Isfeja
NASLOV orednittra in upesr-niiva:
ItSl W. ttrf PUw
CUcaco, UL
ORGAN

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered m Second-Cleat Metter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United •States of America.
Iun«i mvmrj WMIMMU j
OFFICE: 1951 W. 22nd Chicago, UL
No. 9. Štev. 9«
Chicago, 111., 6/ marea (March) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Poziv! Poziv!
Vsi Jugoslovani is mesta Chicago in okolice, vsi člani podružnice "Slovenske Narodne Zvese" tako tndi drugi Slovenci in Slovenke, vsi člani "Hrvatskog Sa-veza" in "Srpske Narodne odbrane" iz Chicaga se vljudno vabijo na
VELIKO ORGANIZACIJSKO ZBOROVANJE
ki se vrši v nedeljo, dne 10. marca ob 2. uri pop. v Češko amerikamski dvorani 1440 W. 18. Str.
Pri tej priliki bodo nastopili sledeči govorniki:
1) Ante Biankini, pozdravni nagovor.
..2) Dr. Hinko Hinkovič: "Tolmačenje Krfske deklaracije."
3)	Dr. Bogumil Vošnjak: "Jugoslovansko gibanje v starem kraju:
4)	Rev. Jovan Krajnovič: "U-staja Jugoslovanov."
5)	Ljubo Leontič: "Organizacija J. N. O. Severne in Južne A-merike.
6)	Milan Marjanovič: "Pozdrav povodom odhoda v Južno A-meriko."	' **
Pričakuje se, da se bodo tega zborovanja udeležili tudi: Don Niko Grškovič, Milan Pribičevič, Dr. Miloš Trivunac in Pavel Schneller.
PRIDITE VSI! PRIDITE V 0-BILNEM ŠTEVILU!
SLOV. VOLILCI V CHIC AGU!
V torek, dfte 12. marca je registracijski dan. Ta dan se mora vsak volilec(ka) registrirati, drugače ne bo smel glasovati pri volitvah dne 2. aprila. Registrirajte se torej!
Ameriške vesli.
Nova Wilsonova poslanica.
Washington, D. C. 3. marca. Dosedaj še ni došlo diplomatič-nim potoni uradno besedilo govora von Hertling-a. Pač se pričakuje tekom tega tedna odgovor grofa Czernin-a na zadnjo poslanico predsednika Wilsona, v kateri je bilo razloženih četvero važnih točk za mirovno pogajanje.
Člani senatske in kongresne zbornice se nadejajo, da bo pre-čital predsednik vseeno morda že jutri, ali v torek svojo poslanico na kongres. V kolikor se zamore soditi, je izdelal predsednik Wilson novo poslanico s kolonelom E. M. House in državnim tajnikom Lansingom in se bo nanašala na sedanje razmere v Rusiji. Morda bo v tej poslanici tudi kaj omenjenega kot odgovor na Hertlingovo mirovno mišljenje.
Pri tej priliki se bo tudi defini-tivno odločilo, kako stališče naj zavzamejo Združene države napram sedanji vladi boljševikov v Rusiji. Splošno se sodi, da bo Wilson priporočil kongresu in senatu, da naj naša vlada ne pusti na cedilu nesrečne Rusije, da naj se ji še vnaprej pomaga in pri-pozna začasno vlado boljševikov. Odločilno besedo v tem bo imela kongresna in senatska zbornica.
Tretje "Posojilo svobode" (Liberty Loan.)
Washington, D. C. 2. marca Dne 6. aprila 1918, ali povodom prve obletnice, kar so Združene države v vojni, bode razpisano tretje "Posojilo svobode", ali "Liberty Loan".
Ta datum je sinoči naznanil tajnik državnega zakladnega urada McAdoo; zaeno je omenil, da se bo pri sedanjem kongresnem zasedanju določilo svoto tega novega posojila, način vplačevanja,
dozorelost in določbe glede zamene bondov prejšnjih izdaj. -
V obče se sodi, da bo znašala skupna svota tretjega Posojila svobode ohrog $3,600,000,000 (tri milijarde in šesto milijonov dol.) in, da bo to posojilo donašalo 4 in pol obresti na leto.
Dne 6. aprila ali na dan razpisa tretjega Posojila svobode in na dan prve obletnice naše vojne, se bodo vršile po vseh mestih in krajih Združenih držav velike patrijotične demonstracije in slavnosti.
Nov načrt za vpoklicanje nabornikov.
Washington, B. C. 2. marca. Drugi vojaški nabor, oziroma vpoklic se ne bo vršil po načrtu kakoršen je bil sprva izdelan in priobčen.
Namesto, da bi vojna oblast naenkrat vpoklicala nadaljnih 500,-
000	novincev prvega nabora, se bo iste vpoklicalo sčasoma in po potrebi.
Pred nekaj dnevi je bilo odpoklicanih pod orožje 75,000 novincev še starega nabora, tako da o-stane še toliko nevpoklicanih, kar bo izpopolnilo število 687,000 mož prvega nabora. Teh 75,000 bo pozvanih v vojaško službovanje tekom prihodnjega meseca. — (Na severne kraje države Illinois pripada 5000 mož tega nabora.)
Novo vojaško naborno postavo se je spremenilo v toliko, ali da bo prihodnjih 500,000 mož poklicanih po potrebi — ker mora vlada razdeliti predpisano število novincev po državah in sicer izmed števila registrirancev, razred 1. Tozadevno premembo je včeraj senatska zbornica že odobrila; sedaj pride ista še v kongresno zbornico na vrsto za od-glasovanje nakar bo izdal predsednik Wilson tozadevno prokla-macijo. V obče se sodi, da bo poteklo prej 12 mesecev, predno bo zadnji mož tega nabora (500,000) vpoklican pod orožje. Vlada se bo pri tem tudi ozirala na morebitno disorganizacijo industrijskih in poljedelskih zadev; ako bi se n. pr. pojavilo pomanjkanje delavnih moči po farmah in po tovarnah, bo vlada poslala toliko in toliko vpoklicanih farmerjev domov.
Ko bo vpoklican zadnji mož tega nabora, bo mogoče izpopolniti število 1,500,000 mož ameriških vojakov, ki bodo tekom leta poslani preko morja na francosko fronto.
Deportacija Avstrijcev in Nemcev.
Washington, D. C. 1. marca. Včeraj je kongresna zbornica sprejela nov zakonski načrt (Alien slacker bill) na podlagi katerega ne zamore postati noben tujec (inozemec) ameriški državljan, ki se je nalašč odtegnil službi v ameriški armadi. Združene države imajo pravico vse take "domoljubne"! osebe deportirati iz dežele, ali jih pa prisiliti za delo na farmah in drugje. Ta načrt je bil sprejet z 344 proti 21 glasovi.
Da bo ta postava pravomoč-na, jo mora še senatska zbornica sprejeti in predsednik Wilson podpisati.
Gonja napram I. W. W.
Washington, D. C. 2. marca. Delavski department je razposlal
1	danes uradne ukaze, da se mora. vse inozemce, člane zveze I. W. W. deportirati, ako skušajo le-ti med delavstvom zanetiti sabotažo.
Na pacifiškem obrežju bo vlada za enkrat internirala 3000 članov I. W. W. ker so nedavno v raznih ladjedelnicah prigovorili uslužbence k stavki. Delavski tajnik Wilson omenja, da se ne bo
pripetilo mirnim' članom te organizacije nič žalega; pač bodo pit čutili roko postave oni, ki rujejf proti vladi na ta, ali drug način.
Policajka aretiraladezerterja.
Great Lakes, 111. 2, marca. Danes je privedla semkaj Mrs. Lul^ Burt, policajka iz Chicaga vojaškega dezerterja (beguna) Francis H. Mathewsa, ki je ušel z neke bojne ladje.
Mrs. Burt je izsledila tega beguna v Chicagu, kjer ga je ukle-nila in privedla srečno na svoje mesto. Za to bo dobila od vlade določeno nagrado $50,00.
14,796 inozemcev v Duluthu.
Duluth, Minn. 3. marca. Včeraj se je zaključilo v našem mestu in okolici uradno popisovanje, alt registracija tu živečih inozemcev.i
Skupno število istih znaša 14,-796, ali za 5000 več, kakor so o-blasti prvotno računale.
Promet zapadnih železnic bo o-mejen.
Washington, D. C. 2. marca. Generalni železniški ravnatelj Mc Adoo bo izdal v kratkem novo odredbo, na podlagi katere se ima omejiti promet zapadnih železnic za eno tretjino. Vsled tega bo odpadlo mnogo potniških vlakov, ki vozijo v gotova zapadna mesta; tako se bo tudi vse druge nepo
trebne potniške vlake odpravilo, imajo na Ruskem dovolj močne
Vojne vesti
Rusi odobrili mirovne pogoje. Petrograd, Rusija, 2. marca. — Ruska mirovna delegacija se je odločila, da sprejme nemške mirovne pogoje in sicer brez kakega ugovora. Rusija bo sedaj vsled tega morala odstopiti Turkom pokrajine Ardahan, Kars in Ba-tum v Transkavkaziji. — Sedaj zapuščajo celi polki rdečih straž mesto Petrograd, ker se pričakuje v kratkem času velike bitke ob Lugi.
Ko so Nemci pri zavzetju mesta Pskov zajeli tudi številno ruskih vojakov in častnikov, so Nemci vse razorožili. Zaeno so našli Nemci v tem mestu tudi velike zaloge živeža, kar se je zaplenilo in poslalo na nemško fronto.
Ryska mirovna delegacija je dospela v Brest-Litovsk minuli četrtek popoldne, ter je zahtevala, da naj se preneha z vojnimi operacijami. Nemci so jim odgovorili, da so takoj pripravljeni na mir, toda le pod pogojem, če bodo Rusi mirovno pogodbo podpi-sli. Nato je delegacija priporočila sovijetu, da naj se ne podpiše tako naglo zahtevane mirovne godbe, ter da naj se z vojno na-
» ]>ogo<l - fdaljuj
aljuje do konca, ker Nemci ni-
da bo mogoče vporabiti lokomo tive in vagone za prevoz blaga.
Državne volitve v Braziliji/
Rio de Janeiro, Brazilija, 4. marca. Dne 2. t. m. je bil brez vsake opozicije izvoljen predsednikom brazilske republike Rodri-quez Alvez. Novi brazilski predsednik je bil vsled tega izvoljen s tako večino, ker je oster nasprotnik nemškega militarizma in ker odobrava nadaljevanje vojne z Nemčijo.
Grof Luksenburg odpotuje do-' mov.
Buenos Aires, Argentina. 2.
marca. Bivši nemški poslanik za Argentino, grof Luksenburg bo odpotoval v par dneh od tukaj s švedskim parnikom "Valparaiso" proti Nemčiji, ker ga je argentinska vlada odslovila. Danes je naprosila argentinska vlada angleškega ministra Reginald T. Tower, da bi mu izposloval pri svoji vladi zagotovilo varnega potovanja čez ocean.
Ustaja končana. San Salvador, Costa Rica 2.
marca. Uradno se poroča, da je germanofilska ustaja v Costa Ri-ci popolnoma zadušena in končana. Ustajo. je vodil od Nemcev podkupljeni Fernandes Guell.
Nova bomba.
St. Louis, Mo. 4. marca Charles Miller iz St. Louisa je izumil te dni nove vrste bombo, s pomočjo katere bo mogoče naenkrat uničiti 600 Nemcev. Svojo iznajdbo je Miller že ponudil washington-ski vladi. Ta bomba ima obliko cilindra ter se isto rabi pri letalnih strojih. V svoji notranjščini ima skritih 600 nabojev (patron) ki se naenkrat izstrelijo; pri drugi eksploziji se pa razpoči še bomba sama.
Splošna ženska volilna pravica.
Tekoči teden se mudi v Chicagu predsednica "Narodne Ženske Zveze" — Mrs. Geo. Bass. Na nekem shodu je Mrs. Bass povedala navzočim poslušalkam veselo vest,» da bo v senatu resolucija. za ustavno premembo, ozir. uveljavo splošne ženske volilne pravice prav gotovo že v nekaj dneh sprejeta. Vse ženske bodo torej že 1. 1920, ali najkasneje 1924 lahko volile predsednika Združenih držav.
armade. Sinoči so mirovni dele gatje zahtevali od vojaške oblasti, da naj se jim takoj dopošlje oboroženi vlak v svrho odpotovali j a.
Kasneje se je pa položaj glede tega popolnoma premenil. Iz strahu pred nemško armado, ki se je vedno bolj in bolj bližala Petro-gradu, je ruska delegacija končno sprejela mirovne pogoje in podpisala premirje z Nemčijo.
Točke v rusko-nemški mirovni pogodbi.
Dne 21. februarja so predložili Nemci Rusom sledeči mirovni načrt, oziroma mirovne pogodbe, katere so Rusi sedaj odobrili in podpisali.
1)	Vse pokrajine zapadno od Brest-Litovsk, ki so spadale poprej k Rusiji naj se odcepijo od Rusije.
2)	Pri Dvinskem naj teče ta proga do iztočne meje v Kurlan-diji.
3)	Rusija se mora odpovedati vsem pravicam glede notranjega umešavanja v teh pokrajinah.
4)	Nemčija in Avstrija bosta odločili usodo teh pokrajin oziroma ljudstvo v teh krajih in sicer na podlagi samoodlocevanja.
5)	Livonijo in Estonijo bode nadzorovala nemška policija do onega časa, dokler se na podlagi ustave ne uvede in uredi političnih in socialnih razmer. Vse politične jetnike se mora takoj izpustiti na svobodo.
6)	Rusija naj sklene premirje z Ukrajino. Tako naj tudi takoj zapusti rusko vojaštvo to novo republiko in Finsko.
7)	Rusija naj posreduje, da bo dobila Turčija nazaj nekaj ozemlja. ob anatolski meji.
8)	Rusija mora takoj odrediti splošno demobilizacijo svoje armade.
9)	Ruske bojne ladje v Črnem in baltiškem morju naj se povrnejo domov v svoja pristanišča. Pri tem se smatra bojne ladje zaveznikov tudi ,za ruske bojne ladje.
10)	Promet na Črnem in baltiškem morju se mora takoj ožive-
.ti in obnoviti.
11)	Nemci zahtevajo, da naj se obnovi trgovsko pogodbo med .Nemci in Rusi, sklenjeno leta 1914.
12)	Rusi morajo Nemčiji jam-
čiti, da lahko Nemci do leta 1925 izvažajo v Rusijo brez carine rudo vsake vrste.
13) Rusija mora odstopiti Turčiji pokrajine Karaband, Karo in Batum v Transkavkaziji.
Bojevanje na Ruskem ustavljeno
Berlin, Nemčija, 4. marca. — Nemški generalni štab je izdal danes uradno poročilo, da se je z vsemi vojaškimi operacijami včeraj prenehalo na j>odlagi podpisane mirovne pogodbe.
Rusi udrli v angleško poslaništvo.
London, Anglija, 3. marca. — Ko je angleški poslanik s svojim osobjem zapustil Petrograd, je nek ruski častnik udri z nekaj vojaki v poslaništvo, kjer je pred poslaniškim namestnikom zaplenil vse preostale listine in papirje, ter iste zažgal v pričo poslaniške-ga namestnika. Kasneje se je ta slučaj naznanilo Trotzkiju, ki se pa ni nič na to pritožbo zmenil.
Dober plen Nemcev.
Berlin, Nemčija, 3. marca. — Povodom zadnje invazije na Rusko so Nemci zajeli 6800 ruskih častnikov, 57,000 vojakov, dalje so Nemci zaplenili 2400 ruskili topov, 5000 strojnih pušk, na tisoče motornih vozov, 800 lokomotiv in na tisoče železniških vagonov.
Nemci bodo zavzeli Finsko.
Stockholm, Švedska, 3. marca.
—	Številne nemške čete ^T lOtii potu proti Finski, da ji bodo pomagale. Tukajšnjemu listu "Af tonbiadet" se poroča, da je križalo na severni strani Gotland morske ožine več nemških bojnih ladij »torpednih čolnov in transportnih parnikov. Ta oddelek nemške mornarice je namenjen proti alandskem otočju in dalje na Finsko.
Christiania, Norveško, 4. marca. — Nemci so zavzeli alandsko otočje minulo soboto opoldne. — Tako se glasi neka, semkaj došla brzojavka.
Poslaniki bežijo iz Petrograda.
Helsingfors, Finsko, 3. marca.
—	Vsled vedno večjih nemirov v Petrogradu so bili vsi poslaniki zavezniških držav odpoklicani domov. Danes je dospel semkaj ,iz Petrograda posebni vlak z angleškimi in francoskimi diplomati in podaniki teh dveh držav, jutri bode pa odpotoval italijanski poslanik s svojim osobjem in podaniki, ki sevračajo iz Petrograda domov.
Vznemirjeni Japonci.
Washington, D. C., 2. marca.
—	Ker bojijo Japonci, da bi ruske revolucionarne čete ne ogrožale njih meje, so naprosili vlado Združenih držav, da naj jim dovoli močni oddelek Filipincev, s katerimi bode Japonska in tudi Kitajska skušala ustavljati vsako sovražno prodiranje na obmejnih točkah Sibirije. Pred vsem se pa boji Japonska, da bi ne padle o-gromne zaloge živeža in vojnih potrebščin v Vladivostoku. Nemcem v roke.
Ker je ruska vlada oprostila vse nemške vojne vjetnike v Sibiriji, so vporabili sedaj vojni v jetniki to priliko v svoje namene. Oborožili so se dobro in organizirali v močne vojaške oddelke, katerim poveljujejo nemški častni-ki.Ti oboroženi oproščeni vjetniki so se pridružili sedaj rdeči gardi, ali ruskim revolucionarjem.
Kaj bodo v tej zadevi ukrenile Združene države še ni znano; pač se pa vrše med vladam en-tentnih zaveznikov pogajanja. Sodi se, da bodo zavezniki naprosili Japonsko, da naj ona sama
brani in ustavlja vpad Nenjcev v Sibirijo, i
Washington, D. C. 4. marca.— John F. Stevens, načelnik ameriške železniške misije je sporočil danes državnemu departmentu, da so pričeli Rusi podirati mostove ob trans sibirski železnici med bajkalskim jezerom blizu kitajske meje. To bo oviralo ameriškega poslanika Francisa, da ne bo zamogel dospeti na svojem potovanju v mesto Vladivostok in potem dalje domov.
O tem se vendar semkaj ne poroča nič bolj podrobnega. V u-radnih krogih je splošno mnenje, da podirajo Rusi vsled tega železniške mostove, da bodo s tem zabranili pričakovani vpad Japoncev v Sibirijo. Zaeno so Rusi položili mine tudi pod razna druga poslopja, kolodvore, skladišča itd. katere bo mogoče vsak tre-notek razstreliti v slučaju sile.
Avstrijci in Rusi v ofenzivi Dunaj, Avstrija, 1. marca (preko Londona). Današnje uradno poročilo se glasi, da so avstrijske čete zajele 10 tisoč Rusov, ker so se le ti sami udali in cdložili orožje. Poleg tega je padlo nam v roke tudi velike munjcije, in vojnih potrebščin.
Dunaj, Avstrija, 4. marca (preko Londona). Avstro-ogrske čete, ki operirajo v Podoliji v južno-zapadni Rusiji imajo vedno večje vspehe. Tekom zadnjih dni so naši zapfeniH 770 ruskih topot in veliko množino vojnega materijala.
Amerikanci v ognju.
Ameriška fronta v Franciji, 4.
marca. — Ua zapadni fronti so postali Nemci zelo aktivni, ker skušajo s svojimi napadi pregnati Amerikance s fronte. Pred nekaj dnevi so Nemci napadli sovražnika s strupenimi plini; vsled tega je obležalo na mestu mrtvih pet ameriških vojakov, 50 so jih pa prepeljali nezavestnih na bližnjo ambulančno postajo. Nemci so imeli pri tem vsled tega tak vspeh, ker so izvršili ta napad nenapovedano in v naglici.
Naslednji dan so se pa Amerikanci maščevali nad Nemci s tem, da so pričeli obstreljevati nemške pozicije z vso silo. Pri tem je imel sovražnik občutno izgubo .
Clemenceau obiskal ameriške čete.
Pariz, Francija, 3. marca. —Danes je posetil francoski ministrski predsednik Clemenceau ameriške čete na fronti. Pred vsem si je dal Clemenceau predstaviti oni ameriški oddelek vojakov, ki je minuli petek tako uspešno odbil Nemce pri zelo hudem spopadu. Pri tej priliki je bil poveljnik dotičnega bataljona odlikovan s francoskim vojnim križcem, tako je bilo odlikovanih tudi več častnikov in ameriških vojakov.
Amerikanci žrtve obstreljevanja.
Z ameriško armado v Franciji
3. marca. — Ko so včeraj Nemci obstreljevali neko na pol podrto hišo neke vasice v bližini ameriške fronte, se je neka bomba razletela tako, da so drobci iste ubili in ranili več ameriških vojakov.
Število naših žrtev pri zadnjem napadu Nemcev s strupenim plinom se je zdatno skrčilo. Izmed 80 tako prizadetih je umrlo samo 6 vojakov.
Švici preti lakota.
Ženeva, Švica, marca. — Ker se je sinoči zaprlo vse meje Švice in s tem ustavilo vsako prometno zvezo z drugimi državami, se boji švicarsko ljudstvo preteče lakote. Tekom 6 tednov bodo namreč pošle vse zaloge žita, moke in drjigih jestvin.
Jorm
m prijazno zahtevam od vseh članov in članic gori imenovanega društva, ki so na potnih listih, da naj se do pravega časa izkažejo, da so zadostili verski ali velikonočni dolžnosti. V nasprotnem slučaju :bo Vsatk naznanjen duhovnemu vodji; posledice tega gotovo ne izostanejo. Čas za to je do pravnika sv. Trojice dne 26. maja t. 1.
S sobr. pozdravom
Joseph Oblak, tajnik. bx 1162 Soudan, Minn.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 Joliet, 111. se naznanja, da bo imelo to društvo velikonočno spoved dne 9. marca in skupno sv. obhajilo dne 10. marca med osmo sv. mašo. Člani naj pridejo v dvorano 1 minut pred 8 uro, da potem skupaj odkorakamo v cerkev.
