Številka 60 TRST, v petek 1. marca 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan t Liti ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P«gamične storilke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) v mnogih tobakaroah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Št. Pe'ru, Sežani, Nhbrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CSKE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke mm>; za trgovinske iu obrtne oglase po 20 stotink; :ft"osmrtn;ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-.iflljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Osrlase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plaćuje se izključno le upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva. „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč' Naročnina znaša za V3e leto K, pol leta 12 K, 3 mesece G K —. na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oziru. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraukovaua pisma so ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1 V. » UREDNIŠTVO: nI. Gloreio Galattl 18. (Narodni dom; Izdajatelj in odgovorni nreduik ŠTEFAN GODINA. Lajtuik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. IS. Poštno-hranilnični račun 5t. S41MJ.V2. occc^: —— TELEFON it«v. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI.i Razstava avtomobilov. DUNAJ 28. Predpoludne je bila otvorjena j -,edma mednarodna razstava jivtomobilov. J Uazstavo je kakor zastopnik protektorja nad- j vojvode Fran Ferdinanda, ki je prehlajen, i otvoril nadvojvoda Leopold Salvator. Vremensko poročilo za Primorsko in Kranjsko. DUNAJ 28. Večinoma jasno, slabi vetrovi, po noči hladno, po dnevu milo. enakomerno stanovitno. Kaznjenci pomiloščeni. DUNAJ 28. „Wiener Zeitung" javlja v neuradnem delu, da je cesar pomilostil 29 kaznjencev, med temi tri iz koperske možke kaznilnice. Dvoboj. BUDIMPEŠTA 28. V Rakoczvjevi dvorani se je danes predpoludne vršil dvoboj na sablje med podpredsednikom Rakoczkvjem in soeijologom Merev-Horvathom. Merev-Horvath je bil lahko ranjen. Odrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 28. Zbornica je nadaljevala debato o peticijah deželnega poljedelskega sveta glede neprilik z delavci. V debato >ta posegla tudi pravosodni minister dr. Giin-ther in minister za notranje stvari grof An-drassv. Prihodnja seja jutri. Hrvatski cabor. ZAGREB 28. Posl. Riester, ki se je obrnil proti izvajanjem posl. Supila glede pangermanizma, je izjavil, da so Nemci prav tako lojalni sinovi te domovine, kakor Hrvatje in Srbi. Nemci so do -pred nekoliko let živeli s Hrvati in Srbi v slogi, dokler se jih ni začelo preganjati. Imenovati Nemce v Hrvatski pamgermane, ni druzega, nego jim očitati veleizdajo. (Prigovori na levici). Ako je bila nje razvešena črno-zlata zastava, ni to nikak znak pangermanizma, marveč pomenja le, da je tamkaj Nemcev, Ta zastava ni nikaka državna zastava. ^Klici na levici: „Tc ni res !") Posl. Elegović : ..Doli z nemško zastavo, doli s srbsko zastavo !<; Riester je nadaljeval ter rekel, da se je naučil tako govoriti od Srbov. Govornik je še enkrat zatijal lojaliteto in zvestobo Nemcev na Hrvatskem ter konečno apeliral na bana, ki je obljubil vsem narodnostim kulturni in svobodomiselni razvoj. Nato je prešla zbornica v specijalno debato o proračunu ; posl. Kulmer je izjavil, da treba ljudstvo reorganizirati, povzdigniti je treba kmetijstvo. Kakor agrarec je protivnik avtonomnega carinskega ozemlja. Posl. Ele-gović je rekel, da bo glasoval proti proračunu, ker mora ban izvrševati voljo Madjarov. Dvomi o ljubezni Nemcev. Nemci tvorijo tuj element. Politika reške resolucije je v svojem izvajanju kriva. S pogodbo z banom so istemu vezane roke. Sramota je govoriti o Bosni tako, kakor je govoril posl. Supilo. O usodi Bosne odloČi sila hrvatskega naroda. Hrvatsko državno pravo ima v Bosni močno zaslombo, namreč svobodne hrvatske kmete in moha-medance. Mlin ustavil delo radi pomanjkanja vagonov. SEGEDIN 28. Parni mlin tvrdke Bach je včeraj ustavil delo. Začasno je bilo odpu Ž ceni li 270 delavcev. Vzrok temu je, ker ne more mlin odpošiljati moke, ker primanjkuje vagonov. Skladišča so namreč napolnjena z moko. P O D L I S T E K. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Bilo je koncem leta 1780, ko je samcat popotnik jezdil po številnih zapadno-čestrskih*) dolinicah. Moker in mrzel, vedno hujši veter je }>ihal od vzhoda in naznanjal bližajočo se nevihto, od katere je bilo pričakovati, da bo, kakor po navadi, trajala več dni, in vajeno popotnikovo oko je zaman prodiralo večerni mrak, da bi zagledalo streho, kjer bi našel zavetje proti dežju, ki je že začenjal, in še kaj drugih ugodnosti. A ničesar ni mogel zapaziti nego male, nevabljive koče nižjih stanov, s katerimi priti v dotiko se mu ni zdelo varno. Zapadno-čestrska tla so bila postala, potem ko so zasedli Angleži otok in mesto Nju-Jork, nevtralna tla, na katerih sta se, dokler je še trajala revolucijska vojna, gibali obe stranki. Velik del prebivalstva je kazal *) Povest igra v Nju-Jorkn, cigar sosedni (obre/.oi) okraj se imeuuje „Zapadni Cester1-. A kar je bila takrat le samotna mestna okolica (Nju-Jork ie štel 1. 