izhajii vsaki toiek in soboto Ako padt; na til dneva prnznik, (t;iu poproj. IlredniUvo se naliaja v „Naroilni Tiskiirni", ulicii Vcttiiriiii st. (.), kamor ju naslavljati pisma. Nefraukirana p ism si se ne sprejemajo, enakn so ne uvjižiijejo pisma brc/ podpisa. Rukopisi dopisov se ne vračajo. GORICA „Goriea" stane na leto 10 K, za pul Ida h K. za četrt Ida 2Ö0. lpi';j\ ni>t\ o st' naliaia v „N'arodni Tiskarni", ulif-a Vet.urini St. 9. Za crisis' SU plačtije oil čvetcrostopnc petit viste po 11 vin.. za večkratni natis primeren popnst. IVsanirzin* šlcvilkc .-»tancjo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikali. Št. 28. V (ioriei, v torek tine C>. aprila 1901). Leto XI. Naše srednje sole v Gorici. Ko smo zadnjič govorili o ncniški prepotenci, ki se posebno kažc pri pri- morskem šolstvu, smo obljnbili, da sc povrncino k teuiu predmctu. Omejimo sc danes na (ioriško ! V (ioriei, kjer ni ra- zun častnikov, penzijonistov in nemskih profesorjev, ki so radi ncmških zavodov tukaj, nobenega Nemca, na dezeli sploh nobencga, obstojata dva nemska srcdnješolska učna zavoda, c. kr. višja gimnazija in c. kr. visja rcalka. Ustavimo se prs tenidejstvu! Pomislimo, kaj se to pravi.rMi, ki plačujcmo davke, mi, ki pošiljarno svoje sinovc za obrambo av- stroogrske monarhije v vojašnice, mi, mi trpimo, da se na naši rodni zemlji vzgojuje naša deca v tujem jeziku, v tujem duhu. Ali ne samo to, tuji uci- telji, ki niniajo srea za naze otroke, so- dijo o zmožiiostili in o nadarjenosti naše slovenske rnladine. Koliko niladih dečkov je SIo radi tega pod zlo, koliko stroškov so imeli naši kmetje in posest- niki. koliko skrbi, koliko žalosti so pre- trpeli, ko so vidcli, da njih sinovi prina- šajo domov slaba spričevala, a pri tern se oni niso mogli ubraniti občutku, da se njih fantu vendar godi krivica, da ni tako neumen, kakor stoji zapisano na nemškem spričevalu. Vprašamo se samo: ali bi bilo drugod kaj takega mogoče? Kje je še dežela, ki nima v deželnih je- zikih svoje srednje Sole ? Od vseh za- puščena Istra ima svojo gimnazijo v Pa- zinu, probujena in zavedna (ioriška nima pa ničcsar. Kje je temu vzrok, kdo je teinu kriv? Saj jc naše ljudstvo tekom zadnjih 40 let tolikokrat povzdignilo svoj glas za narodne srednje sole v Go- rici. Na ncštevilnih slioJih je zahteval narod, naj sc mu da, kar mu pritiče po božjih in državnih postavah, toda ušesa merodajnih krogov so ostala gluha za njegov glas. Kaj brigajo naše birokratc ljudske želje in potrebe, glavna stvar je, da potcgnejo prvega v mesecu svojo plačo in da niso inkoinodirani. ! Pa poreče kdo, morda niso naši poslanci storili svoje dolžnosti! Ne, ti so storili, kar jc bilo v njih moči. V goriškem dcžclncm zboru je bil sprejet enoglasno prcd leti predlog poslanca Berbuča. naj sc naša srednješolska za- voda utrakvizirata, državna poslanca (iregorčič in !:on sla sc lani stavila v drž. zboru predlog, naj se uvcdcjo na goriski gimnaziji in realki slovenske vsporednice. Kje tiče zavora ? Odgovo- rimo na to! Pryic, naš šolski napredek zavira naša birokracija, kaj ti vsaka nova vloga jo budi iz sladkcga spanja, ki tako dobro de po dobrem kosilu ; dru- gič, našcmu Solskemu napredku stoji na poti nemški minister-agitator (oni mu pravijo rojak). ki s pomocjosüdmarkov- cev povsod vohanemški „Besitzstand". 