No. 249 —. Štev. 249.
GLAS NARODA
________________Ost slovenskih <Je!avcev~v Ameriki.
—*J at-J"< —	O— i—tur niipTiwtu 16th. 194t »t the Port Offl« a* N«w York. N. I, ondcr Aet of Ctumi ol Marck M. 181».
•f Hirtk M. 187».
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 21, 1942 — PONEDELJEK, 21. DECEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
VELIKE RUSKE ZMAGE
TEKOM ENEGA MESECA SO RUSI V SOBOTO PRICEU 2E TRETJO VELIK O OFENZIVO IN SICER OB DONU V
OKOLICI VORONE2A, KJER SO VDRLI GLOBOKO V SOVRAŽNO ČRTO TER V ENI SAMI NOCl POBILI 20 000 NEMCEV IN JIH 10,000 VJELI
Rimski dogovor blizu
Berne, Švica. — Pogajanja med Vatikanom, Italijo, Ameriko in Anglijo glede proglasitve Rima, kot odprto mesto, so v teku in domneva se, da bo dogovor v tem oziru kmalu dosežen. London in Washington sta pri volji "v principu" sodelovati, toda sta, kot se glase poročila, stavila nadaljne zahteve, med katerimi so tudi naslednje:
Rommel se dalje umika
Nem&ka armada se nahaja že 136 milj zapadno od E1 Agheile in Angleži so ji vedno tes no za petami. Sedaj šele je jasno, da je general Montgomery ixvojeval veliko nnago, ko je Rommelovo armado pri Wadi Matratin raz-sekal na dvoje.
Vendar pa se je del odrezane nemške armade prebil skozi angleško črto, pri tem pa sp 'Nemci izgubili 20 tankov in 30 tapov, vjetih pa je bilo 500 vojakov.
Posebno mnogo so Nemci izgubili tankov in topov, kar je za nje največja izguba. Do velike bitke je prišlo pri Nofiliji, 90 milj zapadno od E1 Agheile,1 toda Nemci so se morali uma-lčniti in se sedaj že nahajajo pri Bnerate el Hsunu, 200 milj od meje Tripolitanije, kjer je kraj bolj pripraven za obrani-
K . ..	I
V Tuniziji zavezniški aero-plani napadajo Bizerto, Tnniz in Sfax. Poročilo iz Madrida pravi, da se v Gibraltarju zopet pripravlja velika ekspedi- > cija v Afriko.
Associated Press poroča, da je francoska armada zavzela Picihon, 60 milj zapadno od Sou-se in 62 milj južno od Me-djez-el-Baiba v Tuniziji.
ANGLEŠKI RADIO POROČA SLOVENCEM O CLEVELADSKEM KONGRESU
Govor dr. Kuharji
T	1 7 Jam«, M.
ZGODBA UBEGLEGA RUSKEGA UJETNIKA
Moskva. — Tuji delavci v neki avtomobilski tovarni v medu Ulrrau v južnozapadni Nemčiji so ibili zbujeni vsak dan olb štirih zjutraj, nakar so morali marširati iz taborišča v tovarno, kjer so delali do desete ure zvečer, kakor je to razvidno iz pisma mladega ruskega partizana. ki je ušel iz nemškega u-jetništva.	. /
, Pisec pisma, 20 let stari gue-rilski bojevnik, je poročal, da je v Nemčiji delal med Francozi, Srbi, kakor tudi z nemškimi delavci, kateri so bili stari od 12 do 60 let. Njegova dnevna hrana je vključevala nek vrste čoi4>o, ki ni bila osla jena in se je imenovala kava, dalje pol funta kruha in juho iz repe.
Iz ujetništva je pobegnil 19. maja, ter je bil ponovno vjet in je zopet ušel * ter vandral skozi Nemčijo tri mesece, pre-den je prišel nazaj do ruskih čet.
Pobegli ruski mladenič piše v svojem pismu: "Jedel sem surov krompir, kadar se nisem bal ga iizkopavati in se izpo-
LEON HENDERSON ODSTOPIL KOT NAČELNIK ADMINISTRACIJE CEN
Washington. — Predsednik Roosevelt je pred nekaj dnevi sprejel resign akcijo Leona Hen-dersona, ki je bil dozdaj načelnik OPA (Administracije cen) in rečeno je, da je predsednik ponudil to važno mesto senatorju Prentiss M. Brownu (dem. MLch.)
Brown je menda pri volji, da prevzame novo pozicijo in bo najbrž nadomestil Hender-sona po 6. januarja, ko bo kongres' v novem zasedanju.
Henderson je podal boleh-nost kot vzrok za svojo resig-nacijo, toda niiefcova administracija cen je bila predmet kritike od vseh strani in (posebno še od kongresa, ki se je jezil nad to administracijo zaradi nepovoljnega racioniziran ja gazo lina po vsej deželi.
Eden od najbližjih Hender-sonovih svetovalcev je rekel poročevalcem, da so ga "požrli volkovi."
Spričo njegove resigaucige je pričakovati, da se bo) vnela debata glede celotne zgradba administracije cen in bo nemara završen preobrat v celi organizacij.
AT n o g i Hendersonovi ■sodelavci so mu bili tako zvesti in so bili tudi tako trdno prepričani, da so njegove metode pravilne, da bodo sli z niim vred iz administracije.
Henderson je bil z "novim dealom'* od časa vzpostavlje-nja NRA pred osmimi leti, zdaj pa izgleda, da je odločen stopiti v ozadje.
ANGLEŽI PRIČELI OFENZIVO V BURMI
Da morejo nuditi kako učinkovito pomoč Kitajcem, so Angleži pod poveljstvom generala Archiibalda Wawella pričeli veliko ofenzivo v Burmi in so že napredovali 60 milj. Poročilo pravi, da proti pričakovanju angleška armada se ni prišla v stik « sovražnikom. Japonci so se najbrže naglo umaknili pri Abpabu ob Bengalskem <za-liVTL'
ADVERTISE in
m A* NAROn*
Kaj pomenijo nemške utrdbe na holandskem obrežju?
London. — ONA poroča, da se" vrši na holandskem obrežju mrzlično naglo utrjevanje in zavezniški krogi v Londonu si niso docela na jasnem ali pomeni to utrjevanje nizozemskega obrežja pripravljanje za obrambo ali napad.
Meni se, da izseljevanje ljudstva iz obrežnih krajev in podiranje selišč lahko pomeni, da se Nemci pripravljajo nato, da bodo priredili zračne napade na Amglijo iz baz, katere niso tako lahko dosežene angleškim oziroma zavezniškim,
letalcem. To mnenje potrjuje dejstvo, da tisti del Holand-ske, ki ga sedaj utrjujejo ni niti zdaleč pripraven za invazijo od strani zaveznikov, radi česar je sklepati, da imajo na-ciji najbž kake skrite načrte, ki znaibiti vključujejo invazijo Anglije, katera najlbi bila najprej močno napadena iz zraka, čemur bi sledila invazija.
AMERIKA GRADI BOJNE LADJE
Javljati nevarnosti, da bom o-pažen. Dvakrat sem dobil ore-ihe. Partizani fmi pravijo, da sem izredno stičen, da me ni-iso dobili, toda jaz tedaj nisem niti mislil na to."
Ko je bil vjet, je bil poslan v Nemčijo v tovornem vagonu z drugimi ujetniki vred. Vso pot niso dobili drugega, kot mialo kruha in vožnja je trajala osem dni. Samo enkrat so dabili nekaj juhe. Nemci so dejali, da je to prostovoljna dobrota od njih strani.
V ladjedelnici v Camden, N.J., je bila te dni splovljena matična ladja za aeroplane "Bel-leau Wood". To je še tretja bojna ladja te vrste, ki je bila v 15 tednih spuščena v morje
novodošlim prebivalcem.
FRANCOSKI KMETJE SKRIVAJO ŽIVILA
Berne. — Kakor se glasi poročilo, ki ga podaja ONA iz Švice, je prihod Nemcev v preostali del Francije povzročil skrivanje živil, kar je pognalo cene navzgor in pospešilo delovanje črnega 'trga.
iZasedne nacij&ke čete so takoj pričele s temeljito preiskavo okoli kmetov in trgovcev z živili, ter so hitele rekvirirati živila in potrebščine. Kmetje, ki nimajo nobene vere v papirnati denar, katerega se jim daje za zaseženo blago, skrivajo kar morejo, potem pa na skrivaj prodajajo živila, maslo, perutnino in sir za stare znamke in slične vrednosti, ki se jim zde večje valute, kot pa denar.
Francosko prebivalstvo občuti pomanjkanje in revni sloji so posebno prizadeti, ker so cene na črnem trgu tako visoke, da si ne morejo nikdar privoščiti 'kakega priboljška v brani — odmerki pa sb pičli in slabi.
Ena kila sirovega masla stane v Franciji sedaj 1200 frankov ali okrog $5. v ameriškem denarju; navadna perutnina stane 300 frankov kila. gosi in purani pa do 1800 frankov kilo gram.
OlTATEIr .	£	*2 i poglejte na
številke po	\	% ;« dan, ko
Vaša naroči	^	\ > 7 teh časih I
splošnega pc	^ potreba- I
imeti naročali% | ^ .. plačano.
1A NEKAJ Vftf KOT
2 na dan dobivate... C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM Omanfl »oboi, ocddj h» pntxnikw
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
POSTOPANJE RUMUN CEV Z UJETNIKI
| Moskva. — ONA prinaša poročilo o nAem zavzetju trga Perlajzovsiky, kjer so ruske čete zajele Rumunce, kateri so bili zelo nestrpni, ter so želeli, da jih Rusi čimprej poš1 jejo 1 v zaledje, kot. ujetnike. ! Rusi so kmalu odkrili vzrok ,te nestrpnosti, ko so prišli na kraj,.'kjer je bile v ^bodečo žico ! ograjenem prostoru na prostem okrog 3000 makih ujetnikov, katerim je bila odvzeta težka obleka in obuvalo in niso imeli iiobene Strehe. Mnogo u-jetnikov je bilo mrtvih in več kot 200 jih je ležalo na zemlji in se niso mogli dvigniti od o-slabelosti in mraza, ko so bili osvobojeni po svojih ruskih bratih.