Dolžnost je članov, da še udeleže spovedi sikupaj z društvom vsaj o velikonočnem času. Dalje se tudi naznanja članom in člani cam, da naj vprašajo za spoved ni listek, tker ga mora vsak odda ti tajniku v potrditev. Kdor ne bo spolnoval pravil društva in Je dnote, se bo ravnalo z njim kakor pravila določajo. To velja tudi za člane, ki so na potnih li stih; K sklepu vas opozarjam še na sledeče: kateri clan ne bo od dal listika do 26, maja t. 1., ko se konča velikonočna doba, se bo njegovo ime naznanilo duhovnemu vodji KSKJ. Torej združeni mi sobratje! Spolnujte zapovedi naše sv. vere in pravila, ker to jc prav lahko; samo malo dobre vo lje je treba in vse je opravljeno
Bratski pozdrav članom in čl a nicam dr. sv. Frančiška Sal. in vsemu -članstvu KSKJ.
John Lekan, tajnik.
in edine ka-
nizacije v Ameriki (K. S. K. J.) ker smo jih vzgojili v katoliškem duhu.
Pri našem društvu imamo že lepe sadove iz Mladinskega oddelka ker so že Štirje mladi člani prestopili v aktivni oddelek. Priznanje in pohvala v tej zadevi gre temle ste rišem in mladim sobra-tomi: Matija Majerie 2 člana, Mihael -Majerle predsednik našega društva 1 člana in Frank Benčič 1 člana.
Jaz bocn poskusil s pomočjo društvenega odbora kaj več v tem sodelovati, vsled tega vas pro-prosim cenjeni sobratje in cen j. sosestre, stojte mi v tem oziru na strani.
Scibratski pozdrav vsemu članstvu našega društva in K. S. K. J.
Paul K. Madronič, tajnik.
imena
Iz urada tajnika dr*, sv. Petra št.
30 Calumet, Mich.
IVse članei((ce) našega društva se o>pozarja na uradno pohvalo našega društva, priobčeno v št. 4 in 6 "Glasila" glede marljivega delovanja našega društva za Mladinski oddelek, da ima sedaj največje število udov posamezne-družine na severozapadu baš naše društvo št. 30.
V tem oziru gre zasluga in pri znanje -našemu čislaifemu sobratu Math O. Majerle, kojega je vsa družina zavarovana pri K. S. K. J., >n sicer 4 člani so v aktivnem 6 članov družine pa v Mladinskem oddelku, torej jih je skupaj 9. lirjga jednaka zasluga in priznanje gre našemu sobratu Frank Benčič-u ki ima 3 člane svoje •družine v aktivnem, 6 pa v Mladinskem oddelku K. S. K. J., torej tudi sikupaj 9. Pri zadnji naši seji sem vpisal tudi 6 mladih u-dov sobrata Martin Sinw$iič-a iz Laurium, Mich. Ta družina šteje 8 članov skupaj, 2 v aktivnem, 6 pa v Mladinskem oddelku. Poleg teh imamo še več drugih vrlih bratov, ali družin, ki imajo vse svoje otroke zavarovane v našem Mladinskem oddelku. Živele vse take družine!
fPri zadnjem zborovanj« glavnih odbornikov se je sklenilo, o-ziroma razpisalo sledeče tri nagrade društvom za pridobivanje članov Mladinskega oddelka:
Prva nagrada znaša $15,000; druga $10.00 tretja pa $5.00. Ta kontest je v veljavi od 1. februarja do 1. julija t. i. Katero izmed društev naše Jednote bo v tem času vpisalo največ članov(ic) v Mladinski oddelek bo dobilo razpisano nagrado; dalje — drugo in tretjo.
S tem uljudno prosim in opozarjam vse člane in članice naše-gadraštva ter cele Jednote, da vpišite sedaj svoje otroke v ta oddelek; kajti ta oddelek (Mladinski) je velike vrednosti za vsako krajevno društvo in tudi za K. 8. K. J. — Vsem nam so dobro poznane sedanje evropske razmere, da ne moremo od zu»naj pričakovati naraščaja, kakor je bHo to pred vojno; vsled tega se moramo ozirati in obračati na našo imiladino v Ameriki; pridobiti moramo to za naša društva in Je-dnoto da nas bo na naša stara leta naš mladi narod podpiral, kakor podpiramo sedaj mi naše že postarane člane. Lahko računamo
NAZNANILO.
Naznanjam vsem članom in članicam društva "Jezus Dobri Pastir" št. 32 Enumciaw, Wash., da bomo imeli skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo kakor po navadi na praznik sv. Jožefa to bo v torek, dne 19. marca. Dobil sem poročilo od Rev. A. Mlinarja, slovenskega duhovnika iz Tacome, da pride na Krain v pon-deljek zvečer, dne 18. marca; na-*kar se prične spovedovanje že i-sti večer ob 7 uri in zopet v torek zjutraj od 7. ure naprej. Sv. maša bo okrog 9 ure in potem sv, obhajilo.
Torej vas uljudno vabim vse tukajšnje Slovence in Slovenke, posebno pa člane in članice našega društva, da se vsi poslužite te lepe priložnosti in da opravite o pravem času' svojo versko dolžnost ; ker vam je znano, da imate tako priliko Samo enkrat v letu, da pride semkaj slovenski duhovnik za spoved. Zaeno opozarjam tudi vse tiste člane in članice našega društva; ki ne živijo tukaj med nami, da naj tudi opravijo pravočasno svojo versko dolž-da ne boste imeli potem nobene sitnosti. Pomnite, da kdor tega ne 6tori, se bo ravnalo ž njim po društvenih in Jednotinih pravilih.
S sobratskim pozdravom
Joseph Malneritch.
tajnik društva.
encijo;
za ipoprj v "charterju" KSKJ., in glasovanje za uvedbo Mladinskega oddelka, kakor vam je to nas sobr. gi tajnik zadnjič omenil.
Zatorej je dolžnost vsakega člana da se zanesljivo udeleži prihodnje seje. A"ko se bo kakemu članu pripetilo morda kaj krivega, če se ne udeleži seje — naj si tak član posledice sam pripiše.	, '
iPri tej priliki opominjam tudi vse člane našega društva na potnih listih, da bi svoje asesmente bolj redno plačevali. Vsem je dobro znano, da člani na potnih 'listih in vsi drugi člani našega društva, če dolgujejo društvu samo en mesec na asesmentu, niso op/avičeni do bolniške podpore« Ob enem pa še dostavljam, da se nekateri člani ne ravnajo po pravilih; posebno bolni člani našega društva se sploh ne ozirajo na pravila ker obiskujejo gostilne, uživajo opojne pijače itd.
Od zdaj (naprej se bo tudi s takimi postopalo točno po pravilih. — Pa brez zamere! — Toliko za sedaj. S sobr. pozdravom
Frank Trempus, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Alojzija št. 47, Chicago, 111.
iNa seji dne 10. febr. se je govorilo in določilo glede letošnje velikonočne spovedi. Ta določba se ozira na vsakega posameznega člana našega društva.
Naše društvo ima skupno spoved v slovenski cerkvi v soboto, dne 16. marca popoldne in zvečer; sv. obhajilo bo pa v nedeljo zjutraj med 8. sv. miašo.
Zatorej ste cenj. sobratje. na-prošeni, da ne odlašate te verske dolžnosti za kasneje, ampak da se vsi udeležite skupne spovedi in sv. oMmjila na gori označeni dan. Vsakdo naj zahteva spovedni listek od g. župnika; listke sem oddal na željo našemu g. župniku.
Dalje prosim tudi one člane našega društva, ki žive izven Chicaga (na farmah) ter imajo potne liste, da naj mi glede opravljene spovedi pravočasno poročajo.
Prihodnja seja našega drdštva se bo vršila dne 10. marca; ker je na tej seji več važnih točk na dnevnem redu prosim vse člane, da se te seje zanesljivo udeleže. Na tej seji mora imeti tudi vsak član svoje prispevke paravnane.
iPri tej priložnosti še opominjam one člane našega društva, ki imajo otroke, da je vaša dolžnost, da jih vpišete v Mladinski oddelek KSKJ. Na ta način boste pokazali, da vam je v resnici mar društveni in Jednotini napredek.
S sobr. pozdravom
John Wukchinich, tajnik.
Iz urada društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J. v N.
S. Pittsburgh, Pa.
Tem potom naznanjam članom našega društva in j3h prosim, da se naj v polnem številu udeleže prifhodnje seje dne 10. marca t. 1. drugače zapadejo kazni po društvenih pravilih. Na tej seji imamo na dnevnem redu za rešiti več važnih točk. Dalje se bo na tej
NAZNANILO.
Cleveland, O.
Članom dr. sv. 'Lovrenca št. 63 K. S. K. J., se teni potom uljudno naznanja, da se bo vršila prihodnja mesečna seja točno od 1 (eni) uri popoldne. To pa radi tega, ker se bo vršila pozneje druga seja ravno v isti dvorani. In se prosi člane zgoraj omenjenega društva, da se te seje vdeležijo v o-bilnem številu.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam dr. sv. Lovrenca št. 63.
Anton Kordan, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Antona Pa-
dovanskega št. 72 K. S. K. J.
Ely, Minn.
(Na seji meseca februarja smo sklenili podariti našim članom vojakom 5. dolarjev iz društvene 'blagajne za velikonočne pjr-he, katere jim podarimo iz srctt, da bi jih zdravi in veseli obhajali na čast Kranjsko — Slovenski Katoliški Jednoti. Dajmo čast in hvalo glavnemu odboru, ki se je poprijel tega važnega dela za pobiranje prostovoljnih prispevkov med krajevnimi društvi za naše člane vojake ki se bojujejo za čast in domovino in proti avto-kraciji.
Stric Sam se je tudi oglasil v našo naselbino in si je izbral nekaj mladih fantov za armado Združenih držav; med potrjenimi sta dva mlada člana našega društva: Jernej Janezi č, predsednik društva in Joseph Žgajnar predsednik gospodarskega odbora in kedaj 'bosta poklicana pod zastavo še ni amano.
Čas se je zopet zdaj približal za nas katoličane oziroma člane in članice spadajoče h K. S. K. J. da opravimo velikonočno spoved do 26 maja; kdor se ne izkaže s spovednim listkom, bo postavljen pred poroto dvanajsterih »mež in se bode mogel zagovarjati. Prosim vas člane in članice vzemite pravila v roke in pazno prečitaj-te Člen II. XII. XIV., da se ne bode mogel nihče izgovarjati, da ni vedel tega; torej se ni treba jeziti na društveni odbor, oziroma na tajnika. Odbor društva se mora ravnati po pravilih. Člen XIV. — 121. — 122. — 123. čitaj stran 49 in 50.
Prosim vas člani, udeležite se prihodnje seje to je 10. marca dopoldne po prvi sv. maši, imamo namreč par važnih točk za rešiti. In Kranjski-Slovenski Katoliški Jednoti želim več napredka kakor ga je bilo minulo leto. Vas člani in članice cele Jednote pa še prosim, dajmo malo bolj agiti-rati za napredek in procvit naše podporne organizacije.
S sobratskim pozdravom
John Otrin, tajnik.
, ZAHVALA.
Dolžnost me veže, da se javno zahvalim K. S. K. J. in pa dr. Marije Pomagaj št. 79 oziroma Jed-notinim in društvenim uradnikom za njih točnost pi;i izplačilu meni pripadajoče posmrtnine $1000.00 po moji pokojni soprogi
Frančiški Bezpalec.
pri
fm
potrudijo ter i jo k temu društvu in Jed-ler ni prepozno; kajti , ne zna, kje in kedaj ga nesreč* doleti. Vrednost društva in Jednote mora ceniti le oni, katerega tako žalostna usoda doleti kakor je mene.
Anton Bezpalec,
1105 Wadsworth St.
North Chicago, 111.
POSNEMANJA VREDNO.
Pod tem naslovom sem čital v zadnjih dveh izdajah našega "Glasila K. S. K. J." kako se nekateri pohvalno omenjajo; zares so posnemanja vredne družine, katere po svojih članih zastopajo prva in častna mesta pri K. S. K. J. in na katere je društvo, h kateremu pripadajo lahko ponosno. Ker pa ima tudi dr. Marije Pomagaj štev. 79 K. S. K. J. v Waukegan, 111. v svoji sredini družino ki je zastopana po številu 11 (beri e-najst) članov, mi je čast v naslednjem poročati imena te vrle družine. In sicer spadajo v aktivni oddelek: John in Ana Rep, oče in mati, John in Ignatz sinova, in v Mladinski oddelek spadajo pa: Frank, Marija, Ana, Ivanka, Tony, Pavla in Jakob.
Na to število in družino, je naše društvo lahko ponosno in upam, da ga ni društva, katero bi nas postavilo v ozadje; če pa ima katero društvo korajžo, naj pride na dan, kajti dotlej si bomo mi lastili pri jednoti prvenstvo v tem oziru.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Zalar, tajnik.
Dostavek uredništva:
Kdor* čaka, pa pričaka! — Tako smo čakali tudi mi kakega po čila iz naše sosedne waukeganske naselbine, če živi morda ondi ka ka družina, brojeea največ članov in članic zavarovanih pri K. S. K. J. Iz Waukegana in Nortli Chi caga smo to pričakovali vsled tega, ker zavzema Waukegan dose daj častno mesto glede največjega števila zavarovanih otrok pri e-nem društvu; to je društvo štev. 53, ki je štelo letos 1. jan. 157 članstva v Mladinskem oddelku; lepo število zavarovanih otrok (93) je imelo tudi vaše društvo štev. 79; zadnje društvo (štev. 127) pa 19; torej so imela označe na tri društva v Waukeganu skupaj 209 otrok zavarovanih v Mladinskem oddelku K. S. K. J. Čast Waukeganu in North Chicagu!
Osobito gre pa čast in priznanje vašemu društvu št. 79, ki ima v svoji sredini vrlo družino so brata John Rep, ki šteje 11 (enajst ) udov in so vsi člani (ice) naše Jednote. Ker mislimo, da te družine ne prekaša nobena druga po številu prosimo sobr. John Rep-a, da naj nam dopošlje sliko celokupne svoje družine za obja vo v našem listu. — Če se pa mor# da kasneje zglasi kako društvo, ki ima v svoji sredini morda zavarovano družino z 12, 13, ali 14 člani, bomo pa isto priobčili še v večji obliki na prvi strani lista in zabilježili njeno ime v "Zlato knjigo K. S. K. J.
no <toiznoet. Jaz trdno upam, da se bo vsaka članka ravnala po pravilih in po navodilu Rev. Až-he-ta, duhovnega vodje naše KSKJ.
Mislim, da bo to zadostovalo in da ne bo "kakšne neprilike pri našem društvu, ker vsaka članica dobro ve, »kaj jo čaka, ako se ne izkaže pri društvu s 6povednkn listkom. Toliko v pojasnilo, da so ne bode potem katera izgovarjala, da ni vedela: jaz se ne bom v tem na noben izgovor ozirala in vsaka bo suspendirana ipo pravilih. Dalje vas cenjene sosestre tudi prosim, da imejte toliko potrpljenja na seji, da bom zamogla vsaj prečitati kar je društvenih in Jednotinih- stvari.
S sosestrskim pozdravom Lucija Ribnikar, tajnica.
NAZNANILO.
Iz urada društva Marija Čistega Spočetja št. 80 So. Chicago, m.
Tem potom naznanjam članicam našega društva, da bomo i-mele skupno spoved dne 9. marca 1918 in skupno sv. obhajilo dne 10. marca med 8 sv. mašo. Vsled tega ste vse članice uljudno na-prošene, da se zberete pred cerkvijo že ob pol osmih.
V nedeljo, dne 17. marca bomo imele mesečno sejo ob drugi uri popoldne. Prosim vse članice, da prinesete s sabo spovedne listke. Vsaka članica naj zapiše svoje i-me na listek predno ga izroči tajnici.
Sosestrski pozdrav
Mary F. Jaryszak, tajnica.
VAŽNO NAZNANILO.
Tem potoni prosim vse članice društva "Marija Pomagaj" št. 119 v Rodkdale, da se vse vdele-že prihodnje seje dne 10. marca, ker se bodo na tej seji razdelili listki za velikonočno spoved, ako se nam, bo mogoče zediniti, da bomo imele skupno sv. obhajilo, ker sedaj bo lepa priložnost, ker se bb vršil v Jolietu sv. misij on. To bo lepa prililka za vsakega katoličana, da opravi svojo velikouoe-
Iz urada tajnice dr. sv. Ane št. 127, Waukegan, HI.
Cenjene sosestre: — Kakor vam je že nekaj znano, bomo imele skupno spoved v soboto dne 9. marca, skupno sv. obhajilo pa v nedeljo, dne 10. marca med prvo sv. mašo. Udeležile se bomo sv. obhajila korporativno, zatorej naj vsaka članica prinese s sabo regalijo. iZibirale se bomo v šolski dvorani 15 minut pred osmo uro, odkoder skupno odkorafka-mo k sv. maši.
Cenjene članice dr. sv. Ane! Ne obračajte se ne na desno ne na levo, ampak hodite po ravni poti, ker vidite, da smo že tako blizo velikonočnih praznikov, in ker vse dobro veste, kaka dolžnost nas v tem oziru veže; zatorej ne odlašajte te lepe priložnosti; bodimo vse za eno, ena za vse! Nastopimo in pokažimo se zopet kot društvene članice pod banderom naše patrone sv. Ane.
Sosestrski pozdrav Katarina Mauser, tajnica.
— sobrat Frank Peterim je poslal na glavni urad $6.05 za piru-he našim članom-vojakoau s sledečimi vrsticami:
"Cenjeni sobra^ gl. tajnik: — Pri naši redni mesečni seji dne 10. febr. se je odzvalo nekaj članov našega društva na vaš poziv, da bi prispevali male darove za piruhe našim sobratom-voja'kom. V ta namen so darovali sledeči: po $1.00. Anton Fritz in Jos. Brine; po <50c: Frank Peteri in, Martin Shuikle, Jakob Petrič, Anton Erklavc in G. Pešelj; po 25c: Jurij Šaver, John Lokar, Karol Korošec, Frank Češark in Andrej Herš; — Joseph Tomec 15c; Frank Jakša 10c, Ivan Nov-lan 5c; skupaj $6.05, katero svoto vam tukaj pošiljam po poštni nakaznici."
Živeli darovalci in njih nasledniki!
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom društva sv. Jeronima št. 153 Canons-burg, Pa., kakor tudi vsem drugim rojakom iz naše naselbine ter okolice, da se bo vršil v Canons-burgu sv. misijon od 18. da 20. marca t. 1. Misijon bo vodil dobro znani in priljubljeni g. Rev. Kazimir Zakrajšek iz New Yorka.
Sobratje! Zdaj je vam dana lepa prilika, da opravite velikonočno spoved; z onim, ki ne bo o-pravil verske dolžnosti se bo rav nalo po pravilih K. S. K. J.
Dalje naznanjam, da sem dobil spovedne listke od duhovnega vodje KSKJ., tisti ki ga še ni dobil, naj se zglasi pri meni, da mu ga dam. Torej pridite vsi na sveti misijon dne 18. 19. in 20. marca; slišali boste pridigovati slovenskega duhovnika, ki ima že na tisoče zaslug v njegovem delovanju.
S sobr. pozdravom
Frank Kirn, tajnik.
ZA PIRUHE ČLANOM-VOJA-KOM.
V današnjem, ali III. uradnem potrdilu gl. tajnika o prejetih znes kili za piruhe našim sObratom-vo-jakom je označeno, da je prispevalo v to svrho društvo "Marije Pomočnice" v Huntington, Ark. svoto #2.00. Ta znese»k so darovali pravzaprav sledeči trije člani gorioznačenega društva: Alojz Kerhlikar $1.00, John Valentin star. 50c, in John Valentin jnl. 50c.
Dalje je prejel naš sobrat gl. tajnik s pošiljatvijo #2.00 iz Ramah, Co'lo, s sledeče pismo:
Ramaih, Colo. 25. febr. 1918.
Dragi sobrat:—
Videli smo v "Glasilu K. S. K. Jednote" objavo, da bostq pobirali prostovoljne doneske za piruhe našim slovenskim možem in fantom otziroma za naše Člane-vo-jake. Torej vam pošiljamo tudi mi $2.00 in sicer: Margereta Bur-katt 75c, Andy Burkatt 75c in Ignac Lunder 50c. Mi spadamo k društvu sv. Jožefa št. 7. Pueblo, Colo, pa smo daleč proč od tega mesta; namesto da bi poslali to svoto društvu v Pueblo, jo raje pošiljamo kar vam. Morda so pri tem društvu tudi že kaj nabrali. Le naj vzamejo od vsaikega člana toliko, kar je prav. .
Zdaj pa voščimo vesele velikonočne praznike vsem članom in članicam, posebno pa sobratom vojakom. .Bratski pozdrav
Andy Burkatt.
Tajnik društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eevelfch, Minn.,
Canonsburg, Pa.
Cenjeni sobrat urednik: — Kaj mislite g. urednik, kaj vam imam za povedati s temi skromnimi vrsticami! Veselo novico. — Slišali smo namreč v nedeljo s prižnice, da pride naš povsod do-broznani in sloveči govornik misijonar Father K. Zakrajšek k nam Slovencem vodit sv. misijon dne 18, 19 in 20. marca t. 1.
Kdor ni še slišal kaj se vse lepega pridiguje o sv. misijonskem času, ta ima sedaj lepo priliko; potem naj pa vsak po svojem sodi!--
Naše društvo sv. Jeronima št. 153 kljub hudim viharjem prav lepo napreduje, šteje že 56 članov in članic in 44 naših malih v Mladinskem oddelku. Društveno premoženje je pa že preseglo v tej kratki dobi znesek enajst sto dolarjev, kar kaže, da vlada prava bratska ljubezen in sloga pri našem društvu. Vendar pa ne smemo biti še s tem zadovoljni; naše polje za agitacijo je še veliko koliko dobrih vernikov še živi med nami, ki hodijo ob nedeljah k sv. maši. in prejemajo sv. zakramente. Čemu bi tudi4ne pristopili k prvi in največji slov. katol. podporni organizaciji K. S. K. J. O kako so nam že eni člani hvaležni, da smo jih spravili v to Jednoto, kako ponosni so tudi da se prištevajo članom te organizacije.
Agitirajmo torej dragi sobratje in sosestre vsi kot en mož, za pridobitev novih članov. Res težko delo je sprva, ali pozneje nam bodo pa vsi hvaležni. Povemo vsem takim, da naša K. S. K. J. skrbi za svoje člane v dušnem in telesnem oziru. Zavarujete se lahko za $250. — $500. — ali $100:;.
—	poleg tega pa plačuje še Jedno-ta za številne poškodbe in 16 vrst operacij. Naše društvo plačuje $1.
—	dnevne bolniške podpore, takoj na prvi mesečni seji; ako je bolnik v slabem finančnem stanju, dobi pa še pred sejo nekaj denarja pri našem tajniku.