0 predrznosti in nesramnosti siidmar- kovcev smo že pisali. Zabeležiti nam jc njih najnovejši čin. V št. predmin. nedelje „(irazer Tagblatt-a" je na perfiden način napaden neki slov. gimn. učitelj, češ, da se drzne, dasiravno je na „nemskem"' (tarn je to razprto tiskano) zavodu na- stavljen, udeležcvati sc na (joriškem javnega življenja. (ioriška gimnazija jc torej netnški zavod, na katerem niniajo slov. profe- sorji (windische Professoren, kakor po- udarja Or. Tagbl. na drugem mestu), ni- česar iskati. Človck bi se temu smejal, ko bi ne bila stvar sama resna in ža- lostna. Toda še ena, in sicer glavna ovira je, ki nam na polju našega šolstva ne pusti naprej. Ta ovira so naši ireden- tovci. Ta, v duševneiTi oziru najmanj za pol stoletja zaostali živelj. ne more uincti, da bi v Iaški (!) (ioriei inogla ek- sistovati n. pr. poleg laske. tudi sloven- ska realka. Njim bi se baje s tern go- dila krivica! Pod vplivoin peseice tch Ijudi so, kakor hipnotizirani vsi goriski Lahi, eetudi so drugace mirni ljudje in avstrijskega mišijenja. Neodrešenei pra- vijo, da bi trpel laški značaj (iorice, ako pridejo v (iorico slov. sole. „Laski" zna- eaj bi čisto nie ne trpel, ker bi se usta- novilo istočasno ravno toliko laških Sol, ki bi slovenskih vpliv paralizirale. Ta laški ugovor pa je lc pretveza, kajti splošno je znano (vide Trst). da Lahi noeejo, da bi bile njih sole v državni upravi. To je sicer njihova stvar, samo nam naj nc prihajajo s tako nicevimi razlogi proti pravieni slovenski stvari. Zgodi se lahko, da se tudi mi posta- vimo na stališče, da jc (ioriea „laško" niesto. v katerem ni prostora n. pr. za .irade. ki so tukaj za večino prebival- stva v dežcli. Kje je zapisano, da mora ')iti n. pr. slov. okr. glavyrstvo goriške okolicc v „laškcm" mestu? In 1. d. Iz vsega. kar smo navedli, sledi "isno. da jc naša borba tcžka. pri vsa- K'jm koraku zadevamo na tezkoec in ovire, toda le naj bodo. tc nas nc smejo pla^iti, iti pogumno na delo za dobro stvar. Vprasanjc slovenskih srednjih sol v (ioriei ne sine več izginiti z dnevnega reda! Dopisi. Vojščiva. Tc dm jc bila tukaj volitev novega župana. Izvoljcn jc bil skoraj soglasno sin dosedanjega gosp. župana g. Alojzij Lozej. Vodil je volitev sam c. kr. namestništveni svetnik. go- spod glavar sežanski. Ž njim nas jc po- eastila se svojo navzoenostjo tudi nje- gova visokorodna soproga z mlado go- S|,ieo hecrko. Obcinarji so bili tega obi- ska jako zadovoljni in vescli. Visokorodni gospod svetnik je in je bil naši občini vselej naklonjen. Sel ji je na roko in ji je bil v pomoe ob vsaki priliki in v vsakein oziru. kjer je lc mogel. Dokaz temu je med drug;.m podpora za ilva vodnjaka. ki jo je ob- čina dobila po njegovem posredovanjii ou visoke e. kr. vlade. Hvala mu ! Ko je bilo to zimo veliko pomanj- k;;..jw vodc okclu po občinah i:1 so jo dovažale od vseh strani. imela je Voj- žčica vode za Ijudi dovolj. Tedaj se je prav za prav spoznala in eenila dobrota vodnjakov. Lc glede vode za živino trpi obCina. Xapajalisea „kalovi" so revna in ne drže vodc. Dmenjena vodnjaka sta se delala pod g. županom .Marlinom Aliianie. ve- lcposestnikom spoštovane drtizine, ki je dala obeini vrlega duhovnika. velečasti- tega gospoda Jos. Milanie. On je nadzoroval in vodil to delo tcr se true!i 1 in skrbel. da se je vse rcdno in po načrtu vrsilo. Imel je pri ¦ tern vclikc skrbi. Da ni podvzetnik. domaein, pri zgubi, ki jo jc imel, trpel se večjega udarea, predlagalje. naj se mu z roboto pristopi na pomoe. To so dobri obcinarji tudi radovoljno storili. Hvala mu ! Žc g. M. Milanič je takrat spoznal da bo glede vode za živino pomanjka- njc. kar sc scdaj v resniei občnti. L'pa- ino, da nas visoka e. kr. vlada tudi zdaj nc bo zapustila. Bog živi novega g. zupana in eclo .' spošiovano stareSinstvo ! Z dežele. (I'redniku ..Kmečkega glasa"v album). Kakor javite v zad- njem vašemglasilu,gosp.urcdnik. ne mo- re biti vsevredu pri vas. Alenda jc rozi- nant odncscl vaš duh nad zvczde. in lc mumija je še na zcmlji. Sami sebe se ne znate zagovarjati. kako bodete pa še le kmečko stranko? Še minuli mesee ste rekli ..siorici-: „Dober tek na takem možir. zdaj pa sikate ves strup na njo. To je listu „(iorica11 pohvala. da se je zavzela za kmeta. Vidite. jaz ne lažem ne v besedi ne v pisavi. Zato ne tajim. da sem pi- val