Ujetniki so dejali, da so morali spati na golih tleh, izpostavljeni dežju in snegu, ter vetru, ki je bril iz step. Včasih je bila zemlja pod njimi ena sama blatna zmes. Vsako jntro so bili gnani, kakor živina, ki vodnjaku, toda niso mogli vsi dobiti vode, kfcr niso imeli dovolj posod in se jim niti ni dovolilo dovolj časa, da bi si zajeli vode vsi. Za hrano fco dobivali surovo rž.
Kljub strašni oslabelosti in kljrib dejstvu, da jetnikom niso ,dali drucre hrane, kot ržno zrnje in vodo. so jih gonili na delo, da so kopali zakope in o-pravljali druge posle. Pretepanje ujetnikov je bilo strašno in. so ga izvajali z biči in puškinimi kopiti, ali pa «*» cjetnike ubadali z bajoneti
Strahota, ki so jo Rusi odkrili je bila taka, da so se tega odkritja strašno bali Rumunca, ki so se Rusom podali v boju. in so memili, da bodo ^kar lepo poslani v ozadje fronte preden bodo rdeči vojaki zvede.c za strahotno taborišče.	^
Rusi so vd&rili jugoz&padno od Moskve ter odprli 60 milj dolgo vrzel, druga armada pri Voronežu pa je odprla nemško črto na razdaljo 12 milj.
Na osrednji fronti pri Rževu je bilo ubitih 700 nemiških častnikov in vojakov, razbitih je bilo 18 tankov in zaplenjenega mnogo vojnega materjala.
Neko poročilo s fronte pravi, da so Rusi že prebili Moskva - Rostov železnico južno od Voroneža.
Ta velika ruska ofenziva je v teku med Donom in Volgo, kjer ee nahaja v ruskih kleščah 23 nemških divizij. V prvih dveh ofenzivah so Rusi že osvobodili 65,000 kvadratnih milj zemlje, na kateri so donski kotzaki pridelovali najboljše žito.
Ofenziva pri Stalingradu se ježe raztegnila na daljavo nad 90 milj proti severozapadu, za padu in jugozapadu. V Stalingradu pa Nemci <stalno izgubljajo svoje utrjene postojanke.
4' Rdeča -zvezda *' prav}, da se nav celi 6rU umika ^ ne«Skflr
divizij (akoK 130,000 mož) in
sicer zelo naglo, tako da jih morejo Rusi zasledovati samo se z avtomobili.
last "IzvestjaM pravi, da Nemci na celi 2000 milj dolgi fronti niso na nobenem kraju v ofenzivi.
Obe armadi ste napredovali okoli 37 milj ter zasedle nad 200 met,t, trgov in vasi ter zaplenili ogromno množino vojnega materjala.
Ruske armade naglo prodirajo čez zamrznjene planjave ob Donu ter se bližajo važnemu želzniškemni križišču Mile-rovo ob Moskva-Rostov železnici. Po zadnjih poročilih ruskega vrhovnega poveljstva so zadnja dva dni imeli Nemci 41,500 izgub.
Te velike zmage so Rusi iz-vojevali na dan 63. rojstnega dne Josipa Stali na,SinoČno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je rdeča armada zavzela že 300 mest, trgov in vasi. 28,000 Nemcev je bilo ubitih, 13,500 pa vjetih.
Rusi poročajo, da so zaplenili velikansko množino vojnega materjala: cel vlak tankov, •1320 topov, 800 možna rjev, 1969 strojnic, nad 10,000 n^o-Jev, mwt	min,
trukov, 3600 konj; 77 skladišč in 70 radijskih postaj.
Polnočno rusko poročilo pravi, da Nemci jugozapadno od •Stal in grada na vse načine «ku šajo nr^biti ruski obroč, da pa «o bili vsi njihovi napadi odbiti.
HITLER, CIANO IN LAVAL NA POSVETOVANJU
V Hitlerjevem glavnem sta-mi so se v soboto sestali Hitler, italijanski vnanji minister grof Ciano in načelnik francoske vlade Pierre Laval. • Najprej sta imela v petek in v sobto konference Hitler in grof Ciano ter sta razpravljala o skupni nemško-italjanski strategiji. Pozneje pa je bil na konferenco povabljen še Laval.
Pri posvetovanju med Hitlerjem in grofom Cianom sobi-li navzoči šef italijanskega generalnega štaba general Ugo Cavallero, feldmaršal Hermann Goering, vnanji minister Joachim von Brbbentrop, šef nemffifcega gie^^alnega St«fl>fr feldmaršal Wilhelm Keitel in drugi vojaški in politični prvaki.
London, 17. decembra. (Radio prejemna služba.) —^ V teku londonske radio-oddaje je izjavil dr. Kuhar, da Be sicer še ne ve, koliko časa bo vojna še trajala, o zmagi nad Nemčijo in Italijo pa da ni več mogoče dvomiti. Ekonomska obnova naše domovine bo šla vspore-dno z rešitvijo raznovrstnih političnih in socialnih problemov. Sploh bo slika celokupne [ Evrope zelo različna od one pred i-abruhom yojne. Naša naloga je, delati na tem da dosežemo za Jugoslavijo v tem novem svetu položaj in mesto, ki odgovarja ta njenim silam in njenim zaslugam.
Jugoslovanska vlada je branila svoje interese in tudi interese Slovencev v Jugoslaviji.
Izčrpno je govoril o kongresu v Clevelandu in tamošnjih resolucijah. Navedel je posamič te resolucije in tudi objavil imena vodstva in odbornikov. Zaključil je svoj govor rekoč, da je prišel čas velikih odločitev. _ —JIC.
Angleži in Oton Habsburški
London, 17. dec. (Radio prejemna služba.) — V teku radio oddaje v srbohrvaščini je govornik poročal o izjavi ministra Edena v Londonu, da britanska vlada ne namerava dopustiti formiranja posebne avstrijske edinice.	—JIC.
1.	Umaknenje vseh vojaških misij. (Iz Rima so že prišla poročila, da so bila odstranjena iz mesta nekatera vojna in vojaška ministrstva.)
2.	Odhod kralja Emanuela, premierja Mussolinija, kabineta in vsega pripadnega štaba.
3.	Odstranjen je vseh pomožnih vojnih industrij iz najbližje okolice prestolnice. (Rečeno je, da je Vatikan dosegel v tem o-ziru toliko, da vlada to predlogo sedaj proučava.)
4.	Odstranjenje vsega gaso-lina in vojnega materija iz prestolnice same, kot iz določene zone v okolju Rima.
Kakor se glase .poročila, je papež dal vatikanskim predstavnikom pri pogajanjih* do-i ločna navodila, da bi se tafco ! dogovor skoro dosegel. Glasom tozadevnih poročil je pričakovati, da bo papež tekom svoje-, ga radijskega govora na božič-! ni večer nazval Rim/*kot večno i mesto kristjanstva in zato sve-t to vsemu svetu."
Medtem pa veliki laški dnev-1 nik in drugi listi po italijanskih ; mestih nagovarjajo ljudi, naj se izselijo na deželo takoj in .to posebno žpn&ke	otroci,
i "Giornale d*Italia" je spet na-, znanil, da se je poslalo ven iz t Rima nadaljnih 400 otrok, i Rim ima tudi problem s tem, da se. je naselilo v mestu samem in okolici mnogo beguncev iz severnega dela Italije, ki jo ■ bombardirajo zavezniki. VeČina teh je premožnih in mnogi imajo v Rimu svoje sorodnike. Oblasti skušajo zagozditi dotok 'ljudstva v Rim in okolico s tem, da ne izdajajo nikomur več dovoljenj za nastanitev v Rimu ali okolju. Lokalni prefekti izdajajo samo začasna "dovoljenja za obisk** in Obiskovalci morajo stanovati v.-hotelih. — To re strike! j o bodo oblasti zlahka izvajale, ker se ne izdaja živilskih kart
DRAGINJA NARAŠČA Z DNEVA V DAN
Washington. Življenski stroški družin, ki žive v mestih, ko se povišali za sedem odstotkov v meeecu novem-bru, kakor se glasi poročilo delavske tajnice, Frances Perkins.
Cene se višajo največ produktom, kateri ne spadajo pod OPA kontrolo. Ravnotako ljudstvo občuti dodatne davke na cigarete, cigare, telefonske klice, itd. Več računajo za svoje delo tudi /profesijonalci in drugi, tako, da se polagoma viša cena vsemu, kar je treba kupiti in za kar je treba plačati, ako se človek posluži profesijonal-ca ali obrtnika, ki naj mu nekaj napravi ali nudi svoje pro-fesijonalno izvpdenost.
Plače delavcev in nižje plačanih uslužbencev -po mestih se niso povišale sorajzmemo z naraslimi cenami, v največ primerih so ostale plače po starem."
Osem ranjenih v požaru
New York. — V ognju, ki je izbruhnil v «kladwafiiu stavbi
na "West Houston ulici pted par<3nevi, je bilo ožganih osfem oseb in štiri od teh leze v težkem stanju v bolnišnici, ter je malo upanja za njih okrevanje.
Božične pozdrave!
(942	Louis Adamič
__. _;
Vsem znancem, prijateljem in čitateljem ter čitateljicam, ki mi cesto pošljejo svoje pozdrave, 'voščim
VESELE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETOJ
ANNA P; KRASNA
New York. N. T.
j >—t-
i — * -VLADNA POSOJILA ZA ...
POPRAVLJANJE HIS.