Torej so vsem katoliško mislečim zavednim rojakom (injam) na stežaj odprta vrata našega društva in Jednote. Ne imejte strahu zaradi besede "katoliška." Spominjam se še prvo leto u rado vali ja bivšega duh. vodje K. S. K. J. Rev. J. Černe-ta ko je nekoč napisal sledeče resnične besede, približno takole: Še nikdar ni kdo slišal, da bi katoličan, ki je vse svoje življenje po veri živel na zadnjo uro odpadel od vere. Marsikdo je pa že bridko obžaloval na zadiljo uro to svojo zmoto." —
Pred za ključkom tega dopisa naj še mimogrede vprašam: Kaj pa s Slovensko Carodno Zvezo? Ali bi se ne zamoglo dobiti tudi v naši naselbini vsaj nekoliko zavednih mož, da bi se pridružili o-nim možem, katerim je v resnici slovenski narod pri srcu, k onim veljavnim možem, na katere se smemo zanesti. Pogum torej! Storimo tudi mi kaj za narod v teh usodnih časih.
S sobratskim pozdravom
John Pelhan.
Pueblo, Colo.
Cenjeno uredništvo:— Tukaj vam pošiljam izrezek iz angleškega lista "Pueblo^ Star Journal" z dne 24. februarja t. 1. v katerem je označen slavnostni pogreb slovenskega mladeniča, in najmlajšega junaka, ;ki je izgubil svoje življenje kot vojak odkar se je vojna pričela, to je bil naš komaj 17-let stari rojak Josip Meihle. — Naj mu bo ohranjen v zgodovini ZdruženSli' držav in
v agodovini ameriških Slovencev | nositi v posteljo, kakor ene o tem časten spomin!
S pozdravom
P. Čnlig.
Posnetek iz lista "Pueblo Star
Journal":
[Nad tisoč Pueblčanov ise je
vdeležilo minulo nedeljo pogreba, da so počastiti epomin Josip Me-
lvle-ta, 171etnega mladeniča, ki je umrl kot* vojak U. S. mornarice.
Pokojni Mehle • se je Šolal v radio soli na postaji Mare Mand
v San Francisco, "Cal., kjer je nenadoma zbolel. O tem se je njegove stariše v Pueblo obvestilo, mladeniča pa prepeljalo v neko bolnišnico. Ravno v trenotku, ko sta se njegov oče in mati odpravljala na pot v San Francisco, o-biskat bolnega sina, je dočla žalostna vest o njegovi smrti* Truplo pokojnika so zatem prepeljali v Pueblo.
Mehle je bil slovenske narodnosti, rojen v Pueblo leta 1901. Sodi se, da je bil prvi najmlajši ameriški Slovenec, ki je umrl v vojaški službi, odkar je izbruhnila vojna z Nemčijo.
V nedeljo zjutraj ob pol deseti uri se je pričel mrtvaški sprevod premikati iz hiše žalosti na 1224 Berwind Ave proti slovenski cerkvi Matere Božje. Maršal sprevoda je bil E. J. Mensinger ob a-sistenci Robert 'Robleka. Sprevod se je vršil v sledečem redu: Dve veliki ameriški zastavi; Math Jermanova godba; Severo-zap. Slov. Zveza; Društvo sv. Jožefa št. 7 KSKJ.; meščanstvo; Pueblo postaja št. 557 Kolumbovih Vitezov; ameriški vojni vete-ranci; meščani v avtomobilih; ra kev mrtveca okrašena z zastavami in venci; sorodniki in prijatelji pokojnika v avtomobilih.
Pred slovensko cerkvijo je čakalo sprevod nad 300 šolskih o-trok, izmed katerih je držal sleherni malo ameriško zastavico v rokah. Cerkev Matere Božje je bila napolnjena do zadnjega kotička. Nato so prenesli rake v pred oltar, rakev je bila docela obdana z številnimi venci in cvetlicami.
Sveto mašo zadušnico je daroval Rev. Ciril Zupan ob asistenci svojega brata Rev. P. Zupan-a in Rev Cyprian Bradleya. Slovesno črno mašo je pelo slovensko pevsko društvo "Prešern". — Posmrtni nagovor je držal v slovenščini tRev. Cyril Zupan, v angleščini pa Rev. C Bradley; pri tej priliki se je vse jokalo, staro in mlado.
Zatem se je jel sprevod pomikati proti Roselawn pokopališču, 'kjer mu je zapelo društvo "Prešern" nad vse ganljivo slovensko žalostinko; nagrobni govor je pa držal pokojnemu patrijotične-mu mladeniču g. Robert Roblek. Prcdno so spustili z venci okrašeno rakev v z venci ozaljšan grob, so pokojniku trobentači zapiskali v zadnji pozdrav.
Cvetlice in, vence so nosile sledeča slovenska in druga dekleta: Ana Snedec, Jerica Jeklič; Kristina Blatnik, Angela Jaklič, Margareta Balič, Angela Papeš, Ana Grebene, Josipina Meriiar in Josipina Klohmear in Menen Klo-hmear. Vence so nosili tudi pri pogrebu navzoči mornarji vojaki : C. R. Nipps, F. C. Roitz in V. II. Laney. Rakov so nosili: korpo-ral G. S. Jones, Clower S. Jones v službi armade; korporal John
Gonzales in saržent V. W. Vasti-ne od mornariškega kora; James A. Faucett in H. M. Campbell v službi mornarice.
Pogreba so se udeležili tudi sorodniki pokojnika: Josip Mehle z družino iz Victor. Colo., Anton Mcfhto in Mihael Bartč iz Lead-ville. Golo.
mislijo.
Sporočam tudi žalostno novico o nagli smrti Andrej Ft»kar-ja, rodom, Slovaka. Dne 18. febr. je šel zjutraj zdrav in veselja svoje delo. Bil je organizator United Mine 'Workers of America, Distr. 5 v Pittsburgh, Pa. Imel je še nekaj minut časa cipoldne za na vlaik na Burgettstown, »kjer je i-mel posel. Pred odhodom se je pomudil še v neki gostilni, kje? je izpil v naglici glažek vislce. Ko je to -pijačo zavžil, je padel na tla in na mestu umrl. V oni viski je bilo namreč primešanega nekaj strupa. — Tako se godi ljudem na tem svetu, če so dobri za delavstvo. — Pokojnega organizatorja smo imeli vsi premogo-kopi zelo radi, le kompaniji je bil trn v peti. Ta*ko smo izgubili dobrega bojevnika in vodjo; on se je vedno pogajal za pravico in resnico, zato je pa revež moral umreti .gotovo zaradi »kapitalizma.
(Pokojnik je vsakemu rad pomagal če je le mogel; mislim, Nda ni imel sovražnika med delavci; bil je poprej večletni tehtnik med delavstvom in večletni predsednik lokalne unije in predsednik Slovenskega kluba. K društvom je spadal k štirim: Dr. "Pro-, stosit" št. 106 S. iN. P. J.; Dr. sv. Andreja št. 107 Sloveške Jedno-te in k dvema angleškima.
Dragi mi rojaki Slovenci, ki še niste pri nobeni Jednoti. Pristopite v K. S. K. J., dokler ste še 'zdravi. Poglejte našega prijatelja Puškarja ki je šel zjutraj zdrav in vesel na delo, zvečer so pa .mrtvega pripeljali domov.
Pogreb se je vršil dne 21. febr. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na katoliško pokopališče v Imperial. Cerkvene obrede je opravil slovaški župnik; govoril je v cerkvi angleško, na pokopališču pa slovaško. Ko smo pričeli devati truplo v grob, je imelo skoro vse občinstvo solzne oči. Pokojnik je bil star šele 36 let; zapušča tu žalujočo soproga, dva otročička, mater in šest bratov. V naši naselbini bomo pok. Andreja Puškarja zelo -pogrešali; iposebno ga bo pogrešala njegova družina, ter je bil skrben mož in oče.
Pogreba se je udeležilo več društev: Dr. "Prostost" št. 106 S. N. P. J. to društvo mu je podarilo krasen venec; dalje dr. sv. Jožefa št. 29 J. S. K. j. s svojo zastavo; tudi to društvo mu je podarilo lep venec; dr. sv. Barbare št. 22 (For. City, Pa) s svojo za-sttavo in slovaško dr, sv. Andreja št.'167 in še neko drugo slovaško katoliško društvo s svojo zasta-vo.
Sedaj se pa pravjepo zahvaljujem vsem cen j. slovenskim in slovaškim društvom za obilno vde-ležbo pri pogrebu in za darovane krasne vence ter ostalim, ki so mu izkazali zadnjo čast.
Pozdrav do vsega članstva K. S. K. J.
John Jamnik.
čl. dr. št. 33 Ptbgh., Pa.
Imperial, Pa.
Cenjeno uredništvo:—
Tukaj iz naše I imperial naselbine mislim, da še ni bilo dopisa v našem Glasilu; zato sem se jaz danes odločil napisati par vrstic.
Naj bo najiprvo omenjeno glede dela, da delamo sleherni dan. zaslužimo pa bas toliko, cla se za-moremo pošteno preživeti vsled neznosne draginje. Premogovnik, kjer delamo, je bolj vlažen, ali moker, kot suh; vsled tega se nam ni treba nič bati "kake pli-nove ra^strelbe, ali nesreče, bolj pa vode.
Tukaj živi precejšnje število slovenskih družin; 'poleg teh je pa še tudi dosti samcev (pečlar-jev) ki čakajo na odrešenje. Ti bi potrebovali ono znano newyor-ško "poetično'' kuharico, pa tako, da bi sama kuhala, ne pa, da bi ji moral mož delati zajtrk in
nico. Imeli so tudi vsega dovolj v zalogi.	VV ? 1
Pogreb te nesrečne družine «e je vršil dne 24. febr. Vsakega «o položili v svojo posebno rakev in naložili na navaden voz eden poleg drugega. Prvi je bil oče, drugi mati, potem otroci po starosti, kakor ie omenjeno. V mrtvašnici so ležali skozi cel teden.
Zares tragičen in nad vse žalosten slučaj! S pozdravom
Frank Peterlin.
Eveleth, Minn.
Cen j. sobrat urednik:—
Naznanjam vam, da se je pripetila te dni tukaj blizu ' Evele-tha strašna tragedija. Na neki farmi, 13 milj oddaljeno od našega mesta je neki Fred Nyman, rodom Šved dne 18. febr. ob 6 uri zjutraj ustrelil do smrti svojo ženo, štiri nedorasle otroke in samega sebe. Ta grozen umor se je izvršil označeno juitro med tem, iko je šla Nymanova žena pokla-dat živini v 'hlev. Med tem je vstal njen mož in ustrelil v čelo dve hčerki, ki sta skupaj spali, 13 letno Heleno iti 91etno Edith; potem je šel bestijalni oče še v drugo sobo, »kjer sta spala njegova dva fantka, 81etni John in 6-letni Evert; tudi na ta dva je oddal smrtonosna strela. Kmalu zatem se je vrnila žena iz hleva nazaj, nakar se je vlegla še malo k počitku. Tudi njo je ustrelil njen mož ter končno še samega sebe. Nesrečno družino je našel mlekar, ko je prišel po mleko; žrtve so ležale vse mrtve po dve in dve skupaj v vsaki sobi.
Farmer Nyman, kateremu se je gotovo zmešalo, je oddal strele iz pištole na pet strelov; naboje (patrone) je pri tem enkrat premenil.
Policija ne more nikakor dognati, čemu je izvršil ta farmar tako grozen čin; beda ga ni gnala k obupu, ker se je našlo pri preiskavi v njegovi hiši več denarja in neko preklicano zadolž-
Pismo slov. vojaka.
Naš sobrat Feliks C. Roitz, član dr. sv. Jožefa štev. 7 ki služi pri vojakih v Fort Lyon, Colo nam je doposlal te dni sledeče pismo, s prošnjo, da je obelodanimo, čeravno je pismo sestavljeno v angleškem jeziku.
Naš vrli sobrat-vojak Roitz je sicer vešč slovenščine v govoru, le v ipisavi mu gre bolj trda. .
Označeno pismo se .glasi v slovenskem prevodu dobesedno sledeče:
Cenjeni g. urednik:—
Kot član društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., podrejenega društva vaše organizacije si štejem v prijetno dolžnost, da vam pišem s tem par vrstic, o kraju in podrobnostih U. S. mornariške bolnišnice v Fort Lyon, Colo., kjer sem sedaj v službi.
Ta bolnišnica je oddaljena 7 milj iztočno od mesta Las Ani-mos ob Santa Fe železnici in ob svetovnoznani Santa Fe cestni progi za avtomolbile, o kateri ste morda že kaj čitali. To vojaško bolnišnico se je zgradilo leta 1907 s samo nekaj poslopji; sedaj pa gradijo zopet nova poslopja <hitro kar le mogoče. Šele pred kratkem je bil narejen zopet kontrakt za 30 novih poslopij. Ta bolnišnica je zdravišče ali sanitarij za vojake, ki služijo pri mornarici ter so podvrženi jetiki. Poleg je-tike se zdravi tukaj tudi vsako-jake druge bolezni. «Mi imamo iz-boren oddelek zdravnikov *in častnikov, kakih 20 po številu. I-mamo tukaj tudi tri nemške vojake mornarje kot vojne ujetnike ki so bolani; reči moram samo to, da uživajo ti v jetniki ravno toliko — in še več prostosti, kot mi ameriški voja»ki. Tudi jim ni prepovedano govoriti z nami, ali o vojski. Eden izmed teh je pravi uemtnik na gosli ter sodeluje pri našem orkestru.
tZa zabavo imamo tri do 4 večere v tednu s predstavo premikajočih slik, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pa ples. Poleg tega se večkrat oglašajo tukaj potujoče družbe igralcev in pevcev.
Sv. mašno opravilo imamo vsako prvo nedeljo in vsak tretji pondeljek v mesecu. — Naj vam še omenim o naši godbi ali o našem orkestru. Godba sestoji iz 23 igralcev, od teh sipada pa k orkestru okrog 15—20. Pri naših zabavah zvečer nastofpa vedno orkester. Jaz sem žal tukaj edini Slovenec; rad bi videl, da bi nas bilo več te narodnosti skupaj; dobro vem, da služi v armadi in mornarici strica Sama lepo število Slovencev, kar je lepo in častno. Mi Slovenci moramo (biti in bi morali biti ravno tako patrijotič-ni, kakor kak drug tuji narod.
Ker vživamo svobodo in udobnosti naše dobro stare Amerike (U. S. A.) m a j bi bila naša »prva misel ta, da če je ta domovina vredna da živimo v nji, je tudi vredna, da se bojujemo za njo do zadnje kapljice naše krvi.
Pri tem moramo vpoštevati samo besede našega ljubljenega predsednika: "Svet se mora narediti varen za demokracijo." —
Z iskrenimi pozdravi in najboljšimi željami do vseh članov K. S. K. J. posebno pa do vas cenj. sobr. urednik in vseh .glavnih odbornikov.
'Vdani Vam
Felix 0. Eoits
U. S. Naval Hospital Fort Lyon, Colo. (co. Band.)
svoje »reče kovač!
Karti u vsakdaije življeije. - Spisal lev. Juri} Tnuk.
Dedš&na.
Jezična žena, mati še bolj jezične hčere, je bila na poslednjo nekoč hudo nejevoljna. Jezno jt dejala »možu:
"Moj Bog, kako hudoben jezik ima najina hči! -Bog ve, od koga izmed naju ga je dobila, od mene ali od tebe!"
"Od tebe gotovo ne, ker ga i-maš še zdaj!" ji mož mirno odgovori.
(Nadaljevanje.)
Premalo v časti je sadje; nima sicer mnogo dušika ali vnjem so druge redilne snovi in zdravju je jako prikladno, Kos črnega kruha in 5 do 6 hrušek je boljša ju-žina kakor druga, ki stane 5 do ali 6 krat toliko. Sadje naj bi se jedlo največ surovo.
Nobene redilne moči nimajo vse vrste maščobe. Tolšča služi le za to, da jedi v želodcu sežge. Mnogi menijo n. pr., da je surovo maslo jako redilno, a motijo se, čisto nič nima dušika.
Razvidno je torej iz navedenega, da oni, kateri se priprosto žive pri mleku in črnem krrthu, nikakor niso tako na slabem; nes-pamet le privede ljudi do tja, da se čutijo nesrečne, ker nimajo sredstev, privoščiti si kaj "boljšega'. V resnici so na slabšem le oni, ki imajo "gosposko" hrano; pri tej bi naši kmetje in delavci kmalu propadali pri svojem težkem delu. Jeziku seve priprosta hrana ne ugaja vedno, a nismo na svetu, da bi jedli, temveč jemo, da živimo; zato moramo pa rabiti le taka jedila, katera nam dajejo pred vsem moč in zdravje. To so pa ona, ki imajo v sebi veliko dušika, akoravno niso "gosposka".
Naravnost nespametno pa ravnajo oni, kateri si kupujejo za drag denar taka živila, katera, nimajo nobene redilne moči in le želodec razdražijo, kakor so kava in posebno čaj, če se pije brez mleka. Mnogo stanejo in vendar mora človek pri njih ščasoma o-magati in oslabeti. Žalibog, da se je ta navada udomačila tudi že v mnogih kmetskih hišah; mnogo požre denarja, pomaga pa nič.
Kjer je kmet gosposki .. In gosposka juha, Tam je vsa gospoda Bleda, strhla, suha.
3. Kako naj jemo?
Mati, mati, mamica, Pač 'mam hudo mačeho; Peče mi 'z pepela kruh, 'Z drobnim peskom ga soli, In kadar mi reže ga, Da se vidi skoz njega, Zraven vselej krega me — . Vi ste pekli belega, Z maslom ste ga mazali Zraven se mi smejali.
Narodna: Sirota Jerica.
Če si hočeiho ohraniti zdravje, ni samo treba, da si izbiramo le taka jedila, katera so nam res v prid, tudi zauživanje samo naj bi bilo urejeno. Zdravniki nam v tem oziru marsikaj priporočajo, in treba se je držati nekega reda, ako si nočemo tudi pri jedi prav občutljivo pokvariti svojega zdravja.
Samo ob sebi je umevno, da se mora pri napravi jedil gledati na to, da so jedila vedno tečna, okusna. Najboljša reč ne tekne, če ni prav in okusno skuhana; skažena hrana pa mora pred vsem pokvariti človeku za celo vrsto let zdravje. Kakšna težava je, če človek vedno boleha in koliko ga take bolezni stanejo. Prva skrb vsake hišne gospodinje naj bi bila ta, da se nauči prav kulhati, in skrbno naj pazi, da bo vsaka jed tako napravljena, kakor zahteva naš želodec. Mnogo napačnega je posebno v današnjih časih v tem oziru. marsikatero dekle skrbi za vse mogoče prej, kakor za to svojo dolžnost. M5ož s tako ženo ne more biti zadovoljen, v hišo mora priti vsakovrstna nesreča.
Sploh pa priporočamo vseke-mu:
a) Vsako jed dobro prežvekaj. Le tako more biti jed truplu v korist. ZObje so mlinski kamni; če jih je še dosti in so lepo osna-ženi. Zobe ljudje premalo varujejo; dobri zdravi zobje olajšujejo želodcu delo. Kdor je zobe zgubil, ne govori samo težko, trpel bo tudi njegov želodec in s tem njegovo zdravje. Kdor ima trohljive zobe, si jih mora dati napolniti ali zruvati. Pred vsem je pa treba snažnosti. Voda in krtača se moreta vedno rabiti. Ostanki jedil, ki zgnijejo med zobmi, povzroču-jejo v želodcu dolgotrajne bolezni. A treba je zobe tudi rabiti in vse dobro prežvekati; drugače se jed ne more napolniti z želodčnim sokom in dela človeku mnogovrstne težave.
b)	Jej le, kadar si lačen in ob določenem času. Mnogi jedo iz
navade, želodec se preobloži in zdravje trpi. Človeška narava se navadi na določen čas in tedaj se oglasi želodec, ob takem času jed najbolj hasne. Jed bo tudi najbolj kuhana, če gospodinja ve, kdaj mora biti gotova. Grozna napaka je, če si mnogi delajo tek z močnimi pijačami; ravno narpbe se zgodi: človek je nekako rfasieen, preden začne jesti. Dr. I. Sonde-regger piše: "Videl sem celo vrsto rokodelcev, kateri so z malim začeli in po pridnosti in varčnosti prišli do precejšnjega blagostanja. Ali začeli so pred pojedino piti, zahajati v gostilne. Vsi so se uničili — ne da bi bili drugih podučili.'
c)	Jesti tudi ne smemo prehitro. Posamezni deli se morajo db-bro napojiti s slinami in želodčnim sokom. Če si pa ne pustimo časa, je to nemogoče. Zato: Za vsako delo svoj čas! Pregorka jed je posebno škodljiva. Najboljša juha more postati strup. če*je prevroča. Ne samo, da trpijo zobje, s takimi prevročimi jedrni se najbolj pospešujejo raznovrstne, jako hude želodčne bolezni, kakor rak, otekline, turi itd. Skrbno moramo tudi odločiti vse, kar je neprebavljivega, n. pr. piščiee, hrupee. Mnogo ljudi, je že umrlo, ker so jim take trde reči prodrle čreve, jih zadušile itd.
č) Na prebavijanje vpliva tudi pijača. Koristno je piti večkrat, a le malo; tekočina mora jedila premočiti, a ne sme napraviti v želodcu povodni. Toda kaj u^pi-jemo? Vkljub vsem navadam in na svetom navedemo tu besede izkušenega zdravnika, ki pravi: "Najboljša pijača je voda; voda ohrani okus in najbolj raztopi. Huda prevara je, če dajejo slabotnim in obolelim vina, ker kislina belih vin razburja, rdeča vina pa uničujejo beljakovino."
Red in snažnost v kuhinji, pri posodi in na mizi naj bi bili povsod doma. Pri vsaki pojedini naj bi vladala med svojimi nekaka radost. Jeza, mržnja, razprtije in kreg ogrenijo jed; počivajo naj tudi skrbi. Sv. pismo pravi: "Veselo srce oživi starost; žalosten duh pa posuši kosti." "Veselost je človeku življenje in svet zaklad brez pojeme; radost da možu dolgo življenje." Seveda nam ne more vedno sijati solnce sreče in radosti, a mnogi so s svojo trmo tudi sami krivi, da si ogrenijo svoje življenje. Kjer vlada radost, zastopnost in ljubezen, najpriprostejša jed bolj hasne, kakor milijonarju najbolj obložena miza.