v „Delavski list", a pisal sem le o promoeiji krav in o šviearskih bikih. Ce se med te slednje prištevate, potem jc prav. drugaee pa ni bilo erke o vas. Saj me razumete ? Da „Soea- ni hotcla sprejeti mojih dopisov. ve že ona zakaj. in vi tudi. Jaz ji nc zamerim. marvee le vam. ki se tako strašno in netaktno repeneite proti kritiki vaše osebe. Saj so še dru- gaee politične mecene. katerim ne se- gate do gležnjev. pa so vseeno možje. Ce pa vi' ne morete tega prenesti. vse kadilo vas ne stori moža. Hnako el je v I:gipt in na (irško in „po par tednih" kakor pravi nekod M. (Slovan \TII. (1909) str. 94) jc žc napisal to cuda znamenito zbirko. Anti se mu ni inudilo ž njo ravno za Božiče ? Naj bi si bil dal nekaj vee časa, potolažil naj bi svoj fanatizem proti duhovJeini in naj bi enkrat odprl tiste oči, s katcrimi je gledal „Baiade" in jaz siavim glavo, da bi bile „pi- ramide" se vedno v Hgiptu. Našrevati vse brezokusnosti bi bilo odvee. Preeej dober uzorce za sedanjo Aškerčevo .joezijo pa jc „Neznani bog" t^i,- 1 17\ V~ i\..„ ,,^.i.,:..i,.,.. /.,1- Jm jc pa Askerea posteno splacel Oton Zupaneič s satirieno pesmijo „Ahmed in Omer (Xasi Zapiski Vl. st. 1.) Aškere se v omenjeni pesmi usti. da je njegov vodnjak poezija cudovito glo- bok. drtigih poetov (n. pr. Omerjev) pa plitev. „Moj vodnjak pa ti je sila globok, rekcl skoro bi, da je brez dna! Ürpain vrelec, dan na dan pa črpain, ne izčrpam |ia! Tako je, da!" Meni se zdi. cia ga je ze davno izerpal: in da se mu je zdelo potrebno to povdarjati, to jc za mojo trditcv naj- boljši dokaz. Da ima Aškerc danasnji se ne- kaj veljave. to jc zasluga njegove svo- bodomiscluosti. ne njegove umctnosti. Žalibog sc sodi tako. Ker jc svobodo- misele, ergo je tudi pesnik, umetnik. Da ga „Svobodna Misel" (III. st. 3) imenuje „nas najodliencjsi pesnik" to sc mi ne zdi čudno, a da „Slovan", ki hoee biti umetniski list", Askereu tako kadi pod nos, to je že umetniško maliko- _.__. ._ ei_____" :____!______< -____I..-1 dveh stevilkah (mare, april) oecno o „Pi ra mid ah" iz peresa nekega -o-. Seveda ta „o" hvali Askerea na vse pretege in se spusti do stavka: ..Asker- čeve knjige so kulturni dogodki v Slo- veneih". Meni in tudi se veeini treznih Ijudi gotovo ne. Askcre kot pesnik „Balad" nam je kulturnega pomena. „piramide" nas pustijo hladiic in kul- tura nasa ni pridobila ž njimi niti za vinar. Y aprilovi st. ..Slovana" se je oglasil se neki M. Ta je pa hud refor- mator na kritienem polju. Kadi seveda Askereu tndi: nc lc pod nos ampak še ecz. Ali dobi kaj zato, bogsivedi! Potem pa pravi: „Naši uecni kritiki naj bi najprej sczuli svoje doktorske in pro- fesorskc opanke in sc potem sele pri- bližali gorceemu grmu" (t. j. Askereu seveda!) Da bi te spak! To mi pa im- ponira! i>c doktor Tominseka bo ta M. ugnal v kozji rog, ki je velik kritik pred (iospodom. Tedaj kritika se od- pravi, Askere zavzame prvo mesto na slovenskcm Parnasu in „Slovan" bo «;n^.,« ^.^.,.,:m,^.. ™i...,:i- i.-i.......- a- „Ako jaz se tako neumno in nc- slano govorim ali pišem, mi vse- eno vse verujejo in aplau dirajo. Vain pa ne. če najholj učeni problem izvajate". Vidite. to je zlo- raba zaupanja in kmečke nevednosti, to je t'arbarija in demagogstvo! In zato se zahvaljujem urednistvu „Gorice", da do- voljiije prostor v obrambo kmeta. Radi tega bom moral Je nadalje kritikovati vašo osebo v interesu kmečke stranke v kolikor se bo na to nanašalo. Name pa npite li ne. meni je vse nič. ker nisem politik, mar- več le inspiriran od drugih in nikak voditelj nobene stranke. da*bi komu skodil! Na svidenje! Kmet. popolna svoboda prometu na tob dveh eestah". Avstrija čaka na razpust srbskih čet. „Berliner Tagblatt" je poizvedel. da čaka naša vojna uprava na razpust srbskih čet in da bo sele po ra/pusm teh eet odslovila reserviste, nahajajoče