1780 komaj 25.000prebivalcev), je zdaj velikansko njujoržko predmestje. (Danes ima Nju-Jork nad *tiri miljone prebivalcev). Finska banka. UELSINGSFORS 28. Finska banka je povišala diskont za pol odstotka. Romanska zbornica. BUKAREŠT 27. Redno zasedanje parlamenta je bilo podaljšano do 15. marca. Ladija ponesrečila. BEROLIN 28. Iz Borkuma poročajo, da se je po noči razbila hamburška carinska ladija „Victoria". Doslej je bilo rešenih 7 oseb posadke; drugi se nahajajo še na ladiji. Razbita ladija »Berlin . BEROLIN 28. Potapljači so danes preiskali potopljeno ladij o Berlin*. Našli so nekoliko mrličev in razne dragocenosti. Potapljači preiščejo še ladijo, ako jo bo možno dvigniti, sicer jo razstrele z dinamitom. Romarji pri papežu. RIM 28. Papež je vsprejel danes milanske romarje, ki jih je vodil milanski nadškof, kardinal Ferrari. Angležka spodnja zbornica. LONDON 28. Spodnja zbornica je s 198 proti 90 glasom vsprejela resolucijo, ki zagovarja razdržavljenje anglikanske cerkve in kontiskacijo duhovskih nadarbin. Francoski ministerski svet. PARIZ 28. V današnjem ministerskem svetu je minister vnanjih stvari poročal o modalitetab, pod katerimi so bili spisi bivše nuncijature izročeni avstroogrskemu poslaniku. Minister je potem govoril o stanju maročan-skega vprašanja ter sporočil, da je prišlo s Špansko do popolnega sporazuma glede organizacije mešane policije v Tangerju in Casablanca. _ H u s i j a. Volitve za dumo. PETROGRAD 28. (Petr. brz. agentura) Do večera je bilo v vsem izvoljenih 472 poslancev za dumo. Med 292 pristaši levice je 76 kadetov, 49 socijalnih demokratov in 93 členov ostalih strank levice. Število členov drugih strank je nasproti včerajšnjemu dnevu nespremenjeno. Nacijonalistov je doslej izvoljenih 47. Napoved novih atentatov. PETROGRAD 28. Državna policija je prejela vest, da nameravajo teroristi z dnem 10. marca zopet pričeti z atentati na visoke osebe. Boj med kozaki in TunguzLg PETROGRAD 28. Petr. brz. agencija poroča iz Harbina od 27. t. m. : Trinajst vrst severno od Harbina je prišlo do boja med kozaško patruljo in Tunguzi. Ubitih je bilo 21 Tunguzov. Poveljnik kozakov je bil lahko ranjen. V okraju Mingesta je prišlo tudi do spopada med patruljo konjeništva in 88 Tunguzi. Ti poslednji so zbežali v gozde. V okraju Hulancem je prišlo tudi včeraj do boja mej Kozaki in Tunguzi. Na zahtevo poveljnika kozakov so bila iz Harbina poslana ojačenja. _ Tri mesece kakor begunec na Ogrskem. m. Jaz kakor Poljak sem vsekakor prijatelj ogrskega naroda, a kakor Slovan sovražnik madjarskega šovinizma. V letih 1848 in 1849 smo se bojevali Poljaki pod Dembinskim in Bohmom za svobodo ogrskih narodov. Postopanje Rusije se mora brezpogojno obsojati, ter po mojem tedaj — bodisi iz udanosti bodisi iz straha — nevtralnost, ki je nikakor ni čutilo. Bolj južna mesta so bila seveda bolj pod gospodstvom (angleške) krone, dočim so severna, v varni bližini amerikanskih čet, hrabro branila svoje republikansko mišljenje in pravico do samovlade. Ali kaj mnogo jih je nosilo krinke, ki celo danes še niso pale, in marsikdo je legel v grob s sramotnim znamenjem sovražnika svojih domovinskih pravic, ki je bil skrivaj koristen agent voditeljev revolucij onarne stranke, dočim je marsikateri goreči patriot skrivaj dobival angleške denarje. Pri gl^su konjskega peketa je pokukala žena naselnika previdno izza hišnih vrat, pre-motrila jezdeca in šepetaje poročala o njem svojemu možu, ki je bil pripravljen, da se pri prvem sumljivem znaku umakne v bližnje gozdove. V tem času pač ni vladala po teh krajih postava, in pravica je bila odvisna od osebnih interesov, od strastij močnejšega. Ponosna prikazen jezdečeva je vzbujala pri stanovalcih koč najrazličnejša domnevanja; marsikje, koder je bila vest posebno čuječa, pa nemajhno prestrašenost. Utrujen od ježe in željan uiti nevihti, je sklenil popotnik, da poprosi pri bližnji hiši potrebnega zavetja. Tako je potrkal torej, ne mnenju nima nobena država pravice, da se vtika v notranje stvari druge države. V letih 1859 in 18H6 ni igrala Ogrska nikake lepe vloge nasproti Avstriji. V sili se zvezati s sovražniki domače vladarske liiše, vsekakor ni plemenito. A plemenito srce vzvišenega vladarja, je Ogrom to odpustile. Poravnava leta 1867 je bila ugodna za Ogrsko, za Avstrijo pa nikakor ne. Vsi nemadžarski narodi na Ogrskem so bili izročeni madj. samovolji in brezmejni objestnosti. Madjar smatra edino le sebe za polnovrednega, vsi drugi narodi so v njegovih očeh „manje vredni". Kakor razvajeno dete je, ki si domišlja, da sme vse zahtevati in da mora vse dobiti. Poljski pregovor pravi : če pustiš kokoš, da pobira drobtine pod mizo, pa ti hoče skočiti še na mizo. Stari ljudje so mi pripovedovali, da pred 40 leti ni bilo na Ogrskem nobenega reveža. Torej za časa avstrijske centralne vlade je bilo revno ljudstvo vsekakor na boljem nego pod vlado sedanje „svobodne" Ogrske. Jaz sem socijalist, a idealen. Ne stremim po gmotnem blagostanju, a po popolni osebni in duševni svobodi. Po svobodi, ki jo jemljejo Prusi mojim bratom. A kakor se Prusom nikdar ne posreči, da bi ponemčili Poljake, toliko manje še doseže to pet milijonov Madjarov pri Slovanih in Romuncih v ogrskih deželah. Na-me je napravila Ogrska za mojega trimesečnega bivanja tam sila žalosten vtisk. Na eni strani velikansko razkošje, samopa-šnost, bogastvo, na drugi strani strašna revščina. In v celoti: demoralizacija, oholost, domišljavost, precenjevanje samega sebe. Kaj se je storilo tam pravzaprav za blagor narodov ? O prejšnjih bogatih gozdovih ne sledi več ; vse opustošeno, nikjer nobenega oskrbovanja, novega pogozdovanja, tako, da mora v nekaj desetletjih nastopiti hudo pomanjkanje lesa. O regulacijah rek skoro sledi ne; ubogo ljudstvo po deželi izse-sano do zadnje kaplje krvi v prilog velikim mestom. Magnatje in zemljiški špekulantje poganjajo cene zemljišč više in vedno više. A tisoče in tisoče oralov polja leži neobdelanega, ker se ie opustilo, da bi pokrajine med Tiso, Marošom in Dunavom z napeljavo kanalov usposobili za obdelovanje. — Povsodi vlada strahovito