Dočim je federalna vlada, dokler vojna traja*, strogo omejila gradnjo novih hi§ in poslovnih pcislopij, ki niso nujno potrebna za vojni napor, ni ni-kake prepovedi proti rabi materialov, da »e sedanje hiše držijo v dobrem stan ju ali da ob- J stoječe zgradbe preuredijo v stanovanje za vojne delavce.
f Za te s vrhe ae morajo dobiti posojila v vsej deželi potem več; kot 5,000 bank in posojilnic. Za ta posojila jamči vladna organizacija, ki se bavi s financiranjem hišnih poprav in preureditev. .
Jako lahko je dobiti posojila za popravljalno delo in potrebne izboljšavi, fcct je opleskanje, nalepljenje novega stenskega papirja, popravljanje cevi. De nar za to se Lzposojuje do zneska $21500. Ta posojala so. pa
Transportne težave v Italiji
stema. Gazetta del Popolo zatrjuje, da italijanske železnice nikakor ne morejo biti kos velikim nalogam, ki jih. povzroča prevoz ogromnega števila beguncev.
London, 17. decembra. (Harf* o prejemna služba.) — Go-ornik srbo-hrvaške oddaje na : ndonskem radiu poroča o o-' ^orč^nem pisanju italijans-kih časopisov radi tčžkoč in nereda italijanskega prometnega si-^
KAJ JE Z JUGOSLAVIJO?
Vojna je pekel; to vemo. In gorje nareku, ki ga je zajela i. V vojni človek podivja in posftane zverina. Toda takega ^tva, kot v sedanji vojni ugantjajo Nemci in Italjani, ni •	dosedaj še noben že tako divji raarod.
zgodovina naan priča,, da so bili Huhi kruta z narodi, ki •'.:: podjarmili. Turki so^bili neusmiljeni in krvoločni. Toda rn Turki so bili v primeri z Nemci in Italjani gentle-
:i:anu
Kaj detlajo Nemci in Italjani v Sloveniji in po celi Jugo-.-.1: v. ti, <*mo že dovolj poročali. Vsr/h grozovitosti niti ni mo-?vr* popisati-	"
?ugo«lavija pod sovražnikovo peto strahovito trpi, zato ' o no, da se je na vseh koncih iu krajih dežele narod dvi-v' uporu in je obrambo vzel v »svoje lastine roke. Tirani svoje pravice in svojo čast, svoj obstoj. 1 !i pa bo uspel v tej borbi 1 A) i bo v teh bojih dosegel svoja ^v bodo in svoje pravice!
I o jim© se, da bo jugos'ovanrski narod v tej obupni borbi
0	it il, kajti to ni vojna samo proti vpadniku, temveč borba i .n l i a rodom samim seboj.
To je prava državljanska vojna, v kateri ubija brat brata —f -atomorna vojna.
Po razsulo Jr^oslavije, ko te je, jugoslovanska vojska po-< t, le vsakdo mislil: Konec jf I Juaroslavija je premagana in b:ti pokornit zmagovalcu ^nj do časa, ko je splošna vojna ] '*;tna in ko se zopet postavi mir..
Pa ni bilo tako. Nepričakovano ~e je v poročilih pojavilo >'■ L^norala Drn/e Mihajloviča, ki je sibral nekaj vojakov, ki »o poUefcuili v gore in nastala je armada četnikov, ki je-ve* ,, 'o današnjega dne prizadevala Nemcem in Italijanom ve-i c preglavice. In se danes ee Mihajlovičevi četniki bore tako proti Neim*em kot proti Italijanom.
Ves svet je občudoval generala Mihajloviča in njegove ju-i ; četniki\ med katerimi so ravno tako Srbi, kot Hrvatje : S ovenci. V Ameriki smo Jugoslovani prišli v ospredje; iki so dvi^iK naš ugled, kaj«ti Amerikanec ceni junaštvo. Letošnjo pomlad ipa so pričela prihajati poročila o bojih v -•'o eniji; najprej poročila, da so bi'e razdejane železniške roge, mostovi i« razstreljene raane osiske zaloge municije, voza itd. Pozneje so poročila naznanjala, da so posamezne ine partizanov ali ho$tarjev napadle sovražne garnizije
1	sploh iz zasede pobijale pos ebno laške vojake, kjerkoli so jih našle.
PosWi^ft te<ca je bHa, da so posebno	pričeli po-
*nfi plovpn«kp va«i može in fante so postrelili, žene in otro-| m odpeMali v Italijo.
Vsak naš rojak je v velikih skrbeh in se vprašuje: ali Še . moja rojstna vas, ali so moji ljudje še na domu, ali so
/ivi?}
T e vprašnjp vsakdo izmed nas, toda odgovora na to nam mlirfo ne more dati.
Ko -pa po pričeli posebno v Sloveniji .svoje delo partizani, postal položaj tako nejasen in zamotan, da si ga ne niore-i jasno predstaviti. Ves položaj je zagoneten.
Kako **«rvrr*ten je ta položaj, bo razvidno iz člankov, ki bomo objavili prihodnje dni.
" GLAS NAHODA"
vAf< « or rut pik« *PUi>
Owned and Published by Hlovenfr Pnbll*h Ing Company. < A Corporation) J-'mn» Snkw>r. PrMldrat; Ignac Hod«, T rea*arrr: Joseph Lupeha. Sec. F-»c* ot bnidDfn oI the corporarUto »ni I addren** of above officer*: 216 WEST 18th STREET. W EW TORS. N. I.
49th Y<eor
"OIm Naroda" 1« laaoed every day V except Ha turd ays, Sunday« and Holldfcya.
tiubwrlptloii T^arly ft.	A«lK**rti*eirent on Agreement.
Z11 -elo leto vHJa llat ta Ameriko In Kaitsdn $6.—; ia pol lera	;
«h Četrt teta »VSO.. — Za New Tork za c*<o leto f7.—; za pot l»ta |3-fiU Za ln<«Hmi>tTO sa celo Into f7 - : sa pol leta C3.SO.
| "Glaa Naroda" Ubaja vaakl dan IrvxemM aobot , nedelj fti praznikov
"i.I %S NARODA", ti« WEST 1Mb ST11EET, NEW YORK, N. TL Telephmir: Cllel*a W—IS42
^ Ha________MONDAY, DECEMBER 21, 1942__________vstanovijen L.
I	.	'	.
Moje misli po kongresu
Rev. K. ZAKBAJŠEK.
JUCKi KOPK1V6KK ia nJem
orkester na plnrtfiafc Terezlnka Polka
Na planliicah—valček Str. H m fn DL'QUESNE UNIVERSITY TAMBUR1CA — ttv. M 071
Za t oz. cenik in cene ploH ae obrnite na: JOHN MARSICH Ine. UU Wwt 4tnd SMeet. New York
RAZGLEDNI K
Piie Anna P. Krasna
Kongres je za nami.
IV.
Tok^Sa^a, da se zed in i v tem koo i naj bo in kdo ce sme biti o>\ spredaj. Kot je bilo pričakovali, ni prišel noben vnet zagovornik našega nianjšins-kepra vprašanja epredaj, in to dc-j-;etvo nam, jasno govori, da pi-I ha jo razne sapice najbrže v isto smer.
i Kdor misl,i da bo mogcn-i zastopati naše manjšinsko I vprašanje Slovencev v konct-i-ci ji Dravske banovine, ta ne po zna modernih legalistionih principov ansrlo-feaskesra prav5L in njih diplominatiČne grarfl opere.	-
Iz vsega teiga je Tazvidno. d:; imamo Primorci, Koro^-;L Prekmurci in Hrvati še vedno pred eoboj svoj "particular case", kateresra bodemo morali, po vseh dosedanjih izgltdib sami .predložiti v rešitev, v i-menu naših bratov in sester r domovini. Narodni ocSbor pa l>o moral, če bo hotel pra-'ilna . funkcijonirali. osnnti .sam: v , svoji sredi od^ek, ki bi zas-topal j izrecno vprašanje naših manj-J pin snoraznmno z onim Dravske banovine, če tesra ne bo hotel, bodemo morali organizirati še manjšinski narodni odbor, kateri bo prednesel v ospredje -hteve Primorcev. Korošce^ iJi Prekmnrcev ter Hrvatov, ki bili po zadnii svetovni vo.i predani našim sovražnikom.
V potrditev mojih toza^v-nih mnenj, naj še enkrat !r -bijem, kar sem v.e enkrat "prej ! napisala, da vladna- diploma i ja ne vpraša po pravicah Ijndi. ampak po tem, koliko je" v niči teh rjnfleh volje do žrtvo-vnja za njihove pr-ivice. Primorci v Kairu delajo v tem o-zirn svojo dolžnost, ter sc }In na tej točki ne bo mosrlo izi--prax-ati. v?e kaj driM?ega pa- je v našem slnčaju, ker mi smo Amerikanci in se takorekoo borimo za vse in zato se na^ lahko w>f asa. 5e mi v resnici prp<i-j sta^djamo borbeno voljo in io-jlje naših manjšin, ki so v m?-' jah naših sovražnikov. Mi vemo, da so bile vse naše prošn je ■in vsi naši pozivi in re^nciie. da se izvzame naše. Primor« o iz kategorije -sovražnih tujcev, bobcih steno. To znači v smi^ln l^enlnih principov eno samo dejstvo, ki je. da se **m«tra naše ljadL ki so biH. zadnjo vojne pod tuvladami* .7a
nodanikp ali državliane istih in diplomaclia noče kršiti ti^t-e1 slepe lesralistike. .
Da smo skrajno realistični; si priznajmo, da bodemo imtli z našimi manjšinskimi vprašanji težave, katerih, kakor je'vse izgledalo na Slovencem ko-n-' ^resn v Clevelandu, se p i ti" Zdaleč ne zavedamo ali pa t*q-.-(čemo zavedati, bodisi iz razlo-ga, da je nekaterim dovolj-, čt se zopet obnovi Dravska bano* vina. kjer se bode srpet pozidalo cerkvice in samostane, ter nadaljevalo s slovensko kulturo in s slovenskimi strankami? itd., ali pa smo.v svojih du^aL zares tako hlapčevski, da si ne upamo s svojimi opravičenimi zahtevami za naš narod na dan, kakor si to upajo Grki. ki so trapili makedonskp manjšino na tako podel način v svo-. jih mejah, pa vkljub temu dvigajo sv.oj glas na vse preteke radi krivic, ki, so jih zavezniki v zadnji vojni prizadejali njim v nadevi DodekanešMh otok«v.