se v Bosni." Turiki parlament in aneksija Bosne in Hercegovine. \'čeraj je turski parlament v tajni seji s 136 glasovi proti 40 glasovom odobril avstro-ogrsko-turški dogovor glede aneksije Bosne in Hercegovine. Seja je bila jako burna. Polilični pregled. Državni zbor. Kakor se poroča z Dunaja. bode poslanska zbornica sklicana na dan 27. aprila. V tern zasedanju predloži vlada parlamentu tudi predlogo o davku na spirit. Avstrija in Črcagora. Zastopniki velevlasti na Cetinju si prizadevajopregovoriti crnogorsko vlado. da se tudi ona pridruži izjavi Srbije glede aneksije Bosne in Hercegovine. t. j. da tudi ona aneksijo prizna. V tern pogledu se vrše te dni med Avstrijo in Črnogoro poagjanja. Črnagora zahteva baje.. da bi se moral odpraviti ij 29. be- rolinske pogodbe in -Acer popolnoma prav tako. kakor se je odpravil § 25. tičoč se Bosne in Heicegovine. Avstrija pa je baje za to. da se določbe $ 29. spremene. nikakor pa ne popolnoma odpravijo. L 29. berolinske pogodbe se glasi: „Bar in njegovo primorje anektira Črnagora pod temile pogoji: Okraji, ki ležče od tega ozemlja, obsegajočega tudi Dulcinjo. tje do Bojane. se od (gori) do ločenemeje naprej vrnejo T.určiji. Ob- čina Spič. do severne meje teritorija, označenega v natančnem opisu mejne črte, se priklopi Dalmaciji. Črnagora bo uživala na Bojani popolno svobodno plovstvo. Ob tej reki se ne bo smelo graditi utrdb, razun takih, ki bi utegnile biti potrebne za krajevno brambo Ska- dra. a tudi take le v največji daljavi 6 kilometrov od mesta. Črnagora ne sme imeti vojne mornarice niti vojne (mor- nariške) zastave. Pristanišče Bar in vse crnogorsko vodovje bo za vojne ladje vseh držav zaprto. Med jezerom (ska- darskim) in med (morsko) obaljo naha- jajoče se utrdbe se morajo porušiti in se na tern ozemlju ne sme graditi no- vih trdnjav. Pristaniško in zdravstveno policijo (karantene) bo v Baru in ob črnogorski obaü izvrševala Avstroogrska z lahkimi stražnimi ladjami. Črnagora sprejme pomorske zakone, veljavne v Dalmaciji. Na drugi strani se pa Avstro- ogrska zaveže. da bo ščitila crnogorsko trgovinsko zastavo po svojih konzulatih. Črnagora se mora z Avstroogrsko spo- razumeti glede pravice, da napravi in vzdržuje preko novega črnogorskega ozemlja cesto in železnico. Zajamči se Darovi. Za ..Solski Dom" so plačali predsedntftvu: M. C. voščeč učnini zavodoni ..b. Doma" naj- boljse uspehe 100 K: Ivan Berbuč. de- želni poslanec, namesto vstopnine k glasbenemu večeru 3. aprila 10 K. Nasemu upravništvu je došlo : SI. K. K. 3*40 K. nekdo skonto 5 K, Anton Fon v üorici. ker se ni mogel tideležiti veselice v „Trgovskem doniu" 2 K. Sraia hvala! razvidi iz nekaj basni v marcovi štev. n. pr. „Hrast in prase" ali „Garibaldi in psiček itd. vsi umotvori dičnega poeta-generala Aškerca. Morda se kot ocenjevatelj sme oglasiti tupatam kakov gorjačar ali slamorezec, kateremu nebo treba sezuvati doktorskih opankov. Da „zlati vek zdaj muzam kranjskim pride!" Naj se mi oprosti teh parvrstic, ki ne spadajo ravno k današnjemu temu, a enkrat je treba take stvari povedati. Preveč se že razširja brezokusnost in banalnost med našim občinstvom in taki „umotvori" kot so zadnji Ašker- čevi le podpirajo to slabo nagnenje. Jaz mislim, da je za Aškerca čas, da odloži svojo liro. kajti povedati nam niina kakor se vidi nič več. Njegove stvari so sedaj pristno „pesnikovanje" uk'ijub temu da je ravno on odpravil ta izraz in ga nadomestil z be- sedo pesnik, pesnik on ni več, on je le Domače in razne vesfi. Spevoigra „Sneguljčica" v Trgov- skem domu. Pravljica o sneguljčici je ena najiničnejsih. kar jih imajo indo- evropejski narodi. Njena snov se nahaja menda v pravljičju vseh teh narodov, saj obsega dve občečloveški psiholo- gični dejstvi : črtenje mačehe do svoje pasterke in žensko nečimurnost javljajočo se v