I p I Največji ilovenald dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • a Za pol leta • • • • V Za New York celo leto - $7.00 ^ Za inozemstvo celo ieto $7.00 $6,00 $3.00 GLAS NARODA • □ List slovenskih .delavcevv Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 16. — ŠTEV. 16." Entered as Second Classjflatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, SATURDAY. JANUARY 19, 1935. — SOBOTA, 19. JANUARJA 1935 The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NRA MORA BITI SE NAJMANJ DVE LETI VELJAVNA RADIKALCEM V DEMOKRATSKIH VRSTAH NE ZADOŠČA S0C1JALNI PROGRAM F. D. ROOSEVELTA Značilen govor Clay Wil iamsa na zborovanju tr govcev. — Townsendov načrt za starostno pokojnino se je zopet pojavil. — Ker republikanci vztrajno molče se ne ve, če se strinjajo z Roose-veltovim načrtom ali ne. — Zagovorniki bonusa hočejo izsiliti glasovanje. WASHINGTON, D. C., 18. januarja. — Ko-maJ je predsednik Roosevelt pojasnil svoj načrt za gospodarsko zaščito, je že nastal nekakšen razkol v demokratski stranki. Zmerni demokratje se s predsednikom popolno ma strinjajo, kar je pa bolj liberalnih, so pa mnenja, da predsednik ni šel v svojih zahtevah dovolj daleč. Kakšnega mnenja so republikanci, se ne ve. - -Oglasil se je edinole republikanski senator Borah, drugi pa vztrajno molče. Liberalni demokratje zahtevajo, naj bo starostna pokojnina večja nego jo je predlagal po Roosevel-tovem naročilu senator Wagner. Demokratski kongresnik McGroarty iz Califor-nije je rekel, da bo namesto Rooseveltovega načrta zagovarjal Townsendovo predlogo. Kakor znano, predlaga Townsend, da bi dobili stari ljudje po dvesto dolarjev na mesec pod pogo jem, da vsak, teh dvesto dolarjev v enem mesecu zapravi. Na ta način bi prišel denar v cirkulacijo, in starim ljudem bi ničesar ne manjkalo. Zaslišanja se bodo pričela v ponedeljek. Senator vVagner, ki je vložil tozadevno predlogo, bo v ponedeljek kot prva priča zaslišan pred senatnim odsekom. Kongres bo najbrž odobril vladno predlogo, ki določa za javna dela štiri tisoč milijonov dolarjev. Pri teh javnih gradnjah bi dobilo zaposlen je tri milijone petstotisoč ljudi. Načrti za to ogromno delo še niso zaključeni, toda zdi se, da namerava predsednik ustanoviti poseben urad, ki bo upravljal ta denar. Po preteku nekaj tednov se bo začel odsek za pota in sredstva baviti z veteransko predlogo. Njeni zagovorniki pravijo, da bodo izsilili glasovanje o nji. Predsednik Roosevelt je rekel, da je še vedno proti takojšnjemu izplačan ju bonusa. Ce bo kongres predlogo odobril, jo bo predsednik vetiral. X X X X X Na zborovanju trgovcev z ženskimi oblačili v Pennsylvania hotelu v New Yorku je načelnik NRA S. Clay Williams rekel, da morajo določbe NRA v sedanji obliki ostati v veljavi še najmanj dve leti. Na zborovanje je bilo navzočih 5000 članov. Williams, ki je imel prejšnji dan konferenco s predsednikom Rooseveltom, je s tem povedal, kaj misli zvezna vlada v bodočnosti glede višnjevega orla. "Po mojem mnenju, kar se tiče trgovskega vprašanja, mora biti trgovini dovoljeno, da brez kakih prememb hodi po začrtani poti," je rekel Williams. Povdarjal je, da je bilo odpravljeno otroško delo, da je bila določena plača in delovni čas in zagotovljena koalicijska svoboda, toda je vendarle še dodal, da je treba v tem pogledu še rešiti mnogo važnih vprašanj. "Zato mislim, da je potrebno, da NRA kongres vse določbe v sedanji obliki potrdi še za eno ali dve leti, in upam, da bo to tudi storil. Po mojem mnenju ne smemo postavljati postav za daljšo dobo, Zinovjev in Kamenev sta bila obsojena LIGA VRNILA SAAR NEMČIJ* Izročitev bo formalno izvršena 1. marca. — Pokrajina mora biti brez vsakega vojaštva. Ženeva, Švica, IS. januarja. Svet Ligo narodov je soglasno sklenil, da se Saar vrne Nemčiji. Četudi ho treba pred izročitvijo preingati še marsikatero težkočo, vendar je Ligin svet odločil, da Saar pripade Nemčiji. Nemčija bo prevzela svojo oblast nad Saarom 1. marca. Do tega dne morajo biti rešena vsa vprašanja med Nemčijo, Francijo in sedanjo Ligino vlado v Saaiu. Francoski delegat pri svetu Lige narodov je vztrajal pri tem, da mora biti Saar po izročitvi Nemčiji brez vsakega vojaštva in Nemčija je v to pristala. Francoski zunanji minister Pierre Laval je v svojem govoru izjavil, da je prebivalstvo Saara z f>!> odstotno večino glasovalo za Nemčijo, vsled česar priznava, da je Saar nemški. Nadalje je rekel Laval, da je s tem, ker je bilo rešeno saarsko vprašanje, odstranjena velika zapreka za medsebojni sporazum med Francijo in Nemčijo. Rekel je, tla je zbližan je med Francijo in Nemčijo bistven pogoj za ev ropski mir. Va ozirom na Hitlerjev govor, v katerem je pozival prebivalce Saara, da se pri izročitvi Satira Nemčiji izogibljejo vsakih izgredov, je rekel Laval: "Prepričan sem, da je s temi besedami Hitler izrazil svojo voljo, da oni volilci, ki so glasovali proti Nemčiji, ne bodo preganjani. Udeležniki pri plebiscitu morajo biti deležni vsake varnosti. Uravnava saarskega vprašanja mora odstraniti vsako sovraštvo, ker je to mnenje celega sveta". CARINA NA PIVO BO ZNIŽANA Carina na importirano pivo bo znižana za polovico. — Nemci bodo kupovali ameriško meso. Washingtoi, D. C., IS. jan. A namenu, da bo mogoče prodati ] »oljske pridelke v K v ropi, je predsednik Roosevelt na nasvet tarifne komisije znižal carino na uvozno pivo za polovico. Dosedana carina na ga-h»no piva je znašala $1, od sedaj pa bo samo ."»