In Grkom ni bilo treba čakati, da bi jim državni department pritisnil pečat Italijanov, ampak so izposlovali prebivalcem teh otokov priznanje, da so to, kar v resnici so, namreč Grki. NaSi/kakor veste, so zdaj Lahi*
Pred približno enim letom je izjavil predstavnik jragoslovan-j ske vlade na vprašanje glede slovenskih manjšin, da Angleži ne; morejo nič obljubljati v tem ozirn, ker če bi. obljubil nam, bi morali pristati še na enake zahteve .drugih. Pridodal je, da &o se stvari v tem oziru nekoliko zfooljšale, ter da Angleži' gledajo na vso stvar sedaj z\ nekoliko drugačnega stališča.
JSdino "izboljšanje", ki smo' iga doznali do sedaj, je bilo to, da je iz jugoslovanske vlade v Londonu izsrinil general Simo-vič, ki je bil tako pogumen^da je naše manjšine postavil pred angleiško zavezniško diplomacijo v aktualnem okviru mej,, v katerih žjvijo iii se ni ognil imena PHmorja. Koroška, itd. .
| Po tem kar piše Lonis Ada-mie v svojem.članku v Cankar-' je vein Glasniku, je razvidno, da je vlada v Londonu res pod kontrolo angleškega zunanjega urada, ter se mora tozadevno J ravnati.1 Dalje vemo, kako se skuša potegniti Italijo iz vojne •— na čigav račun, s kakšnimi obljubami? Ali ni mogoče, da 6mo med figuricami na šahovski deski zunanjeira urada tudi primorski in koroški Slovenci ter Hrvatje T
Pr&>ližno v tej luči je dokumentarno predvajanje dr. Čoka, pod naslovom, "Kako so barantali z našo sveto zemljo j in z našimi dušami/' Ta njegov, član je bil priobčen tudi v tisti' "special delivery" številki Glas Naroda. -Ali je bil to še en razlog, da je pošiljka izginila?
Po mojem mnenju bi moral slednji imenovani oziroma potrjeni član našega Narodnega, sveta imeti v svojem žepra, prej i ko se odpravi na kako pot v Washington ali kam drugam, izvod baš.te „številke , "Glas Naroda,* da bi vedel natančno! sam* ter bi tudi predočil, kjer) treba, dejstvo zgodovine, ki kaže. kako se je že z nami baran-talo, ter zakaj imamo vzroke, da vsega ne verjamemo.
K zaključku te zadeve Konr »resa bi pridodala še to, da. se je takim, ki se povsod in vedno potegujemo za pravice naših manjšin, večkrat namigavalo od strani jugoslovanskih avtoritet, da je boljše, če preveč ne govorimo o tej stvari, ker bi to znalo podreti delo, ki so ga baje že oni izvršili v tem pogledu.
Kongres je bil enako zelo previden, kajti, dasi je nomi-nacijski odbor imel celo noč ča5^a za premišljevanja in razsvetljenje, je kljub-temu prišel končno pred de^gacijo ne, da bi bil kaj ukrenil, ter je moral iskati pri delegaciji nadaljni
podvržena kreditnim pravilom i ederalnega i\servnega sistema glede obročnega plačevanja in &e morajo odplačati tekom dvanajstih meseoov. Ni treba Biikakega dovoljenja s strani War Production Boarda, da se kritični material za popravljalna dela vporabi. .
Ako hiše popravijo s temi posojili, ne sme se spremeniti zunanja gradbena oblika po-slopja. Popravki v razkošne svrhe, oziroma katerih namen i je olepšanje, niso dovoljeni.
Lastniki hiš, ki bi radi izvršili popravljalna dela v svr-j bo, da se prištedi kuriva, ka-i kor na primer za konvertiranj peči od olja na premog, ali za boljše inzuiiranje stanovanj, smejo tudi dobiti posojila.. Ta-j ka posojila so izvzeta cd kreditnih pravil _Federalnega rezervnega sistema in se smejo j odplačevati tekom treh let.
| Da se dobijo posojila v svr-ho remodeliranja hise ali poslopij, da se preuredijo v stanovanja vojnih delavcev, treba vzadostiti gotovim pogojem. , iPrvič, hiša mora biti v takem okiaju, kjer stanovanjski pobožaj za vojne delavce je kritičen in reprint, ren. Ti okraji sc oni, ki jih je predsednik o-j značil, da nimajo dosti eta-novanj?kih udobnosti za vojne delavce v dotični okolici in kot vojne delavce smatrajo »člane oboroženih sil v kakem podjetju, ki izdeluje vojni material, in vladna nastavijence. ki se bavi jo z vojnim delom.
Drugič, vsi prosilci za- posojalo morajo zagotoviti banki, ki daje posojilo, da za 60 dni po končanem delu se bo dajala prednost vojrrm delavcem za najemanje stanovanj.
Ako «e tem pegojem vzadosti se morejo dobiti posojila do $5.000. Ista &o povračljiva do dobe sedmih let in se morejo po vračati v mesečnih obrokih.
Bemodeliranje hiš, za katere se dajejo pcsctjila, zapopada tudi sp.emenitev podstrešij, klet, in drugih nedovršenih d,.-lov hiše v sobo ali apartment, i kakor tudi konvertiranje por slopja, ki ni bilo zgrajeno za stanovanje, v hišo enega ali vee stanovanj. - - ' /• i Lastnik baše, ki jo Boce re-' modelirati, moraf dobiti dovO-1 jen je od War Production Boar da. ako ho& rabiti kritični ma terial, razun ako skupni stuo-ški bodo mant" od* $2(30. - Da i lastnik dobi takozvani preference rating potom War Production Boarda, "se mora obr-! niti s prošnjo na naib^žji lo-: kalni urad Federal Housing | Adm in^Mrati on.
iZa natančneje informacije se morete obrniti na vsako ban!ko. sli na lokalni urad Federal Housing Administracije.
MJS.
splotšno s kongresom zodovolj-ni.
Tako bo kongres cetal za a-meriižko Slovenijo zelo svetla točka, ki bo imela brez dvoma ve4ik vpliv na vse naše politično nadaljno delo za narod doma pa tradi za naše ameriško življenje tukaj,- dokler- ne ležemo pionirji v grob..
Tako jaz sodimi o kongresu. Prepričan sem pa, da prav tako sodi o njem tudi vsa ameriška slovenska javnost.
Posebno povdarim dejstvo, da pri tako ptetri sliki našega tako različnega političnega in svetovnonaaornega prepričanja celi čas zborovanja ni padla nobena nebratska, prepirljiva beseda,. Na vse smo pozabili, kar nas loči in imeli pred očmi samo to, kar nas druži danes: potoki krvi in morje solza, s j katerimi f> oškropljena naša I stara domovina Ne vem. če se je še pri kaki drugi narodno?t-ni skupini v Ameriki kak kon-;flmee ^rv^šil v tako lepi bratski I harmoniji in dotgi,, akor se je ' naš.
Tudi Washington, kakor ču-jem, je to opazif in dobro registriral. kar nan^ bo gotovo sedaj marsikatera vrata odprlo, katera bd se nam drugače le tež-j ko ali samo neprijateljfeko od-' prla.
! To zgodovinsko in nepobit-no dejstvo pa povdarjam še iz posebnega vzroka, ki je važen in ga moram povedati. .
Lani je v Londonu izdal neki D. H. Ha;rison knjigo "The Soul of Yugoslavia". V tej knjigi nas pa pisatelj predstavi kot prepirljivo^, "quarellsome people" kar je našemu narv,id-nemu dobremu imenu po vsem angleško govorečem sveta go-tovo sm-Io škodovalo. Pa naj <£&-daj ta Angi'ez pokaže kako. angleško zborovanje, da se je izvršilo v tako lepem bratskem duhu, kaker se je naš slovenski kongres, kongres "quarell-some people". In sicer pri tako pestri sliki prep ičanja udeležencev. Vidite, Mr .Harrison, kakor ste lagali in kako ste dolž ni sedaj svoje obrekovanje popraviti pred celim svetom I
Da smo pa zborovali v tako ■lepem duhu, saj drugače biti ni mogle. Saj smo kar čutili med seboj strašno KaRarijo naroda doma. Saj nam je celi čae stala pred očmi vsa nedolžna slovenska kri. Saj 6mo oeli čas slišali jok stotisooev izgnan oev rn sužnjev po celi Evropi, ki so dvigali pred nami svoje okrvavljene, v suženjske verige vkovane nesrečne reke. V vsakem govoru smo kar slišali samo eno: krik naroda doma. Be-, š:te naisl Pomagajte nami —j Strašno trpimo in umiramol Ta ko je prežela vse močna želja in vo!ja„ kako ga reisiti, kako, mu pomagati.	I
Naš prvi slovenski kongres je za nami. Kakor sem pove-' dal tik pied kongresom svoje misii o njem, kako sem si ga jaz zamislil in kaKoršen bi po mojih mislih moral biti, tako se mi zdi, da je potrebne^ da po<vem tudi po kongresu svoje misli o njem. Do tega sem toliko bolj opravičen, ker me je kongrrts izvolil za tajnika Slovenskega narodnega sveta, in mi s tem naložil skoro najivečjo odgtcvornostt za vse naše narodno delo sedaj po kongresu. Ker sem povedal kakšen bi po mojih mislih moraf biti, ima sedaj narod pravico zahtevati od me-, ne ,da vse, kar tem povedal, tudi izvedem. Da bo pa narod vedel, kako si jaz zamišljam to delo, je potrebno, da mu javne povem. Zato pošiljam te članke vsem dnevnikom,, da dosežem vse stranke, ki so me volile. .