zavisti in smrtnem sovraštvu do tekmovalke in daje dušek čutu pomi- lovanja trpeče nedolžnosti in želji po izravnajoči pravici, ki naj privede zati- rano nedolžnost do zmage in sijaj nega zadoščenja, napuh pa do ponižanja. in krutost do zaslužene kazni. Kakor je take pravljice vstvarila naivna dusa.na- rodov v detinski dobi njih kulturnega razvoja, tako je zanje tudi najbolj dovzetna otroška naivna duša, čeprav so, seveda v drugem smislu, mikavne tudi za odrastle. Priredilo seje raditega več takih pravljic za vprizoritev na šol- skih, zlasti dekliških zavodih. in slavni pevovodja in glasbenik Abt (-j- 1885) jim je vstvaril kaj primerne, lahko iz- vedljive in razumljive ljubke skladbe. Ženska podružnica družbe sv. C. i. M. je tekom let opetovano vprizorila Sneguljpco, in kakor se gotovo marsik- teri čitatelj še spominja, enkrat tudi „Pepelko" na korist slovenskega šolstva v prejšnji dvorani čitalnice, in to vselej s krasnim vspehom. Topot pa je pevka glavne uloge, naša velezalužna gčna. Kiementina Hrovatina kar sama sprožila misel, prirediti spet enkrat to krasno spevoigro v prid „Šolskemu domu," in z uprav junaško energijo svojo namero tudi izvršila. Se ve da je k temu potre- bovala sodelujočih moči; a kdö bi imel sree, taki prosilki odreči svojo radovo- ljno Ipomoč? In privolil je sodelovati g. pevovodja Michl z poučevanjem, žen- ski zbor pevskega društva z izvajanjem petja; g. A. Hržen, znani virtuoz na klavirju s spremljevanjem ; g. prof. Gvaiz kot timetnik pri sestavljanju živih slik i dr.; in g. Ii Klavžar, naš dolgo- letni mojster glediščne igre z deklamo- vanjem. Da je gčn. prirediteljica imela glede na različne kostume tudi v svoji stroki kot učiteljica kroja riemalo posla, si lahko mislimo. Tako so bile vse uloge v najspretnejših rokah, in vsled tega tudi izvršba imenitna. Da na strani občinstva zlasti prvi večer ni bilo one gnječe v dvorani in onega kipečcga nav- dušenja, kakor pri prvi vprizoritvi Sne- guljke pred trinajstimi leti, je pač mar- sikteri prisotnik z rahlo bolestjo obču- til. A kaj čemo! Časi se spremi- njajo, in mi z njiini. V nedeljo pa je naše ljudstvo napolnilo dvorano. V sodnijsko prakso v (iorici iz Sovodenj. brat mirenskega preč. g. župnika. potem ko je napravil z dobrim vspehom juridiske izpite na dunajski univerzi. Čestitamo! Smrtna kosa, lz Divače nam je prišla včeraj vest, da je tamkaj umrl po kratki bolezni tamosnji župnik preč. g. Jakob S e d m a k. v najlepsi mošTd starosti 41 let. kateri je bil pri svojih župljanih jako priljubljen in spoštovan. Svetila nui srečna luč! Vinska poskusnja na Dunaju. ..(jorisko kmetijsko drus'tvo" ]¦•: dobilo na svojo prosnjo, naj bi se sprejela na dunajsko vinsko razstavo tudi vina, napravljena iz raznih vrst grozdja go- riskih vinogradnikovodgovor. da vodstvo za varstvo avstrijskega vinogradnistva ne more ustreči tej pros'nji. Pač pa je imenovano vodstvo odgovorilo „Kmetij- skemu druStvu". naj bi ono delovalo na to. da bi se vsaj v manjšem številu goriski vinogradniki udcležili državne poskušnje vin na Dunaju in poslali taka vina. ki so napravljena iz samo ene vrste grozdja. Na§e posojilnice. -liranilnica in posojilnica v Št. Petru je imela lansko leto sprejemkov 201.636-76 K. izdatkov 199.558.87 K. prometatorej 401.195-63 K. Hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1908 200.792-69 K. Čistega dobička je imela posojilnica 1. 1908 2.312-60 K. Rezervni zalog znaša koncem 1. 1908 13.150-19 K. Članov šteje posojilnica 444. Ustanov- ljena je bila 1. 1886. Sedanji predsednik posojilnbe je g. Blažica Andrej. Hranilnica in posojilnica v Oseku je imela m. 1. prejemkov 63.549-54 K, izdat- kov 62.171-23 K, prometa torej 125.720-74 K. Hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1908 67.045.80 K. Čistega dobiCka je imela posojilnica v 1. 