Leta 1817 je vladala v srednji Evropi, tudi v naših krajih lakota. !Pet let so bile slabe letine. Živila so bila tako dragdfrda si jih večina ljudi ni mogla kupiti. Vse so ljudje jedli, če je bilo še tako gnusno. Celo žagovina je služila v kruh. Tisočeri so pomrli ali se preselili.
Taki žalostni časi se morejo tudi še zdaj povrniti. Pravijo, ker imamo železnico, lakota ni več mogoča, ali tudi v naših dneh vlada kakor n. pr. v Indiji grozna lakota. Če hoče Bog kako deželo kaznovati, nihče ne more odvrniti te njegove kazni, najmanj železnica in svetovni promet.
Zato »bodimo zadovoljni tudi pri pičli hrani; ne zabimo reve-žev. Le taka jedila si izbirajmo, katera so res krepilna; pustimo pa ona, ki nas razburjajo, n. pr. kavo čaj. Od jedi je sicer v mnogem odvisno naše telesno zravje. a jed nam ne sme postati v namen Namen naš je le nebeško kraljestvo in temu mora vse drugo biti podrejeno, kakor pravi naš Zveličar; "Iščite pred vsem nebeško kraljestvo in njegove pravice in vse drugo bo vam pri-dejano."
č) Brzdaj svoje strasti!
Kot vod na jezik kipi nam kri, Tako nam srca val o v je hrumi, Ko tisoč sovražnih ovir, Zastavlja življenja težavni nam
tir,
Ko divja nam strast Srca občutke dobi v oblast, Ter vreči nas hoče v brezdanjo
propast.
Oh, stre se tedaj Nam solnce bliščeče Pokoja in sreče!
Bog ve, če se žarki zbero še kedaj, Če vmiri srca ae valovje kipeče? Bog daj, Bog daj!
S: Gregorčič.
Človek je duh in telo. Telo služi duši nekako za orodje, njeno
prebivališče je. Že stari Rimlja-
nje so imeli prislovico: "Zdrav duh v zdravem teleseu." Duša more svoja dela na popoln način
izvrševati le v popolno zdravem telesu. Nasprotno pa vpliva tudi duh na telo. Ta vpliv ne izvira samo od tega, da mora duša vladati človeka; duša je gospodar in njej se morajo podvreči telesne moči, če človek hoče, da se ohrani v življenju pravi red. V človeški duši pa spijo tudi razne strasti; teh ne moremo popolnoma izruvati, volja naj bi se jih poslužila v nravno korist. V tem prizadevanju, volji podvreči huda nagnjenja, je nekaka podlaga človeške čednosti. S. Gregorčič poje:
To bode edino ti prava prostost, Če imaš počutke v oblasti. To bode najvišja modrost in krepost.
Brzdati in vladati strasti. •
Ako človek teh strasti in teh nagonov ne kroti, morajo mu postati ne samo v dušno škodo, temveč sčasoma mu uničijo tudi telesno moč. Zato velja: Če si hočeš ohraniti zdravje, brzdaj z voljo in z razumom svoje strasti. Že pri Latinicih je veljalo: "Sustine et abstine" (vstrajaj in vzdržuj se)! In Slomšek pravi: "Kdor svojih želj ne premaguje, sam sebi smrtno sulico kuje." Zdravnik dr. Sondereggen pa pravi: "Najboljše zdravilo je skrb za pravo nravno življenje. Nravoslovje je močan steber prave dejanske vere in v suhih številkah oznanuje slavo socijalnemu redu, svetosti družine in čistosti zasebnega življenja." Krščanska zmernost mora vladati vse človeško življenje; saj se tudi prišteva temeljnim čednostim. Torej povsod pravo mero!
In ako smoter dosegla svoj, Nikoli bi strast si ne rekla stoj! Vihralka nasičenja ne pozna, Naj slugi nebo in zemljo ima.
Jos. Cimperman.
I. Boj se najhujše strasti!
Pod plaščem nosi bič prikrit, Oj bič iz zrn ledenih zvit!
S. Gregorčič.
Delo je kratek čas naj bi lepo in zmerno menjala v človeškem življenju. Telovadba, jahanje, pla vanje, izprehodi itd. okrepčajo človeku zdravje; duh in telo se oživita, če gremo na solnčne višave naših sinjih gora; vesela chmžba med brati razveseli srce in odžene dušomorne skrbi. Sv. pismo govori mladini: "Veseli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce bodi dobre volje tvoje mlade dni, in hodi po potih svojega srca in po vidu svojih oči; vedi pa, da zavoljo vsega tega te bo Bog vzel v sodbo. Spravi jezo iz svojega srca, in deni hudo od svojega telesa, ker mladost in sla-dnost sta nečimumi." (Prid. 11, 9. 10.)
Vse to je dobro in koristno, a-ko se vrši v pravih mejah, dokler je namen dober. Prekorači se pa lahko meja in nadvladati začnejo le nizki nagoni. Ako se to zgodi, potem mora priti zlasti mladina na pota, katera so ji neizogibno v starše dušni in telesni pogin. Zato svari že angleški pesnik Šekspir (Shakespeare) mladino pred to nevarnostjo, katera je skrita v mladem telesu; on pravi:
Čuvajte se! Le strah vas dela čedne,
Mladost sovražna je pač sama
sebi!
Strašni so nasledki na človeškem telesu in zdravju, če prekorači one meje, katere je Bog sam postavil človeku v šesti zapovedi. Ta strast vtisne človeku že na obraz nek zunanji pečat.
(Dalje prihodnjič.)
Muhe ali stenioe.
Tujec (stopivši v sobo, ki si jo je bil v gostilni najel za prenočišče) : "Kaj pa je tam na steni nad posteljo? So to muhe?"
Sluga: "Stopite bližje in plos-knite večkrat z dlanjo ob dlan. Ted a i se'bo videlo, kaj je. Če bodo odletele, so muhe, če pa ne bo odletelo — gotovo stenice.'
1961 W<
Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za člane, na leto...........................................*
o.__II...	...............................................i.uU
Za nečlane Za inozemstvo

2.00
OFFICIAL ORGAN
of the	,
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the	.
UNITED STATUS OF AMERICA	T
Issued every Wednesday.___
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.
1961 West 22nd Place,
OFFICE: Phona: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
i eta gledat to komedijo za-radovednosti. taata s seboj ali oba.
Otroka teh starišev, približno iste «taro«ti kot otroci na odra, sl«i-To* mm pričajo "tako jo deklamacijo ali igro v dov. j*
Subscription rata:
For Members, per year...................................
For Nonmembers............................. • ..............
For Foreign Conntri"	............................*v mmw
»81
Ne pozabi!
Ne pozabi pridobiti tekoči mesec kakega novega člana za društvo in K. S. K. Jednoto!
Ne pozabi priti na prihodnjo društveno sejo!
Ne pozabi plačati društvu morda zaostale asesmente!
Ne pozabi, obiskati bolnega so-brata vašega društva!
Ne pozabi, .da je .danes že 6. marca!
Ne pozabi opraviti velikonočne dolžnosti!
Dr. sv. Jožefa štev. 53 v odgovor,
Že dolgo časa se ne spominjamo na kak protest cd strani tega, ali onega društva, priobčen v našem listu.
Šele par tednov zatem, ko so stopila nova Jednotina pravila v veljavo, se je vzdignilo naše sose dno društvo sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. da mu nikakor ni po volji nova točka pravil 135 A, stran 57 v členu XIX. in sicer za radi tega ne, ker ni v tem odstavku nič določenega, da mora biti vsak prestopli čain preje pretkan od zdravnika, predno ga novo društvo sprejme v svojo sredino.	.tu
Bivšim delegatom kot zastopnikom raznih krajevnih društev ta točka na konvenciji še na misel ni prišla, ker je že večinoma pri vseh krajevnih društvih uveljavljena. Ako društvo štev. 53 nam tega ne veruje, mu bomo z vese ljem navedli številke onih krajevnih društev naše Jednote, ki absolutno ne sprejmejo drugače člana s prestopnim listom, če ni do-tični član zdrav, oziroma od zdravnika priporočen in potrjen.
Prav radi vam verujemo, da bi se godila marsikateremu društvu lahko krivica, če bi se sprejemalo bolne prestople člane. O tem bi vam lahko dali svarilen slučaj, katerega je imelo pred več leti naše društvo sv. Štefana štev. 1. Od onega časa naprej, pa to društvo (kakor tudi večina drugih) na noben način ne sprejme pre-stoplega člana brez zdravniške preiskave. Stroške za to preiskavo mora trpeti celo sam član, ne pa društvo.
Ako nimate torej cenj. člani dr. štev. 53 še te točke v vaših društvenih pravilih, naredite jo; vsaj ima o takih stvareh pravico krajevno društvo določati ne pa konvencija. Bolniška podpora spada v področje krajevnih društev ne pa K. S. K. J. Ravno tako svetujemo v tej zadevi tudi ostalim krajevnim društvom. Pri tem vas opozarjamo tudi na točko 133 Je-dnotinih pravil (stran 56) kjer je označeno, da se mora vršiti tudi za prestoplega člana glasovanje in da mora poseben odbor 3 članov preiskati prosilčev značaj in sposobnost. Pod besedo "sposobnost" smatramo mi tudi njegov zdravstveni položaj. Torej je v tej točki povedano, da naj bo prestopli član preiskan od zdravnika, predno se glasuje za njegov sprejem. Ali ni res tako? —
Zastopniki ali delegatje raznih društev zbrani na zadnji konvenciji so sprejeli to točko vsled tega, da se ne godi preveč krivice onim članom, ki so prisiljeni danes ali jutri prestopati v razna društva. Pri tem vzemimo n. pr, samo tale slučaj:
Član N. N. živeč v New Yorku je spadal k društvu štev 57 ravno f> mcsccev; slučajno dobi v tem času v Pittsburghu boljšo službo.
kamor se tudi preseli. Naravno, da bo prestopil dotičnik h kakemu društvu K. S. K. J. v Pittsburghu, saj jih imamo ondi šest. V New Yorku je bil član N. N. bolan 3 tedne; podpore ni dobil nobene ker še ni bil 6 mesecev pri dru štvu> Taka neprilika ga tudi la hko zadene v Pittsburghu, če zboli po prestopu. Revež plačuje že celo leto v društva, pa še ni opra vičen do boln. podpore. Recimo, da pride dotični član N. N. semkaj v Chicago, Sprejeli ga bomo z veseljem v društvo, če je trden in zdrav za časa prestopa. In zo pet mora dotičnik čakati 6 mese cev, da je opravičen, do podpore. Torej plačuj v Jednoto in dru štvo 18 mesecev, pa še ne dobiš podpore, če si slučajno zbolel za par dni.
Nam se zdi torej nova točka glede prestoplih članov zelo u-mestna in pravilna; samo društva naj jo tako tolmačijo in se po nji ravnajo, kakor smo povedali v tem članku.
Vpoštevanja vredno.
iV prilogi štev. 44 "Glas Naroda" z dne 21. febr. t. 1. smo kitali izpod peresa nekega "— p" ta« ko zanimivo rasspravx), vv oziroma članek, kakoršnega ni označeni 'list že več let priobčil. 'Naslov te razprave se je glasil: .
"O slovenskih podp. organizacijah, slovensikih šolah, domih in obstanku slovenskega naroda v Ameriki."
V začetku tega članka razpravlja pisec o združenju slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. (Ni naš name« , navajati tukaj točk o označenem združenju,, pač pa prinašamo tukaj dobesedni ponatis tega velezanimivega članka, kar se tiče naših slovenskih šol, domov in obstanka slovenskega naroda v. Ameriki. Naša iskrena želja je, da naj bi ponatisnili ta posnetek vsi ostali ameriški slovenski listi m da naj bi se pričelo čim prej o tej velevažni točki razpravljati med vsemi a-mieriškimi Slovenci. O slovenskih farnih šolah in obstanku slovenskega naroda v Ameriki bomo prinesli žie v prihodnji številki "Glasila" tudi primeren članek. Za danes, prinašamo le ponatis goriomenjenega članka, ki se glasi med drugim sledeče: «
"Edini pogoj za obstanek in napredek naših slov. podp. organizacij je naša ameriško-slovenska mladina. Samo v tej mladini vidimo na**) moč, naš napredek in temelj za Obstoj slov. naroda ter slov. organizacij v tej maši novi domovini. Ni pa dovolj, da imamo številno, bujno naraščujočo mladino, ampak, če hočemo, da bo ta mladina v svojo lastno in našo korist, je pred vsem potreba za to prave vzgoje. Ni dovolj, da se polnijo otroški oddelki v slov. organizacijah ; večina teh bo ostala tam samo tako dolgo, dokler so o-troci, ali dokler jih stariši drže v njih ter plačujejo zanje. Ko do-rastejo in postanejo sami svoji, bi rastejo in postanejo sami svoji, bi lahko postali redni najboljši člani organizacije, ko jim: ne bi nekaj manjkalo, to je znanja slov. jezika, čitanja in pisave. Taki dorastli mladeniči in deklice slovenskih starišev navadno rečejo: * 'O, I don't cqre for this Austrian society, I don't unterstand tfhis language." Take so lesnike, ki niso za naš sadni vrt, škoda jih je, da niso bile poftlahtnjene o pravem času.
Torej, najprvo je pričeti tam, kjer se kaže edini mogoč uspeh za
redke slov* kak farne šole v tej deželi. S to malomarnostjo smo
že veliko zamudili iter veliko rnla-dih moči izgubili za slov. organizacije. Še je pa čas, katerega se ne sme zamuditi, ker ta čas je kratek in bo trajal samo še toliko časa, dokler -bodo otroci »tarok rajskih starišev za šolo.
Torej, ako je nam res kaj na tem, da iščemo rešitve za obstoj slov. organizacij in slov. naroda sploh, ne slepimo samih sebe, ampak lotimo se dela tam, kjer smo lahko sigurni najboljšega u«peha za obstanek.
Vsaka že obstoječa slov. fara bi morala imeti elov. kat. šolo. Vsaka slov. naselbina, še tako mala, naj *bi si naprvo omislila slovensko šolo. Za prvo potrebo bi vzela v najem kako sobo. V vsaki še tako mali naselbini se dobi Slovenec ali Slovenka vsaj nekoliko i-zobraženr(a), da bi za malo plačo lahko poučeval(a) slov. deeo v slov. jeziku vsaj ob večernem "času. V večjih naselbinah se lahko preskrbi kaj boljšega. Imamo slov. abecednik, iz katerega naj bi se učil vsak slov. otrok.
Slov. Jednote naj bi imele točke v pravilih, ki bi se ozirale na vzgojo otrok »lov. starišev, oziroma na dolžnost podrejenih članov za vzgojo svoje dece v narodnem duhu, to je, da bi atariši, ki ao člani Jednote, pošiljali svoje otroke v slov. Šole, kjer je to mogoče, in če so te šole »lov. kat. šole. Otrokov oče pa svobbdomi-slec, jezik je navsezadnje vendar le eden; prvo je narodnost, potem šele drugo.
Vem, da bo marsikateri, ki bo to #tal, kar pisem, se zgražal m rekel: "To je pa preveč po fari žko. Da bi jaz svoje otroke pošiljal v slov. solo in to še v katoliško! O, tega pa ne, nismo več tako v temi!" Tak oče svojih otrok bi bil podoben popotniku s svojo družino, katero bi strašna nevihta zalotila na potu. Iskaje si zavetja, rešitve, bi se ne mogel dru gam rešiti, kakor tam v obližju stoječo . cerkev. - Ko bi p* spoznal, da je to katoliška cerkev, pa bi vskliknil: "Ne,' ne grem noter, rajši poginem jaz in moja družina!
Tako-le strašansko sovraštvo do katoliške cerkve,,vere, dulhov nikov, in to brez vsakega vzroka, zamori v človeku vse plemenitosti do svojega naroda.
Koliko jih je dandanes, ki kri če po raznih shajališčih, domih, ki se kažejo kot voditelji slov. naroda, rekoč: "Mi delujemo za mi ii nam slov. narod, za napredek naših slov. organizacij ter sploh za procvit in obstoj našega naroda v tujini." In ravno isti kriča-či imajo slov. šolo pred nosom, katere njih otroci niso še videli od znotraj. To je nepobitna resni ca, ki se da dokazqti 8 številnimi dokazi. Ubogi narod, ki sledi ta kim narodnim voditeljem! To »o enodnevnice, nekaki boljše viki. In zakaj svojih otrok ne puste v slov. šolo? Samo zato ne, ker je ta šola — strašno cujte! — slov. kat. šola. Ako bi 'bila ista šola mohamedanska, prostozidarska ali celo anarhistična, bila bi zanje veliko boljša, kakor pa slov. kat. šola. Drugi se izgovarjajo: "Ja, tam je treba plačati 50c mesečno, pa otroci se v "kranjski" šoli malo naučijo." Da se premalo učijo, je pulila fraza, laž; s tem slepite same sebe, dokazov za to je več kot dovolj.
Kdor ima priliko, naj opazuje našo slov. mladino, ki pohaja slov. kat. šole, ter slov. mladino, ki obiskuje takoj od začetka pub lične šole, pa bo kmalu opazil ve lik razloček.
Slov. oče, mati, kako se počutita, ko prisostvujeta dramatični otroški igri, pri kateri sodeluje vajin sin, oče ali oba? Deset let je komaj star(a), pa kako lepo čisto slovenščino dekiamira, poje slov. pesmi tako lepo, da vaju* prekaša. Igra predstavlja starokraj-ske slov. šege in to predstavljata vama vajina otroka, rojena in vzgojena v tujini. Ali vama ne vzbuja v dnu duše lepih spominov vajinih mladostnih let v prelepi domovini Slovenije! Da, oko se vama solzi ob takih prizorih in j ako srečna se počutita vred i svojima otrokoma. Da, to je veli •kanski duševni užitek za vaju in vse navzoče Slovence. Poleg vaju
nek, samo pravega ne vidimo. Podobni smo isteirmi Ribničanu, ki je iskal svojega konja po vsefo dolinah, samo v isti dolini ne,
liku; poslušajo, pa ničesar ne ra
sumejo. Slov. oče, mati, kak čut vaju obdaja, ko vaju vajini lastni otroci poprašuje jo: "Pa, Ma, what they say, what they play? I don't understand." Ali se ti ne vzbudi vest in očita, da si ti sam (a) kriv(a), da vajini lsatui otroci ne razumejo istega jezika, ko-jega vidva najbolj razumeta? Da ne znajo popevati milodonečih slov. pesmi,'katere so vama najbolj ljufoe? Ali se zamoreta počutiti srečna v takih »lučajih? Gotovo »e vama oglaša tam v globini srca in vama reče: Bilo bi pa vendarle lepo, ako bi bila tudi najina otroka tam na odru med onimi o-troci, ki tako lepo slovensko govore, pojo in igrajo. — Kdo je temu vzrok, da vaša vest ne more biti mirna ob takih prizorih ? Vaša zaslepljenost, katero nazivate svobodomiselnost, naprednost, izobrazba itd. Ista zaslepljenost vam ne čtopušča, da- bi pošiljali svoje otroke v slov. kat. šole. In pred vsem zato ne, ker tam dobijo otroci — o j, grozno! — tudi kat. versko vzgojo, katera otro kom vcepi v mlado srce vse najboljše lastnosti ter spoštovanje do njihovih starišev.
Kaj sledi in kakšen bo rezultat pri otrocih slov. starišev, ki ne razumejo nič ali le malo jezika svojih starifcev ali svojega naroda! V družbe, v katere bodo za hajali, vas, njih stariše, ne bodo pustili zaradi sramu!, ker po njih mnenju se jim vidite premalo o-likane za take ameriške kroge. In obratno, ti odrasli otroci zopet ne bodo pohajali v slov. družbe, slavnosti, veselice itd., ker le malo ali nič ne razumejo slov govorice. Takih izkušenj je že sedaj dovolj m vedno jto bo še več ako se ne bo bolj skrbelo za slov. šole. In taki otroci so izgubljeni za stariše, za slov. društva, jednote in nar"ocL
'Vzemimo zopet drugo potrebo slov. šol v tej deželi. Časi se spreminjajo; kakor je bilo ogromno naseljevanje Slovencev v to deželo, posebno zadnjih 15 let, tako se bo več ali manj družin zopet povrnilo v svojo rojstno domovi no, ako se bodo tam razmere iz boljšale, kar vsaj upamo. Tudi na to je treba »pomisliti. Družine se bodo vrnile tja z 'bolj ali manj dorastlimi otroci. Ti napol dora «t!i otroci, malo vešči slov. govo riee, še manj ali nič vešči čitanja in pisave, bodo tam pravcati tuj ei med svojim lastnim' narodom Drugega jim ne bo kazalo, kakor 12—18 let stari, več ali manj, bodo morali se pričerti učiti sloven ski abecednik in pohajati, dasi odrastli, v slov. šolo, ali pa za ve dno ostati pri najzadnjih, kljub svoji izurjeni angleščini v čitanju in pisavi
Dandanes v 20 stoletju, najsibo delavec, kmet, obrtnik, trgovec itd., bo le mato ali nič napredoval, ako ni šolan in posebno ne ve»Č jezika, Čitanja in pisave iste dežele in naroda, v kateri živi
Kako zelo zanemarjeni smo Slo venci za svojo narodnost. Še ee lo na svojih domih tolčejo sstariši e svojimi otroci angleščino, ali še celo nemščino. Za vzgled bi si la hko vzeli naše brate Slovane: Po Ijake in Čehe. Poljak, ki poje svojo narodno himno "Jeszcze Pol ska nie zgmieia, kiedy my žyje
my" itd., je nima samo na jeziku ampak v dejstvu. Poglejte števil ne poljske šole in kakšna discipli na je tam ! Otroci ne smejo mec iseboj govoriti v šolah drugače če kakor poljsko, na domih ravno tako. Poznam veliko poljsko dru žino 13 glav po številu. Oče družine je priseljenec iz Galicije, mati (Ulih otrok) je Poljakinja rojena v Ameriki. .Večkrat sem že 'bil pri tej družini in nikdar nisem slišal, z otroei govorili drugače kakor da bi otroci med seboj ali stariši poljsko, dasi znajo vsi izvrstno angleščino. Na vprašanje, zakaj tako, mi je oče družine rekel: "Poljs-ki jezik je za poljski narod prvi; za znanje angleščine pa to prav nič ne škoduje."
Poljski narod da za vero in narodnost življenje. Pa mi Sloven-ei? Ne za eno, ne za drugo nič! Smo Samo napredni od danes do jutri, svobodomiselni v zasužne-nju, verni brez narodnosti, ljtibe-či v sovraštvu, velikodušni v prepiru, stvarjamo bodočnost brez podlage, preiskujemo vsa pota in
sedi napredni Slovenec, oče, mati možnosti za zboljšanje in obfcta-
kjer je vedel, da je. Ta izgubljeni konj je naša slov. Sola.