Kongres je orez vsakega dvo ma, pri va»tii svojih hibah in po-gietekiii prej« m pn kongresu, zelo dobro utpel, je veiiko zgo-doviijisko dejstvo, morda kar največji dogodek v vsej zgodo^ vini amei lške Slovenije. Prvič toino se v»i ameriški Slovenci združili pni istem zborovanju, složno in mirno, brez prepira. Bili so tam od skrajne desnice do skrajne levice v?eh barv in "vfeh odtenkov. Če bi kongres ne bil nič drugega dosegel je le to nekaj tako velikega da ;mo nanj lahko vsi po nosni. Slovenski narod se je tudi tukaj v Ameriki pokazal v teh velikih zgodovinskih dnevih velikega, kakor gledamo to da-fieexioma. Naše življenje v A-meriki ni bilo brez koristi za
Kakor je kongres na predlog Rav. Voduška iz San Frameisca -am povedal, gre priznanje in iiahvala oelemu pripravljalnemu odboru za delo ki ga je kar dobro izvišil. Naredile so se napake in napakice v pripravi, kongres sam ni bil tak, kot bi moral biti. Vendar je odbor naredil vse, kolikor je pri obstoječih razmerah mogel. Da so ■odborniki pri svojem velikem delu kot glavni uradniki ped-oornih organizacij,, ki poleg te-7a tudi niiio več mladi, zmogli ^se to delo, smo jim gotovo vsi kar hvaležni. Gotovo je, da napak namenoma niso naredili, I Var sc- pokazali s tem, da so sk^ali vsako, na katero se jih opozorilo .takoj popraviti.
Ve-Kko zaslugo, da ee je sklical že sedaj, srre Mr.. Prisland, rvredsedn: ci Slov. Zem Zveze.
C=lo situacijo je pa gotovo rešila slovenska duhovščina s cvojo izjavo, da se kongresa udeleži in s svojim pozivom, da naj se ga katoliški del ameriških Slovencev udeleži, s kolikor največ delegati. Brez te izjave. bi bila —sodeč po tedanjem duhu — udeležba od strani katoliških najbrže zeJo pičla. Hvala ji.
V zadnjem trenutku, na kongresu samem, ga je pa režala Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje" s sivo jo izredno diplo matieno potezo, za katero ji je bila vsa zbornica hvaležna.
Tudi vse delegatje so biR na
Amenrike delavske federacije in Philip Murray, predsednik CIO, sta obljubila. 100 odstotno pomoč svojih organizacij, PcetjL sednik Rocsevelt-je pisal obema predsednico®* .velikih.«^ larskih organizacij in je v svo^ jem pismu rekel, da navzlic temu, da je prva <akib ameriškega naroda, da je doWjena zmaga, da pa ne smemo prenehati z bojem proti paralizi.
Vsak dolar,, ki ga_prihranite,, in investirate v vojnih-bo^ dih pomaga dopolniti kvolm določeno za vašo državo.
pa na razpolago^ če hočeš »vzeti za tisto ceno ali pa oditi brez blaga domov. Je kar tako in t nič drugače, čeprav bi bilo lah-' ko malo boljše.
PROTI OTROŠKI PARATJgT.
i;- Predsednik organizacije National Floundation for Infan&fe Paralysis, Basil O'Ccnnor je na znanil, da so delavske unije, ki predstavljajo 11,000,000 delavcev, obljubile vso sivojo pomoč za zbnanje sklada za pobijanje otročje paralize.
William Green, predsednik
Najboljši prijatelj	,
' • - i % * i , v nesreči vam je:	- • n
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
> RR A T S KA, DE L A VSRA i PODPORNA USTANOVA
L- Sprejema možke in ženske v letih od j 16. do 50» in otrok« do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 60,000
PBEMOŽENJErj 10,000,000.00
p ' - , >
c■	' % *
Za ožje, informacije glede zavarovanja
vprašajte lokalnega tajnika društva Glavni stan:
2657-59 S: Lawndale Ave.. Chicago, 111
Vtem rojakom in rojaktojam New Yodcti to ofeolid r
Mb*
^jpag.-STTg-ST**'^** '' ** v*-	yxn———-----
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
DAISY HILL POULTRY FARM
FRANK KOBILCA:
R. P. D. No 1 / " HUDSON, NEW YORK
Tedphone HUDSON, 1429-M
Tem potom ielim vsem mojim prijateljem in znancem sirom Amerike in Kluiade, prav vesele božične prasnike ter srečno novo leto 19431
Autiionv F. Svet i .
Now York, N. I. ,
Odlikovanje za vojno produkcijo
[ racije v armadi in da je 20 od- • stotkov njih ie napiedovalo. . 1
Watson je dal preaednaku 1 Rooseveltu vse priznanje, ker je zamislil tako velik program 1 za produkcijo da se mora svet 1 čuditi. Ameriška industrija se 3 je v polni meri odzvala pred,- i »ednikovemu poziva in pr:fosHt-..< nje leto bo celo presegla svoj i odkazani oilj.	,3
iZaetopnik delavcev Wilcox 1 je rekel, da bodo delay«? po- 1 nosni na "E'* znake, ki jih bo- ] <io vedno »porpinjali na- ddlž- 1 iK»t, da marljivo delajo, da vo-.j] |-aH na frontah dobe potrebni 3 material.	, ]
|- VESTI IZ DOMOVUfE. H
Nova streljanja talosv.
(JIC.) — Angleška časmafca' agenbura Reuter poroča 18i de* j cemlbra ,da je bilo v Ljubljani ustreljenih 36 taloe*. Italijan-.' ska oVJast je ukazala izvesti te ; ost relit ve zaradi uboja nekega pokcijskega podčastnika- in nekega bivšega laškega uradnika. 1 -;•«-. - - i
Italijanske izgube v Sloveniji
Jugoslav, vlada v izgnanstvu je izjanrila, da je v preteklih šestih mesecih v teku bdjeV j^gueriici v Sloveniji,, padlo} vfcč Italijanov nego ve-nem me-; 6ecu razdobja v Libiji.
.General Rofoofti,. poteljnik teih Italijanov zasedemh prpd^-. lov Jugoslavije, je izjavil, da,eo tekom operacij čiščenja v Sloveniji imeli talrčavani banditr 2".954 mrtvih m-1.625 ujetnikov, itedatni -civilnega pretro-vaI«Sva pa so bili tdbiti. " -
Robotti je priznal naslednje italijanske izgube: 478 padlih in 324 ranjenih-. Te' Številke je treb* primerjati z uradnimi seznami iagob v tekn zadn^ft 6 v Libiji, ki navajajo oovprečno izgubo od prSbližno "400 mrtvihna «esec.
V Endicott, N. Y., j* bilo 15.} decembra izročeno armadno in i mornariško "E" odlikovanje za veliko vojno produkcijo podeljena International Business , Machine Corporation. Da ob : tej proslavi ne, bi bila. zadržana produkcija, se je proslava vršila na prostoru pred glavnim poslopjem korporacije.
Tdlikovalno diplomo "E" je jbjsročU brigadni gene ral Alexan der 0. Oillespie poveljnik Wa-tervliet arzenala ravnatelja Th. J... Wabsoaiu zastopniku mprave in Waireira M. Wilcoxn
pnedstevniku delavcev. V svo-1 jem govoru je general GilJespie j rekel, da morajo, biti .vojni alo-J Činci kaznovani,* še-predno-bo podpisano premiarje ker d rtv I gače sploh najbrž" ne Bodo kaznovani. .
Vojna nam je bila vsiljena je relq.l genejaL.Gillespie ~
to se mora ves ameriški narod možje in ženske, na poljih, in v tovarnah bojevati do zmagovitega konca. \
Dalje je Gillespie rekel, da je Wateon takoj v začetka vojne Sckel, da za svojo korporacijo ne zaliva nobenega „ dobitka, temveč da hode samo pomagati, vladi, da izvojuje zanago in njegove tovarne so z največjo naghoo preminite - - stroje • -za vojno produkcijo.
Watson je v svojem« gccroru re«kl. 1, da je 19 odstotkov delavčev v tovarnah njegove korpo-
kor ogromne, naglo iz spanja *plašene ptice.
Tiho je v stamostanu na lovju nad Savo. • Od nikoder človeškega glasa. Le zdaj zdaj zarožljajo v mistično tišino samostana po kamenitera tlaku coklji. Polagoma koraka brat v samostan, iz samostana, kapuco čez glavo, roke v molitev prekrižane v širokih rokavih valovite halje..,.
Dfoihovne vaje delam pri trapistih. Delamo jih sicer duhovniki na- teh od«vetnih hribovskih župnijah vse leto;' — saj živima dan na dan živ-j 1 jen je polno poiiianjkanja od-j ponrt.di in zatajevanj Upam, J da nam te samotne in težke dni pž§e v Jcnjigo življenja Večni Sodnik. Zaželi pa si Človek vča iz te isainote življenja v samoto samostanskih zidov, ki livarn v«t4>i nmo^> vee toplega življenja, dtA*vnega vsaj, kot hrutnna in m vrtin a mesta. . ~
\r4c v. .saniocštanu je pokora, in vse pridiga za tujca in.gosta; uboštvo —stanovanje, hra na, skupno ležišče, kjer ob sedmih zvečer ležejo si potegne-: jo kapuco čez g?avo, ob dveh pa vstanejo, pozimi vsi s sre-žem poki iti; dnevni .red.:, jnolk molifljv, delo^ trcrii duhovniki delajo aa polju, kakor najzad-nji Ibrat, pokorščina. .