1908 541-80 K. Rezervni zaklad znaša koncem 1. 1908 1064-74 K. Članov šteje posojilnica 113. Ustanovljenja je bila leta 1905. Se- danji predsednik posojilnice je preč. g. Fr. Franke, vikar. Zaloge straniščnice na mirenski cesti še ni. In vendar jo je po shodih v goriški okolici obljubljal vrtojbenski pre- rok Mrmolja, ko je agitiral za denar za agrarne poslance. Kmetom se je ta ob- ljuba jako dopadla in tu in tarn je re- kel marsikateri kmet: Ja, ja, take reči naj delajo poslanci in mi bomo zme- rom ž njimi", Agrarni poslanci, na ka- tere se je Mermolja sklieeval, so izvo- ljeni uže lep čas. o zalogi stranisenice na mirenski cesti pa ni dosedaj ne duha ne sluha in kinetje morajo Še na- dalje voziti straniščnico od „gaša" po slabi cesti. Kaj tako malo je dati na Mrmoljeve obljube? Kmetje imajo spet en dokaz več, kako znajo „agrarci" far- bati ljudstvo po shodih z lepimi oblju- bami. Da, da, agrarci se strogo drže besedi, ki pravijo, da obljubljati je eno, obljube izpolniti pa drugo. Tako poče- njanje pa ni častno za one, ki se pri- števajo med poštene in neomadeževane ter požrtvovalne kmečke voditelje. To naj si naši kmetje zapomnijo ! Vina na Vipavskem imajo vipav- ski vinogradniki še mnogo v kleteh. Vzlic sramotno nizki ceni ne morejo vi- pavski vinogradniki spraviti vina v de- nar. To zimo je bila na Vipavskem in je še velika revščina. Denarja ni od ni- koder, živila draga, vina pa polne kleti. S čim naj vipavski vinogradnik prehrani sebe in družino ! Žalostno resnico mo- ramo zabilježiti, da lanska obilica vin- skega pridelka je takorekoč v nesrečo vipavskim vinogradnikom. Ali ni za iz- vrstnega vipavea sramotna cena 16 do 24 K hektoliter ? In še po taki ceni se ga ne more spraviti v denar. Iz obup- nosti ga Vipavci sami doma pijejo. In kako se to godi! lz takozvanega hrama v hram hodijo sosedje in tarn ga pijejo sedaj iz enega soc! i sedaj iz drugega. Pijejo ga več kakor po navadi, pijejo ga večkrat toliko, da zdravju škoduje. In večkrat pijejo iz obupnosti, ker ne morejo vina prodati. In kaj bo posle- posledica temu? Ljudstvo se privadi k neizmernemu pitju, katero zdravju goto- z Vipavskega in nekateri vinogradniki so uze obupali nad svojimi vinogradi, češ. kaj born delal in se polil zastonj, ko ne niorein se letosnjega pridelka pro- dati ! Delavce mora plačati, les kupiti, skropiti, žvcplati, kopati. čistiti, zraven je izpostavljcn vedni nevarnosti, toči, ne- vihtam, itd. Ako po trudopolnem dclu kaj pridela, pa Je tega ne more prodati. Res žalostna a resnična slika vipavskega vmogradnika, a tolažimo se, da bo v bo- doce boljSc, da vina dobe vendarle ka- ko pot v svet. Naša vipavska vina so izvrstna in kot taka lahko tekniujejo z vinskimi pridelki raznih dežda in zato si morajo prideliti oni renome, katerega imajo razna druga inozemska vina, katera se ne morejo niti od dalcč meriti z našimi vipavskirai vini. Na to pa naj vsakdo dela. zasebniki občine in dežela. da se tako odpre pot našemu vinu v svet. Nujna prošnja! Aljažcv dotn v Vratih pod Triglavom je res popolnom porušen. Rešiti se da le nekaj oprave. Slovensko planinsko društvo je posta- vilo Aljažev dom kot last slovenskega naroda. ki je bil lahko ponoscn na to najlepšo postojanko slovenske turistike. Promet po naših planinah silno nara- šča, in slovensko zavetišče v Vratih je naravnost potrebno. pa tudi plodonosno, ker je tarn najboljse in najdivnejše sre- dišče za pohod po znamenitih gorskih skupinah (na Triglav, Križka jezera, Ra- zor, Škrlatico itd.) Dolžni smo svojemu narodu in časti naše domovine, da po- stavimo nov Aljažev dom v Vratih. Srce krvavi vsem nad nepričako- vano silno nezgodo. toda naše delo ne sme opešati. Slovensko planinsko dru- štvo prične takoj priprave za novo stavbo; pač se bo dalo porabiti nekaj starega materijala in oprave tudi vodovod