S tem pa ne obsojam eelega slovenskega naroda v tej deželi kot takega. So tudi častne izjeme po slov. naselbinah, ki imajo poleg cerkve tudi slov. kat. šolo že več ali nranj let. Čast jim; le-ti so na pravem potu, samo škoda je, da jih je tako malo! Če imajo po nekaterih naselbinah take šole, zakaj bi jih' ne imeli tudi drugod? Naj bi ne bilo niti ene slov. kat. cerkve in naselbine v tej deželi brez slov. Sole. Pri .tem imate slov. duhovniki veliko dolžnost in odgovornost, kakor tudi lajiki narodnjaki. Seveda izgovor je takoj na mestu, da ni dovolj slov. učiteljic, oziroma slov. redovnic, katerih primanjkuje šle za sedaj ob stoječe slov. kat. šole. To je resnica, vendar pa najprej mora bi ti vstanovljena šola, potem šele pride učitelj ali učiteljica. Ker je malo ali premalo slov. šolskih se teter, .treba jih je vzgojiti, kakor delajo to Poljaki. S tem, da je premalo učiteljic, še ni aboslutno nemogoče pričeti v obče s slov šolami. Za začetek in potrebo to nalogo naj bi izvrševali slov. du hovniki ali lajiki sami.
IPoznam slov. župnijo, ki je 'bila še pred nekaj leti v jako slabih razmerah. Faranov se je polastil nekak narodno-napredni duh. In pričeli so napredovati brez prave podlage in cilja. Ko smo šli v družbi mimo neke pričete stavbe, sem jih vprašal, ako bodo tam zi-daji slov. šolo. Eden je rekel: "O ne, tega ni potreba tukaj pri nas, imamo izvrstne publične aiole; ta stavba bo naš Slov. Nar. Dom." Mislil sem si: Slov. (Narodni Dom brez slov. šole 'bo črni domino, ki pomeni smrt. — Dobili so pa v isti naselbini v istem času novega župnika, vzor slov. duhovnikov. Ta se je pred vsem zavzemal za slov. mladino ter na svojo roko pričel .poučevati sam v slovenščini šolsko mladino v cerkveni dvorani. Uspeh je že danes velikanski. Prej razdvojeni farani so postali složni. Para napreduje duševno, gmotno in narodno. Mladina se uči šolskih predmetov v slov. jeziku, da je veselje. Otroci, še pred par leti nezmožni slovenščine, danes pišejo dopise skoro v čisti slovenščini v otroški lie "'Mali Ave Maria". Pricetek stavbe za Slov. iN a rodni Dom pa še danes tako stoji. Želeti bi bilo, da bi se na tej odprtini dvignilo poslopje, pravi slov. nar. dom — slov. kat. šola.
Tako častiti slovenski duhovniki, ako se eden, drugi, tretji trudi, žrtvuje svoj čas in moči za najbolj plemenito idejo, za pravi napredek in Obstoj svojega slov. naroda, zakaj bi to ne storili tudi drugi, do malega vsi slov. duhovniki? Kakor vas veže vaša dolžnost vzgajarti slov. narod v verskem, tako vas veže tudi v narodnem oziru.
Doba zadnjih 25 let je bila doba amer. Slovencev za vstanov-ljenje slov. jednot. zvez in društev. Tega smo si nabavili več kot dovolj; in danes smo zgotovili to delo, ker materiala je zmanjkalo od zunaj in ga tudi ne bo več dobiti.
Doba prihodnjih 25 let bo doba poloma, razpada teh stavb. In še daljnih; 25 let bo nastopila doba pogina slov. jezika, slov. naroda v tej deželi. Le kjer so sedaj dobre slov. šole, bo še ohranila peščica Slovencev svoj jezik.
Sedaj je nekaka doba stavb slov. nar. domov po slov. 'naselbinah. Doba telh podjetij je veliko slabša od prvotne za stanovi-ljenje slov. organizacij, ker ni prave podlage za obstoj istih. S temi domovi ne bo doseženo ne-bene sigurnosti za obstanek slov. naroda, ker bodo trajali samo začasno. Prej ali slej bodo propadali ali financijelno ali narodno, ali oboje.
Po naselbinah, kjer imajo Slovenci že svoje šole in cerkve, so taki domi ne samo nepotrebni, ampak vidno škodljivi. Vstanov-ljeni so bili radi strankarstva ter so že tako razdvojeno naselbino razdvojili še v bolj nasprotujoči si stranki. Sovraštvo in prepiri so na dnevnem redu. Takozvani do-movci ne pošiljajo svojih otrok v slov. farno šolo in sami jih ne uiče slovenščine ne na svojih domih, ne skupno vtakem slov. nar. domu. Da bi bili vsaj toliko dosledni ,da bi jim isti domi služili tudi za slov. šolo, da bi tudi njih otroci
ostali vsaj napol Slovenci ter ta-i (o bi vsaj deloma zadostili pomenu takih stavb. Samo pijančevanje, plesi in veselice za nekaj let, to ni delo za taarod — tam je propast. Po drugih naselbinah, kjer Slovenci še nimajo slov. šol, cerkva, za kar naselbina ne zmore, tam so potrebni slov. narodni domi za začetek. Pred vsem bi se pa moralo delati na to, da bi taki domi shižili v prvi vrsti za slov. šolo in potem za drdštvene potrebščine. -l
V dobi zadnjih 25 let našega kulturnega razvijanja smo si Slovenci v tej deželi »Čudovito veliko vstvarili: cerkve, društva, zveze, jednote, vsake vrste časopisje, dome, ali najmanj — v primeri s potrebo — pa »lov. šol. Pozabili smo za tisti trdni temelj, ki <bi bil naj-sigumejši za nedogledni cas, za vsa ta navedena podjetja. In še danes ne vidimo kje je rešitev. Kjer nimamo potomcev, silimo »kupno za kratek čas, da bi nas ne bilo tako strah pred smrtjo. Ali pomrli bomo vseeno, skupno in razdvojeni. — Ne slov. župnije, ne jednote in zveze, ne domi, ne slov. časopisje in v obče cel slov. narod v tej deželi nima za-sigurane bodočnosti brez slovenskih šol. Na tisoče amer. slov. mladeničev in mladenk postane vsako leto polnolet. za pristop v slov. jednoto. Več kot tri četrtine teh je izgubljenih za slovenski nared- Kdo je temu kriv? Pomanjkanje slov. šol! V starem kraju na naši slov, grudi je naš rod moril tujec Nemec, Lato, Ma-djar, Turek, in še mori; nismo m smeli razviti narodno, kulturno, gmotno duševno, kakor bi želeli. Tukaj pa imamo prosto voljo, proste roke, pa sami sebe narodno morimo. Ako bi pred vsem pazili, da naša amer. »lov mladina ostane slovenska, dovolj bi imeli doma najboljših moči za obstanek vseli naših podjetij ki' sploh za obstanek »lov. naroda v tej naši novi domovini.
Želeti bi bilo vsaj iz narodnega stališča m zaradi naše neodpuM-ljivc dolžnosti, da bi popravili vse ali vsaj deloma, kar smo zamudili doslej. To je, da bi se pričela doba tekmovanja za vstano-vitev slov. šol po vseh slov. naselbinah. Ura je odbila enajst, le kratek je še čas in le ta kratki čas je še nam na razpolago, da se odločimo za biti ali ne biti, to je za živlejnje ali smrt našega slov. naroda v tej naši novi domovini. Ako pa nismo vsi enega prepričanja, enih načel, to naj nas ne o-vira, v enem smo vendar lahko in moramo biti vsi bratje, to je po narodnosti. Ako ne moremo vsi v en tabor, ker naša načela navidezno ne doupščajo, imamo lahko dva tabora ali dve stranki tudi z vstanovitvami slo. šol, kakor pri podp. slov. organizacijah. Brez opozicije ni borbe ter brez borbe ni napredka in zmage.
Naše tekmovanje za vstanovi-tev slov. šol. bi se dalo primerjati kontestu kakega podp. društva, samo da je širšega pomena, pri katerem tekmujeta dva tekmeca za najboljši dobitek. Navidezno si sovražna, vsaj malo nevoščljiva eden drugemu, se trudita oba za prvenstvo ali zmago, obenem sta pa delala oba za en in isti cilj, za korist vseh članov iste skupine ali društva. — Principi mednarodnih Slovencev ne zabranjujejo rešiti svojih krvnih ibratov narodne smrti. Kadar preti tvojemu krvnemu bratu pogin, pusti svojega tujega sodruga nastran in reši svojega brata pogina.
Torej na delo vsi, vse stranke in stanovi, kar je slovenskega! Duhovniki, lajiki, narodnjaki, •svobodomisleei in mednarodni, na delo za slovensko šolo! Rezultat v glavnem pomenu bo; Živel bo slovenski rod, beseda in pesem v nedogledni čas v te jnaši novi domovini ; mi bomo pa počivali v zavesti in hal ez ne m spominu, da smo storili svojo dolžnost."
Tako je razumela.
K župniku pride postarno dekle, ki sramežljivo postoji pri durih in si spodnji del obraza prikriva z robcem.
"Kaj bi pa rada, Mica?" vpraša župnik.
"Gospod — slišijo — k izpraševanju za neveste sem prišla, ker se bom omožila," je bil sramežljiv odgovor.
"Tako, tako — no — je že prav. Bova pa začela. Povej mi najprej, kdo te je pa odrešil?"
"Oh, gospod — Vrbnjakov Mi-<ha!"	»
6. MAECTA 1918.
K. S. K, :iBl:| Jednota ji
l f
UaUn<nrlj«nm ▼ JoHetu, m., da« 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, državi Illinois, dna 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD t JOL1ET, ILL. T«U!<m 1048
od ustanovitve do 1. marca 1918 skupna izplačana podpora $1*350,385.32
GLAVNI URADNIKI: ' Predsednik: Paul Sekneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Z alar, 1004 N. Chicago St, Joliet, III. Glavni blagajnik: John Grahek, 1812 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Franeis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph P. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chichgo, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, »00 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia. Minn. John Mravintc, li07 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Prank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St, Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487.	Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne sadeve, tfkajože se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED NOTE, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111.
URADNO NAZNANILO.
Ker se je število članov in članic zavarovanih proti bolezni skrčilo na 437 in ker to število ne odgovarja sklepu zadnjega glavnega zborovanja, radi tega se slnžbeno naznanja vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, da se z današnjim dnem preneha s poslovanjem bolniške centralizacije pri naši organizaciji. To se je storilo po določilu, odobrenem po glavnem odboru Jednote pri seji z dne 18. januarja t. L
Vsa prizadeta društva prosim, da naj blagovolijo vpoštevati to.
Vsi zneski vplačani od strani društev v bolniški centralizacij ski sklad bodo potom denarnih nakaznic povrnjeni društvom.
Dano in potrjeno dne 1. marca 1918.
Za glavni urad K. S. K. Jednote: ♦ *	JOS. ZALAR,
gl. tajnik.
Društvo suspendano.
Uradno se naznanja, da je društvo sv. Frančiška Seraf. št. 46, K. S. K. Jednote, New York, N. Y. z dnem 1. marcem t. L na podlagi pravil člen 16, točka 126, odstavek b) ea nedoločen čas suupendano iz K. S. K. Jednote.
Za K. S. K. Jednoto:
Paul Schneller,	Josip Zalar,
glavni predsednik,	glavni tajnik.
URADNO POTRDILO, m. izkaz.
Uradno se potrjuje, da sem do sedaj prejel darila za piruhe članom-vojakom še od sledečih društev ter članov in članic:
V zadnji številki izkazana svota ...................$ 78.35
Dr. Marije Pomočnice 17, Huntington, Ark.....$ 2.00
Dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio.............. 5.00
Dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kan«. .. 3.00 Dr. sv. Cirila in Metoda, 45, E. Helena, Mont. .. 3.35
Dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn..... 6.05
Dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn. ............ 5.00
Dr. sv. Genovefe 108, Joliet, Illinois........... 5.00
Dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa............. 5.00
Dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio............. 5.00
Dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio........... 5.00
Matija Potokar, član dr. sv. Jožefa 103, West
Allis, Wis......................,............ 1.00
Ignac Lunder, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo,
Colo....................................... 50
Andrej in Marjeta Burkatt, član in članica dr.
sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo. @ 75c............. 1.50
• $ 47.40
Skupaj prejel.................'................$125.75
Vsem slavnim društvom, kakor tudi cenjenim posameznim članom in članicam izrekam v imenu glavnega odbora najlepšo hvalo za poslane darove.
Vsa ona društva, ki dor danes še niso ničesar poslala za člane-vojake, se tem potom prosi J da če nameravajo kaj darovati, naj se v najkrajšem času odločijo in pošljejo po svoji moči, ker čas je jako kratek, če hočemo, da dobijo naši sobratje darila za velikonočne praznike.
Ob enem tudi prosim društv. tajnike, da mi pošljejo kakor hitro mogoče natančne naslove članov-vojtfkov. Z bratskim pozdravom, Joliet, 111. 28. febr. 1918.
JOS. ZALAR,
gl. tajnik.
PRISTOPILI ČLANI.
K. dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 22615, Zagoda Frank roj. 1899 R. 18 $1000.00. Spr. & febr. 1918. Dr. šteje 417 članov (ic).
K dr. sv. Družine štev. 5 v La Salle, 111. Cert. štev. 22616, Ko-žel Franc roj. 1877 R. 41 $1000.00. Spr. 3. febr. 1918. Dr. šteje 144 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8 v Joliet, HL Cert. štev. 22617, Zulich Jožef roj. 1899 R. 19 $1000.00. — Cert štev. 22618, Tomsich Jakob roj. 1895 R. 23 $500.00. Spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 122 članov (ic).
K dr. sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 22619, Thomas Franc roj. 1895 R. 23 $1000.00. Spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 166 članov (ic).
£ dr. sv. Jožefa štev. 16 v Virginia, Minn. Cert. štev. 22620, Badovinac Jurij roj. 1885 R. 32 $1000.00. Spr. 28. jan. 1918. Dr. šteje 143 članov (ic).
K dr. sv. Barbare štev. 23 v Bridgeport, Ohio. Cert. štev. 22621, Berue Ivan roj. 1901 R. 17 $1000.00. — Cert. štev. 22622, Berus
Mike roj. 1900 R. 18 $1000.00. Spr. 10. febr. 1918. Dr. šteje 44 čianov(ic).
K dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 22623, Kovatch Štefan roj. 1901 R. 16 $1000.00. Spr. 2. febr. 1918. Dr. šteje 519 članov(ic).
K dr. av. Petra štev. 30 v Calumet, Mich. Cert. štev. 22624, Ko-vačič Ivan roj. 1888 R. 30 $500.00. — Cert. štev. 22625, Krovatič Jožef roj.'1877 R. 40 $1000.00. Spr. 10. febr. 1918. Dr. šteje 301 članov (ic).
K dr. sv. Alojzija štev. 42 v Steelton ,Pa. Cert. štev. 22626, Ple-sec Anton roj. 1896 R. 21 $1000.00. Spr. 21. febr. 1918. Dr. šteje 135 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 45 v East Helena, Mont. Cert. štev. 22627, Multz Viktor W. roj. 1901 R. 17 $1000.00. — Cert. štev. 22628,Cvar Ivan S. roj. 1900 R. 18 $1000.00. — Cert. štev. 22629, Milinkovich Nikola roj. 1888 R. 29 $1000.00. Spr. 18. febr. 1918. Dr. šteje 62 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 55 v Crested Butte, Colo. Cert. štev. 22630, Fisher Mike B. roj. 1879 R. 39 $1000.00. Spr. 31. jan. 1918. Dr. šteje 97 članov (ic).
K dr. Vit. sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 22631, Ribičič Marko roj. 1893 R. 25 $1000.00. — Cert. štev. 22632, Babic Jurij roj. 1874 R. 44 $1000.00. Spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 133 članov (ic).
K dr. sv. Jurija štev. 73 v Toluca, 111. Cert. štev. 22634, Zima Mihael roj. 1900 R. 17 $1000.00. Spr. 7. febr. 1918. Dr. šteje 47 članov (ic). \
K dr. sv. Antona Pad. štey. 87 v Joliet. 111. Cert. štev. 22635, Ozbolt Anton roj. 1888 R. 30 $1000.00. Spr. 10. febr. 1918. Dr. šteje 130 članov (ic).
K dr. Fred Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert.štev.22636, Stupica Franc roj. 1891 R. 27 $1000.00. Spr. 10. febr. 1918. Dr. šteje 140 članov (ic).
K dr. Mar. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 22637, Rauch Štefan roj. 1899 R. 19 $1000.00. — Cert. štev. 22638, Flek Ignac roj. 1899 R. 19 $1000.00. Spr. 25. febr. 1918. Dr. šteje 143 članov(ic).
K dr. sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 22639; Česnik Ivan roj. 1900 R. 17 $1000.00. — Cert. štev. 22640, Ule Jožef roj. 1883 R. 35 $1000.00. — Cert. štev. 22641, Debevc Anton roj. 1881 R. 37 $500.00. Spr. 3. febr. 1918. Dr. šteje 61 članov(ic).
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8 v Joliet, 111. Cert. štev. 8448, Skrinar Johana roj. <1885 R. 32 $1000.00. Spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 123 članov(ie). U.;
K dr. sv. Jožefa štev. 16 v Virginia, Minn. Cert. štev. 8449, Ba-davinac Zora roj. 1894 R. 23 $1000.00. Spr. 28. jan. 1918. Dr. šteje 144 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda štev. 45 v East Helena, Mont. Cert. štev. 8450, Kamby Ana roj. 1883 R. 35 $500.00. Spr. 14. febr. 1918. Dr. šteje 63 članov(ie).
K dr. Mar. Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev.
8451,	Pupich Ana roj. 1882 R. 36 $1000.00. Spr. 21. febr. 1918. Dr. šteie 294 članov(ic).
K dr. sv. Nikolaja štev. 67 uv Steelton, Pa. Cert. Štev.' 22633, Košir Katarina roj. 1894 R. 24 $1000.00. Spr. 27. jan. 1918. Dr. šteje 47 članov (ic).	, •
K dr. Mar. Čist. Spoč. štev. 80 v So. Chicago, 111. Cert. štev.
8452,	Geometti Ida roj. 1892 R. 26 $1000.00. Spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 161 članov(ic).	< ,-i /•,
K dr. Mar. Čisti Spoč. štev. j85 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 8453, Tomšič Agnes M. roj. 1902 R. 16 $1000.00. Spr. 10. febr. 1918. Dr. šteje 48 članov(ic).	i
K dr. sv. Genovefe štev. 108 r Joliet, HI. Cert. štev. 8454, Rakar Julija roj. 1900 R. 17 $1000.00. —i Cert. štev. 8455, Rakar Jožefa roj. 1899 R. 18 $1000.00. Spr. 3. febr. 1918. Dr. šteje 114 članov(ic).
K dr. sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 8456, Šume Marija roj. 1902 R. 16 $1000.00. Cert. štev. 8457, Potočnik Fannie roj. 1901 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 8458, Rozina Pavlina roj 1899 R. 19 $1000.00. — Cert. štev. 8459, Skrajnar Marija roj. 1895 R. 23 $1000.00. — Cert. štev. 8460, Ostanek Matilda roj. 1885 R. 33 $1000.00. Spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 136 članov(ic).
K dr. sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. 8461, Kutzler Jožefa roj. 1889 R. 28 $1000.00. Spr. 24. febr. 1918. Dr. šteje 95 članov (ic).
K dr. sv. Ane štev. 139 v La Salle, III. Cert. štev. 8462, Avsec Matilda roj. 1902 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 8463, Cajnik Marija roj. 1902 R. 16 $1000.00. Spr. 10. febr. 1918. Dr. šteje 43 članov(ic).
K dr. Marije Pomagaj štev. 147 v Rankin, Pa. Cert. štev. 8464. Koss Marija roj. 1901 R. 17 $1000.00. Spr. 20. jan. 1918. Dr. šteje 50 članov(ic).
K dr. sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8465, Miklavčič Marija roj. 1902 R. 16 $1000.00. — Cert. štev. 8466, Blen kush Brigita roj. 1901 R. 16 $1000.00. Spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 58 članov (ic).
K dr. sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 8467, Pucelj Marija roj. 1901 R. 16 $500.00. — Cert. štev. 8468, Stark Barbara roj. 1888 R. 29 $1000.00. Spr. 3. febr. 1918. Dr. šteje 67 članov(ic).
K dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8469, Gorše Angela roj. 1898 R. 19 $1000.00. — Cert. štev. 8470, Gorše Marija roj. 1896 R. 21 $1000.00. — Cert štev. 8471, Lustik Marija roj. 1885 R. 33 $1000.00. — Cert. štev. 8472, Virant Marija roj. 1882 R. 36 $500.00. Spr. 4. febr. 1918. Dr. šteje 143 članov(ic).
K dr. Marije Pomagaj štev. 164 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 8473, Rigler Franca roj. 1885 R. 32 $500.00. Spr. 21. febr. 1918. Dr. šteje 27 članov(ic).'
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr. sv. Štefana štev 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 21035, Raden Štefan R. 22 $500.00. — Cert. štev. 21040, Vučko Ivan R. 27 $1000.00. — Cert. štev. 21060, Plej Ivan R. 49 $250.00. — Cert. štev. 21877, Raduha Mihael R. 36 $1000.00. — Cert. štev. 20186, Šetina Alojzij R. 27 $1000.00. Susp. 23. febr. 1918. Dr. šteje 283 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 12 v Forest City, Pa. Cert. štev. 892, Erjavec Ivan R. 26 $1000.00. Susp. 10. febr. 1918. Dr. šteje 306 članov(ic).
' Od dr. sv. Janeza Krstnika štev. 14 v Butte, Mont. Cert. štev. 20436, Grent Franc R. 25 $1000.00. Susp. 15. febr. 1918. Dr. šteje 190 članov (ic).
Od dr. sv. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 19709, Pavlovič Anton R. 24 $1000.00. §usp. 21. febr. 1918. Dr. šteje 134 članov(ic).
Od dr. Vit sv. Florjana štev. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 18060, Kočevar Franc R. 21 $1000.00. Susp. 3. febr. 1918. Dr. šteje 241 članov(ic). .	1 ,
Od dr. sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, 111. Cert. štev. 15542, Vule Mijo R. 27 $1000.00. Susp. 13. febr. 1918. Dr. šteje 101 članov(ic).
Od dr. Jezus Dobri Pastir štev. 49 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 20586, Popovački Josip R. 22 $1000.00. Susp. 17. febr. 1918. Dr. šteje 64 članov(ic).