IvaOcšna pridiga te i sketičoe postave, kadar prihajajo v kor, osi kakor z vso dušo pogreznjeni v drug evet, kor vsi od prvega_dostojanstvenika dozad njega desetletnega študentka z librazcm kakor kip suhega angela na oltarja temn »Vetu od-nm:li. Že v svoji ritmični va-i lovitosti tako - preprosta obleka. Čudovito* kak.čut eo imeli neManji, ne še po velikosvet->'ki blaziranosti okuženi ljudje za enostavnost littij. ki prav » svojo amtično preprostostjo de-hijejo tako mogocnfi in globoko. Kako dafeč je saModil dar našnji okus od fc klasifeeo pri-rodnosti in mirnosti. Recimo, ženska moda, ^amu^&it zunanji efekti, -zal draženj««1 živcev hlasteča, zato čestokrtrt naravnost odvratna. Ali sedanja u-metnoetu Pesništvo, ki misli, da je ustvarilo čuda kako umet ntfo. Če govori v tako meglenih besedah in tako nenaravno zvitih stavkih, da jim čitatelj z zdravim človeškim razumom zaman sk<uša priti do jedra, <£e tra volbče imajo. .
In kako topla srca pod to ra-ševino. V tovarni za čokolado nad samostanom sem govoril s skromnim bratom, rodom Hrvatom. Težil mi je, koliko sitnosti imaio čeetokrat pri carini kadar >prkte 1*tJttulMr bfl&a po-šifiatev le malo vrednih zavojev ali Škatlic. Vsmevoljen sem omenil:
-<Včas& mora biti človek na-
*4 Verujlte, vse bo še debra. Bog bo že naredil, prej morda, kot sami mislimo. Samo pomislite, kako so naB stikali Xtuaoi in Madižari. Pa stna postaji kar čez noč svobodni, i Le zaupajmo da se bo tudi v tej svobodni domovini še vse lepo uredilo. Seveda, ljudje mislijo. Trapifcti so vsemu odmrli tudi iza. domovino se n;? briga-| jo. A kako je ne bi ljubili ko ' je sam Gospod svoio domovino, ta.ko ljiibil? Z vt?em srnini jo ljubimo in 2» njo — molimo.**
j "Le dajte, molite, s tem ji j boste največ ko^stiii," sem mu j deial erinjen in mu toplo stis-J nil roko v slovo.	. 1
In brevir, petje. Ti poltihi, ilcskoučno mehki zvoki z molu, kako čudovito so ■ naprotni kričavi sedanji glasbi. Kako dcibrodelno nasprotni. Tako kakor počasen* enakomerno, po kojno žliboreč potok. In vendar čut i'poslušalec iz vsake besede, da iz slednjega glasu, da prihajajo iz najglobljih globo-čie, iz dn^i yenie, vse Bogu posvečen?, Boga ljubeče duše. In tisti skrivnostni Kvrie elei^on — Chri^te eleiwn — Kvrie etei-ki prihaja kakor iz dalja-
KSAVBR MEŠiKO:
PRI TRAPISTIH
ve, ker i25>od klopi, kamor so se molilci v svoji skrušnosti in ponižnosti do tal sklonili. Kriki iz najhujših bolesti, vzdihujoče in .kličcče du6e so ti ^la-t sovi. Ne prosijo it zaise, oni ne nosijo bremena na vesti. Za ves svet prosijo milosti in usmL ljenja, za svet, z grehi obwfw-njen in. vendar živeč veselo^ razkošno in bučno, kakor bi žive! v najsrčnejšem prijat.ljstvu z Bogom. .	|
In zvečer-, .kadar preden ležejo k počitku, še aa ne« pn-poroče svoji Materi in Kraijaci, brezmadežni Dovici, s slovito trapistovsko "Safcve regina." Kako molijo ti globokowrni, umerjeni basi, kako se dvigajo nežno povsem dekliški glasovi malih novincev dijakov kakor žgoleči škrijančki pred prestol , nebcSI?. Kraljice polni vere za-: upanja, ljubezni, to je treba sfi-l®ati. .
A ne le slišati, z vsem srcem,' z vso dušo doživeti je treba to.
Ne čudim se, da je žibeganoj razrvano dušo Huysmansovo to petje tako globoko pretrdo, kftkcr nam klasično opisuje v knjigi svojih izpovedi: ""Fin route" —i "Na poti" namreč na poti k Bogu. O, da bi oči-3eevalo tudi mojo dušo, kakor thišo tega n^-^ečno^rečnr-fira pesnika. O, da bi jo dvigalo k Bosrn in k Mariji kakor nie-; govo po lirberni bo i vi. po> mini v Boga hiepemečo dušo . . .
Prav jesensko vreme. I>eži. še domovine res jsalostxfn, če vi-Kakor otožna pesem se glasi di, kako afe nekateri ljudje na* vnakoinarn«, poltiho padanje in rarvnast tmdijo, da bi jo ljudem škrebetanjd dežja. Veter Mti;p^istudiiL,' v sunkih po dolini, srdito trga Pa so možu kar vzf)laintele in cefra nad Savo; posamezne oči in z zanosom mi je odgovo-zaplave plahetajo nad reko ka- ril:
J VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO!
< PARK TAVERN
JOE LUKANICH
311 West Lake Street
jt-r ' r~	'	* -'< *• t r f r ^ 7
Chisholm, Minnesota Zastopnik ''Glas Naroda"
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN-SREČNO NOVO LETO!
JOHN GORNIK GROCERUA in MESNICA 101 Central Avenue -Chisholm, Minnesota
%	*	iT - .
Pbooe SSl -
• i. , , ....... jt j
A*E8ELE BOŽIČNE PR-tZNIKE EV SREČNO NOVO LETO!
KOŠC AK BAR..
206 Lake Street	"
Chisholm, Minnesota
Phone 574
. VESELE PRAZNIKE! - FRAN - SYL BEAUTY SHOEPE -
\	Miner's Bank Bolldii*
%	Chisholm, Minnesota F ?
Phone 346
^OLAS NARODA" — New Vorii	" MONPA^, DECEMBER 21, 1342 ,r	^ < ¥STAWOWHMxl 1891
—
New York in Newyorcaai
ICN AČ 3ECSICH.
• . « - r . .It
ljudje baje, je tisti plin in tadce vnete ^ropot, kot §mo ga pccna-li po cestah taki at,
Drugi predmet, ki je v tesni, zvezi z N Yorkom, je cat?o-; pLs. Na vogalih ga ddbiš in včajsih se ti -zdi neverjetno, kar ko se more znebiti en sam pro- ■ dajalec toliko ča»(piBov na 'Idan. Na prometnih križiščih j jih imajo take kopice aagrma^ [dene, vendar pa gredo eden za [drugim kot ura in pred no se -zaveš se kup zniža in se £e novo dostavlja, oziroma se jo do-etatvljalo. • Danes, ko gre vse za tem, da se hrani, tudi teh j.ne dostavljajo tako pegasto, i vendar se jih vedno dobi za potrebo, le včasih nekoliko kaeno-, je ,toda ko se enkrat začne, po-, tem gre kot poprej. Vsake vrste Časof>is "Daily Worker/' pa do 14 Wall Street JournaJa.''
Ruske, poljfcflce, nemške, judovske in druge se dobi, ker Nev-Yorkscan je navajen na časopjs, kot Kranjec na klobaso (seve^ da ne pod sedanjimi trinogi.. Kupi ga zjutraj, nekaj prebere na poti, potem vtakne y Žep, druge pa prebere opoldne po jedi in zvečer na potu. Ker pa je tako veliko ljudi tukaj, ki. ni&c< ro^eiu tu; in zopet so taki, ki so se tako držali svoje družine in navad, ki jih je prinesla družna s seboj, od koder je pri-.šla, da »o ee počutili bolj domači v taki navadi, če »o malo pogledali tudi V inozemski čar šopi« svojih ?judi. Časopisja, ki piše v jeziku, katerega si se priučil »d matere, se kar tež^Oj i vrže iz rok, to je vsakemu last-' no. Zdi se ti, da boš nekaj do-i bil v njem k,ar ti drugo ne rao-;
dati. KaklSno povest najde! ; tam, novico ali kar že bodi in : nadalje vsak časopis nosi vsaj! nakaj življenja okolree in teko-jče zadeve, ki se razpravljajo v! večjih listih in tako ta tuje»em-1 ^ »ki list postane, tolmač te^e | luzumljivih stavkov in dogod-' kov pri človeku, ki si je nabral ?e s težavo toliko znanja an-gld-Kine, da z njo rije skozi življenje v angleško govoreči o-kolici. Tako sta čaacpis in New Yorkčan vedno skupaj, vsaj bala sta do pred enim tednom. Tri dni časopisi, ki so izhajali v ogromnem številu, niso. bili na svojih prodajalnih točkah, pač pa ^e kopičili-po tiskarnah. Dovažalci so bili na s tavki Na prostorih* kjer se prodajajo, ni bilo tako šivaimo ; in ljudje vajeni časopisa, a© se-| deli nekako poparjeno po kPo-:peh vagonov ali so-brali take; ki bi jim v drugačnih razmerah U, posvečali nobene pozomosti. ' V Brooklynu izhaja samo eden 1 in. zidelo. se mi je, ko -sem po-. gledal prodajalca, kot bi stal , ob pogorišču. Lansko leto so -prodajalci zasadili roge z last-(ndki istih velikih čašopisov, in . zato nič preveč ne tarnajo se-1 daj; ko dovažalci stavkajo. Pri . razmerah kot so, z vso draginjd ,1 se pa tudi nikdo ne more čuditi, [ • Se sodovažatei zahtevali izboljš ike, ker v trgovini kar nič ne i vprašajo, kdo ei in koliko za-h služiš; pojedo ceno in ti imaš
New Yo«k je mesto v$eh mcižnoBti, živahno včasih in za ljudi ki si-morejo preskrbeti^ kar jim srce poželi, tteto dopad-ljivo, ker se lahko ognejo neprijetnih slik življenja. Tiste1 mn* ki mu sieča ni, tako mila, zna postati prav tako neprijefc kot prazna koča, ki stoji-aa samoti in se nihče ne zmeni ta njo in nje prebivalce. ^Zgod3»e| im ^todibice se dogajajo trenu^ j no, vendar jih Newyorkcan sam ne opaža, ker je preveč zapo*' slen ali pa če ne to, je pa nje^ gova misoi tako usmwjena-o-krog njega samega, da zelo ma« lb porajta, kaj se godi okrog njega v bližnji okoiicL Vedna1 pažnja pri križanju cest.in pri' postopanju Iz vijaka v vlak rad vizameta izpred cči .polovica paauje, ki bi jo. drugače mogoče lahko posvetil d.ugim bitjem okrog selbe. t - i
Dve rtiči sta, ki sta bili obe produkt gosto naseljenega me-; sta, ki Jc,tako nekoč Kiediaoe svetovnega.predmeta in denar nih zavodov; s svojo olyj.:oo tr genrin in	gledališč taksi-
jev ter seveda tudi nebotični-: kov. .