<) centov. Nek velemesar je bil nedavno v Evropi, kjer je skušal do-1 biti trg za ameriške prašiče in mast. Obljubljeno mu je bilo, da bodo Nemci kupovali blago, ako more doseči, da ameriška vlada zniža carino na pivo. Do zadnjih let je bila Nemčija na j več j ji kupovalka ameriških prašičev in mesa. Tekom leta 1934 pa je ta trgovina nazadovala za 50 odsotkov. Pri tem pride tudi v poštev Celioslovaška, ki bo v zameno svojega piva tudi kupovala več ameriške masti. HAUPTMANN IN NJEGOVA ŽENA MOTITA PROCES "Sedaj pa nehajte lagati, gospod! To je vse izmišljeno!" je vzkliknil Hauptmann. — Tru-perji so ga prijeli in potisnili na stol. PODERŽAJ NA GLADOVNI STAVKI Na krovu parnika President Polk, 18. januarja. — Stotnik Tvan Poderžaj, katerega hočejo imeti Združene države, da pojasni, na kak način je izginila odvetnica Agnesa Tufver-son, katero je poročil 4. decembra liKi^i v New Yorku, je pričel gladovno stavko. S tem hoče doseči, da bo iz priproste kabine premeščen v bol jše prostore. SESTRA PREPRIČANA 0 NEDOLŽNOSTI BRUNO HAUPTMANNA Los Angeles, Cal, 18. jan. — Mrs. Emma Gloeckner, sestra Ricliarda Hauptmanna, je rekla danes, da je prepričana o nedolžnosti svojega brata. Odkar je prišla iz Nemčije, je videla Ricliarda samo enkrat... — To je bilo pred štirimi leti — je rekla — ko sta me on in njegova žena obiskala. Richard se mi je zdel tak kot sem ga poznala v mladosti: prijazen in dobrosrčen. Richard nc! more nobenemu človek nič ža-' lega storiti, najmanj pa otroku. PODPORA ZA 19.500.000 Washington, D. C., 18. jan. — Administrator za podporo brezposelnim, Harry L. IIou-kins, ceni število ljudi, ki so navezani na zvezno podporo, na 19,500,000, kar pol milijona ljudi več kot pred enim mese- cem. FRANCIJA JE PREVZElA OTOK CL1PPERT0N Los Angeles, Cal., 18. jan. — Mehika ni Francija sta se petintrideset let prepirali za otok Clipperton, ki leži v Tihem oceanu * ter je oddaljen 1300 milj od Paname. \~"*vrnjic sta imenovali italijan&Kega kralja za razsodnika, ki je razsodil, da je otok francoska last. dokler pri tem poskusu nismo imeli dovolj isku sen j." Rekel pa je, da s tem vlada nikakor ne mara prevzeti nadzorstva nad trgovino/ temveč hoče v prvi vrsti paziti na delovne ure in krajši delovni čas. Flemington, N. J., is. jan — Od jeze rdeč v obraz in s preteče iztegnjenim kazalcem ter srpo zroč v zveznega detektiva Thomasa 11. Si s k je Bruno Richard llauptman s hripavim glasom zaklical: "Sedaj pa nehajte lagati, gospod! Kar govorite, je vse izmišljeno!" Toda roke dveh paznikov ga zgrabijo za ramo in ga potisnejo na stol. Xekdo mu zaše-peče na uho: "Bodite vendar mirni in sedite!" Toda llauptmann se ne pomiri. Žile se mu napenjajo, zakol ne in trese si po celem životu. lioke paznikov pa ga drže tako trdno, da se ni mogel ga- • O O niti. Njegov zagovornik I Joy d Fisher se skloni k njemu, gaj pogladi po tilniku in mu pravi j na ušesa: "Za božjo voljo, bodi mi-' ren; saj bomo storili za tebe j vse, kar je mogoče. Toda mo-j raš bili miren". Hauptmann pa mu cdgovo-ri: "Lloyd, tih laži ne morem več prenašati!" Colonel Lindbergh, ki je sedel nekaj korakov od Hauptmanna, je skočil na noge. kakor bi se hotel vreči na Hauptmanna. Lindberghu so se tresle dolge roke in vsaka žila njegovega vratu je drgetala. Bil je naj razbu rl j i ye jsi dan celega procesa. Dopoldne je povedalo več prič, kako je bilo najdeno o-trokovo truplo. Otrok je bil napol gol, telo, je že skoro razpadlo, ležal je v plitvem grobu na obrazu. Dr. Charles Mitchell, ki je obduciral otrokovo truplo, je povedal, da je manj-kala ena noga in obe roki, da je bila črepinja razbita, vsled česar je moral otrok takoj u-mreti. Hauptmann je vzrojil, ko je bil zaslišan detektiv Thomas F. Sisk, ki je 13. septembra, ko mu je uslužbenec neke garaže naznanil, da je od nekega moža prejel bankovec za $10 in da si je zapisal številko njegovega avtomobila. Sisk je B. R. Hauptmanna zasledil na Park Ave. med 177. in 178. ulico in ga je prisilil, da se je ustavil. Sisk pravi, da je Hauptmanna s svojim tovarišem potegnil iz avtomobila in našel pri njem bankovec za $20 in tudi ta bankovec je bil del Lindbergliove odkupnine. < Danes je bila zaslišana Mrs. Achenbach, ki je pričala, da je dan po odvedbi Lindberghove- ZAPORNA KAZEN BO ZNAŠALA OD PETIH DO DESETIH LET MOSKVA, Rusija, 18. januarja. — Dva star^ boljševiška voditelja, Grigorij Zinovjev in Lev Kamenev, sta bila spoznana krivim, da sta bila udeležena pri nameravani protirevoluciji in sta bila obsojena na zaporno kazen. Uradno je bilo oznanjeno, da je obema voditeljema, ki sta po Ljeninovi smrti v triumviraiu vladala sovjetsko Rusijo, pretila smrtna kazen. Uradno je bilo tudi naznanjeno, da je vojaško sodišče, ki je del najvišjega sodišča, obsodilo Zinov-jeva na 10 let ječe, Kameneva pa na ii let. Poleg teh pa je bilo obsojenih še 17 drugih, ki so bili udeleženi pri zaroti proti Stalinovi vladi in so bili tudi obsojeni na zapor od 5 do 10 let. Vojaškemu sodišču so zadostovali dokazi, da je bilo vseh 19 obtožencev v veliki zaroti, da vprizore proti revolucijo. Dokazano je bilo, da je bila Mo-kva središče te veliko zarote in je Moskva vodila zaroto v Ljeningradu. Ljenin-gradski zarotniki so tudi krivi umora S rgeja Kirova 1. decembra. I)o sedaj j'* bilo zaradi t" zarote ustreljenih že 117 oseb. Tz tega je razvidni, da je Stalin »dločen zatreti vse nasprotni ke sovjetske vlade, katere imenuje teroriste. KAJ-ŠEK PROTI KOMUNISTOM Gen. Čjang Kaj-Sek je zagrozil