oderuštvo z žitom in mesom. Glavno mesto Budimpešta si pušča od države plačevati svoje razkošne dolgove. Kavarn, šantanov, zabavališč vsepolno. na azilih, bolnišnicah in drugih humanitarnih zavodih pa grozno pomanjkanje. Vzgoja po šolah enostranska. Mladina zgodaj zrela in vsled tega pokvarjena. Časnikarstvo iz večine podkupljivo. Resnične industrije nič; samo na umeten način oživotvorjena, od države po vseh mogočih metodah podpirana industrija, ki na splošno samo škoduje. Tiste „cvetoče" ogrske državne železnice pa trpe silno pomanjkanje lokomotiv in vozov. Javni kredit je skrajno raztegnjen, vsled tega podlaga denarnih zavodov ni čisto solidna. Ljubim madjarski narod in njegovo deželo, a ni njegov prijatelj, kdor mu laska, marveč, ki mu odkriva njegove napake. Preganjanja poznanjskih Poljakov. Jako originalno sredstvo so izumili pruski hakatisti, da zatrejo bojkot poljskih otrok. „Posener Tagblatt" poroča, da so profesorji na gimnaziji v Nakelu izključili tri poljske gimnazijce, ker so njihovi očetje branili šolski bojkot. „Dziennik Poznanjski"' javlja, da nameravajo šolske oblastnije izključiti vse tiste učence, katerih mlaji bratje in sestre se udeležujejo šolskega bojkota. Na podlagi tega odloka so izključili nekega poljskega gimnazijca iz gimnazije v Deutsch-Evlan v zahodni Prusiji. _ da bi stopil iz sedla, krepko na vrata jako pohlevnega stanovanja. Ženska srednjih let, katere zunanjost ni bila nič bolj vabljiva od hiše, se je prikazala, prestrašena zopet zaprla vrata in vprašala zdaj le skozi špranjo, kaj da želi. Ni še čisto končal svoje prošnje, že ga je brž prekinila :. ..Ne sprejmem rada v tako nevarnih časih tujca pod streho. Sem sama stara žanska, to se pravi, nikogar ni v hiši razun starega gospodarja, kar je eno in isto, a pol ure dalje najdete hišo. kjer vas sprejmejo, 'in še zastonj. To bo boljše, kakor rečeno, Harvija ni doma — dal Bog, da bi se izpa-metoval in pustil potepanje I Cisto na dobrem je zdaj tukaj — in naj bi pustil svoje nemirno življenje in začel kaj pametnega, kakor drugi v njegovih letih in z njegovim posestvom. A Harvi hoče imeti svojo glavo in umreti navsezadnje vendar-le vagabund !" Že v začetku njenega govora se je tujec obrnil, da bi ubogal njen svet, ko je nekaj v njenih besedah vzbudilo njegovo pozornost. „To je torej Harvijevo stanovanje?" je vprašal. rNo, to se komaj more reči", je odgovorila, „ker ga ni nikoli, a U pa le redkokdaj, tako da ga komaj spoznam zopet, kadar se mu zdi vredno, da se pokaže svojemu staremu Iz Bolgarske. Med zakoni, ki jih je v zadnjem času sklenilo sobranje, je zanimiv zlasti oni o r e-formi ljudskega šolstva, ker izkuša z njim vlada zajeziti med ljudskimi učitelji prevladajoči socijalizem, ki pomenja danes že veliko nevarnost za bodočnost Bolgarije. Poglavita določba tega zakona je, da imajo v bodoče občinske uprave same pravico, imenovati, oziroma odstavljati učitelje. Občine so bile namreč vedno najhujše nasprotnice socialističnih učiteljev in izročena jim bo torej z novim zakonom usoda socialističnih elementov na milost in nemilost. Drobne politične vesti. Bolgarski knez — imejitelj avstro -ogrskega polka. Kakor poročajo iz Šopronja, bo imejiteljem bolgarskega polka številka 11. knez Windiscbgr:itz (kateri polk bo baje premeščen v Gorico), imenovan bolgarski knez Ferdinand. Avstrija in Italija. — Rimska „Stampa" poroča, da je angležki kralj posredoval, da se zboljšajo odnošaji med Avstrijo in Italijo. Svrha te intervencije je, da se na mirovni konferenci v Haagu izolira Nemčija. Dnevne vesti. Zopet c. kr. uradi! V 47. številki tukajšnjega uradnega lista, ki je glasilo vseh primorskih oblaste v, je zopet razpisana oddaja neke tobakarne. In tudi v tem slučaju se je zopet prezrlo slovenski jezik. Istotako je v omenjeni številki razpisana oddaja neke tobakarne v Gorici in tudi v tem razpisu ni sledi slovenskemu jeziku ! Pod obema razglasoma je podpisan : Ces. kraljevi finančni inšpektorat. Tržaški in goriški c. kr. uradi si podajejo, kakor se vidi, roke tam, kjer se prezira jezik večine primorskega prebivalstva ! Koliko časa še bo vladalo to nedostojno preziranje našega slovenskega jezika? Mo-remo-li mi primorski Slovenci dopuščati še nadalje, da nas bagateliziraj o oni uradi, ki jih mi vzdržujemo in ki so postavljeni zato, da služijo državljanom in ne zato, — da brijejo norce z nami in našim jezikom? Tudi ni lepo, da omenjeni uradni Ust objavlja vse uradne vesti (na prvem mestu) izključno v laškem jeziku! Le —- kadar gospoda potrebujejo kaj velevažnega od nas, ali ako nam hočejo naznaniti kak izjemni zakon — le tedaj se spominjajo tudi na večino prebivalstva v deželi in le tedaj je čitati v uradnem glasilu kak — tudi slovenski apel! Tako ne poj de dalje! Ali smo tudi mi avstrijski državljani in enakopravni z drugimi narodnostmi, ali pa smo le privesek države in drugih narodnosti ? ! Ako je prvo ; zahtevamo popolno enakopravnost, ne samo, ko nam je dajati — ampak tudi, ko se gre zato, da se delijo pravice ! Časi, ko smo mi primorski Slovenci delali le štafažo državnim in deželnim obla-stvom, so minuli. Mi nismo več otroci. Ti časi so bili in so trajali — žal — preveč časa; sedaj pa mora to bagateliziranje izgi-noti! Mora ! !! očetu in meni. Pa meni je vseeno, .ali pride ali ne pride lu S temi besedami je zaloputnila vrata in jezdec je bil popolnoma zadovoljen, da si poišče drugo kočo, kjer najde gostoljubne j ši sprejem in večjo varnost. Hiša, ki se ji je bližal zdaj, je bila dolgo in nizko kamenito poslopje s stranskima kriloma. Prijazni leseni stebri, čedni plotovi in gospodarska poslopja so podeljevala dvorcu imenitnejše lice, nego