Avtomobil,; ki je bil straha tistčh, ki so prišli na ogled V New York. Nervocen je bil že vsak, ko je vozil po Holland tunelu in ^esti-pno čalkal, ko mu takorekoč butr v obnaz pol ducata cešt naenkmt ir ne ve, po kateii bi zatvil. Velikokrat so je dogodilo, da je po uri zavijanja voznik prišel nazaj pred vhod tunela,, ne vedoČ, kije je, ter. z novega začel viti svojo pot, med visokani stav-1 bami, obdanimi ob delavnikih s težko obloženimi tovornimi, avtomobili. Straža je seveda 4ala vsakemu navodila v hitr<v; stir toda v takih slučajih se je velike preslišalo, ker moraš tefcorekoč zajeti vse naenkratj obenem pa ti hrusK in traso vzameta več kot polovico po-i t jasuila, ker je vee naenkrat za-j oosleno, usta, ušesa. oci. noge, in roke. tvoje misli Ijrrije vse naenkrat.
Ne, danes pa ni -več taikega trenja. Vožnja je počasnejša,. taksiji so bolj redki in.avtomobilov v splošnem ui toliko. Mi-, mo na? jih je šlo v prejšnjih i .časih po kakšnih štirideset ha minuto, danes jih gre še kakšnih. osemnajst na pet minut.
Kako pa to vpliva- na čiosr veka, ki. živi ob prometni cesti-T Blagodejno prijatelji, ker vič ni treba taiko strašansko! paziti na vsako stopinjo in ča-v kati na rdečo hič in drugič je ,pa ozračje rrmego češtejše. Ob prejšnjem prometu, jKisebnoj j poleti, ko so bila okna odprta,' I je bilo tolrko: plina iz* izpihaKj jnHi cevi, da «i ga čutil rn je, včaBah neprijetno dušil — po* sebno ob šladjesn rremenn se je kar valil po ulicah. Danes pa. tega ni in ozračje je čistejSe.! Ponoči pa so prej trobente naz^ burjale spanje ena za drago, j medtem,... ko. «edaj sploh ne slišiš avtomobila po pol noči. Če pa je, pa vozi zmerno in brez trdbenja. In če" se kaf
"C t AS NARODA" — New lorfc
Islandski ribič
MONDAY, DECEMBER 21, 1942
VSTANOVLJKN L. 1899
BOMAN — Spisal PIERRE LOTL
31
ki
Življenje bilo zdravo in krepko. Ta bodeči tnraz jiih je navadil bolje ogniti toplo kabino iz moSnih hrastovih desk, kemor so hodili jest ali pa npat. Počutili so se v njej kakor v toplem gnezdu.
(Jez dan so govorili ti možje, ki a© živeli bolj samtastaneko nego menihi, le malo med seboj. Držali so vsak svojo vrvico ter ostali ure in ure vedno na is^-m mestu, nepremično, samo njihove roke so se gibale. Bili *o oddaljeni komaj jk> nekaj metrov drug od dragega, toda končno ®e že niso več videli.
Ta mirna megla, ta bleda tema Je uspavala duhove. Med delom so mrmrali sami zase domače napeve, tiho, da ne bi od-podili rib. Misli so postajale počasnejše ,redikejše. Zdelo »e je, da se raztezajo in trpijo dlje časa, da napolnijo tako ves eaa in ne puste v njem nič praznine, nič presledkov. Nič več niso mislili na ženske. ker je bilo že zelo hladno, toda sanjarili so o čudovitih stvareh broz vsake zt|<?ze, kakor v spanju; in le sanje_so bile nejasne, kakor megla tam zunaj nad vodami.
Ta megleni mesec avgust je zaključil vsako leto |tako žalostno in tiho poletje na Islandu. Fizično življenje pa je bilo čedno zdravo, širilo je pr-i in krepilo mornarjem mišice.
J an se je hitro zopet vživel v svoje vsakdanje narvade, kakor bi ne mislil nič več na svojo veliko žalost; bil je čuječ in gibčen, pripraven na ladji in pri lotvu, vedel se je neprisiljeno, kakor človek, ki nima ni kakih skibi, ob nekaterih urah — ki so pa bile zelo redke — je bil oek> zgovoren in nosil je glavo Vvdno po koncu, z iadiferentnim in zaeno zapovedajočim izrazom.
• Ko sq sedeli zvečer za .nizo z velikimi noži v rokah ter se gostili z dobro, toplo večerjo, se je pripetilo včasih, da ae je zasmejal, kakor nekdaj, komičnim dogodbicam, ki so jih pripovedovali tovariši.
A' srcu J: morda mislil nekoliko na Marjetico, katero si je ^elel Silvester v svojih zadnjih trenutkih gotovo za njegovo ;>n0. — in katera je bila sedaj uboga deklica, ki nima nikogar ra evetu. Morda pa je tudi še tlela v globinah njkgovega »rca tiha žalost za umrlim prijateljem..
Toda Janovo srcp so bila še nedotaknjena, malo po-7.1 ana tla, ki »se dajo težko vladati. Vršile sk> se v njem stvari 1-.'.terih ni nikdar razodel drugim ljudem. .
Nekjuga jutra okrog tretje ure ,ko so tiho sanjali v gosti mo«gli, so začuli neknj kakor glasove ki so se jim zdeli tuji, nepoznani. Spogledali sd se, kar jih je bilo na krovni, kakor u se hoteli vprašali z očmi: 1 "Kdo je govoril!"
Ne, nihče 1 Nihče ni rekel be^.dice.
In res, to je moralo rriti od zunaj, tam iz onih meglenih praznin.
MJornar, ki je imel po.-el z rogom, je bil zanemaril svojo 5krb od prejšnjega večera; «daj je planil po koncu ter napel ~ o papo in jo pihnil v rog, da se je daleč razlegalo. .
Že ta glas v tišini jo zadostoval, da je ieapreletel može niraz. In kakor da je poklical ta glas prikazen iz globin, se je pojavilo čisto pit d njimi v sivih meglah nenadoma visoka grozeča stvar: janibori. jadra, *vrvi, slika popolne ladje se je vzpela mahoma pred njihi, kakor one strah vzbujajoče podobe, •ffi jih privabi včasih eden «am svetlobni žarek na raapeta' „cdra. Tuji možje so se prikazali blizu, da bi jih lahko dosegli z lokami; bili so sklonjeni čez ladjin rob ter so jih gledali s široko odprtimi, preplašenimi očmi.
Možje na "Mariji' planih pokoncu, pograbili mačke <iioge, vetla _ sploh vse, kar so našli v naglici dolgega in fdnega — ter uprli vse to proti tuji ladji, da bi jo tako ob držali v dovoljni razdalji. Mornarji na tuji ladji so storili •;tiako ter molili proti "Mariji" vse polno dolgih kolov, da bi ;o potisnili na za j.
Toda v vrvih in drogovih nad glavami so začutili samo neznaten ropot, in janfoori, ki so se bili za trenutek zapletli drug v dragega, ,so se takoj zopet osvobodili brez vsake ško-^e bunek je bil vsfed mirnega morja še lažji, skoro ga ni bao cutiti da, bil je tako .,lab, da se je v ranici zdelo, kakor
Dopis
{PreteGno nedeljo so nas raz veselili s svojo prvo in zelo lepa priieditvijo s pestrim programom naši mali oeenoi in u-oerike, šele pred kratkim zapo-čete slovenske šole.
Videli smo na tej prireditvi da se je na&a nadebudna mladina v zelo kratkem času naučila že precej dobro naš mater-ni slovenski jezik, za kar jim vse priznanje. Seveda v prvi vrsti gre to priiananje našim vrlim učiteljicam Mrs. Purl an, Mi«. Krasni, in Miss B. Krek ki so jih s svojo požrtvovalnostjo v talko kratkem času toliko naučiJe. .
Lepo je bilo videti tudi dvorano tako napolnjeno, zakar gre vsa čast vsem udeležencem.
S svojo veliko udeležbo ste pokazali, dragi rojaki in rojakinje, da se zanimate za tako ve-liiko in za nas Slovence pomemb no delo, ter s svojo navzočnostjo ste dali duška mladini, da bo v bodoče še z večjo vnemo delovala na t*m polju.
Med udeleženci smo imeli tudi odtične goste in sicer mi-J nister Frana Snoj, kateri je precej v gotovih ozirih že pri-1 papaogei k napredku naše slo-! venske, šole, nadalje je bil navzoči dr. Boris Furlan, Mr. Sa-jovec, naš slovenski župnik Rev. Petric, Rev. Ambrožič, ler Rev. Aiartm Stepančič iz Lemonta, 111., dalje imeli smo med seboj tudi udeležence iz daljne naselbine Little Sails, j N. Y. in sicer je bil navzoč zastopnik "Glasa Naroda" Mr. Frank Mas le, s svojo soprogo, ter s svoje sestro Mrs. Sile ter imunima hčerkama Jennie in Molly, ki so se nahajali na obisku pri sinu Mir. Masleta v GJen Rock, N. J., katera naselbina je precej oddaljena iz New Yor-ka in f*o se kljub temu udeležili prireditve, zakar jim vsa čast. Tavala za obisk ter srečen po-vratek na vaš dom v Little Falls. N. T.