komunistom. Z vojaška silo bo zatrl komuniste v treh provincah. Šanghaj, Kitajska, J s jan. "Vojno rdečim tolpam do popolnega uničenja'', je prisegel general Cang Kaj-šek, ko je z aeroplanom odpotoval v osrednjo in južno Kitajsko, kjer '2 »i) tisoč "rdečih** ropa in pleni. Poleg tega prihaja iz Nan-kinga poročilo, da se misijo narji v provincah Hunan. Iv vej čo v in Seečuan umikajo pred komunisti, ki prodirajo proti severu, medtem ko se prebivalstvo seli iz kraja v kraji, da se umakne pred u padniki.. General Cang je liepricako vano prišel v Šankhaj ter j • po konferenci s političnima in finančnimi voditelji odšel na bojišče. Narodna vlada v Xan kingu bo proti komunistom poslala toliko vojaštva, kolikor ga je treba za uničenje komunistov. rang bo šel do reke Jangcekjang, kjer bo poveljeval vladni armadi , kajti po poročiilu iz Hongkonga nameravajo komunisti prekoračiti veliko reko, da vpadejo v bogato provinco Seečuan, ki preživlja 60,000,000 prebivalcev. Cang ni hotel izdati podrobnosti svojih načrtov, razun. da bo na svoje zastave pripel zmago. Po poročilih iz zapadne Kitajske pošilja vlada v ogrožene pokrajine mnogo vojaštva. DOBER PLEN V Patersonu, X. J., so na padli trije bandit i knjigovodjo Yelard Textile Printing & Dyeing Co., ter mu o lvzeli 1300 dolarjev. Denar je bil namenjen za plače delavcem. POROKA ROOSEVETOVE HČERE Včeraj se je poročila v New Yorku predsednikova hči Mrs. Anna Dali, z Johnom Boettin-gerjem, ki je bil pred kratkim v Beli hiši kot poročevalec za Chicago Tribune. ga otroka obiskala Hauptmanna in njegovo ženo. Rekla je, da je Hauptmann šepal. Tekom njenega pričevanja je vzkliknila Hauptmannova žena: Tak mikar vendar tako grdo ne laži". V dvorani je nastalo veliko vznemirjenje. Sodnik je zapre-til Hauptmannovi ženi, da je ne bo pustil več v dvoarao, ako bi še enkrat motila razpravo. POGODBA MED KANADO IN AVSTRIJO Ottawa, Kanada, 18. jan. — Trgovska pogodba med Kanado in Avstrijo, ki je bila sklenjena leta 1933, je bila danes za dve leti podaljšana. CAR NAPOVEDAL PADEC AVSTRIJE London, Anglija, 18. jan. — Car Nikolaj II. je s preroškim duhom, s katerim pa ni videl svojega lastnega padca, leta 1913 napovedal razpad Av-stro-Ogrske. To prerokovatnje je vključeno v knjigi "Angleške listine o izvoru vojne", ki je bila pred kratkim objavljena. Car je to prerokovanje povedal tedanjemu angleškemu poslaniku Sir George Bucliannanu, ki je tedaj poročal svoji vladi: "Njegovo Veličanstvo (car Nikolaj) je mnenja, da je razpad avstrijskega cesarstva samo vprašanje časa. Govoril je o dnevu, ko bomo videli madžarsko kraljestvo in Češko kraljestvo, medtem ko bo južne Slovane prevzela Srbija, Transsivalnijo Romunska, nem ške dežele pa bodo vključene v nemškem cesarstvu". "G LAS NA&ODA NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 19, 1935 Owned and Published by 44TKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treat. Place of baslne«« mt the corporation and addreaeea of above officer!: US W. lUfc Street, Bwonih of Manhattan, New Yerk City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of tbe People) leaned Every Day Except Sundays and Holiday« Be celo leto velja aa Ameriko In Kanado ................$6.00 la pol leta....................$3.00 Ca Četrt leta ..................$1-00 Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta ...................$3.60 Za Inozemstvo aa celo leto ....•« 97.00 Za pol leta.................... S3.60 Subscript'.od Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Narod«" IrtaJ« vsaki dan lzvzemfil nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti ee ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli t-oAlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se oiun tndl prejšnje bivališče neznani, da Uit reje najdemo naslovnika. 'ULA8 NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. I. Telephone: CHelsea S—3878 ROOSEVELTOV SOCIJALNI PROGRAM V posebni poslanici. ki jo jo v četrtek naslovil predsednik Franklin J). Roosevelt na kongres, jo pojasnjen so. eijalni program, ki jo hreapriineriie važnosti. Z oziroma na socijaliio skrbstvo niso bilo Združene države na posebno visoki stopnji. Xckaltere evropske državo so že zdavnaj spoznalo važnost in potrebo tozadevne zakonodaje. Fspeli Rooseveltovega "Ke\v Deala", ki jo stopil so daj v svojo drugo fazo. je v veliki meri o lvisen od tega, da se odpravi strah pred negotovostjo v bodočnosti. pred nezajiosloiiostjo, lakoto in pomanjkanjem. < 'e se tukrat to zgodi, bo dosežen uspeh, ki g a ni nio- označiti s številkami- Cspch bo tako velik, da ogromni stroški, ki'bodo služili za izvedbo tega sooijalnega -programa. sploh ne bodo prišli vpoštev. "Program gospodarske zaščite" imenuje predsednik svoj načrt, kalteremu je liewyorski senator Robert Wagner že zadal postavno obliko. Sistem soeijalnega zavarovanja bo vsakemu državlja nu te dežele zajame i 1 primemo starostno pokojnino ter ga zaščitil j »ml posledicami gospodarski h katastrof. <»lavne torke predsednikovega načrta so: zavarovanje proiti nezaposlenosti; starostne pokojnine; oskrba siromašnih mater in otrok. V svrho starostne pokojnine l»o ustvarjen v državni zakladnici poseben penzijski sklad, v katerega bodo prispevali delodajalci in delavci. Pokojnine «bo deležen vsa«; državljan, ki doseže 65. leto ter je nezmožen za delo. Potrebna sredstva za zavarovanje proti nezaposlenosti bo mogoče dobili i s primernim ohdaoenjem vsot, ki ji t. plačujejo