se je vršila odločilna borba za letošnje hockey prvenstvo Velike Britanije med Anglijo in Irsko. Irci so z 2:1 nadvladah angleški team in s tem osvojili naslov hockey prvaka Velike Britanije. RAZNO. Igrišče »Hohe Warte« na Dunaju bodo povečali za 16.000 sedežev. S tem bo omogočeno vsega skupaj 63.000 gledalcem pristop na ta nogometni prostor. Iz društvenega življenja Vabilo na občni zbor. Občekoristna stavb, zadruga Akademski dom ima svoj občni zbor za 19*21) v soboto, dne 12. aprila 1980 ob 17 v dvorani Akad. doma v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. — Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. — 2. Poročilo načelstva. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Volitev novega načelstva in nadzorstva. — 5. Slučajnosti. — ("lane zadruge vljudno vabimo, naj se občnega zbora udeleže v obilnem številu. — Načelstvo. Fantovski odsek v šiški priredi v nedeljo, l>. I. m. ob pol S v samostanski dvorani Malerllnga: ■Stilniondski župan . Najvljudneje vabljeni! Odsek nadzornikov prorjovne službe. UJNŽB vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne (>. t. ni. ob 10 dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije g. Tomca v Ljubljani. Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru uprizori v nedeljo, dne 6. in 13. aprila pretresljivo zgodovinsko igro : Klaudija Prokula . Začetek ob pol 4 popoldne. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Kranj. V smislu določb Ministrstva prosvete priredi dijaški orkester drž. gimn. v Kranju v nedeljo, dne 0. aprila ob 10.30 v gimnaz. telovadnici koncerl, če.gar cisti dobiček je namenjen za šolske potrebe. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje mladine — ravnateljstvo. Akademski klub za Društvo narodov opozarja vse člane in prijatelje., da je danes ob pol 18 na univerzi (soba št. 09) predavanje predsednika Branka Alujeviča o temi: Važnejši momenti i z mednarodnega delovanja in izbrana poglavja iz mednarodnega prava. Na letošnjem koncertu pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrši v jie-tek, dr" 11 l. m. v unionski dvorani, se bo Izvajalo kot prvo točko sporeda simfonično delo jugoslovanskega skladatelja Josipa Stolcerja-Slaven-skega Balkanofonija, ki obsega 0 točk. nekaj pesmi in tipičnih balkanskih plesov za veliki simfonični orkester. To točko sporeda izvaja pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča operni orkester, pomnožen s člani orkestra drž. konservatorija, deloma pa tudi z godbeniki dravske divizijske oblasti. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Notranjska podružnica Slov. Plan. društva v Borovnici naznanja, da se vrši letošnji občni zbor dne 6. aprila 1930 ob 3 uri popoldne v dvorani Sckolskega doma v Cerknici. Občni zbor je vezan z izletom iz Borovnice čez Kozlek v Cerknico. Po občnem zboru igra gasilska godba. (esenice. V jielek, dne '28. marca ob 19 se je vršil v niagistratni pisarni redni občni zbor jeseniške podružnice Jugoslov. Matice. — Podružnica je štela 1. 1930 182 članov. Dohodkov je imela Din 11.287.—, izdatkov pa Din 382.—. Za letos je bil izvoljen zopel stari odbor. Gozdna semena Saša Stare Mengeš S JRidova moka dm- G Polenta, zdrob ... t . Din 3-— > Koruzna činkv moka . . , Din 2-75 c- jij Razpošiljam vsako množino od 25 kg g naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, E Javornik, Gorenjsko. Z ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH Sodna drevesca itd. upoštevajte, da dobite zanesljive vrste in prvovrst. kakovosti samo pri veliki drevesnici JOSIP ROSENBERG, MARIBOR Tržaška cesta št. 64. Telefon št. 2301. Telefon št. 2301. Vse po zmerni ceni :: Zahtevajte takoj cenik! Iščemo gospode za prodajo naših STROJEV ZA SEŠTEVANJE, KNJIŽENJE IN RAČUNANJE v področju Dravske banovine pri naši FILIALI v LJUBLJANI. Pogoji: Znanje dvojnega knjigovodstva, volja za akvizicijsko delo, okretnost in pripravnost. - Meja starosti od 25 do 35 let. - Perfektno znanje slovenskega jezika. Gospodje, ki odgovarjajo gornjim pogojem, naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim životopisom, označenimi dosedanjimi namestitvami, obenem s prepisi spričeval in fotografijo na spodnji naslov. Namestitev je stalna, s fiksno mesečno plačo in provizijo. Boppoupiis Sdding Machine Cd., LJUBLJANA, Piažakovc. ulica 3 Naše dijaštvo Daničarji! Danes, v petek, dne 4. aprila ob 8 zvečer sestanek v društvenem lokalu. Predaval bo tov. Hribovšek o temi : Be# z dežele . Pridite vsi ločno! — Odbor. Cerkveni vestnik Duhovne va'e za nospe v kapeli pri sv. ložefu začenjajo danes ob 5 pop. in bodo I rajale do 11. t.č m. — Govor je vsak dan ob 5 pop. Duh. vaje vodi provincial vel. P. Anton Prešeren D. J. Poizvedovanja Reven dijak je izgubil v sredo popoldne pri šolskem merjenju za rimskim zidom na Mirju: aktovko, v kateri je bila knjiga : Geodezija . Pošteni najditelj je lepo naprošen, da vrne vsaj knjigo revnemu dijaku, ki je s tem občutno oškodovan. Najditelj lahko izroči najdeno vratarju Srednje tehnične šole ali pa našemu uredništvu. Zahvala Našo dobro pokojno mamo, staro mamico, taščo, teto in svakinjo Heleno Bohii je na njeni smrtni postelji v njenem težkem trpljenju tolažilo premnogo dobrih src. Ob njeni smrti in pri pogrebu Vas je bilo izredno veliko, ki ste prišli počastit njen spomin. Za tolažilne besede mami in za izraze počaščenja njenega spomina izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Zavest, da nam je umrla ljubljena in spoštovana od onih, ki so jo poznali in ne poznali, nam je ob težki uri v največjo tolažbo. Leše-Ljubljana, dne 3. aprila 1930. Dr. Joža Bohinjec in ostali sorodniki. 25 IM' i a « Tiiuja.s I od * Jr o > c , I 0*0 2 ! jSooCJ -J.S fc Q M . I *> l" «W I « .S d a -m-5 5 N-1 N—" a So ®> s s*-