so ga imeli drugi v tem kraju. Popotnik je potegnil konja za zid, kjer je bil nekoliko bolje obvarovan viharja in dežja, vzel v roko svojo bisago in potrkal glasno na vrata. Brž se je prikazal star zamorec, kateremu se je zdelo očitno odveč, da bi v takem slučaju vprašal svojo gospodo za dovoljenje, kajti takoj je tujca, premotrivši ga z enim samim ostrim pogledom, pustil v hišo in ga peljal v prijazno sobo, kjer je gorel svetel ogenj in razširjal prijetno gorkoto. Tujec je oddal slugi svojo bisago, pozdravil starega gospoda, ki se je vzdignil pri njegovem vstopu, se priklonil trem, pri ročnem delu sedečim damam, ponovil svojo prošnjo za prenočišče in začel nato odlagati plašč in dolgi šal, ki mu je ovijal glavo in vrat. (Pride še). Stran II »EDINOSTc štev. t>u. V Trstu, dne L. marca 1907 Stadion. Svoto sem oddal pcstarnemu urad-; sprejem igralcev in vzlasti komponista, ex-niku, ki me je prijazno postregel v j Slovaka Lehdrja na primijeti je poslednjega slovenskem jeziku. Rabil pa sem znamko, j tako pretresel da si včeraj niti dirigirati ni Sel sem torej na nasprotno stran, kjer sem upal. Toda bil je mir, policijski aparat pa je tam službujočo gobpico, uljudno zaprosil jedno! strogo, strogo pazil, znamko za HO vinarjev. V odgovor mi je bilo Umrl je dne 27. t. m. v Motovunu neko neumljivo mrmranje, a na to je gospica zaklicala v ozadje : „Miljenič, la renji «jua \u In prišel je neki poštni sluga ali pismonoša, ki mu je gospica zapovedala nevoljno: „L a ^__^__________J___I H p a r 1 i con sto s i o r, c o s c h e 1" vol!" \ pokojnikovem je mladi Otokar preživel svoja bivši župan nakelski, ud okr. šol. sveta, član komisije za pogozdovanje Krasa, gospod Aleksander Mahorčič. Pokojnik je bil brat matere gospoda dr. Otokarja Rybara. Na domovanju Jaz sem ponovil svoje vprašanje v slovenskem jeziku, toda tudi sluga me ni umel, ker me je debelo gledal in me vprašal : „^to očete, Što je to znamka?" Bil je najbrž Dalmatinec. Nisem vedel, naj se-li jezim ali mlada leta. Spoštovani rodbini pokojnikovi in vsem sorodnikom naše najiskreneje sožalje. Gibanje med tržaSkimi železničarji. Pišejo nam : Včeraj ob 10. uri dopoludne je nadzor-smejem : ponovil sem torej še enkrat svojo j ^j^vo južne železnice obvestilo odbor orga-prošnjo v laškem jeziku. Gospica mi je dala branih železničarjev, da želijo popoludne nato zahtevano znamko in mi rekla poro-;^ 3§ urj generalni nadzornik avstrijskih že-g 1 j i v o. da naj bi bil t a k o j 1 a š k o z a- leznic paScber. dva odposlanca tukajšnjega h te val! Kri mi je stopila v glavo in tresoč se jeze zalučal sem jej glasno v obraz, namestništva in neki drugi gospodje natančnih us'menih obvestil n stanju vseh kategorij že- đa so uie okolu stoječi začudeno gledali, da; levičarjev. Nekoliko pred določenim časom je zadosti slabo, da na c. kr. uradin ne; se je omenjenim gospodom predstavil umejejo slovenskega jezika, ki je vendar ob-, zaželjeni odbor (okolu 40 oseb). Skoraj vsak ''flBO,ni fin tianf' tr4»sir« posaraični je prišei do besede ter razložil čevalni jezik črez 60 tisoč prebivalcev tržaške občine, torej deželni jezik, ki bi ga morala poznati tudi ona gospica, ako noče prihajati v neprilike in zadrege, katerih posledice bi zamogle postati neprijetne za njo. Niti besedice ni zinila ; hotel sem reči še kaj, toda radi zadaj stoječih strank sem obmolknil in ogorčeno odšel. Prostoslav R.—k. Resen memento. V odgovor „Hrvatstvu" glede sedanjega gibanja za glagolico piše zadarska „Narodni list", ki ga urejuje bivši državni poslanec in duhovnik Biankini, med drugim tudi tako-le : Čita se v evangelju, da je Jezus odre-šenik nekoč z bičem izgnal farizeje svoje dobe iz jeruzalemskega tempelj a. Tako bi trebalo dandanes z bičem izgnati preko mej naše domovine tiste pisce farizeje zagrebškega „Hrvatstva" (ki opravičuje zadnji odlok o glagolici), v resnici malo krščanske in malo rodoljubne! Naj vedo in naj si zapomnijo oni njihovi navdihovalci, da smo dosedaj imeli eno R i c m a n j e, a v bodoče, ako bi se v nas uvel v veljavo oni odlok — nepravičen, žaljiv in neizvedljiv — bi imeli kolikor / u p n i j, toliko R i c m a n j. Ne dal Bog, da pride do tega! Odmev predsinočnje demonstracije. Prejeli smo : V včerajšnji številki „Indipen-denta" informuje neki Slovan italijansko javnost o značaju demonstracije v „Filodram-matico". To umejemo ; ali ne umejemo njegove „me a culpa" radi tega, ker so demonstranti zapeli „Hej Slovani„Indipendente" pa nazivlja v svojem komentarju nas mestne Slovane „colonia slava" in simpatizira kolikor toliko z užaljenim ponosom te „colonie", ker gre slučajno za — italijansko kraljico in nje rodbino ! A če bi ne bilo tako ? Naša demonstracija bi bila bržkone označena kakor div-jaštvo ! S svoje strani mislimo, da ne treba več nastopati proti tej opereti v tem mestu, kjer je slavna policija tako — odločna. Hranimo sile in denar za bolje namene! Policijo je obvestil ob 6. uri 40 minut iz redakcije „Piccola" neki Srb. Društvom v „Narodnem domu" in „Dalmatinskemu skupu" priporočamo tega g. Tkalcicha, ki je predsi-nočnjim kričal v ..Filodrammatico" demonstrantom : „Fora le cavre, i ščavi !" — dočim je ni slovanske zabave, katere ne bi ta gospodič počeščal svojim obiskom. Lustige Wittwe. Sinočna predstava te operete v „Teatro Filodrammatico" je bila slabo obiskana. Od sedežev je bilo zasedeno le prvih osem vrst. Istotako je bilo malo ste-ječih v parterju. Lože in galerije na pol prazne. Skladatelja Lehar-ja, ki je imel tudi danes dirigirati, je zastopal vojaški kapelnik T e p 1 y. Pred začetkom predstave je stopil na proscenij ravnatelj družbe ter izjavil v nemškem jeziku v