dolodajaloi delavcem. Vprašanje je, če je predsohiik na jasnem glede silni i vsot, ki bodo tekoan prihodnjih Itrideset let potrebne v ta namen, poudarja pa, da bo soeijalni program zaenkrat' izveden le v omejenem obsegu ter ida 'bodo znašali za prv j leto stroški Nto milijonov dolarjev. Mnogo držav že dalj časa eksperimentira s sličnimi postavami, posebno kar se tiče zaščite otrok, (ločim nekatere države pripravljajo slične zakonodaje- Vs led tega j.j pametno počakati, kako se bodo ti poskusi obnesli. IVedsetdnik je zaključil poslanico z beisedami: — — Niliče ne more dalti tej ifleželi jamstva proti nevarnosti bodočih depresij, lahko pa iztrebimo dosti faktorjev, ki povzročajo gospodarske depresije. Mi sedaj težko plačujemo za pošastne posledice gospodarske negotovosti- POSEBNOSTI LETOŠNJEGA LETA Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh itvarek. V sled naše dolgoletne sk%tšnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno •» hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasni Mi preskrbimo vse, bodisi proinje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, BE-EN T BY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in uutat avl jamo Vam, da boste poceni tu udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Letošnje leto je navadno. Imelo bo .'Hi5 dni. P« ortodok-snem koledarju se prične leto 1 !>.'».") šele 14. januarja. Po grški veri imamo pa letos že 744^1 leto, ker se šteje tako od u-stvarjcnja sveta. Po svetem pismu naj bi bil svet ustvarjen 1. septembra pred t -iri štet-jem. Letos L septembra stopi torej svet v svoje 7444 leto. Pa tudi s to številko niso vsi zadovoljni. Aleksandrijski menili Panodoras je izračunal, da svet ni bil rojen pred 744^ leti. temveč da je za celih Hi let mlajši in da njegov rojstni dan ni 1. september, temveč 2t» svet letos lin. septembra star -"»(»90 let. Proti vsem tem pa stoji še skupina zvczdoslovccv, ki trdijo, da je bil svel rojen pred milijardami let in ■ hi je mnogo starejši, kakor mislijo l ju -dje. Xa neznatnih razlikah raznih veroizpovedi se torej ni treba ustavljati, če ure za milijarde let. Niso pa bile samo vere tiste, ki so določale po svoje starost zemlje in človeštva, temveč je I»1 i 14» tudi sport. Stari Grki so šteli leta po svojih olimpijudiih. ki so bile vsako četrto leto. Po njih hi padlo naše letošnje leto v tretje leto (iT!). olimpijade. Imamo pa še štetje let po vojnah in zmagah, po velikih ek-spedicijali, po ustanovitvi Ri-ma itd. Ce štejemo leta po u-stanovitvi Kima, bi bilo letošnje leto 2(iHS. kajti prod tolikimi leti sta ustanovila Romulus in Remus Rim. Ce hi pa šteli leta tako, kakor jih Mussolini, bi dejali, da je svet star kr>maj 13 let, kajti šele letos 28. oktobra ho 14 let, odkar se vkorakali fašisti na čelu z Mussolini jem v Rim. Leto 1935. je torej navadno leto, imelo bo pa nekaj posebnosti, kakršnih navadna leta nimajo vedno. Naša zemlja doseže namreč v njem najvišje možno število solnčnih in luninih mrkov, kar se jih sploh do doseči. Bo jih namreč sedem. Kakor vemo, nastane solnčni mrk, če pride med zemljo in solnce luna tako, da pade na zemljo njena senca. Približno v 14 dneh se pa zasuče naprej napol okrog zemlje in more tako priti v senco, ki jo vrže od solnca obsijana zemlja; tedaj nastane lunin mrk. Ce jo pa pot teh nebesnih teles posebno ugodna, se lahko zgodi, da pride po iiaslednjih 14 dneh luna zopet tako med solnce in zemljo, da nastane nov solnčni mrk. In ta redek nebesni pojav bomo imeli letos celo dva- krat, in sicer v januarju in juliju, pol leta potem, ko se ponovi ta položaj na drugi polovici oble. Tako bomo Imeli letos našle« 1 nje nebesne pojave: Danes solnčni mrk, 19. jan. lunin mrk, -'J. februarja solnčni mik, :i<>. junija zopet solnčni mrk, 16. julija lunin mrk, .'JO. julija solnčni mrk, de-eembra pa še enkrat, solnčni mrk. Zal vseli teli nebesnih pojavov pri nas ne bomo videli. Videl se bo deloma samo lunin mrk 19 januarja. Druga posebnost je, da se bo videl solnčni mrk ."»n. junija samo na severnem polu, mrk *2">. decembra pa samo na južnem polu. Ob novem letu ob 4>. zvečer smo bili najbližji solneii, če pni v bi morala biti ob tem času pri nas najhujša zima. Bili smo mu za celih 5,000,000 km bližje, ka-kor mu bomo 4. julija. Tako zelo se bomo oddaljili od solnca in vendar lahko upamo, da nas v juliju ne bo zeblo. TRAGEDIJA IZ KOKETNOSTI Lizzy Righyjeva, ki je stanovala v vili v nekem angleškem provi-ncijalnoni mestecu in ki je bila stara že nad 50 let, je hotela ostati večno mlada. Zato je odpotovala lieke ga dne v London z vsemi svojimi prihranki in se obrnila na kliniko estesko kirurgije. Tam so vsaj za nekaj časa v polni meri ustregli njeni želji, pomladili so jo tak« temeljito, da je bila kakor popek. Toda žal se je morala kmalu znova vrniti na kliniko, kar ni za-[htevalo samo znatnih stroškov, temveč tudi uove muke, kajti način pridobivanja umetne mladosti ni baš prijeten.Poleg tega pa t« p«t uspeh ni bil več tako sijajen in koketna gospodična si ni več upala sestajati se s svojimi znanci. Tako je končno osamela, nihče več ni zahajal k nji. Nekega dne so jo našli v hotelu mrtvo, zastrupljeno s plinom. Zapustila je poslovilno pismo, v katerem pravi: "Sem samo priletna ženska, upro-paščena, s skaženim obrazom. Včasih so videli v meni gospodično, zdaj sem pa. že v očeh vseh stara. Življenje mi je postalo neznosno in sklenila sem končati si ga." Tako je torej povzročila. koketnost