je ostal - vendar pa bodo znašcili troški za novi Aljažev dom nad 20.000 K. To je svota, ki jo je inogoče zhrati le po vsestranski podpori. Slovensko planinsko društvo se torej obrača do celotnega našega naroda in nujno pro si, da mu blagovolijo slovenski zavodi in društva ter rodo- ljubno občinstvo pripomoči z nabiranjem prispevkov za postavitev novega Alja- ževega doma. Vsem darovalcem najpri- srčnejša zahvala! ¦¦- Slovensko pla- ninsko drustvo v Ljubljani. (Os- rednji odbor). P r i p o m b a. Podpore naj se bla- govolijo pošiljati na naslov Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Vabilo k veselici, katero pri- redi „SI. kat. izobraževalno društvo v Cerovem dne 12. t. m. ob 5. tiri popo- ludne na dvorišču g. Maksa Prinčič v (ior. Cerovem s sledečim vsporedom: I. Govor. 2. Petje „Ne zveni mi". 3. Deklamacija „Romarica". 4. Igra „Kazen ne izostane". 5. Deklamacija „Srce si- rota". 6. Petje „Pomladna", rnešan zbor. 7. Deklamacija „Tri lipe". 8. Igra „Bla- gor duša". 9. Deklamacija „Pomladna*'. 10. Petje „Potoki tecite", mešan zbor. II. Deklamacija „Pogled v nedolžno oko". Pri veselici nastopi tudi pevski zbor „Kat. bralnega društva" iz Št. Ferjana. K mnogobrojni udeležbi uljtidno vabi odbor. Vabilo k veselici, ki jo priredi „Kat. si. izobraževalno društvo" na Pla- nini na velikonočni ponedeljek v pro- storih g. Janeza Pipan. Vspored: 1. „Domovini", moški zbor. 2. „Rrčmar pri zvitem rogu", burka v enem dejanju. 3. „Eno devo le bom ljubil", možki zbor. 4. „Tihotapec", narodna igra v pctih dejanjih. 5. „Oj sijaj, sijaj solnčice", moški zbor. 6. „Kmet in fotograf", ko- mičen prizor. 7. „Lepa naša domovina", moški zbor. Začetek točno ob 3. in pol pop. Sedež 1. vrste 1 K, II. vrstc 60 vin., stojišča 40 vin. Ker ječisti dobiček namenjen za društveno zastavo. se pre- plačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Vlak obtičal v snegu. Dne 5. t. m. je obtičal v snegu vlak med postajama Fužine in Lokve (t. j. med „Danica". Prvi občni zbor kolesarskcjja društva „Danicc" v (iorici sc bo vrSil dnc 12. t. in. v gostilni pri Molarju <>b 2. uri popoludnc. Požar. Pod Brjami blizu Ka- sovelj jo v naloljo zvočcr zjjorola hiša, v katcri so jo naliajala krčma „Pri Parkljtr. Hranilnica in posojilnica Dorn- bergu, ro^istrovana zadruga z noomo- jeno zavozo vabi svoje člane k Ictnonni občnetuu zboni, ki se bode vršil na bolo nedcljo IS. aprila oh 3. uri popoludnc v lastni liiSi z dnovnim rodoni po pravilih. 0 d b o r. Silovito burjosoimcli v nedcljo v Trstu. Take burje in takega niraza v mesocu aprilu no pameti nihee. V nedc- ljo jo znašala burja 100 km. na uro. Zahtovala jo tudi svojc žrtvc. Mnogo ljudi je podrla na tla, ki so sc več ali manj poškodovali. Tudi iz d'rugih krajov dohajajo poročila o nirazu. snegu in burji. V Italiji je zapadlo mnogo sne- ga. Tudi pri nas v (jorici je burja tako inocno pihala v nodeljo. Celi oblaki prahu in smcti so se vzdigovali v zrak in se valili iz ulice v ulico tako, da po mestih ni bilo skoraj za hoditi. Danes je nastopilo lepo spomladno vrcme in solnco še prccej groje. Na§ cesar so poda jutri v Wallsee k svoji heeri, Mariji Valeriji, kjer bo ostal pri nji čez velikonočne praznike. ..Organizacija siov. trg. potnikov. Pripravljalni odbor opozarja so enkrat svoje , c. kolege na to, velepomembno društvo. Ako kateri gospodov potnikov ni dobil prijavnice, kar se je nehote prcgledalo, se prosi, naj svoj pristop še v teku velikonočnega tcdna prijavi. Dan in kraj, kjcr so bode vršilo ,.ustanovno obč. zborovanje" prijavimo pravočasno. P r i p r a v 1 j a 1 n i o d b o r. Gospodarske vesfi. Slabe špargljeve rastline se naj- hitreje okrepijo, ako se jih spomladi dobro zalije z gnojnico. Sicer je pa gle- dati. da vzdržujemo špargeljne vdobrem stanju z dobrim obdelovanjem in vsa- koletnim