imenu libretista in skladatelja da namen te operete ni da bi se žalilo kakršno bodi osebo ali narodnost. Skladatelja g. Lehar-ja da je včerajšnja demonstracija tako užalila, da ni v stanu voditi orkester, ter da je kapelnik T e p 1 y bil tako ljubezni i v. da je prevzel vodstvo. Tem besedam je sledil šibek aplavz. Dvignil se je zastor, a slik črnogorskega kneza in kneginje ni bilo videti, kakor predvčerajšnjem. Na to se je opereta vršila gladko — brez demonstracij. Sicer bi pa bilo težko uprizarjati demonstracije, kajti redarjev je bilo v gledališču toliko, da so bili skoraj v večini. težnje svojih kolegov. Posebno sta točno opisala tukajšnje pomanjkljivo vodstvo so-druga uradnik Ziliotto in poduradnik A. Bunc. Vsa seja je bila le manever da bi gospodje s strahom u plivali na uslužbence, ki naj bi umaknili svoje opravičene zahteve ter prenehali s pasivno rezistenco. Ker ni vzlic dolgotrajnim pogajanjem to vspelo, so gospodje prosili, naj uslužbenci izvolijo ožji odbor ki naj se v petek zopet predstavi ter nadaljuje pogajanja. Na sinoč-nem shodu je bil torej izvoljen ožji odbor 7 odposlancev. Z sleti bi bilo, da isti konečno prinesejo mir, to je, opravičeni taktični zbolj-šek ne pa — večne obljube. Skupno z južnimi železničarji imajo sedaj vsak večer ob 8. uri v „Delavskem domu" svoje sbode tudi železničarji državne železnice* Tudi vodstvo državne železnice je izrazilo željo, naj železničarji izvolijo za danes, poleg deputacije, ki je odšla na Dunaj, še dva odposlanca, s katerimi se bo pogajalo. Na si-nočnem shodu sta bila torej izvoljena dva odposlanca, ki se danes ob i*, uri dopoludne s sodrugom S, Pagnini-jem, tajnikom socijalne organizacije predstavita ravnateljstvu. Bržkone zopet manever, kakor včeraj pri južni železnici. Pasivni odpor državnih in južnih železničarjev. Za včerajšnjo številko prekasno smo prejeli nastopni dopis : V kolikor nam je do sedaj znano iz Trsta razširil se je ta odpor tudj na postaje Nabrežina, Gorica, Sv. Peter, Zidani most, Pragrsko, Maribor, Gradec in Jesenice, ter postaja čimdalje občutneji. Dočim je poskrbljeno, da osebni promet ne trpi, je brzovozni in tovorni promet padel za 60—70°/0 pod navadno delo. Število pravilno prihajajočih in odhajajočih tovornih vlakov se je znižalo na polovico, a še ti so skoraj prazni in prihajajo in odhajajo z do dveurnimi zamudami. Od 26. t. m. dalje je ustavljeno vs^ko sprejemanje blaga, določenega za tržaška kolodvora, izvzemši živino, premog, pivo itd., dočim se blago v Trstu normalno vsprejema v prevažanje. — Da bi se to gibanje železničarjev, ki občutno moti ves trgovinski promet, čim hitreje pomirilo, se je železniško ministerstvo že 26. t. m. izjavilo pripravljenim za pogajanje z uslužbenci in je pozvalo g. Kopača, naj pride na Dunaj z drugimi delegati državnih železničarjev. Odpeljali so se sinoči in se danes že začno pogajanja med železniškim ministerstvom in državnimi železničarji, dočim se glavno ravnateljstvo južne železnice do sedaj še ni ganilo: nadejajo se pa južni železničarji, da jim ravnatelj tukajšnjega obratnega nadzorstva južne železnice, g. Bohm, ki se danes vrne z Dunaja, prinese novih koncesij. Položaj na tržaških kolodvorih je bil sinoči tak, da bo v najkrajšem času ustavljen vsak promet, ako se spor čim prej ne poravna. Štrajk v svobodni luki. Že nekaj dni so štrajkali ogljarji, oziroma težaki, ki delajo pri nakrcavanju oziroma izkrcavanju premoga. Ker so si hoteli delodajalci pomagati s tem, da so za včeraj naročili nekaj ogljarjev iz Benetk in od drugod, kateri ogljarji so včeraj popoludne res prišli na delo, so V3i ostali delavci v svobodni luki takoj popustili delo. „Lavoratore" obljublja v včerajšnji številki, da priobči jutri dopis slovenskega so-druga v odgovor našemu listu. Mislili smo ravno napisati članek o nesocijalističnem, o Kasno v noč smo prejeli sledeče pismo : j nedemokratičnem in o nedoslednem postopanju Druga vprizoritev operete „die Lustige tržaških socijalistov oziroma njih organa v \Vitwea je bila povsem mirna, saj je prašanju tržaške volilne reforme. Ozirom na aviziran dopis „Lavoratora" proti našemu listu pa hočemo počakati, da primerno odgo bila _ )>ilo tudi redarjev in detektivov dovolj, ki so pazili, kedaj pričnejo ti „plačani nemirneži", kakor se jih je imenovalo. Čakali so zastonj, j vorimo. Materijala in argumentov nam pač Uprizorjena manifestacija je dovolj iasno do- ne bo manjkalo. kazala, da se slovanski živelj v Trstu ne da 1 Nesreča na železnici ? Poročajo nam, žaliti v svojih najsvetejših narodnih čustvih.1 mažek in strojevodja Lebeda. Čudna najdba krasne podzemeljske jame. Nedolgo temu se je podal trgovec g. Paškulin v Nabrežini v bližnjo okolico na >v. Prišedši na grič, ki leži nad Nabrežino, 0 opazil naenkrat močen dim, ki se je vsako likokrat pokadil v njegovi blizini izpod -sega. Pričel je kopati sneg — a posebne sledi -i mogel najti. Podal se je na to v vas in povedal o idnem slučaju. Na lice mesta se je podala družba, in ker dim ni nehal, so pričeli vjpati. A niso kopali dolgo, ko se je odprla od skalo velika odprtina in iz nje vhod v ko podzemeljsko jamo. A prišedšim po vrvi 1 jamo, odprl se je obiskovalcem čaroben ogled na krasno kapniško jamo. Hodili so uro v jami a vendar jim.ni bilo mogoče -yga pregledati, ker niso imeli v to potrebnih ■iprav. Ker leži jama na občinskem svetu, je alo županstvo v Nabrežini jamo takoj zapreti i je obvestilo o tem ter se obrnilo do ržažke podružnice Slov. plan. društva, da •Uio preišče. Kakor čujemo, poda se odbor tržaške j -.ru ž niče Slov. plan. društva v nedeljo dne i vsemi pripravami v Nabrežino,! »išče. V jami je baje tudi voda, 