tragično smrt. LISTNICA UREDNIŠTVA. P. P., Mase, Pa. — Napišite kaj resnega in boljšega. JJotic-na stvar ni bila za list. Dopisi Wenatchee, Wash. Zopet imam poročati par novic, ki niso baš vesele. Dne 2(1. decembra je bil ubit od avtomobila 5-let n i Freddie Rezek, sin Mr. in Mrs. .John Rezek. Družina Režek živi v 12 milj oddaljenem mestu Cashmere, Wash. Smrt se je tudi oglasila pri Mr. in Mrs. .Joe Saga*lin. Umrla je Mrs. Marv Sagadin dne ,'il. decembra na svojem domu v starosti lio let na Cashmere, "Wash. Ranjka zapušča žalujočega soproga i n 2 hčeri, eno onioženo, Mrs. Mary Smith, stanujoča v Friday Harbor, Wash, in sina. Freda v St. Helena, < a I. Tukajšnje hribovje. Cascade Mountains, kakor tudi okolica je pokrita z belo (»dej«, vendar mraza ni prehudega. <'ik Še ne zmrzne v ustih. Sedaj imamo mi gospodje peč! ar j i «lost i časa za pravilno kuhanje fižola in žganc-ev. (V se katera želi 'naučiti kuhati dobre in tečni žganee. mehiški chili in polžev gulaž, naj pride k nam v Sek-toun. Mi izurjeni pečlarji jo bomo brezplačno naučili, pod pogojem, da v vsaki peč-larski koči ostane par dni, da malo uredi pečlarske razmere. < e se bo dobro učila in brez jeze, bom poročal seveda Zgagi, da potem Zgaga izdela diplomo in možitev bo gotova. Po pravici povem, da bi se bil skoraj zjokal, k«» sem čitai Zgagovo kolono, v kateri jih uči. kako morajo pisati in na na srček pihati, da bodo dobile moža. Le tako pišite, drage pečlarice, kakor vas Zgaga u-či, pa bo olrajt. Prijateljski pozdrav vsem peelaricam, kakor tudi peči a r-jeni sirom Združenih držav in Canade. Pečlar iz Sek-towna. Sacramento, Cal. Pismonoša mi je prinesel pismo od Franka Masleta iz Little Falls; Velik stenski koledar s sliko krasnega dekleta, pod katero je natiskano: 41 Frank Hrella, The Square Deal Store, East Helena, Montana, in iztis Glas Naroda. To troje vzbudi v meni lepe spomine na dogodke, ki so se začeli pred kakšnimi Štirinajstimi leti, ko sem objavil v Glasu Naroda oglas, da prodajam califoruijsko grozdje na kare. To je bilo leta 1921. Oba, Mr. Masle in Mr. Hrella sta ga naročila vsak po eno karo. Koliko ton sem ga prodal izza pr-vega naročilii, mi je težko do-ločiti, toda knjige mi izkiizu-jejo. da je bilo nad sto kar grozdja poslanega samo tema BLAZNIKOVE Pratike za leto 193S Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. dvema odjemalcema. Drugih, ki so čitali moje oglase in naročili grozdje, zaenkrat niti ne omenjam. Število kar in dobiček sploh ne prideta vpoštev. Zadovoljstvo, ki ga je deležen odjemalec ter pošt ena trgovina, to največ šteje. V zadnjih petih letih je bila vsa trgovina zelo prizadeta, j Tudi trgovina z grozdjem. Toda j boljši časi se bližajo. V slabih j časih je treba imeti zaupanje, ! potrpežljivost in odločnost. \ sled izprememb, ki so >e za-j vršile zadnje dve leti, n<- bo ; trgovina z grozdjem nikdar tako dobra kot ji» bila. toda prijatelji, ki .-•■m jih na ta način j dobil med Slovenci. Hrvati, j Srhi in ljudmi drugih narod-i liosti, bodo ostali zavedno. Walter Predovich. UMOR NAJBOLJŠECA LON-DONSKCA DETEKTIVA Scotland Void v Londonu je imel enega najuspešnejših detektivov v osebi .Johna Skly-deja, moškega, ki je hodil prej sam po zločinskih potih t<*r se je koncu pogodil s policijo v tem smislu, da stopi v njeno službo. Sklyde je namreč uživa! v zločinskem svetu Londona neomejeno zaupanje. Dolgo niso vedeli bauditi londonskega podzemlja, kdo jih izdaja, slednjič pa so prišli na t<». Chn so ugotovili, da je izdaj i ca njih bivši tovariš, so sklenili, da ga spravijo s poti. Tako se je tudi zgodilo. Te dni so našli Sklyde ja mrtvega. Okrog vratu je imel obešeno tablico z napisom * Izdajalec*, ki pojasnjuje vse. Psa tel j, pii mtj bo še tako previden, se včasih zaleti. Tako sem napi imer .*-ii;ij v nekem romanu sledeče: — Trgovec se j., odpravil peš po samotni poti. Večerilo se je že, in trgovca je začelo skrbeti, ker je imel pri sebi precej denarja. Njegova skrb je bila dobro utemeljena. Pred njim se je namreč pojavil bandit z dolgim nožem v roki. Z enim mahom je prereza! trgovcu pot. beseilo in vrat. H- Kadar je človek zaljubljen in se misli poročiti, j»* ko divji petelin. Ne vidi nič, ne -di>i nič, pa naj mu ljudje še tako od go vji rja jo. Zaljubljenec si zna pomagati iz vsake zagate. Na vsak očitek dobi odgovor, pa ee j<- dober ali ne. Pravijo, da so ženske, kar se ljubezni tiče, še bolj zateleba-ne v moške kot pa moški v ženske. d njenega -kle-pa. Znan mi je slučaj, ko je mlado dekle zaljubilo v čednega fanta, ( eden je bil, čeden, t oda to jt> bila »knrn edina njegov«-1 dobra lastnost. Zaslužil je pa komaj deset dolarjev na teden. Ko so ji li-kli, da z desetimi dolarji na teden ne bosta mogla živeti, je prepričevalno odvrnila : — V sedanjih ča-ih j ' dolarjev že lep dnear. pa strašno hitro mine imata dva zan - rada. deset Teden ee -e Tel.: STmvfsauit IMI440 Dr. D. S. DIBICH ZDRAVNIK (»rtlinira : 1<»— 1"J up. in oil »f—s z v ('<*•«■ r SiiK. : < 1 t—.'! j m >{>.. (»i »i—s v.x. 45 E. 9th ST., NEW YORK C ITY NAPRODAJ JE MESNICA radi bolezni hitremu kupcu za ]> o 1 o v i č n o c e n o. 339 E. 152 St., Cleveland, Ohio. DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. 10« I 5.35 .......... Din. 200 $ 7-50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— $47.50 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $1&25 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ E1TRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI Sa Izplačilo večjih sn«tkov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinar]lb ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. uvlaCila v ameriških dolarjih Za lxpUHIo $ 5.