gnojenjem. „D. N." Ekendorfska pesa. Pri pesi se ravnajo pridelki po sorti slično kakor pri krompirju in drugih rastlinah. Pri nas sadimo naj raje rdečo Mamutovo peso. Ta pesa je rodovitna in zares dobra za naše kraje. Poskusiti kaže pa tudi z rumeno ekendorfsko peso, ki se v zadnjem času močno priporoča in po pravici. Ekendorfska pesa je valjaste oblike. Seme se dobi tudi že pri doma •čih trgovcih. „D. N." Morilec pred porolniki. Kakor smo u/.e v zadnji štcvilki poročali o procesu proti morilcu šanso- notko l;a b ry, Juliju. ITöd ranspcrgu, ki se je vrSil v Trstu od srodc do nii- nulo sobote, se je ko.ičal v soboto po- poludnc Porotniki so so posvctovali po- toin, ko jim jo predsodnik sodnoga dvora pojasnil glavnc točke proccsa in jim sestavil vprašanja, na katera morajo odgovoriti, I1/-.» uro. Vspch posvetovanja jo bil ta, da so porotniki spoznali kri- vim Julija Imlranspcrga roparskega umora šansonetke Fabry, nakar jc so- dišče obsodilo Födranspcrga na smrt na vešalih. Po prečitanjtt obsodbc jc predscdnik porotnikov mod splosno pozornostjo navzočoga občinstva prosil sodni dvor, naj obsojenca priporoči na najvišjem mestu v pomiloščenje, nakar jc predscdnik sodnega dvora rekel, da o torn nimajo porotniki ničesargovoriti. a da vseeno vzame izjavo na zapisnik. V tajnem posvetovanju, ki ga je imcl sodni dvor v prisotnosti državnega pravdnika jesklenil prodložiti Födrans- perga v pomiloščenje. Ako se bo ta predlog upošteval, potem se Födrans- pergu spremeni kazen v dosmrtno ali v 20 letno ječo. Fodransperg je prosil, ako bo pomiloščen. naj se ga odvede vma- riborsko ječo, ki je zgrajeno po najtno- dernejsom zistemu. Sedaj se nahaja Fodransperg v samotni celici. Jedila rnu dajejo skozi okno. Le ravnatelj jet- nišnice sine k njemu vsake tri dni en- krat za nekoliko trenutkov; istotako ga obiskujc zdravnik vsake tri dni. Listi pišejo, da se je Fröndespergporazsodbi vso noč jokal. V nedeljo ga je obiskal njegov zagovornik dr. Petronio. Tako je končal ta senzacijski pro- ces, o katerem se je mnogo pisalo, go- vorilo in komentiralo. Proces je pokazal, da morilec Fodransperg je uže v zgodnji mladosti začel nelepo življenje. V šoli mu je bil najbolj zopern predmet vero- nauk in taantipatija, sovraštvo do vsega, kar je bilo v zvezi v vero je rastlo v njem, kakor je on rastel. Ko je zgubil vero, je zgubil vse in danes vidirno, kam je prišel s svojim brezverskim življe- njem : pod v i s 1 i c e. Poročilo „Dru8tva za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmln*' o druJtvenem dolovanju v u- pravnem letu 1908 t. j. od 27 2 08 do 28|3 09 (poročal na rednem občnem zboru dne 28. 3. 1 9 0 9. v Tolminu društveni tajnik dr. J o s i p Ferf o 1 j a. o d v et. k a n d. v Tolminu). Kakor v letu 1907, tako sc je dru- šlvo (udi v pretečencm letu l()0tt pri- zadcvalo vršiti svojo nalogo v smislu društvenili pravil. prod vscm z nabira- njem članarin in podpor v društveno svrho, s podelevanjom istih podpor po- trebnim sirotam in s poukon ljudstva o dru^tvcnili nainenih in ciljih. ^tevilo rednib članov se je v letu 1908 več kot potrojilo. L. 1907 je bilo rednih druStvenili Clanov 72, v letu 1908jc štelo družtvo 224 rednih članov To število je Žc brezdvomno višje, z ozirom na to. da se drust- venomu odboru 12 nabiralcev čla- narin šo ni oglasilo in ni podalo računa za 1. 1907. Stevilo ustanovnikov je po- skočilo od 11 na 15. Ako razvrstimo dru- otvono člane po županstvih sodnega l Y V C?AJLlVuuIA O1V1 1Lj kJXjL JL. ^=^^-^^^=^ Zbirke vzorcev so vedno na razpolago zastouj in poštnhie prosto.------------— ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI. ENESOSTALNE. Postrezba sfrogo poslena. „Krojaska zadruga" Gorica. *«*«¦ Gosposka ulica štev. 6 in 7. Tr^ovina se nahaia v novih lDrostorüi. Rinematograf Salon Central. PROGRAM : Za videti samo