10. marca z da jamo preišče kar bi bilo velikega pomena za Nabrežino. Nadaljno obvestimo. d. Dober gost j e Edvard Bravin, doma v Vidmu, ki je prišel predvčerajšnjem lačen in žejen iz Trsta. Šel je v gostilno, kjer si je dal dobro postreči. A ko je bilo treba plačati, izjavil je, da ne more, vsled česar ga je dal gostilničar aretovati. Na policiji pa se je le našlo pri njem nekaj italijanskega drobiža. Za odhod napisal je policajem „šek za 100.000 šterlingov", glaseč se na njegovo, v finančnih krogih — kot je poudarjal — dobro ■ znano ime! d. Aleksandrinke. Pod tem naslovom smo že enkrat poročali o akciji, ki se je začela v prid našim izseljenkam v Egiptu. Da I proučita razmere na licu mesta, podala sta j se v Aleksandrijo g. Andrej Gabršček in g. Rudolf Konjedic. Od nekdaj že trpi goriška i dežela vsled pomanjkanja organizacije Slo- j vencev v Egiptu in vsled pomanjkljive evi-dence nad našimi dekleti v tujini. Aleksandrija i je do danes rak-rana naše dežele v moralnem, gospodarskem in narodnem oziru. Stvar je; tedaj občenarodnega pomena in vsa hvala gre; možem, ki so se zavzeli za rešitev te važne ! naloge. V takih stvareh ne bi smeli poznati strankarstva in zato treba odločno obsojati tozadevne napade na omenjena gospoda v nekaterih goriških časopisih. Deželni zbor goriški. Gorica, 27. febrvarija. x IV. seja. Na dnevnem redu je bilo 18 točk; seja se je pričela ob 5l/a. uri; navzoči so bih vsi poslanci; v dvorani malo poslušalcev. Posl, dr. T r e o je stavil dva predloga, katera bo utemeljeval t prihodnji seji. Prvi predlog se tiče zboljšanja kraških pašnikov, drugi naprave regularnega načrta za cestno omrežje v deželi. Zakonska načrta o pobiranju deželne davščine na povžitek piva v deželi in o uvr-ščenju ceste v davčni občini Starancan. ki vodi od zadnjih hiš sela „Grillo" do mosta „Mararat", med skladovne, sta bila vsprejeta j enoglasno v prvem in zadnjem čitanju. Zakonski načrt o spremembi nekaterih točk cestnega zakona z dne 21. maja 1894 se je odstopil pravnemu odseku ; načrt zakona o uvrščenju ceste Volčjedraga-Ozeljan-Vogrsko-Šempas je bil vsprejet enoglasno, j glede svote za njeno zidanje se je pa izročil nalog tehničnemu odseku. Prošnja tržaškega odseka za ceste ob obrežju od Trsta do Tržiča se je odstopila tehnično-ekonomičnemu odseku. Predlog glede vsprejetja polovice nori-šničnih stroškov za umobolnega Andreja, Gabrijelčiča iz Solkana na deželne stroške, je bil vsprejet izredno. Prošnjo učiteljev in učiteljskih udov za j povišanje pokojnin in za podelitev podpor j so odstopili šolskemu odseku. Prošnja za prispevek za ureditev hudournika Renč se je odstopila finančnemu, ona za osušitev močvirja v Ogleju, Tercu in Cer-vinjanu pa tehnično-ekonomičnemu odseku, kakor tudi zadruge rCircondara Male-lonetu za osuševalna dela. Z vsemi udobnostmi opremljena stanovanja ter — pisarniške prostore d^je v najem s 24. avgustom »Tržaška posojilnica in hranil niča c. Pojasnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca-serma št. 2 od 9.—12. ter od o.—5. izvzemši nedelj in praznikov. Patentirane lestvice Jnst solidne, lahke, neobhodne potrebne za vsako obitelj, prodajalnico, pisarno itd. itd. Peči Sinidor uporabne za ognjiŠ6a na plin. Kuhanje perfektno nenadkriljivo. Izključno v zalogi biciklov ELiccardo Sanzin, Vrst via Cassa di Risparmio štev. 6. €dino slovansko zastopstvo za Trst in okolico vzajemno zavarovalne banke Slaviit" v TBSTU, ulioa della Caaerma 14 l). točkah in poslanec Ber-buč o eni, namreč o cesti iz Volčjedraire v £lempas. Na to je prečital posl. S t r e k e 1 j svojo interpelacijo na železniškega ministra glede neredov na goriškem državnem kolodvoru, zahtevaje energično, da se enkrat napravi red in da se nastavlja osebje, ki je zmožno deželnih jezikov. Poslanec Grča je stavil kar štiri vprašanja in sicer prvo na poljedelsko ministerstvo glede ceste iz državnih gozdov na Trnovem po < 'avnu v Sempas. Drugo na deželnega glavarja glede vpeljave občne in tajne volitve v deželni zbor, na katero je glavar takoj odgovoril, da vlada nasprotuje temu in bi se tak zakon ne potrdil. Tretjo na vlado glede pravočasnega izplačan j a že dovoljenih brezobrestnih posojil vinogradnikom. Četrto na železniško ministerstvo glede slabe dovozne ceste na kolodvor v Rihenbergu. Okrajni glavar grof Attems je opomnil, da vse interpelacije vroči na naslovljena mesta. Deželni glavar je priporočal odsekom, naj požurijo svoje delovanje. Konec seje ob 7. in pol uri. Vesti iz Kranjske. Iz Ljubljane smo prejeli: Ponovno ste pisali v „Edinosti" o nepristojnostih v narodnem oziroma jezikovnem pogledu na tržaškem zastopstvu Majdičevega mlina v Kranju. Mi pa konstatujemo, da ima neka znana narodna tvrdka v Celju zastopnika v Ljubljani — kjer se mora, kakor v osrčju naroda slovenskega, stavljati v tem pogledu veliko strožje zahteve, nego v Trstu — zagriženega nemškutarja. ki je sicer rodom Ljubljančan, ali Madjar po pokoljenju. Će je preziranje slovenskega jezika na zastopstvu slovenske tvrdke v Trstu hud narodni greh, je pa kaj tacega v prestolnici Slovenije naravnost naroden zločin. Neodpustno je, da so na dotič-nem zastopstvu v Ljubljani vse reklamne table samo nemške. Take table naj bi služile v orijentacijo za občinstvo, ne pa da pačijo narodni značaj našega mesta. Dotična celjska tvrdka je opozorjena. Če bo potreba, bomo govorili jasneje. Shod zaupnikov „Slovenske ljudske stranke". V Ljubljani se je vršil včeraj zaupni shod „Slovenske ljudske stranke", O shodu prejeli smo od našega dopisnika naslednje poročilo: Shod se je vršil v veliki dvorani hotela „Union" ki pa je bila premajhna za ogromno število udeležnikov. Bilo