— Borate poslali..........$ 5.75 $10.— » - ..........$10.85 $15.— 2 .........$16,— " ** ..... ..... $21.— $40.— » " _____ _____ $41.25 $50.— » " ..........$51.50 Prejemnik dobi t starem kraju Izplačilo t dolarjih. Nujna nakatlla IzvriuJeaM p« Gable Letter za pristojbino $L—. - SLOVENIC PUBLISHING COMPANY M Glas Naroda" nt NEW YORK. N. I. Ta je i v. ti.-tih časov, ko so i* živali govorile, pa tudi za današnji >vet veljavna. Zakonski mož je sedel pozno v noč pri mizi. V kleti je nekaj šklopnilo. Sel je pogledat. Miška se je ujela V post. — Kar na smrt se pripravi — ji je rekel. — X petih minutah te ne bo več. Šel je v kuhinjo ter zavrel lonec vode. S kropom >e je vrnil v klet. — Ceniti me hočeš usmrtiti.' — je zajokala miška. — Zato, ker si jedla moj špeli in ker ni i s svojim škrabljanjem v»• je zula^ilo pri meni dvaj>etn i dekle in mi skromno sporočilo. da ji je ime Aima-Maria. da je pravkar pri-peja iz Normandije. da je današnji dan prvi dan njenega bivanja v Parizu in da se lahko informirani o nji v rue Nollet, kjer je njena teta perica, /glasil sen >■■ torej pri telki, ki mi je hvalila svojo nečakinjo kot vzor kreposti in model vseh služkinj. Anna-Maria je nastopila službo pri meni, toda zgodilo >o j«- haš tretjega dne. da j'* odšla na trii*, ta čas je pa n«'-kdo pri na s pozvonil. Sel -eni odpret in pred menoj je stala \ >ji /a-»pla tet ka-periea, vsa rdeča, skuštrann in e lahko >klieuje iu* njo kot na svojo tetko i/. Normandije; kar se tiče Anne-Marie, mora biti gotovo v zvezi tolpo apašrv ali pa je pre motena tatica, kakor je sama priznala na komisarijatu, da pa ona -an:a, ko ji je vrnila uro, noče imeti s tem nič skupnega in zato da je preklicala svojo ovadbo na policijo. — Bil s«.m presenečen. Kaj vse to pomeni ? Hotel sein imeti Vse to pojasnjeno iu v svoji naivnosti sem hitel naravnost na policijski komisarijat. — Pardon.. . ali je vam kaj znano o zlati uri, ki jo je u-k rad In neka Anna-Mario? — KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane j)o pošti. — "Glas Xaroda" jih ima v zalo rt i ter prodaja i> knjige za $1.50 KNJIGE SO SLEDEOK: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo (Martin Mar) 3. Dejanje (Vlad i m ir Le ust i k) 4. Solnčne pege ( Vinko Bitenc) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New ¥ork Citv ' ISCEM SLUŽKINJO" Ah, če bi bil prišel povedat komisarju: — Jaz sem morilec žene, najdene v kovčegu, — ;.li bi mogel biti slabše sprejet! Cradnik me je nahrulil tako z viška, da se mi je kar v glavi zvrtelo. — Kaj mislite, gospod, d i >o komisarji zato tu, da bi vam razlagali, kaj s<> odigrava v njihovih pisarnah in brskali po zasebnem življenju zavoljo prvega motovila v klobuku* — Toda, gospod komisar!— sem ugovarjal mirno, — saj vendar nisem nobeno prvo mo-tovilo v klobuku, temveč delodajalec Arme-Marie. — Tem bolj! — je zakričal komisar. — Pomislite, da me sililo zaposlovati tatico. — To se tiče vas. — Žensko, ki se pajdaši z najhujšimi apaši. — To je vaša stvar. — Ali pa, kar se upira moji vesti, odpustiti nedolžnega človeka, če njena teta iz Normandije ni govorila resnice. — In kaj me to briga.' — Mislim... Toda beseda j mi je za-tala v grlu, kajti ko j misar se je vzravnal, ves rdeč} od ogorčenja in zelen o«l jeze, in bruhnil je name potok besed, žgočih kakor lava. — Mislim... — Kaj je vam treba misli j li! Ali je vas okradla vaša j služkinja ali ne? Mar je vas to dekle umorilo? Ne. Na kaj se pa torej pritožujete! Otipal sem >e: ros, ni-eni bil < kraden, kaj Šele umorjen. Ta komisar je imel res prav in moja zadeva s<* <^a ni prav nič tikala. In tako sem se vrnil domov še bol j zbegali. Kaj početi.' Eli, jutri bom premislil to. Legel .sem in začel sanjati o modrosti zakonodaje, ki si je ustanovila policijo v zaščito poštenih ljudi. Drugi dan sem se prebudil ob sedmih zjutraj in pozvonil sem Anni-Marie, da bi mi prinesla za jut rek. Nobenega odgovora. Vstal sem torej, da bi pogledal, zakaj se Anna-Marie ne odzove. Ah, to je bilo zelo enostavno. Ponoči je bila očividno s pomočjo svojih dobrih prijateljev apašev izpraznila moje stanovanje: pohištvo, bibelote iu vse umetnine. Hitel sem na policijski komisarijat in pove dal, kaj se je zgodilo. Xomisar se mi je dolgo od srca smejal, potem lili je p*> sme je odgovoril: — Prav nič se in* čudim, to sem itak pričakoval. Bomo že vse potrebno ukrenili. In vse je bilo urejeno tako dobro, da sem že čez dve uri zvedel, da jo pobegnila Anna-Marie s svojimi tovariši, apaši iz našega okraja, z mojim pohištvom in umetninami v Belgijo. — Veste gospod, — nii je dejal policijski komisar ves vesel, — da bodo vsaj^koutu-maeijsko obsojeni J — Ali mi IkmIo s tem ukradene stvari vrne? — To ne, če pa vložite to- žbo, boste morali celo plačati sodne stroške. — (V je tako, jo pa raje ne bom vložil. Toda pomislite, gospod policijski komisar, da bi se vse to ne bilo zgodilo, če bi me bili prejšnji večer o vsem informirali. Komisar se ^e nehal smejali in dejal mi je osorno: — Prosim, da spoštujete pravičnost! In tedaj sem začutil, da je napočil trenutek, ko me bodo zaprli. ji pomagali štirje bratje llar-kov iti, ki ^o bili preoblečeni v hudiče in so ponoči razgrajali v kmetovi hiši. Vsj štirje >o jo pfipihali in Šele čez teden dni so