Od dr. Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 21409, Fabič Karol R. 22 $1000.00. — Cert. štev. 21959, £kolan Ivan R. 33 $1000.00. Susp. 10. febr. 1918. Dr. šteje 292 članov(ic).
Od dr. sv. Alojzija štev. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 15597, Župančič Franc R. 27 $500.00. -r Cert, štev. 16234, Powell Mihael R 16 $500.00. Susp. 21. febr. 4918: Dr. šteje 75 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 15622, Benčina Ivan R. 29 $1000.00. — Cert. štev. 4751, Zor z Jakob R. 28 $1000.00. Susp. 11. febr. 1918. Dr. šteje 201 članov(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 12956, Lušin Jakob R. 19 $1000.00. Susp. 10. febr. 1918. Dr. šteje 231 članov(ic).
Od dr. sv. Janeza Krstnika štev. 60 v Wenona, 111. Cert. štev. 15013, Boldan Anton R. 36 $1000.00. Susp. 22. febr. 1918. Dr. šteje 54 članov(ic).
Od dr. Vit sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 22015, Domladovac Rev. M. G. R. 29 $1000.00. Susp. 22. febr. 1918. Dr. šteje 132 članov (ic).
Od dr. sv. Lovrenca štev. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 15015, Verbie Anton R. 23 $1000.00. Susp. 15. febr. 1918. Dr. šteje 203 članov(ic).
Od dr. Mar. Sedem Žalosti štev. 84 v Trimountain, Mich. Cert. štev. 20970, Spoljarič Josip R. 30 $1000.00. — Cert. štev. 18566, Marinič Tomaž R. 27 $1000.00. — Cert. štev. 15422, Hrvatin Jakob R. 26 $1000.00. — Cert. štev. 17025, Jakšič Jovo R. 19 $1000.00. — Cert. štev. 12554, Hrvatin Franc R. 20 $1000.00. — Cert. štev. 17340, Mrvoš Mirko R. 20 $1000.00. — Cert. štev. 15116, Štimac Jožef R. 41 $250.00. Susp. 17. febr. 1918. Dr. šteje 55 članov(ic).
Od dr. sv. Antona Pad. štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. 17474, Strmec Anton R. 20 $1000.00. Susp. 26. febr. 1918. Dr. šteje 129 članov (ic}.
Od dr. sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 18608, Vrbetič Nikolaj R. 36 $1000.00. — Cert. štev. 21871, Lišič Franc R. 22 $500.00. — Cert. štev. 21223, Matek Franc R. 22 $500.00. — Cert. štev. 21147, Skvorč Janko R. 23 $500.00. — Cert. štev. 21138, Jakopec Josip R. 20 $500.00. — Cert. štev. 21148, Jakopec Ludvik R. 19 $500.00. — Cert. štev. 21222, Dominikus Ivan R. 21 $500.00. — Cert. štev. 21142, Miketič Alojzij R. 21 $500.00. Susp. 9. febr. 1918. Dr. šteje 150 članov (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 90 v So. Omaha, Nebr. Cert. štev. 21479, Radonovič Anton R. 28 $1000.00. Susp. 22. febr. 1918. Dr. šteje 22 članov(ic).
Od dr. sv. Alojzija štev. 95 v Broughton, Pa. Cert. štev. 19088, Mahnik Franc R. 29 $1000.00. Susp. 20. febr. 1918. Dr. šteje 78 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 19747, Žagar Jožef R. 17 $50.00. Susp. 20. febr. 1918. Dr. šteje 100 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, Ohio. Cert. štev. 20560, Valinčič Josip R. 27 $1000.00. Susp. 17. febr. 1918. Dr. šteje 59 članov (ic).
Od dr. sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 13378, Ahec Franc K. 18 $1000.00. Susp. 22. febr. 1918. Dr. šteje 59 članov(ic).
Od dr. Mar. sv. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 16606, Jamnik Franc R. 18 $1000.00. Susp. 25. febr. 1918. Dr. šteje 142 članov (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 21837, Susha Josip R. 32 $1000.00. — Cert. štev. 21495, Smuk Franc R. 40 $500.00. Susp. 20. febr. 1918. Dr. šteje 124 članov(ic).
Od dr. sv. Mihaela štev. 152 v So. Deering, 111. Cert. štev. 19423, Cuculič Stanko R. 26 $500.00. Susp. 26. febr. 1918. Dr. šteje 89 članov (ic).
Od dr. sv. Ant. Pad. štev. 158 v Hostetter, Pa. Cert. štev. 22176, Kraišek Franc4 R. 37 $250.00. Susp. 24. febr. 1918. Dr. šteje 30 članov (ic).
Od dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 22370, Novosel Peter R. 29 $1000.00. — Cert. štev. 22402, Kišič Andrej R.
21	$1000.00. Susp. 18. febr. 1918. Dr. šteje 57 članov (ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 5403, Libershar Klara R. 28 $1000.00. Susp. 19. febr. 1918. Dr. šteje 416 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 2617, Artač Franca R. 20 $1000.00. Susp. 11. febr. 1918. Dr. šteje 207 članov (ic).	^
Od dr. sv. Jan. Krstnika štev. 60 v Wenona, 111. Cert. štev. 7450, Boldan Marija R. 30 $1000.00. Susp. 22. febr. 1918. Dr. šteje 54 članov (ic).
Od dr. Marije Pomagaj štev. 79 v Waukegan, 111. Cert. štev. 3528, Hrovatin Marija R. 30 $1000.00. Susp. 15. febr. 1918. Dr. šteje 88 članov(ic).
Od dr. Mar. Čist. Spoč. štev. 80 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 7757, Petrič Elizabeta R. 20 $1000.00. — Cert. štev. 5453, Kerkos BYanea R. 16 $1000.00. Susp. 22. febr. 1918. Dr. šteje 159 članov(ic).
Od dr. sv. Alojzija štev. 95 v Broughton, Pa, Cert. štev. 7957, Filipkoski Vadislava R. 24 $500.00. Susp. 20. febr. 1918. Dr. šteje 78 članov(ic).
Od dr. sv. Ane štev. 105 v New York, N. Y. Cert. štev. 7969, Habjan Franca R. 24 $500.00. Susp. 10. febr. 1918. Dr. šteje 74 članov(ic).
Od dr. sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 6125, Vranesic Ana R. 16 $1000.00. Susp. 3. febr. 1918. Dr. šteje 113 članov (ic).
Od dr. Mar. Pomagaj štev. 119 v Rockdale, 111. Cert. štev. 3200, Koren Amalija R. 23 $1000.00. Susp. 23. febr. 1918. Dr. šteje 33 članov (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 6139, Repenšek Marija R. 38 $500.00. Susp. 20. febr. 1918. Dr. šteje 124 članov(ic).
Od dr. sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 7679, Kolarič Alojzija R. 33 $1000.00. — Cert. štev. 7953, Winter Marija R. 27 $1000.00. Susp. 3. febr. 1918. Dr. šteje 65 članov(ic).
Od dr. Mar. Čist Spoč. štev. 160 v Kansas City, Kans. Cert. štev. 7744, Trgovčič Neža R. 44 $1000.00. Susp. 3. febr. 1918. Dr. šteje 28 članov (ic).
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. sv. Jan. Krst. štev. 11 v Aurora, 111. Cert. štev. 2678, Jerman Ivan R. 44 $1000.00. Zopet spr. 3. febr. 1918. Dr. šteje 66 članov (ic).
K dr. Vit sv. Florijana štev. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 3946, Koščak Alojzij R, 22 $1000.00. Zopet spr. 3. feb. 1918. Dr.
šteje 242 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 2623, Kožuh Franc R. 24 $1000.00. Zopet spr. 9. febr. 1918. Dr. šteje 202 članov (ic).
K dr. Vit sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 20591, Ljubanovič Maks R. 37 $1000.00. Zopet spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 131 članov (ic).
K dr. sv. Srca Jezusovega štev. 70 v St. Louis, Mo. Cert. štev. 18221, Belobrajdič Blaž R, 33 $500.00. Zopet spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 109 članov(ic).
K dr. Mar. Sedem Žalosti štev. 84 v Trimountain, Mich. Cert. štev. 7880, Gašparac Matija R. 28 $1000.00. Zopet spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 56 članov(ic).
K dr. Mar. Zdr. Bolnikov štev. 94 v Sublet, Wyo. Cert. štev. 17230, Miklič Luka R. 24 $1000.00. — Cert. štev. 20799, Celinšek Ivan R. 48 $250.00. Zopet spr. 10. febr. 1918. Dr. šteje 35 članov(ic).
K dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. štev. 17629, Paur Anton R. 28 $500.00. — Cert. štev. 22436, Verhovec Jakob R.
22	$500.00. Zopet spr. 3. febr. 1918. Dr. šteje 52 članov(ic).


K dr. sv. Jožefa iter. 21 v Federal, P*. Cert. Stfcv. 2065, Demšir Marijana R. 23 $500.00. Zopet spr. 19. febr. 1918. Dr. Stčjf? 12 članov (ie).
K dr. Vit sv. Florijana štev. 44 v So. Chicago, III. Cert. štev. 1741, Koččak Marija R. 31 $500.00. Zopet spr. 3. febr. 1918. Dr. št*je 243 elanov(ie).
K dr. sv. Srca Jesusovega Stev. 70 v St. Loui«, Mo. Cert. Stev. 5619, Belobrajdič Marija R. 24 $1000.00. Zopet spr. 17. febr. 1918. Dr. šteje 110 članov(ic).
K dr. sv. Rozalije Stev. 140 v Springfield, 111. Cert. Stev. G209, Čop Pavlina R. 41 $1000.00. — Cert. štev. 5140, Makuc Marijana R. 35 $1000.00. — Cert. štev. 5473, Cero Marija R. 37 $1000.00. Zopet spr. 17. febr. 1918. Dr. Šteje 32 članov (ic).
K dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. Stev. 7972, Verhovec Franca R. 19 $500.00. — Cert. Stev. 6280, Sedmak Marija R. 22 $500.00. — Cert. štev. 5877, Paur Marija R. 28 $1000.00. Z6-pet spr. 3. febr. 1918. Dr. šteje 55 članov(ic).
PRESTOPILI ČLANI,
Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. ,k dr. fiv..Jožefa Stev. 57 v Brooklyn, X. Y. Cert. štev. 21243, Stimec Alojzij R. 29 $250.00. Prest. 23. febr. 1918. 1. dr. šteje $15 članov(ic), 2. dr. šteje 143 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo, k dr. sv. Florijana štev. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. Ferkulj Josip R. 24 $250.00.
Prest. 3. febr. 1918. 1. dr. šteje 491 članov(ic), 2. dr. šteje 245 članov (ic).
Od dr. sv. Barbare štev. 23 v Bridgeport, Ohio, k dr. sv. Janezu Krstnika štev. 13 v Biwabik, Minn. Cert. štev. 5995, Gorše Ivan R. 44 $1000.00. Prest. 4. febr. 1918. 1. dr. šteje 41 članov(ic), 2. dr*, šteje 53 članov (ic).
Od dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. k dr. sv. Cirila in Metoda štev. 101 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 21634, Soklich Franc R. 27 $500.00. Prest. 3. febr. 1918. 1. dr. šteje 337 članov(ic), 2. dr. št c jo P>2 članov (ic).
Od ,dr. sv. Barbare štev. 40 v Hibbing, Minn, k dr. Marije Po raočnice štev. 17 v Huntingt on, Ark. Cert. štev. 5538, Valentin Ivan H. 18 $1000.00. Prest. 17. febr. 1918. 1. dr. šteje 114 članov(ic), 2. dr. šteje 19 članov (ic).
Od dr. Srca Jezusovega štev. 54 v Chisholm, Minn, k dr. Mar, Zilr. Bolnikov štev. 94 v Sublet, Wyo. Cert. Stev. 22127, Robnik Maks R. 26 $1000.00. Prest. 10. febr. 1918. 1. dr. šteje 70 članov(ie), 2. dr. šteje 34 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 55 v Crestet Butte, Colo, k dr. av. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 4347, Kostelec Martin R. 34 $1000.00. Prest. 3. febr. 1918. 1. dr. šteje 98 članov(ic), 2. dr. šteje 415 članov(io).
Od dr. sv. Barbare štev. 74 v Springfield, 111. k dr. Marije Pomočnice štev. 17 v Huntington, Ark. Cert. štev. 16057, Močivnik Ivan R. 44 $1000.00. Prest. 17. febr. 1918. 1. dr. šteje 56 članov(lc), 2. dr. šteje 18 članov(ic).	*	'
Od dr. Marije Vnebovzete štev. 77 v Forest City, Pa. k dr.'&v. Pavla štev. 118 v Little Falls, N. Y. Cert. Stev. 20053, Slapničar John R. 23 $1000.00. Prest. 20. jan. 1918. 1. dr. Šteje 205 članov(ic),
2.	dr. šteje 32 članov(ic).
Od dr. Mar. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn, k dr. sv. Cirila in Metoda štev. 90 v So. Omaha, Neb. Cert. štev. 22275, Ko-s-telie Josip R. 25 $500.00. — Cert. štev. 22274, Kostelic Franc R. 22 $500.00. — Cert. štev. 19529, Virant Florijan R. 16 $500.00. Prest. 17. febr. 1918. 1. dr. šteje 139 članov(ic), 2. dr. šteje 26 članov(ic).
_____ PRESTOPILE ČLANICE. - ~ * ^ »?
Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. k dr. sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 2590, Hribar Marija R. 39 $1000.00. Prest.
3.	febr. 1918. 1. dr. šteje 414 članov(ic), 2. dr. šteje 114 članov(ic).
Od dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 2206, Fntin Johana R. 18 $500.00. — Cert. štev. 4726, Blažetič Uršula R. 23 $500.00. —Cert. štev. 953, Setnikar Johana R, 37 $500.00. Prest. 4. febr. 1918. 1. šteje 516 članov(ic), 2. dr. šteje 146 elanov(ic).
Od dr. Srca Jezusovega štev. 54 v Chisholm, Minn, k dr. sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 3466, Trhlen Marija R. 43 $1000.00. Prest. 17. febr. 191?. 1. dr. šteje 68 članov(ic), 2. dr. šteje 66 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 55 v Crested Butte, Colo, k dr. sv. Jožefa šteV. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 1855, Kostelec Katarina R. 29 $500.00. Prest. 3. febr. 1918. 1. dr. šteje 99 članov(ic), 2. dr. Šteje 416 članovOc^.
Od dr. Marije Čist. Spoč. štev. 160 v Kansas City, Kans. k dr* Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 4875, PaVlič Marija R. 25 $500.00. Prest. 17. febr. 1918. 1. dr. šteje 205 članov(ic), 2. dr. šteje 137 članov(ic).	?
Od dr. Marije Jist. Spoč. štev. 160 v Kansas City, Kana. k dr. sv. Veronike štev. 115 v Kansas City, Kans. Cert. štev. 7.737, Klepec Neža R. 30 $1000.00. Prest. 10. febr. 1918. 1. dr. Šteje 27 ftlimov(ic), 2. dr. šteje 98 članov(ie).
ODSTOPILI ČLANI.
O dr. sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, lil. Cert. štev. 21079, Ferkulj Andrej R. 29 $500.00. Odstop. 10. febr. 1918. Dr. Šteje 100 članov(ie).
Od dr. sv. Barbare štev. 74 v Springfield, 111. Cert. štev. 8280, Mazi Anton R. 19 $500.00. Odstop. 10. febr. 1918. Dr. šteje 56 članov (ic).
Od dr. Mar. Sedem Žal. štev. 84 v Trimountain, Mich. Cert. .štev. 18044, Pavlic Gabriel R. 23 $500.00. Odstop. 17. febr. 1918. Dr. šteje 55 članov (ic).
Od dr. sv. Alojzija štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 11751, Kasti gar Alojzij, Rev. R. 44 $1000.00. Odstop, 22. febr. 1918. M šteje 60 članov(ic).
ODSTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. Stev. 773, Beluš Katarina R. 29 $500.00. Odstop. 17. febr. 1918. Dr. šteje 165 čla-nov(ic).	/	'>."-,'/•
Od dr. Mar. Čist. Spoč. štev. 80 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 3531, Brumnjak Marija R. 29 $1000.00. Odstop. 17. febr. 1918. Dr. šteje 158 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO.
Pri dr. sv. Alojzija štev. 161 v Gilbert, Minn. Cert. Stev. 22186, Zevnik 'Anton R. 27 z $500.00 na $1000.00. Zvišal 17. febr. 1918.
Pri dr. sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 4875, Pavel«! Marija R. 25. z $500.00 na $1000.00. ZviSala 17. feb. 1918.
JOSIP ZALAR,
glavni tajnik.
Albanski baši^bozu-k (turSki roko vnjač) je udri v kočo na meji črnogorski in pobral vso... Go -lotaraka je morala sama svoje blago nesrti čez inejo krutemu TMirfci? mi in njeni siaefk Marko je moral gnaiti drobnico ...
Prazno je> ostalo vse ... Prazna koča, prazen h-lev, prazna kuhinja, prazna kašča ... Črnogorka sainita je ostala s svojim sinom za kočo na skalnatem paroblra in zrla proti severu, kdaj se vrne njen mOŽ. Ta je sl-užil svoj kruh kot delavce pri zgradbi nove želomi-ce na KranjMkcm. Kar poči glas, da črnogorski kra!lj napoveduje vojno stoletnem/a sovražniku, krutemu Turku. Tudi Golobe na so pozvali v vojake. Ta se takoj poda v domovino ... Prime puško, prime sabljo in hajd pod za stavo generala Boskovitča!
Gnev se mu je kuhal v duši ko najde v pralzni koči izstradano ženo in lačnega sinčka, srd mu je polnil srce, 'ko sliši o turšktfm roparju, ki mu je pobral vse, kar je hranila njegova streha...
"'Ostani zdrava, golobica moja, dokler se ne vrnem. Osvetrti ho-čp.m Turčina," se poslavlja Goloba n od svoje žene.
"Le pojdi, Golobane moj, ka * mor ti veli sreča domovine ! O?veti se, a ne osve»ti se Albafiu krsča-nu, osveti se Alhami niohamrcla-nu!M
"On am o, za brda ona, da vidim Prizren."
"Onamo, da pokoj naei tki du-
za skalo ki zadel® Go« lobaira v desno Memo. Junak se zgane, sklone, život se mu preva-ga in, predno M je cpo«iioge4, že zdrkne po »kataati steni navzdol... SpotcuM je zadel ob ranjena trupla TJuriHnov, ki ao se I njku vred pogrCznili v dolino. Goloban je ležal na tleh pod mrtvimi in mntvo ranjenimi trupli svojih sovražnikov . . . Pofekufcal je, da bi se osvobodil, da bi se pobral, pa ni slo. Preveč niu je rana izkrvavela in moči so ga zapuščale ... Mislil je .na svojega generala, mislil, kako bi nvu pcnmgal? Pa zavest ga je zapustila in Goloban je obmiroval, pokopan po<l turškimi glavami ...
Solnce je zasijalo tretji dan prijazno, toplo. CVnogorci so trd-
lagat na jwtk n ho hi .ft* *tnijr »mi:
pe-
NAZNAKILO.
Vsem podružnicam Slovenske Narodne Zveze se tem potom naznanja, da je seja1 SXZ. v Cleveland, Ohio, ki vodi začasni osrednji odbor, sklenila, da se prvi vseslovenski zbor iz gotovih vzrokov prestavi do začetka mesece aprila t. 1.
Odbor ima 2e narejen popolen
program, katerega bodo vse p% družnice dobile ob pravem ča^ v roke in bo objavljen v vseh listih, ki so z nami. Sklenilo se je tudi, da se pravila, katera je sestavil ta odbor, dajo v več iztisih mimografirati; kakor hitro bodo gotova, jih bodo podružnice prejele po nekaj istfsov.
Z narodnim pozdravom -Frank Hudovernik, tajnik.
si,' odgovarja Črnogorec na pol pojoč narodno otačbenico. Junaška žena ga poljubi in zakliče:
"Hrečno se vojskuj, zdrav se vrni!"
"Vrnem se, golobica moja," odgovarja odhajajoči junak, "vrnem se, ali živ, ali mrtev! In če se ne vrnem, ljufoi moj sinko, daj mi ročico, da se osvetiš, da se maščuješ nad smrtjo svojega očeta."
"Oče, osvetfm se, ko mi le pn -ško dajo v rofto," odgovarja sinek in stkka očetu desnico. Ta pa nadaljnje: "Petsto let je od tega, kar je moj praded pribežal s Kosovega polja v te naše gore, petsto let »e že moSču-jemo, pa ni še .prrfcel ča-s svobode! Ali danes pa se oziram na albanske planine in zdi se. mi, da prihaja zvezda od vzhoda, zvezda Odrešeni k ova, ki naš povede dolino - in izvojuje svobodo.., Na« praded Goloban je bil sluga kraljeviča Marka i.n on je dobro vedel, kdaj napoči solnce svobo-i de, kdaj se osveti kralj Lazar za Kosovo polje..."
Poslovila se je trojica Pod go-rico,
"U planini suharikovini,
gdje no nigdje kapi vode nema,"
poslovila se je, pa brez solza. Dolžnost do domovine je zatrla vsako solzo v očeh junaško rodbine.
Goloban pa je nocil puško in svetlo sabljo.
Vat raj no je prodirala četa generala Boskoviča proti Dečiču. Turki so se dobro zavarovali in hladno spuščali svinčene kroglje v četo čmogorsiko. Ali junak ne odneha, četudi pade, pade častno za "krst častni in slobodu zlatu". Padali so junaki, kakor snopovi, plezajo po strmih peičinali nepri-stopne trdnjavice. Pa se inrso u-strašili, niso odneJiali. Sam mlft. di general je korakal na čelu svoji četi in se ni umikal sovražnim kroglam, ki so se u&ule liki dež na glave napadalcev. Veliko bol je nosil mladi Boskovic v svojem srcu, saj mu je oče umrl nesrečne smrti tik pred vojno. Ali junak je zatrl to bol in 1 jubezmi do očetnja-■ve je gnala v bajonete so vragove.