jih je baje okolo 3000 iz vseh krajev dežele. Predsednikom izvoljen dr. Š u š t e r š i č, ki je nasvetoval, naj shod predvsem izreče cesarju brzojavnim potom zahvalo za potrditev volilne reforme. Predlog je bil z burnim odobravanjem sprejet. Potem je dr. S u š t e r š i č kot načelnik stranke poročal o volilnem oklicu „Slovenske ljudske stranke". Oklic naglaša med drugim, da enakopravnost slovenskega ■aroda še vedno ni uresničena. „Slovenska ljudska stranka" je vseslovenska stranka in kot taka — pravi oklic — se bo borila naj-cdločnejše za našo staro narodno pravdo. Naša država se mora razvijati demokratično. Velike naloge nalaga tudi gospodarski program. Na prvem mestu strankinega programa stoji kmetski program. V razmerju do Ogrske zahteva stranka pošteno pogodbo ali pa ločitev. Z Jugoslovani se hoče boriti za slovanski značaj Jadranskega morja. Tam in na Balkanu je bodočnost južDih Slovanov pod žezlom habsburške dinastije. To so glavne točke oklica. Dr. Krek je poročal o kandidaturah. Za Ljubljano se je sklenilo, da se prepusti imenovanje kandidata posebnemu volilnemu shodu, ki se vrši prihodnjo nedeljo. Vodstvo stranke se je pooblastilo, da v sporazumu z zaupniki proglasi kandidata za volilni okraj Kostanj evica-KrŠko-Mokronog. Za ostale volilne okraje pa je shod skoraj soglasno proglasil naslednje kandidature in sicer: Za ljubljansko okolico dr. Ivan Šušteršič; za .Črnomelj-Metliko-Novomesto dvorni svetnik Š u k 1 j e ; za Kamoik-Brdo dr. Ivan Krek; za Litijo-Radeče Fran Povše; za Vipavo-Postojno-Senožeče-Ilirsko Bistrico dr. Ignacij Žitnik; za Radovljico-Kranjsko goro Josip Pogačnik; za Kranj-Škoijoloko Fran Demšar; za Vrlmiko-Logatec-Idrijo delavec Josip G o- stinčar in končno za Ribnico-Lašče-Žu-žemberg učitelj Fran Jaklič. Ob dveh popoludne se je pričel v hotelu „Union" banket. Polkovnik Vučetić umrl. V Ljubljani je umrl v sredo zvečer polkovnik 27. pešpolka Štefan Vučetić po daljšem bolehanju vsled raka v goltancu. Polkovnik Vučetić, vrl narodnjak, bil je zaradi svojega koncilijantnega značaja v vseh krogih priljubljen in tudi moštvo -J7. polka žaluje po ljudomileni poveljniku. Vučetić je bil rodom Hrvat. Javno predavanje. Društvo „Akademija" priredi v soboto ob osmih zvečer in v nedeljo ob petih popoldne četrto vseučiliško predavanje v Ljubljani. Predaval bo vseuči-liški profesor dr. Anton Heinz iz Zagreba „o oblikah in življenju bakteriji z demonstracijami. Predavanje bo, kakor običajno, v dvorani „Mestnega domau. Nova opereta Viktorja Parme. Vaš rojak okrajni glavar V. Parma je izročil svoje najnovejše operetno delo hrvatskemu gledališču v Zagrebu. Opereti je naslov „Plemenjak". Gospodarstvo. Konverzija državnih dolgov v Bolgariji. Sofijski „Dnevnik" poroča, da je že sklenjeno konverzijsko posojilo. Ministerstvo predloži te dni gotovo rešitev sobranju v v odobrenje. Pogoji, pod katerimi je sklenjeno novo posojilo, drže se tajno in jih prečita j o še le v sobranju. To novo posojilo bo znašalo 270 milijonov levov. Bolgarska vlada je za to posojilo založila prihodke železnic. Razne vesti. Banket na čaat maloruakim dijakom. Kakor poročajo iz Lvova, bo prihodnjo nedeljo banket na čast maloruskih dijakov, ki so bili izpuščeni iz zapora. Banketa se udeleže najugledneje maloruske ličnosti. Na banketu bo govora tudi o ustanovitvi maloruskega vseučilišča in o prihodnjih državno-zborskih volitvah. Zgoreli važni spisi. V debrecinski domobranski vojašnici je nastal požar, pri tem so zgoreli vsi vojni spisi. Vzrok požaru ni znan, a pričela je stroga preiskava. dola pogorela. V Montrealu v Kanadi je v sredo pogorela luteranska šola. Zgoreli so vsi otroci. Iz podrtin so izvlekli 35 ožganih trupel. Kaj je letos stalo snežno vreme mesto Berolin Iz Berolina poročajo, da je tamošnji magistrat objavil, da je čiščenje snega, ki ga je v tej zimi padla ogromna množina, stalo mestno blagajno berolinsko en milijon mark. Plače berolintkih ljudskih učiteljev. Prvotna plača berolinskega učitelja je določena na 1200—1450 mark na leto ter raste do 4450 mark. Papiga — pregnala tatove. Iz Pariza poročajo o jako zanimivem dogodku, kako je papiga odvrnila nesrečo od hiše svojega gospodarja. Neke noči so tatje udrli v hišo bivšega poslanca Girarda. Gospod Girard, ki je bil v postelji in je slišal, da so lopovi udrli v hišo, si ni upal tatove preplašiti s streh iz revolverja, ampak je ves preplašen čakal, kaj da se zgodi. In zgodilo se je nastopno : Naenkrat so lopovi slišali hreščeči glas, ki jim je zakličal: Bon jour, messiers, bon jour! (Dober dan, gospodje, dober dan!) Ko so lopovi to slišali, menih so, da so odkriti ter so pričakovali strel iz revolveija; da se pa izognejo, so pričeli bežati ter niso pustih le že nabranega plena, ampak tudi še svoje lastno orodje, ki so je prinesli seboj. Gospod Girard se je tedaj hrabro izvlekel iz postelje, prižgal svečo ter prinesel papigi, ki je zapodila v beg tatove, velik kos sladorja, kakoršnega ni še v svojem življenju dobila. Štrajk bogoalovcev v Djakovu Iz Djakova poročajo, da je iz tamošnjega semenišča izstopilo deset bogoslovcev prvega in drugega tečaja. Bogoslovci so prosih, da se odgodi izpit, ker da imajo preveč gradiva. Ker ravnateljstvo ni ugodilo tej prošnji, so bogoslovci izstopili iz semenišča, a ostali so v Djakovu. Nade je, da se spor poravna. Eksplozija glavnika na glavi. „Samoborski list" poroča: Šestletna deklica Katica Ljubic v Stupniku se je grela pri topli peči, v laseh je pa imela rudeč glavnik od celuloida. Vsled toplote je glavnik eksplodiral, opekel deklico ter jej pretresel možgane tako, da je bila 36 ur v nezavesti. Poraba kairskega me a je v Parizu vsled visokih cen govejega mesa znatno porasla. Leta 1899. so v Parizu povžili o milijonov kilogramov konjskega mesa, leta 1906. pa 11 milijonov. To je 44.000 zaklanih konj. List „Hlustration" piše, da priporočuje mnogo zdravnikov vživanje konjskega mesa, češ, da je zelo varno proti trakulji. Orkestron popolnoma nepokvarjen, avtomat z 3 valarji po 8 muzikalnih komadov. Vložek 10 vin. Ima na prodaj Hotel Ličen v Rihenberku._221 V l' od Rojanu ..Tri osebe1' išče poltena sloven-kn malo stanovanje z vrtom. I' na ..inseratui oddelek KI i mAio* Malo stanovanje primerno za tri osebe, z vrtom, v bližini mesta, iščem. Pogodba tudi za več let. — Ponudbe po-„Spartnk" na .Jnseratni oddelek Edinosti". 