jili prijeli v ciganskem taborišču v Kišinevu. Pri nj»li »o našli mnuiiu denarja in dragocenosti, v-e last lahkoverni!" ljudi. ŠTIRJE HUDIČI V ROMUNIJI Nekoč je prišla h kmetu Jonu Robu v rmnunski vasici Derešti ciganka in mu pove dala, da je prodala svojo dušo hudiču in tla zato vidi, če Mir nihče drugi ne vidi. Tako naj bi videla, da je na kmetovem dvorišču zakopan zaklad. k; ga čuvajo škratje, toda ona mu bo pomagala odkopati ga, če bi ji bil pripravljen dati primeren delež. K met je ob ljubil, da si bosta zaklad pravično razdelila, in risanka mu je šla pokazat kraj, kjer naj l»i bil zaklad zakopan. Naenkrat je pa začela vsa preplašena tekati sem in tja. Kmet jo je milil in ledaj mu je ciganka po vedala, da hudički najbrž še niso dobili povelja od Lin-i terja in zato morajo še malo gospodariti po iii-i. Komaj sta stopila v hišo, ko >o -<• začuli od vseh strani kriki in -toki, c kmetu naježili lasj« . Slednjič je dejala ciganka kmetu, da je hudič priprav ljen izročiti zaklad, če mu takoj izplača •!( M M i le j in da za nameček še dva prašiča in vrečo moke. Kmet je tudi na to pristal. Naslednje noči -o hudiči prav tako gospodarili v kmetovi hiši, e v i I i I i so, stokali, prevračali lonce in pohištvo, skozi okna so pa gledali strahotni obrazi z rožički. Tako je bilo v sako noč, dokler ciganka ni dosegla svojega cilja. Ko so hudiči nehali razgrajati po hi-ši, je ciganka kmetu povedala, da je hudič pripravljen izročiti zaklad samo pod pogojem, če mu proda kmet svojo dušo za 2."> let in plača še .'{000 le j. Tedaj je postala kmetu zadeva sumljiva iu obvestil je o-rožniko, ki so aretirali ciganko bas, ko ji je hotel izplačati :>000 le j. Priznala je, da je hotela o.-depariti* kmeta in da so "VULCANIJO" BODO PREDELALI. Novi stroji ji bodo povečali naglico. Tudi kabine bodo preurejene. Znana motorna ladja "Vul-cania" ki je pred dobrim tednom odplula proti Napolju, Dubrovniku in Trstu, ho po svojem prihodu v Trst ostala v suhem doku. da jo bodo popolnoma prenovili. A* New York se bo vrnila šele 1. oktobra tekočega leta, popolna predelana in prenovljena. Tukajšnji uprivitelj Italian Line. Aro.Ido Palanca. je izjavil, da bo iz nje nastala popolnoma nova ladja, posebno kar s,, toče naglice in kabin. Diesclovi stroji bodo nadomeščeni > t a k o inn mi o van o "Fiat interna) combustion power plant Ista usoda bo zadela njeno posest rimsko ladjo ' Saturnio\ ki bo v slične, svrho poslana v suhi dok dne 1. oktobra. Me I-tem bosta SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 Weit 18th Street New York, N. Y. VI >l!l iizoo in. New Yorkom, I Mi b rov nikom in 'listom lad.ii " < < -a * I • * in " Kom;; X obnovo O'l.ef: i ladij lie -';žb;i m« • kom. I >nbroviitk>»: i s zelo izboljšana, kar ;■•: •... v it 1 rs i i »m i it * j »t -i) no v pi id v domovino m iz do niovinc potujočim .lnirosl<»va lH >111. | LEČENJE SLABOKRVNOSTI Kdmi izmed lr<-li biologov. ki t -<» dobili letos N oblo v o nairra i do za medicino, ker >o našli le c proti slabokrvnosti, prof. dr. William Murpliv. je napisal članek o svojem delu. Z dr. Mi-notom sta delala skupaj deset let.Slabokrvnost sta začela ločiti z jotri in >»»I prvega poskusa s<* je lečonjo zelo izpopolnilo. Bolnikom ni bilo treba jesti enake- količine jeter. Na dan jih mora pojesti bolnik od o-Miiinke do četrtine kilograma, ali mesečno dobrih o kg, da o stane pri trdem zdravju. Pozneje lahko uživa tudi jetrni ekstrakt. ki je tako učinkovit, da zadostujejo dnevno trije praški ali doze. Lahko pa bolniku tudi vbrizgajo jetrni ekstrakt v mišice in ena sama injekcija zadostuje za celoiliese-čno količino jeter. Ta način le-čenja je tudi mnogo cenejši, kar jo zlasti za sedanje tesne razmere zelo važno. Ne\vyorška zavarovalnica za življenje je primerjala nedav- SKRIVNOSTNO LETALO Ze j »red dobrim letom in tudi zadnje ■'•i\ " M ; . j . .,.;ar- eXi'! • ■. 1 * ■ - v, I- ' ' - S' * e • ;, .(''jeni < • • . ■ - 1 i i' ; . •; »o 1. I ion |j si» y. : V:o-• ■ \ red kljub te!;.,., da ; jm i je napeli vse sile, d.; bi jim pomagali. Vi»z«ica - > »red vožnjo svarili, naj se ne podaja v nevarnost te vožnje. - Do moževega srca Piše Sidney Snow OSTANKI PARNIKA "LEXINGTON" GLAS NARODA* zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7-V Italijo lista ne pošiljamo« NAVODILO ZA MLADEGA BILLA CLAHKA t • Kiij h iji" ij-^ -u. . kur nt«»ii-š |m ij»f;i \iti z; t t vi.,; m-i j-K i ./>•!. v , Iti l:i kt »T' * J«. •!•■ ■;»:! i . i., i»i i — i i .: !i |>» V)-ui. ji' livi>;i ; ri i - . 'vili r- jiil. i I'i»trt'Inijr-< ,»«■! fiut.it v lexki I }»rt t;i >l.> Siiri funte • 1 •.i■ t«- tj- • jlllif. 1 >:i In. š|.. i:It •<• ■ : ..." |»ar »i. A ■ v*t skupaj v iuhui-nin i»,»-uii». • .!»:«> aitu;i>i. T«» naj . ■ i i A. 1 !ii.-|«raš. I 't iun . .!■• > ! \ ;1 I XI"Ji* tiliitij tli-la. ! 1 iru^ciiiu lan; i pa naloži -tv. | k»i:>vii «i»- ...•«••_:! lima <>/. i... -'v. L' ! KiiitVo i-« ii- k.'i-u,;f. ii ;- k<»uvt> : (inUii\ i'. In (»ijilraJ zn k»>ii\o. j SelM-j j»- mlia v/., i i ;u l>.n-r :!i | kutfl. 'l"i» ia ilrii^i? iM»trci>š«'iDi> naj | nosita <»i:tla »lv;i ;',uua. j X:i|»j-;n ::«• ■ •_< iij. , ..-t.ivit.' a:iiij K j tfl z nusoin in juho, dmlajte k.»ruz.\ j f!ž«ilji in i»ar:nli/.iijki v t-r nn-šajte. »i., si' vam ii«* prirali. Ki» lu> zavrrlu, j ' jiil gotova. In kakšna jedi Pole« ti'ju/aiaške^a st«»\va Itasebno junlnjo masleni si'ndwiohi, kisle kumarice in sadje. B««te le vide- l»i ji e- v N in u i»i \lt<-ili druu-. ura. <"e- 4 K MV«> I'KNK NK I>;;ZI N ka /.