Že se ruši trdnjava. Prebivalci po Dečiču nemirno švigajo sem-intja in se skrivajo, turški vojaki pa se bore obupno. Goloban stoji za visoko skalnato steno in proži petelina. Kolikorkrat sproži, pade Turek in se zavali po skalnati steni navzdol... Bal se je zvesti vojak za svojega generala in ga je zakrival s svojim hrbtom. Vrste v četi pa so bile tako razred* čenc ... Goloban strelja. Osmič je že sprožil pu&ko — zadel je vse -le j. — Ko pa devetič ustreli, de-vetič zadene, zapazi svojega po -veljnika, ki je krvavel za skalnato pečino in pritiskal prst na ra -no. Jutnaku na straži se je tisti »hip srce napolnilo s soičutjem in ne -paznostjo. Že je sovražna krogla
njavico oblegali in zajeli, generala Baškoviča, so odnesli v bolnico pa tudi Golobana so iskaK in našli. Izpod turžkih mrtvecev pa izkopljejo j*n dvignejo ... Še je bilo življenje v njem . . . Polože ga v nosiinioo . . . Oči se mu odpre,'pa so že steklene . . . Kapljice krvi so se še pretakale po njegovih žilah in vodenele.
'Skrbi, kralj za ženo! Sinko, osveti se!"
To so bild zadnje besede junakove. Zatisnil je oči za vselej, ko so ga ne*li proti domu. Solnce je plavalo na nebu, plavalo in se je-lo skrivati za Skaiderskim jeze -rom. Kakor bi vse jezero zaža -Telo, kakor 'bi ogenj prodrl izza jezerske povi.%ie in bruhnil hipoma z vso silo na beli dan, bruhnil na dolgo in široko, kolikor oči po-neso. <}olobari je še enkrat dvignil vejice na svojih očeh in zagledal večerno zarjo v daljavi — pa se je duša poslovila od njegovega telesa . . .
"Eyo,ti, braite, zarjo večerno! Kakor bi Skader gorel!" vsklik-ne Črnogorec svojemu tovarišu, s katerim je nosil nosilnico.
Tam "za planino — suharl'kovi-,no." Pod gorioo pa je sitala žcr.a, gledala večerno za rjo i in slutnje nežnega ženskega srca so ji narekovale besede:
"Sinko! Evo ti večernice! Pa 'to ni samo zarja nebeška, to mora biti tudi pozemeljski ogenj! Naši funaki so najbrž zažgali mesto in (zato taka zarja!" S- "Kje je neki zdaj naš oča?" ,■ 4<Bogve, sinko!"
Izprevod z nosilnico se je počasi premikal poid goro. ,
Tam izza grmiča pa je otožno odmevala posetm past a rice:
"Al mu sablja pofaliti neče, nego s'ječe do devet Tiuraka, devet' Turak', a i deset konja, sami ostade jedno mlado momče, mlado momče, jedini od majke."
• • I	1
. 'Nosilniča je obstala pred kočo
Golcbanka vzame v naročje mrtvo truplo svojega moža in ga poljubi, sinku pa govori:
"Sinko, evo ti očeta! Devet Turčinov je postrelil, predno je padel sam za domovino. Rasi brzo, pa se osveti!" Marko pa stoji molče ob truplu svojega očeta, srce mu pretresa neutešljiva bol — bol brez tolažbe . . . ~
Prazno, vse prazno, opustoše-no . . .
(Mladi general Boskovic pa ječi v bolnici Podgorice in zre skozi okno na nebo, ki se je zavilo v tanko meglico . . . Prebudil se je i7. težkega sna in jezik mu je šepetal pesmico:
"Goliubane, moja vjerna slugo malo trenih, čudan sanak usnili, dje se pramen megle zapodjede, tam od Skadra grada bjeloga, pak se savi okol Taraboša: u to j maigli Muktafa o paša. Oai pohara moje b'jele dvore, Sve pohara i ognjem popali--
Vse -prazno, vse oipustošeno, goreča zarja se je izpremenila v temno meglo . . . Danzadnevom maneva, Golobanka pa čaka novic z bojišča.
"'Zvezda od vzhoda, zvezda Od-resšenikova prihaja odi vzhoda," je reke*! Goloban, odhajajoč na vojsko,in ta zvezda se že svita, tam od Carigrada se blišči v pre-čudni svetlobi," je govorila C'r-nogorka svojemuu sinu.
Vpodgoriški bolnici pa je še celil rane general Boskovič. Ali čudne sanje "u čudan časak" so preminule, megla od mesta Ska -dra je prešla, Taraboš se je svetil v zlatih križih im mladi general se je spomnil svojega zvefrtega junaka, ki je padel pri Dcčiču v boju za domovino. Spotaiin mu je po -
"V«li njetuu sluga G o hib an c: a ne boj se, Bo«?kovi<'u mladi, * dobar junak flobar san usnio: san je laž, a Bog je istina."
Zamolkel bojni glas eveni po fea'l»kanu, prazni so ostali stanovi in dvorovi, opustošona je zemlja, vpepeljeni domovi, jun.ak pri junaku leži na bojnem polju, toda is pogorelih mošej, iz vpspeljanih koč se dviga zastava zmage, iz anvtvih trupel se poraja zaželjena in zadobljena svoboda, vse izkušnje in vse žrtve se pozabijo, saj mrkne«mesec po tolikih stole-tjih. saj zašije solnce krščanske svo -bode---
"'Mjesec zadje, a sunce izadje."
Led bo letos dražjih Ohicagu.
Znana in velika Consumers Company v Chicagu poroča, da se bo letos cena ledu dvignila za 5c pri 100 funtih. Tako bo cena letos pri oddaji od 100 — 300 funtov 35e, lansko leto je bila pa 30c.
Prijateljem pečenih pišk.
Dne 21. febr. t. 1. je izdal živilski administrator Hoover novo odredbo, da se ne sme, do 30. a-prila ne prodajati, ne klati nad dva funta težkih kokošij. To se jc uveljavilo vsled tega, da ne bo sedaj ne spomlad zmanjkalo jajc. Pač je pa dovoljeno klati in prodajati pišcance in mlade kokoši izpod 2 funta težke.
Bravino (jagnjetino) sc lahko uživa po vseh'državah do 15. aprila tudi ob torkih (Meatless Day) — Nam Slftvencem ne bo ta nova! odredba niti koristila, niti škodovala, ker nam ne nese, da bi uživali pečene, ali pohane piške." Zadovoljni smo že; če imamo krožnik juhe in košček govejega mesa.
ste s tem, da ne bo slišal na le vem ušesu morda še več mesccer ali pa ostal za vedno gluh.
Bivši predsednik Koosevelt ma tudi svoje desno oko slepe kar se je zvedelo šele pred krat kim; oko si je pokvaril pri nek' rokoborski vaji. — Do 28. mar ca bo ostal lioosevelt doma pri družini v Oyster Bay, nakar se bo šele podal v državo Maine kamor je povabljen kot govornik na več shodih.
Prohibicija na otoku Porto Rico.
San Suan, Porto Rico, 3. mar-mnrea. Vsled odloka v poslanski zbornici je postal včeraj otok Porto Rico popolnoma suh. &e laško leto meseca julija so pri splošni volitvi za preklic prohi-bi^ijske predloge mokrači propadli. Sedaj je tukaj prepovedano izdelovanje, uvoz in prodaja o-pojnih pijač, razen pive, ki vsebuje 2 odstot. alkohola.
Roosevelt okreval.
Praktičen časnik.
Nek amerikanski časopis je par dni pred poletnim četrtletjem prinesel .sledeče naznanilo:
"Našim častitim bralcem! Prišli smo do spoznanja, da med poletnim časonl marsikateri ne bele časopis — najsibo na deželi, najsobi v mestu. Premišljevali smo, kako bi vseeno naredili naš časopis vsakomur koristen, torej tudi tistim, ki ga ne čitajo. Zara-ditega l>omo v mesecih junij, julij in avgust tiskali naš čaftopit na mušji papir: naši naročniki ga bodo skozi imenovane mesece lahko rabili za pokončavanje muh. Kako pa ? Kos časopisa se mora dati na krožnik in omočiti z vodo, a da bo muhe bolje vabil, ga je dobro nekoliko potrositi z | zdrobljenim sladkorjem. Muhe bodo nato vse pocrkale, ki bodo , količkaj pile z omočenega časopisa. Za slučaj pa, da bi morebiti muhe ne hotele počepati, so la-! hko cenjeni naročniki uverjeni,
New York, N.. Y. 3. marca, i (U je papir pristen in dc-ber in so
Bivši predsednik Theodore Roosevelt bo jutri zapustil Roosevelt bolnišnico, v kateri se je mudil več tednov vsled zelo oprezne operacije v levem u£esu.
Ker je bila operacija zelo huda, bo občutil Roosevelt posledice i-
torej — edinole muhe zanič."
Dobro in umestno je, če kdo pove pravo besedo na nepravem kraju; kakor je tudi prav povedati pravo beseda ne pravem kraju.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-brvaika
IVI LEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in-hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko rmzvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
»Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujeta nova društvena pravila, liino izdelana pisma, korerte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tlakovlaa, ebrmile se aa največjo slovansko nnijsko tiskarno v Ameriki, aa
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III
Ta Tam bode isgotovila rse tiskovine v popolno sadovoljnost glede eene. točnosti in okusnega dola. Osobito Vam pri poro Samo zelo priprame Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem iepnem formata in trdo vezane. Pal je imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške
liste, večje in manjše ia pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahke vedae na-taftčea pregled števila članov po skladih, ali razredih.
tr Na sahtevo pošljemo vsakemu drnfttvv vzorec fertmavedealli tiskovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasile K. S. K. Jedaete".
llltttliaitlftlStlllfKftllKlf SlllIIlIllIlKIltlllliBIBIlllflllBIllllIlSIIIIIBIIIIIIIIIiaailf llliatlllllllla.
I "HRENOLA" najV1°SvTEjše GRAMOFONI |
ki jih izdeluje edina slovenska tvrdka
FR. HREN & CO.
14 W. Kinzie St., 352 N. State St., Chicago, I1L NnSi gramofoni igrajo vse rekorde. — Pišite po 3lovenski cenik. — = ISčemo zastopnike.	E
GENA
i
Vttak, ki kupi cn stroj st/1918 dobi prosto: "Rinoei sem na vasi bil", "Veseli godee", Odpri dekle kamrieo", "Srečna mladost" ploSče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v priporočenem pismu. -
Mitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiir

.(gloveaiec, 20. dec.) — "Predsednik Jugoslovanskega kluba,
Dr. KoroSec, je imel dne 18. decembra 1917 o priliki dogovorov o miru sledeč govor v avstrijskem
parlamentu.
-Mi se bojimo, da oni, ki se pregovarjajo o mirovnih pogojih, ne razumejo duha časa ter ne morejo delovati v smislu zahtev avstrijskih narodov. Vsak minister bi v takih osodeipolnih in odločilnih treJM>tki'h moral tiskati zvez z zastopniki narodov, da se z njimi posvetuje in razgovarja ciljih. Avstrijsko ministrstvo za inozemske zadeve pa je to odklo nilo, a do današnjega dne še nismo dobili odgovora glede tega vprašanja. Vojno so začeli ibrez nas, a sedaj fhocejo, da tudi o mi ru razpravljajo brez avstrijskih narodov.
Kar se tiče nas Jugoslovanov, morem reči, da nimamo povere nje napram onim, ki so sedaj pooblaščeni, da gredo (ter se razgo-varjajo o miru. V ministerstvu za zunanje zadeve nimamo mi Jugoslovani, razven ene izjeme, niti enega zastopnika. O Jugoslovanskih vprašanjih ter njihovih poči rofonositih niso gospoda pri mi-nLsterstv u najmanje poučeni s strani Jugoslovanov. Ako nimamo tam nikogar, ki bi razumel naše zahteve ,naš položaj ter naš značaj, potem je umljivo, da se v uradnike tega ministerstva ne more imeti nikakega zaupanja. Zato smo še v delegacijah skupno s Čehi zaih'tevali, da se omogoči vsem narodom Avstrije, da se udeleže mirovnih pogajanj. Bolševiki so izrazili dne 9. novembra željo, da se udeleže pogajanj vsi narodi, 'ki so zastopani v vojni, oziroma, ki radi vojne trpe. Mislim, da delamo v smislu onih, s katerimi se pogajamo sedaj in da s tem ne oviramo miru. (Zaplenjenih 87 vrstic.)
Pogajamo se z ruskimi bclf.3viki, a zanimivo bi bilo vedeti, če si Czernin tolmači besedo ane k sija na Isti način, kakor si jo tolmačimo mi.	<
Czerninu tudi zato ne moremo verovati, ker ni predal bolševiško ponudbo o miru javnosti v celotni obliki ter je zamolčal v svojem odgovoru načelo, ki je tlačenim narodom Avstro-Ogrske najbolj pri srcu. iPredbacivajo nam, da smo pojem in tolmačenje besed ''pravo samoodločevanja'' sprejeli od entente. V prilog resnice pa moramo izpovedati, da je živela ta ideja pri nas Jugoslovanih a tudi pri drugih slovanskih narodov že vse od leta 1848.
Naravno je, da so bili tudi časi, ko je ta ideja dremala, ali sedanja teak a vojna in njene težke in grenke preiskuisnje so zepet oživele idejo pravice samoodločevanja, oživele težnjo po svobodi in, saniootainosti vseh gaženih narodov. Svoboda je bila v nas samih, zrasla je do nove sile po krivicah militarizma in političnih oblasti.
•Czernin in Scidler nas teše, da imamo parlamente in da izvojuje-mo svoje pravice v avstrijskem in ogrskem parlamenstu. Ali mislim, na oni, ki M smatral te parlamente resnim, sam ne bi 'bil resen, ker vsi vemo prav dobro, kako se je od vedno vodilo račune o pravicah narodov tu v Avstriji.
V tej zljornici pride na 43,000 Nemcev en mandat, na 56,000 Jugoslovanov eden, na Koroškem pride na 100,00 Slovencev samo eden , na 60,000 Čehov eden in na 105,000 Ukrajincev ' samo eden. Nihče torej ne more trditi, da i-majo tukaj narodi enake pravice. Pravijo nam, da bomo imeli svoje pravo samoodločevanja -tukaj v parlamentu. Dobro! A potem nam morate dati tudi svobodo, da nin jugoslovanski poslanci o svojem samoodlečevanju v resnici tudi sami odločujemo. Ako nam to priznate, dobro, potem je ta stvar za ras rešena, prosim Vas, čitajte samo našo deklaracijo od" 30. maja. Tam boste našli na§e samoodločevanje.
manj morejo na Ogrskem narodi odločevati o svoji usodi. Nahajam se v prijetnem položaju, da morem enkrat citirati tudi grofa Gzernma. Lerta 1906. je izdal brošuro z naslovom: "Politična razmišljenja — na — pisal grof Otok ar Czernin, deželni poslanec." V tej knjigi dokazuje, da je bila večina na Ogrskem nasiljem, z bajoneti in z izbranim
—
sistemom potisnen v manjšino,
\$r poživlja ogrske narode, naj ne kloni jo glav pred to namišljeno večino in je trefoa na Ogrskem slušati samo manjšino. In v resnici je tam strašno. Na Ogrskem ima 60 odstotkov ne— Madjarov samo sedem odstotkov vseh mandatov. (Medklici: V delegacijah ni Hrvatov, Slovakov, Rumunov. Rusinov). Ker je poskušal grof Czernin s falzifikacijami odstraniti pravo samoodločevanja iz razgovorov in ako se je še pred nekaj leti sam zavzemal za to proti -Madjarom, ne more v tej stvari nihče imeti vanj zaupanja in mi zafctevamo, da se pri mirov nih pogajanjih udeležujejo tudi zastopniki narodov.
Nato ^e govoril o militarizmu, o razorozevanju in naposled pra vi: V imenu narodov, ki so siti militarizma, odločno odbijamo vse, kar bi mu na kaiterkoli način hotelo podaljšati življenje.
Iz vseli teh razlogov izjavljamo, da v grofa Czernina nimamo nikakega zaupanja in da zahtevamo, kakor zahtevajo to tudi bolševiki, da se sklepa mir od naroda do naroda, a ne med narodom in med izbranimi grofi, ki niso nič trpeli od vojne. iNaj sklepajo mir narodi, 'ki so svojo kri prelivali: oni bodo gotovo napravili tak mir, ki bo trajen."
Die Freie Zeitung" (12. in 15 dec.) prinaša pod naslovom "Dobra Avstrija" izvleček iz govora Dr. Tresič-lPavčiča v dunajskem parlamentu o nečloveškem postopanju avstrijskih in ogrskih o-blasti z jugoslovanskim prebivalstvom. K temu je napisal Gottfried Beck komentar, v katerem pravj, da je v sedanji vojni srbski narod, a z njim tudi jugoslovanski, od katerega je srbski samo mali del, sistematično upropa-ščan. Te grozote morajo priti pred evropsko sodišče.
Šušteršičev list.
V soboto, dne 22. decembra 1917, je izšla prva številka Šu-šiteršičevega organa *1 Resnica'' in takoj so ga napadli vsi slovenski časopisi.
"Slovenski Narod" (22. decc.) piše: "Danes je izšla Šuštersiče-va "Resnica", ki izgleda odzu-naj, a tudi sama pravi, da je tedenski list, a pred vsem je politični pamflet najslabše vrste. . . . Lis t je poln denuncijacij in falzi-fikatov, poln zlobe in zavratno-sti, iz njega se razvidi vsa mašče-vrinost izvršenega političnega voditelja.
"Najznačilnejši so sledeči stavki iz programa "Resnice": "Z žalostjo opažamo, da je stopilo merodajno slovensko časopisje s poti resnice ter se podalo na pot laži in pustolovščine. . ." V narodnem oziru stojimo na stališču deklaracije jugoslovanskih poslancev od 30. maja. Ta deklaracija velja za nas v celoti."
"Velik del prve številke je posvečen maščevanju nad prelatom Kalanom in napadom na škofa Jegliča. . . Pravi Šušteršič se po-kazuje v tolmačenju deklaracij-ske politike. "Nekaj drugega", pravi on, "je deklaracija. Ono, kar dela Jugoslovanski klub, so za Šušteršiča "politične otročarije, ki so v spremstvu nevarnosti narodne katastrofe". V tem stavku se pokazuje Šušteršičev vražji načrt. Deklaracijo hoče imeti na jeziku, a v dejanjih hoče delati povsem proti nji. K sklepu Šu-šteršič še hoče dražiti Kranjce proti Štajercem. Preklinja posamezne poslance, kakor Hladnika in viteza Pogačnika, prvega, da se je sam izrazil o neki priKki, da ne bo nič iz Jugosflovanske deklaracije, a drugega, da je pomagal generalu Krausu da je zapiral Slovence. V neštetih svojih na -znanilih prosi "Resnica" svoje pristaše, naj jej (pošiljajo denun-cijantskega materijala. Iz lista se tudi vidi, da se je za Šušteršiče-vo politiko doslej izjavila same ena sama občina in to je Št. Ru -pert. "Resnica" je ena najžaloet-nejših pojavov v našem javnem življenju poslednjih let."
Stališče slovenskih socialistov.
(Slovenec, 21. dec.) — "Dne 17. decembra se je vršila v Trstu konferenca aociahi o-demokrat ič* ne stranke, ki je bila dobro obiskana, Pri poročilu o delovanju začasnega odbora se je vnela živahna debata radi nove struje v stranki. Z ene strani je sod rug Turna preciziral kot svoje stali
S
varčevalne znamke!
edino merodajna resolucija iz le ta 1909, ki je te*ega in načelnej sega stališča, kakor pa Jugoslo -vanska deklaracija, ker moramo odklanjati vsako stališče zgodo vinskega ali dinastičnega prava. Soeialno-demcferati&n* stranka je jasno izjavila, da je njen cilj po polno narodno edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov brez vsake najmanjše omejitve, in v tem »mi slu mora tudi delovati.
Stališče takozvane struje "O-mladine" »o prikazali aodrugi Terfolja in Gelouh, ki so se izra* rili brez vsake rezerve za Jugo -slovansko deklaracijo in za radikalni način v borbi za dosego narodnih pravic za Slovence, ki so od vseh narodov najbolj proletar-ski narod."
Slovenske vaščanke za Jugoslavijo.
(Slovenec, 24. dec.) — "Nad osemdeset žena in deklet iz Oorij nam je poslalo lastnoročno podpisano kjavo, da se zlagajo z deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter izražajo popolno zaupanje našim poslancem, ki so združeni v Jugoslovanske mklu'bu, kakor tudi ljulbljanskemu škofu. Ob enem rila ga jo za Krekov spomepik. a«t tem ženam in dekletom." (Slovenski Narod, 24. dec. — Iz Borovnice na (Kranjskem. "Slovenske žene in dekleta iz občine Borovnica se radostnim srcem pridružujemo izjavi ljubQjanskih žena in deklet za majsko deklaracijo Jugoslovanskega klufba ter prosimo naše poslance, da neomajno vstrajajo v 'borbi za naše narodne naravne pravice. — Sto podpisov.
Iz zborovanja zaupnikov Sloven -ske Ljudske Stranke.
Slovenec, 28. dec. 1917. — Prinaša obširno poročilo o zboru Slovenske Ljudske Stranke, ki se je vršil dne 27. decembra. Zbora se je udedeiilo kakih tžsoč ljudi.
Iz Zborovanja zaupnikov sloven-I . ske ljudske stranke.
"Slovenec" piše: . . Kdor je videl to silno in odločno voljo, to navduševanje zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke, ta 'bo vedel, da hoče slovenski narod kakor en človek izvojeva/ti svoj narodni ideal. 'Nikakega nesoglasja, nikake nesloge — vihar navdušenja je vel v vrstah naših ljudi, ljudi z odločno voljo in polno vero v našo stvar. To je bil plebit scit našega naroda, impozantna manifestacija za našo idejo . . . Vse resolucije so bile sprejete e-noglasno.'
iZbor je otvoril točasni predsednik stranke, prelat Andrej Ka-lan in je rekel je med drugimi:
4* Škofovi napori bi urpeli, da nista izstopila iz Jugoslovanskega Kluba Šušteršič in Jaklič, in to baš v tem času, ko so se združili Nemci, da tem silneje udarijo na nas, v času, ko imamo Jugoslovanski klub, ki tako izvrstno deluje.
Zatem je razlagal: "Pred vsem moramo biti verni zložni jugoslovanski domovini in zmaga bo naša-" :
Predlagal je, da se pošlje škofu Jegliču pozdrav, "ker je v najvažnejšem trenotJku v življenju Slovencev složil in zedinil vse sinove slovenskega naroda po programu majske deklaracije."
Župnik Finžgar je predlagal resolucijo, v kateri se obsoja Šušter-šičevo poskusnjo, da razbije stranko in v kateri se konštatira, da Slovenska Ljudska stranka še vedno obstoja. Resolucija je bila sprejeta enoglasno.