19S7 V Ril 2)1111 Poštena slovenska družina nUjdHU malo stanovanje z vrtom. Ponudbe pod „Tri osebe* na -Inseratni oddelek Edinosti"1. 1817 Malo stanovanje 86 odd*takoj T Ro štev. 257. jflnu, ulica dei moren 247 Gostilna „Ai due Gemelli" trgu v Trstu se je otvorila na novo in ima izvrstna vina vipavska, istrska, furlanska in teran. Kuhinja domača, jedila gorka in mrzla. Postrežba točna. Ima na razpolago tudi sobe za prenočišče v prvem, drugem in tretjem nadstropju. Cene zmerne, i 171 POZOR! Lepi sveži kranjski špeh brez kože od pitanih prašičev kg 70 nvč., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po IO nvč. razpošilja od lO kg naprej ANTON ANŽIČ. mesar Ljubljana. $. Xehiays urar in zlatar TRST, Corso št v. Prodaja ure in dragoceno ; Popravlja z največjo tournostjo in z garancijo. -Cene smerne.--- Kupuje in menja. KHHHK* WW»00©*X5*X Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje \//\%//\\//v. se proda iz proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, posestn. v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano. KX)OOOttUOOOOOOOCX * 4 J M 3 C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi dru-ftva glasom 31. decembra 1904.- Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,0- J Rezervni zakladi dobitkov .... „ 7.4>:> „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... „ }.n 1]" Rezervni zaklad premij za zavarovanja .............-83, loJ.hi Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ......., 295,4.;-;. - Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1S38—1901] „ >4l'._ 1 Društvo Bprejema po jako ugodnih pog v zavatovanja proti požaru, streli, škodi vsled ra. c lom u kakor tudi prevozov po suhem in m sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po rn. vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plač :, življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrok'" Barvaniea, pralnica in čistilnica na suho — (s parnim obratom) ===== za obleko brez razdiranja, blaga, pohištvo, pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST - ulica Farneto štev. II - TRST ALBIN BOEGAN ^ O priliki plesov se izvrši najhitreje. — Pregrinjala se lika po 20 nć. komad ^ Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Vift dellft Stazione Štv. 7. - Telefoao it. 84 7 Filijaike v PULI, GORICI, REK! in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Pošiljanje predmeto?, B ss jemljejo na potovanje jo prevajanje blaga na rse prage.) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. MT Edini trzaiki zavod za = „VACUM-CLEAMER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PilEPEOH — U4T Točna postrežba in nizke cene. v bogati izberi, neprekosijt/e glede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — (naslednik 6. Ma Torre Giacomo jttacerata nlica deli' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. BC Cene, ki so splošno priznane za ugodne. pohištvo in tapetarije FILIJflLKfl BANKE „UNION" v TR5TU se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2*/»% obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime v Napoleonih: v kronah: po 3 */,*/• proti 4 dnevni odpovedi » 36/«°/» >j „ „ • 3V/. n11 5es- mesecev stalno po 3°/# proti 30 dnevni olpovedi >i 3 V ,°/o n® Sest mesecev Htalno » 33'%B/, na eno leto stalno ; oja na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska 2J/4°/0 letnih obrestij, izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnom zvrilviega se vplačila. Iz i lilije za svoje kore&tiste inkaso računov »ia tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna mest.-i monarhije, jim izdaja nakaznice na ti tržišča ter jih ovlaičuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vae prosto kakrih-koli troSkov. Izdaja in kupnje po dnevnem kurzu, prosto vsakoršulh tro>kov, menjične vrednote italijanske banke (Bane* d1 Italla), neapeljske banke (Banca di Napol!) in na sicilijansko banko (Banca di bici 11 a). Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo Javnih kreditnih liatln državne rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vreelarst. Odpira tekoče računo z domaČimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-Ijeaju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proii listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, lhtra-burgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih. Izdaja ln prejema men ice in nakaznice aa katero-koli evropsko ali izven-evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potoni brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na iine, na katero-li tuzemBko ali inozemsko tržišče. Depozitni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verilieiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod naj zmernejši mi pogoji, Filijalka Banke Union — cddslok za blago — preskrbljuje nakup in prodajo blaga ▼ komisiji, dovoljuje predujme na blago, (police o nakrcanju, warrante itd in jamči za plačilo carine. _ f __ft