• ii -*.\.< l-i>.i.a. • Na jti..uij^i ki-iii*iiui iu;i»; i tu a : lujo. kf> IWSTH I J I.I.I KO \ST r>Ki;F ki so je potopil v East River v Xow York City. Le prisebnosti častnikov in posadke se je Ju, kl)kl> vam lM(-t(, v .......... zahvaliti, da so se vsi potniki rešili. " , a Ziuo^ajtt' ia>i> uiu>tard:t s ča-o jrro-.iii.. _a ji'llvja ti>r s tu nu'vinii-o /.a-lu./.iti' vm' ttdolliiue \ ku^ti ni.-a. p redno ^a položite v jK-r-. ^larsikaleri jh>-• j klii-ni kuhar naj bi si to zapoiunil. Troprii-al si- l»o namreč, kako druj;s* cen iu boljši okus bo dobil roast- iHVf. KRATKA DNEVNA ZGODBA !:■» iiTni-ijiv<>-t .-iatiokrvnili l.ju > i ii j n» iftii torej o* i kav ••it aiV!i loi'iti v. .it-; ri ii, |.»a i ]>rv'.l letom Umrljivost ■ o : l iti' I - - i ; 11 • iH ii'toni «»• _,< * ii!>'.: r. i..m [ u »i i >. lci i. nad .">< I ■ i-] stai iii pa še bolji l>r. Mur-ji. v o- ; »n j> j ii"-;t i. < ia i m i ii iirl.ji -. \'t i s i Ii, ,|j j la.iia i ti iiiiii u ; i •.».•; 1' M'|-1 , i i * !.H z; I i: ; l *\ ;( , • ! in •' •• ii /.rli \ v t m"-, <*c s,. vsik 'lili;: <; /.al ■.«iravi ik<»vih ua-v«».l:l. Kolik«» j.-u-r ali t kstrak ia [n»tri'!»uj<- ln»!ii':<. -d iio-,,tu j viii jm množini rdvriii krvnili iK'sr in |»«» bolnikovem zdrav-sivoiii'in stanju. i liiii | sij i, i i- • . !i .»•»>;. . i • i i n-. i i , / ■ t . i -i i • j . t' ! : I ' i• > i ! rv ° .il: : ■ \ • ; i - : • <\" ' - ! t • ■ * a i •» i 11 •'••ii \ i; _ a * ;:. « j ! št l .--M >!»". •_ • • iška v». k j .-i ■ » • !»>-«••_ !a /a Žfljrtu-ua 11 .-s I - ■'■1.1. 'GLAS NAHODA NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 19, 1935 TH^ LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. SAMOSTANSKI I OVFf kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLiVr f JLi\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIT. I. H. DEMONSTRACIJE V NEW YORKU — Pa vendar povej kako besedo! To je dolgočasno, ako kdo tiho čepi kot gosenica v. zelju. Daj, pij še en požirek! Po-J tem pa povej! Od kod pa si pravzaprav? — Iz sv. Benedikta. — Kjer je bil gospod Henrik pred .tedni v gostili? — l)a. Všeč sem mu bil in me je vzel s seboj. — Prav je imel Tudi jaz bi tako napravil. Ali so tvoji sta-riši samostanski ljudje? Hajmo skloni glavo. — Moj oče je bil svoboden mož, lovec s sokoli. Pri nevihti ga je udarila strela in moja mati je nato od žalosti umrla. — Ubogi revež! — mrmra f rater Severin ter hoče prijeti >"a lovčevo roko. Hajmo pa vstane in gre iz sobe. Zunaj za objame tema. Dolgo stoji na naslonjen na deblo smreke, ki se je tresla do korenin pod pritiskom vetra, (rleda zvezde. Toda ne vidi nji-hovega žareiija in migljanja. Podobe iz preteklosti, žalostne in vesele, se vlečejo pred njegovimi očmi; viharna noč, ko so prinesli očeta, tihega moža; jutro, ko so našli mater mrtvo na njenem ležišču; lepi večer, ko je samostanski hlapec prinesel desetletnega fantka k patru lovcu; prva vožnja na goro, prvi strel na cilj in prvi strel v srce-jelena; in nato lepa leta visoko gori v svobodnem revirju v gorah z lovskimi skrbmi in lovskim veseljem — do tega zadnjega večera, ko je deklica s sneženkami tako nenadoma stala pred njegovimi očmi. sama podobna sneženki. vitka kot vila. — Gitli? Njegov pogled se zapiči v noč. Toda tam doli, kjer je šumeči goz objemal planino in ono kočo, kjer je dekle iskalo čez noč zavetje, tam doli je bila tema. Ali je že spala? Ali je v spanju aii zeblo? Pastirske koče so zgrajene samo za gorko poletje: za pest debele špranje zijajo skozi robato zbite trame in vihar buči skozi nje, vsiljiv in mrzel. Dekletu bi prav prišla gorka koža. ali kaka druga odeja. Hajmo skoči v kočo. Ogenj na ognjišču je skoro že pogas-nil; samo tanek plamen je še plapolal iz razpadajočega oglja. V kotu ognjišča se je Walt i stegnil po gorkih kamnih, v mrvi na postelji pa je smrčal frater Severin na volčji koži ter si odejo potegnil čez brado. Kaj neki bi rekel dobri frater, ako bi ga Hajmo zbudil 5«ii bi mu rekel: — Daj mi kožo in odejo, malo Gitli zebe. Hajmo, (10 frankov, so na svoj način je poveličal sla-notirale prod Božičem na pa- vo Francije. Poštna in turistič-riški borzi .'JO. Konkurz, I i k vi- na zmaga nad Saharo je bilo dacija ali sanacija.' Družba, ki gotovo nekaj, kar jo bilo vred-je imela ob koncu lanskega u-. no pogledati. To ni bilo liobe-pravneira leta še :»(),»I00.00U do-' no podjetje na oko, nobena bička, je bila drugi dan po iz-! igrača. Dubrenil in Haardt sta plačilu dividend nesposobna • vodila trojno citroenovsko ek-vnovčiti menico za 2,lymi>ir v Cherbourg 23. februarja: Cliami«Ia:n v Havre 27. februarja: Mnnhatr.-in v Havre It»*x v Genoa vijo Citroenu. Citamo: Sanacijski načrt je bil pripravljen že dolgo, toda uresničiti se ni dal, in sicer v prvi vrsti zaradi odpora Ci-i1.11 8 m visokim svetlobnim napisom z njega pozival samo Citroo- jprebujenje neagresivne imperi- j svet : "Kupujtt jalistične zavesti, da se nam- j nove vozove!" reč povprečni Francoz zdaj | realneje zaveda svoje države j Isto energijo in optimizem in njene veličine, pa tudi vza- j .i*' pokazal v drugih področjih. . f> , „ . j jomnosti nicnili delov in dol ž- I Pariški draguljarji bi vedeli roena samega. Iolozaj podje- - ; domovina na- povedati marsikaj o knežjih J ]r nai rno; k°cljiv, kajt i po-, j i\\h nujno potreb-j f'11 . • vredno, namreč vladati lju«leni. doba državnega poseganja v . . . . • , 4 - • i - i ne da bi zapadli skušnjavi, ol>- privatna pod|etja je zdai