Pozdrav!
A. F. Svet.
1 i bila mehka stvar brez vsake teže.
Ko se je poleglo razburjenje, s« se začeli možje smejati; spoznali so se n|;d seboj.	'
"Oho, to je vendar "Marija1"
"(Saj res! Gaos, Laumec, G\iermeur!*
Tuja ladja pa je bila "kraljica Berta", kapitan Larvoer tudi iz Paimpola; moštvo je bilo/vise iz vasi krog Painjpola; oni velikan tam s črno brado, ki se je smejal ter kazal svoje bele zobe, to je bil Kerjegon, doma iz Plaudamiela; vsi drugi so bili iz Plounesa ali pa iz Tlounerina. .
"Zakaj pa ne trobite nič na rog, divjaki vi!" je vprašal Lan*oer.
norjaT" Vi' r0pailsk:1 ikrna driiaI' >3truP našega dobrega
"O, mi — to je nekaj drugega; nam je prepovedano raz-zgrajati," je odgovoril kapitan skrivnostno, s premetenim nasmehom krog usten, na katerega so se mornarji še večkrat pomnili in kateri jim dal mnogo misliti.
Potem pa se je pošalil, kakor da je že preveč povedal:
"Naš trobentač je tako silno trobil, da ae mu je rog raz-ietel."
... In. P°.kaxal je pri tem na čudnega možiča, na katerem je ilo videti samo vrat in silno široke prsi. Noge pa so bile ,zke, in v vsej njegovi «pačeni postavi je tičalo nekaj vznemirljivega in grotesknega.
In potem so čakali ,da pride kaka sapa ali pa kkka stroja, i bi zopet razdružila obe ladji. Začeli so kramljati. Brali so še vedno ladji z lesenimi drogovi in govorili o zadnjih ter si pripovedovali novice iz domovine in govorili o zadnjih ~i;«nrh. ki so jim jih doneli "lovci" od sorodnikov in žen.
"Moja ml piše," je i spregovoril Kerj g»n, "da je ravnokar dobila majhnega, ki *ttio ga pričakovali, sedaj jih imamo lavno dvanajst."
(Nadaljevanje prihodnjič.) •
BOJI V ALBANIJI.
< JIC.) — V Albaniji operirajo štiri dobro organizane gue-rifcke skurpdne. ki delajo? Italijanom mnogo preglavic.
(Bajraktari, nekdaj komandant albanske žandarmerije in etar gverilski bojev nik, vodi to gibanje na severu in je pred kratkim »topS- v stik z ju gosi o-vansfkiimj guerilcL
'Muslim Peza, rezervni častnik bivše albanske vojske, je v okolici Tirane izvršil več predrznih napadov, napadajoč Italijane tam kjer so najmočnejfei.
Na severu tiranske oblasti pa deluje Abas Kupi, ki se je bil odlikoval že taikrat, ko so Italijani leta 1939 napadli Albanijo in ovira gibanje italijanskih čet ter njihovo oskrba na ozem lju od Tirane do Skadra.
V planinski oblasti južne Albanije vodi guerilske skupine polkovni'k Bilal Nivica, najstarejši izmed vseh albanskih gne-rilskih komandantov. On se je boril že proti. Turkom pred letom 1913, ko je Albanija zado-bila svojo neodvisnost. Po prvi svetovni vojni je pomagal izganjati italijanske čete iz Albanije. Njegovi vojaki so nedavno prekinili petrolejsko dovodno cev iz Kjučove v Valono.
Narodni odpor podpirajo na-atavljenci osnovnih in srednji šil dijaki in mestni služben-ci. Italijani so jih polovili in stotine odfvedli v koncentraicij-ska taborišča v Italiji.
POLOŽAJ V ITALIJI
(JIC.) — Še decembra 1940 so Italijani trdili, da angleška letala ne bodo mogla nikdar bombardirati italijanskih mest.
a
KIT JIGE
kot BOŽIČNO DARILO in za
strokovno znanje
VSE OZNAČENE KNJIGE SO V ANGLEŠKEM JEZIKU
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
i. "J
2."
Stanje samo $
^"Knjiga je trdo vezala in ima fi|21 strani"^
Recepti so napisani v angleškem jeziki^ ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mi« je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. ki se sani ma jo sa kunanje in se hočejo ▼ njem čimbolj isveibati in izpopolniti.
THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profe«or George W. Barnwell
Podlago za mehanično znanje si 'morete dobiti s to knjigo. Ta velika
knjiga popisuje in ▼
temeljna deta mehanika. Bazi o« ▼se- natanko, kar mora mati naj-boljši mehanik. Pojasnnje vpors-bo vsakega stroja, orodje hi r^e-eil, načrte (bltoe printa) 10Q0 s^k *in risb. 570 str.
Cena $1.98
Ne glede na to. ali ste &de poietnlk. Vam bo ta knjiga xdo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JO DANES!
Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki ae zanima za naravo
AMERICAN
WILD LIFE
v knjigi Je.natančno popisano življenje posameznih živali, živečih na snbem. t morju in r zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo liral z vdlkLa zanimanjem, ker bo v njej na Sel marsikaj Is življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znana
Prvotno Je bilo nameravano to ve-liko delo izdati ▼ petih knjigah, toda Je slednjič Iz^la ▼ eni »ami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinafia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo k užitkom bral lovec, ker navaja In popisuje vse živali, ki Jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali^ki aa polJn koristijo ali Škodujejo ter slednjič rib«, ker so v knjl*d uaStetfc V8E BIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pft povedo vati ja vsebuje knjiga 321 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige Je9i( Infer. Knjiga opisuje sesaree. ptiče, ribe, kačo in živali, Id m ravnotako na snhoa kot ▼ vodi doma. — Vezana Je v močno platno z zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KN/lGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
TA KNJIGA BO VSAKEGA ZANIMALA!
V2 Price Offer!
t |<
The Lates* Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners* "Bible'
Garden Encyclopedia
pvttr
El pUto-wiA much NEW notarial NfW illustrations I Ntvtr before — perhaps never ogam — at this low price I Hi# osly Gordon hcyciopsdie
Model Wo beery (edinimi talk ■■ fv«ryttiing b door, sxpHdt, siobls.
soy Qor^on ^ueilioo ^vickly. Nttrly 1400 pege«. 730 |
Over 500,000 Copies Sold at Higher Pricosl
H*r«4n • lingl* book b EVBtYTMINO YOU" NEED TO KNOW ASOUT ANYTHING YOU WANT TO OKOWI 10400 mrrtdm <mi)i dmtaU mt b(«nM<iw
hf, h liflriaj (id caring tor your (fJ®®. New kolsfii lodvdi Sorf* ntt Cmrdmnlng, Dfw Mthodi wf rfs
.. , i *. - , ,l- UMJ	J. ■ J - -
P'.f '"J pun, irw rraww UQi uv. btNw^wv	Ajk
onoWos you to find wkul yon wonf nu*k\y. Pr*p«r*d for «U U. S. «S>
Aaerican *xp«rk. Edited by t L D. Seymour, (.S^. Prohid by gorden •a« atrtboriliM. The MJaMpUv Im-fwirar'i gard— editor eol led tka "»be Oordee Sack ceoiplete, ail tbot Meet
what fbay bova ar dreoa off" Order' tills omozmg borgoin now.
Mi plačamo poštnino in zavarovalnino za vse zg^oraj omenjene knjige.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street
Zdaj pa je Italija prišla na dnevni red. .
Mussolini prosi Hitlera za po rmeč in poskuša tolažita italijanski narod z upanjem, na to pomoč. Milan, Turin in drtug-a laška meeta so že doživela strašne udarce angleškega letalstva. Mussolmijev govornik Mario Apel i up in minister Pa-velini mirita narod in se pri-t ožujeta, da Aaigieži napadajo Tiweta, ki s<> knlturn! spomeniki vsega človeštva. .
Tako .povore zda;, a leta 1940 so si IsTeli v čast, da so sm-^Ii sodelovati v zračnih napadih na London. Takrat jim niti na
um ni prišlo, da se tudi v Lon donu nalhaja mnogo kulturnih spomenikov.
Hinavski italijanski licemer-ci 6e izgovarjajo na svojo civilizacijo in kulturo, obenem pa ka kop divjaki ubdjajot nedolžno civilno prebivalstvo in požigajo vasi in mesta v Sloveniji
Angleška in ameriška vojaška sila boste kmalu navalila na Italijo iln jo prisilili da-poklekne. Tako bo Italija kaznovana za npoved vojno Ameriki, Angliji, Juigoslaviji in diru gim zafrezniškim narodom.
Leto 1943 bo mnogo straanej-
še. Predisednik Boosevelt je izjavil, da bo v t-em letu Amerika agradila 90,000 letal in podvojite iizdelavo tankov in topov. Zračni napadi pa se bodo nadaljevali, vse dokler Mussolini s svojim krvavim režimom ne bosta ngoijobljena.
italijanska policija.
V vseh mestnih podjetjih je delo prenehalo. .
OWI poroča 17. decembra iz Švedske, da so izbruhnili v albanskem mesta Argirokastron nemiri, »v katerih je bilo ubitih in ranjenih mnogo meščanov, ki so s kamenjem napadali poslopje, v katerem je nastanjena
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo *—
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročno
New York, N. Y.
Now only ■
1HH dotkhtt*
HMM NW M-----MplM w KM
NfW GARDEN ENCYaOPKJIA. br
ILB. tiyur, UX, «f tlil m4
□ I —dm	QMCOA
Nw.________
Addr+m	__________
Tho Comploto ^ Guido lor Your War Gordon flptii. •