Poslanec Jarc je referiral o parlamentu ter rekel:
"Naš nared gladu je, a Mažari žive v izobilju. Parlament, ki se je sestal po treh letih, je pokazal povsem jasno, da celo med Nemci ni /kakega navdušenja za duali-zem. Ako bi v parlamentu vsak glasoval po svojem prepričanju, bi dualizem propadel Že prvi dan.
Triletna doba je bila katastrofa za državo. Ime Stuergkhovo bo zapisano s črnimi črkami v zgodovini Avstrije ,^še posebno v zgodovini Slovencev. Ta sistem je dal povod, da hočejo biti narodi sedaj gospodarji v svoji lastni koči. A kako so delalo vojne sodnije! Videli ste, kako so tirali ljudi na morišee ,kako so jih ubijali kakor živali t Za vse to je odgovorila vlada. Niti poslanci niso bili si-
pasji nagobčnik, toda Fric Adler (sin poslanca-socijalista Adlerja) je prekrižal te račune.
Monarhija stoji pred važnim dogodkom. Mi smo za samoodlo-čevanje narodov, kar zahtevajo boljševiki."
Profesor Bogumil Remec je predložil sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta enoglasno:
"Zbor zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke pozdravlja z veseljem femovanje Jugoslovanskega kluba, odobrava izvolitev Dr. Korošca za delegacije ter obsoja izstop poslancev Dr. ŠušterSiČa in Jakliča".
"Dr. L. Pogačnik, narodni poslanec, je govoril 9 zgodovini jugoslovanskega vprašanja od počet ka pa do danes ter je rekel:
"V tem našem idealnem delovanju za jugoslovansko kulturo nas je iznenadila vojna. Pred vojno nam je bila ideal avtonomija. Ali danes vemo, kaj je pokazala vojna, da avtonomija ne pomeni ničesar, zato zahtevamo svojo lastno državo. Trpečim radi vojne se je v nas utrdila zavest, da je naša e-dina rešitev samostalnost jugoslo vanskega naroda. Narod je popol noma dozorel v ideji, da smo Jugoslovani en nared, ena kri, sinovi ene matere. Vsi mi Jugoslovani smo prišli zaeno in istočasno na pozornico zgodovine in zaeno in istočasno hočemo živeti, toda ravno tako, ako že moramo, zaeno bomo poginili.
Prepričani smo, da bo splošni glad in trpljenje celega sveta zaeno prenehal s privilegiji gotovih narodov. Nikako nasilje ne more ubiti misli, ki je utrjena v narodih. Mučeništvo zmaguje."
Nato govori o majski deklaraciji ter pristavlja: "Odločno moramo odbijati Šušteršičevo tolmačenje, da je majska deklaracija naš maksimalni program
Po velikih osebnih zaslugah našega presvetlega škofa Jegliča in po soglasnih izjavah vseh slovenskih strank, začele so dvigati svoj glas slovenske občine, slovenske žene in razne korporacije.
Mi ne mislimo, da se bodo naše zahteve izpolnile kar čez noč . . . toda prepričani smo, da se bo vre-j lec naših zahtev po svobodi pre-, tvoril v silno reko, kojo ne bo mo- j goče zajaziti: ono, kar je spojila narava, mora se prej ali slej zedi-niti. Velika je naša volja za svobodo, ta volja bo dosegla, kar zahteva. Ta Volja je volja naroda. Prva solidna osnova vsakega in vsake ustave. Vsem vam, ki ste se tukaj sestali, kličem na razstan-ku: Idite do poslednje koče preko meje in naznanjajte:
JOSIT VE*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Canal 28J.
v Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. in 4obra pijača'*, to je moje geslo.
'Dobra postrežba
Telefon: Canal 80

1
Martin Nemanlch ■
1,XWW\WV\V\\*.WW\XWX\\V\\XXV\XWX\\\\\\> \\\\\V\\i
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, 111.
Rofaki Slovenci vedno dobro došii!
društvene potrebščine.
Prva li ne)stare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Srečno ušel.
Zdravnik pride kakor navadno zvečer v bolnico ter vpraša strež nika:
"Koliko jih je umrlo danes!"
"Pet jih je zaspalo v Bogu!" odgovori strežnik.
* 'Pa sera vendar šestim bolnikom zapisal zdravila," pravi zdravnik. "Kaj je s šestim?"
"Ta še živi; ni hotel namreč izpiti zdravila!" odreže se strežnik.
Ne strašite se!	j 18
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do, Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rajet« zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in Članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari krafr »am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavn, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nait banka je depozitni urad jlu zrezno poštno hranilnico, za maslo Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
mmm.
ZAPRTOST
zahteva hitro pomoč, ker če se zanemari druge bolezni sledijo. Ako iščete dobro in gotovo zdravilo za tak slučaj, potem vzemite Sevtra's Livar Pills (Severove jetrne krogljice). Te so se izkazale zelo koristne v mnogih slučajih, ,zaprtnice, slabe prebave in pn jetrnih boleznih in so glavno znamenje.	.
Vživajo se od ene
do tri zvečer in JIBBBBBBn"""""""1
posledica zadovolji vsakoga. Kupite si en savitek za 25 centov v vsaki lekarni. Poskusite jih!
KAŠELJ
GLAVOBOL
je zelo nepovoljno znamenje, da pri-hajajo za njim različne druge bolezni. Vzrok bi se moral poiskati in takoj ozdraviti.— Vsekakor toa, da se vstavi glavobol in odprtvi bolfeČi-ne, vi bi flforali biti vedno
v teh časih je nekaj zelo neprijetnega, kot tudi	a
vsak drugi čas leta. Torej je potrebno, pri vsa-	g
ki drusini, da imajo steklenico tega zdravila proti kašlju pri	g
rokah doma vsak čas. In za take slučaje	■
Severa's Balzam for Lungs i
everov Balzam za pljuča. 5
ČISTOST cno "aj^avnej®ib stvari, ki jam-
Čijo vašemu zdravju. Notranjost ust bi se moralo še posebno paziti, da je vodno vse čisto. Za to mi priporočamo Severa's Antisepsol (8everov antisepsol) kot eno najboljših sredstev za pranje ust in za grglanje. Poskusite tudi lahko za pranje nosnic ali ušesa, za izpiranje ran in obrez
in razne enake slučaje. Ena ste-llillllllllllllll klenica te pripra-
■ ve zam zadostuje za precelj dolgo časa, ker to se mora uporabljati raztopljeno v vodi. Cena je 35e za eno steklenico in se prodaja v vseh lekarnah.
■i? ne more preveč priporočati. Je prijazno in zelo dobro zdra-	a
vilo proti kašlju za otroke in odrastle ljudi. Dobro ga je	m vŽivati za hrlpavost, prehlajeni in bolni vrat in za odpomoč
Ikašlja in influence, oslovskega kašlja in za bronkite. Ceiia	H
je 25 in 50 centov v vseh lekarnah .	g
W. F. SEVERA CO., OEDAB BAPIDS, IOWA.	■ .................................
in imeti pri rokah zavitek
v zavitku
MILO za zdrav*
stvene in toaletne potrebe mora biti zdravstveno narejeno in za to vam mi priporočamo, da rabite dobro znano milo, ki se imenuje Severa's Modi-| cated ' Skin Soap (8everovo zdravilno milo za kožo.) To je izvrstno zdravstveno milo za otroke in odra«tle pri umivanju. Možki hvalijo to milo pri brivanju in ženske rabijo to za olepšavo kože. Vsled zdravstvene sestave priporoča ža razne kožne izbruhe. Ena sama poskut*iija pa se bodete prepričali. Imejte jo vedno pri rokah. Cena je -5c.

častnika švicarske garde Ludvika XVL) Nemško spisal Jos. Bpillmaim S. J. Poslovenil •••
4 »»ra^«.
taj hoteli smo njfh-naklep prečiti, a jih pri poskusu zlw. |§ Utegnili smo torej z upehanim m štvom nekaj ur počivati, predno smo nastopili daljno pot.
(Nadaljevanje.)
"V rednih časih bi kralj ali grof od Artois o tem odločeval," je rekel mojar. 4'Na to zdaj ni misliti. Kralj je posihmal v varstvu Lafayettovem in nove "narodne bra-mbe", ki naj v prihod nje nadomešča redno vojsko. Od klonil je našo službo in za čas jo lahko pogreša. Ali naj brez dela ležimo v vojašnicah? Na nofoen način zdaj ne moremo kralju bolje služiti, kakor s tem, da branimo last in življenje njegovih pod ložnikov. Zato sem predlagal, poslati nekaj oddelkov prostovolj -cev na četovanje v najbolj ogro žene kraje. Ti častniki predlog odobravajo, in d'Affry tudi ni . nasproten."
Navdušeno sem izjavil, da sem tudi jaz za ta načrt in da sem pri pravljen, nemudoma se pridružiti eni četi. Major me je dal k Re-dingovemu oddelku, in že drugo jutro smo odrinili, 50 mož po šte vilu, preskrbljeni s streljivom, v smeri proti .Chartresu. Za 'bob -narja smo imeli s seboj Brunerja. ki je umel že prav dobro drobiti s paličkami.
Bila je naporna hoja po prašni cesti v pekočih žarkih julijevega solnca. Ljudstvo, razdraženo od dogodkov v Parizu, je nas povsod sovražno sprejemalo, in le s težavo smo dobivali najpotrebnejši živež.
Zvečer smo se — upehani do skrajnosti — nastanili pri župni-k uv Chevreuse-u. Bil je častit -ljiv starček si^ih las, ki nam je govoril takole: "Moji ljudje so kakor pijani; ne poznam jih več. Te nove ideje o svobodi in enakosti so jim glave zmedle. Kdorkoli zdaj le z besedico brani »plemstvo, ga smatrajo za sovražnika. No, plemenitasi žanjejo, kar so sejali. Kako so smešili vero in zastrupljali nedolžnost! Nobeno pošteno dekle ni bilo varno pred temi raz-uzdanci! Zadnji kralj sam je dajal uajsramotnejši zgled! A molčimo o tem! Ljubi Bog zdaj jame kazati šibo. In mnogi teh gospo -do v so ravnali s svojimi kmeti-tlačani kakor z neumno živaljo — pa še slabše! Veter so sejali, vihar ibodo želi. Kajpada so bile poštene izjeme; a nedolžni morajo trpeti s krivimi. Pravijo mi, da je bolj proti jugu v Eureski do-< lini in na Orleanski- planoti vse pobunjeno. Celo več gradov da je že zgorelo."
Ko je župnik še govoril, je hi-šina z županom planila v sobo, kjer smo se krepčali s kozarcem vina, ter zavpila: "Gospod župnik! Gori! V smeri proti Roche -fortu je nebo rdeče ko kri.- Le poglejte!"
Skočili smo k odprtemu oknu in videli žarenje.
"Grad je!" pravi župan. '/'Kako daleč je?" vpraša Reding.
"Blizo eno uro," odgovori župnik.
"Kaj morete storiti? Predno dospete tja, bo ogenj vse požrl," je pristavil župan.
"Pa vendar morda vlovimo nekaj teh razbojnikov in jih izročimo pravici," sem vzkliknil.
"Pravici!" j^ odvrnil župan. "Ali je še kaj takega na Fran-i coskem ? Zdaj mora vsaka ofočina, da, vsak državljan gledati, kako si sam pomaga. Kraljevi uradniki nimajo prav nobene veljave več. Boj siromakov proti bogatinom je pričel. Danes še velja plem -stvo, jutri noben premožen državljan ne bo, več varen imetka in življenja."
"Tedaj moramo razbojnike po nagli sodbi postreliti," je dejal Reding. "Če bomo nekajkrat tako nastopili, da bo drugim v strah bo že pomagalo. Koj tu začnemo! Bdbnar naj nemudoma udari k orožju! In vi nam daste vodnika, gospod župan."
"Sam vas bom spremljal; težko bi bilo, dobiti drugih vodnikov," je odgovoril župan. "Odposlanci iz Pariza so mojim ljudem glavo zmedli, in nisem varen, da tudi meni nocoj strehe ne zanetijo, med tem ko vas povedem v Ro -chefort."
ženskih slamnikov
ki so zorele za žetev, skozi gozde, čez grm in strn. Šele po polnoči smo dospeli do pogorišča. Grad se je dvigal na samem, obdan od parka in gozda, in gorel s polnim plamenom. Graščinska streha se je bila udrla; a iz visokih rokoko oken, obrobljenih s širokimi polži in zavitimi v kamnu, so še zme rom švigali plameni. Levje glave in spačeni obrazi, s kakršnimi jih je bila okrasila kamnosekova domišljija, so se zdeli kakor pošasti iz pekla. V notranjščini so se s hreščanjem podirali tramovi in podi, in vsakokrat je zubelj visoko puhnil in nebroj isker se je za-prašilo proti zvezdnatemu nebu. Tam poleg so pa pljuskali vodometi ter v svitu požara izlivali svojo vodo čez mramorna torila, kakor bi se le pokojna večerna zarja v njej zrcalila.
Prizor je bil veličasten. A nismo utegnili občudovati njegove krasote. Kje so zločinci? Gruča seljakov, stoječih oh. vznožju grajskega hrfba so se zdeli le nemarni gledavci. Z rokami v žepu so zijali na goreče krasno po -slop je. Ko smo vprašali za poži-galce, nam je odgovoril kmet v coklah: "Zažgali so na kraljevo povelje. Ukazano jim je, požgati vse gradove; zakaj gospoda namerava odstaviti kralja, ker nas hoče osvoboditi tlačanstva in pro-klete robote!"
Take laži so se iz Pariza trosile po vsem Francoskem. Ni bilo misliti na to, da bi jih zdaj poprav-jali. "Kraljevi poslanci," ki so grad zažgali, tako so kmetje pripovedovali, so šli proti Epernonu in Maintenonu, da tudi tam selja-se osvobode in gradove požgo. Skušali smo še zvedeti, kako močna je ta razbojniška četa — kar je eden naših vojakov zaklical, da so menda v grajskih kleteh se ljudje. Ali so bili grajski, ali so bili požigalci? Za rešitev teh zadnjih nismo čutili posebne vneme; zakaj kdor se je bližal gorečemu poslopju, je lastno življenje stavil v i nevarnost.
A vpitje je postajalo tako presunljivo, da je končno zmagalo v nas usmiljenje. Zmočili smo obleko ob vodometu in prišli do vrla-njega stopnišča, vodečega v klet. Po precej dolgem naporu smo vlomili vrata. Kakšen prizor! Veliki sodi, ki so bili postavljeni v dveh dolgih vrstah ob straneh obokane kleti, so bili razbiti na kose, in vino je stalo do kolen visoko na pločah. Med razbitki je pa ležalo ali se opotekalo v vinu blizu tucat živinsko pijanih lupežev. Nekateri od njih so bili še toliko pri zavesti, da so umeli smrtno ne varnost, ki se je 'bližala, in so na vse grlo klicali na pomoč. S težavo se nam je posrečilo najbližje, ki so še nekaj rabili ude, spraviti po stopnišču na prosto. Več njih pa smo morali prepustiti usodi; zakaj neznosna vročina nas je skoro zadušila, in padajoče tra -movje in kamenje na mje utegnilo vsak hip zagraditi povratek. Sicer pa mislim, da so »bili nekateri resnično že v vinu utonili.
Napol omamljeni smo popadali na tla v parku. Trebalo je do -bršno časa, da smo si toliko opo -mogli, da smo nekako zaslišali dva izmed rešenih zločincev; ostali so onesveščeni ležali v travi. Eden od njiju, še mlad človek, se je bil od smrtnega strahu precej streznil; kleče se nam je zahvaljeval, da smo ga oteli pekla, kamor je že mislil, da gotovo pride.
Kropart- — tako je bilo mladeniču ime— je bil videti boljši od drugih.. Propal plemič, markij Saint Huruge, najet od vojvode Orleanskega, jih je zbral, da neso "bakljo požara" po vsej Franciji. "Vojska gradovom, mir kočam," je slovelo blazno geslo tega norca, ki so mu pozneje pravili'' bojni zvon revolucije". Kropart je tudi pravil, da razbojniška Četa namerava naslednjo noč napasti grad Valdouleur pri Etampesu. ^etovodja s kakimi sto ljudmi je že na potu tja.
Redinj in jaz sva se posvetovala županom iz Ghauresa. Etampes je bil oddaljen kakih 4—5 ur pro-
xvn. . •
Valdouleur.
Zgodaj popoludne smo dospeli na griče, venčane z gozdi, ki ob-1 Sprejema)« se tndl BČeilte Z3 tO
robljajo prijazno Etampes-sko (b.	ptača M čaga učeni«.
Etap-sko) dolino proti zapadu Razbojniki nas mej potoma nisO o* pazili. S svojega stojišča smo videli na desni, više gori ob reki, mesto Etampes z zidovi in stolpi in z veliko glavno cerkvijo. Prav pod nami so se prostirali krasni travniki, in onstran njih, sredi velikega vrta z vodoshrani in senčna timi drevoredi, se je dvigal lep grad s terasami in pomoli, ob straneh zajet od visokih stolpov.
"To je Valdouleur," je rekel gozdni čuvaj k,i nam ga je bil župan dal za vodnika.," Zdaj stanuje tam samo star plemenitaš ! svojima hčerama. Starejša, gospo dična Marta, je več ur naokoli znana po svoji dobroti, kakor je rila njena mati, in siromaki ji pravijo le "angelj z Valdouleurja." Kmetje iz te okolice ne bi se niko-i lotili tega gradu. Ako bi ne bi-i zanesljivo doznali in še med potjo naleteli na dokaze, da raz-jojniki res nameravajo ta napad, )i ne mogel verjeti."
(Dalje prihodnji*.)
OBNJ. ČLANI IN ČLANICE TEB ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, k-oglalnjejo v našem listni
St'verov.i zdravila v/dr/ujejo zdr.jvjo v (iru/inah.
SPOMLADANSKI IZPAHKI
to običajno v zvezi z bolečimi, pekočimi in srbečimi občutki na koži, ki ftplivajo zelo neprijetno na bolnika. Včasih se teh izpahkov kar prsn&iati ne more. Kar pri tem želite, je, da bi ram kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih kako usprtno mazilo. Mi vemo 2e j iz skušnje, da je	.
S
evera s
Skin Ointment
(Severovo Mazilo za kožne bolezni) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži, ker vam hladi kožo in manjia srbenje. Izvrstno mazilo zoper liiaje, kraste, garje, spahke, luskine in razne druge bolečine na koži. Cena 50c.
Na prodaj t vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
Pet minut pozneje smo bili že ti vzhodu, in do noči je bilo lahko na potu, dasi upehani od celo -! dospeti tja. Župan je ofcetal, da dnevne hoje. Sli smo preko njih. nas po stranskih potih privede v
Otožnost je slaba razvada.
Otožnost in Zmernost uničujejo zdravje, ker ustavljajo normalno delovanje želodčnih mišic in črevesja; vsi cd tega se ustavlja tudi pretbava. Večkrat se lahko človek že na kak priprost iii navaden način izogne te slabe razvade. Pri tem je Trinerjevo a-raeriško grenko zdravilno vino zelo zanesljiv pripomoček v borbi za odpravo čmernosti in otožnost i, ker to vino sili črevesje k normalnem delovanju in ker pospešuje prebavo. Ako boste izči-stili iz telesa vse strupene snovi ki se nabirajo v črevih, ne boste več otožni ali čmerni. Trinerjev ameriški eliksir je v takem slučaju najbolj priporočljiv in tudi najbolj prijeten. Cena $1.10 v lekarnah. — Trinerjev Liniment za revmatizem, nevralgijo, hrb-tobol i.tjd. in Trinerjev Sedative za kašelj (Triner's Cough Sedative), za prehlad, kašelj, bolezni v sapnikuj naduho i. t.d. sta jed-nako zelo zanesljivi zdravili. Sedaj ravno je oni «as, ko se mora imeti to zdravilo vedno pri rokah, da *se človek lalhiko izogne nevarne bolezni. Cena ,v lekarnah: Trinerjev Liniment 35 in 65c; Trinerjev Sedative za kašelj 25 in 50c. Po pošti stane to zdravilo 10 centov več. — Joseph Triner Company, izdelujoči ke-misti, 1333—1343 So. Ashland Ave, Chicago. 111. (Advertis.)
Zastonj
pravijo da nihče nič ne da, ali vendar pri nas dobite eno košarico »(Market Basket:)
popolnoma zastonj, ako nakupite najmanj za $1.00 blaga. Poleg tega pa ste zagotovljeni, da dobite tu sveže blago, ter po najnižji ceni.
Vaš rojak, ozir. sobrat
Ivan Gottlieb 1821 W. 22nd Str, Chicago. 111.
Lippert-Green £0.
1038 W. Huron St.
Chicago, 111.
iiiifimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimimiiiii
PA.
KORISTNE STVARI.
Razpošiljam sladno ječmenovo kavo, sulhe rože, cvetja in druge pripomočke ki so opisani v knjigi "Domači zdravnik"; tudi razne dišave za pripravo okusnih jedil. Pišite po cenik.
Math. Pezdir P. O. Box 1611, New York, N. Y.
ima svojo rodno mesečno sojo vsako drago nedeljo v meseca v Kranjske Slovenskem Domu, 67 In Butler St.. Pittsburgh, Fa.
Uradniki sa leto 1918:
Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gergurafi, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa.
•
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh,
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnin* je flOOO., $500. ali $250. Nafte drnfttvo pladnja
vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podporo na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri fte niste pri nobenem drufttvu, spadajoče h XL S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Z OBUVALOM (ČEVLJI)
▼ Chicago, I1L
Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St,	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojimi
MARIJA SLUGA
182$ W 22od St. Cfclctft, III.
Tilwfcm Canal 47ss
Izkušena in s državnim dovoljenjem potrjena BABICA
M aljudno priporoča slovanskim in hrvaikim ta-naaa in otrrxkim Slo-▼ en kam.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član te*»
društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko oadravi.
Tvrdka L Bachman, inkorp.
ZASTAVE, REGALIJE IN RAZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. >
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, III Telefon: Lawndale 441.
*


Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil Se zadnji steber in morali sino cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ======= Grenko Vino ===
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učiui, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilna delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebno mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rado nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jo v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgijo, lum-, *	»T1.4JVA«	.b*J?o> otrpelosti gležnje v in drugih, najhiticjša
in gotovo pomoč. Jako jo dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drenenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi so v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA. TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH* GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEOINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE 6 O LEX
je ta banka varoo Suvala in držala prihranke ljudstva nažega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 nlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad' $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v polnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke t "l; NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLJETU.
3%
OQL Narastle obrosti si polletno pripisujejo k glavnici, 'u ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1,00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
«Jollet,	Illinois.
LJUDSKA BANKA".