Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cA meri ki.
Štev. 132.
NEW YORK, v pon. ieljek, 12. oktobra, 1903.
Leto X.
Ultimatum*
Japonska priposlala Rusiji ultimatum.
Boljši časi na Ellis Islandu.
Pridržanje in povrat naseljencev pojema.
Ta teden pride t newyorsko luko 17 parnikor 11112,000 naseljencev.
Turške
Rusko vojno brodovje odpljulo je s zapečatenim
poveljem.
Kriza na skrajnem iztoku. — Koreja in Mandžurija. — Rusija bode pridobila Mandžurijo potoni vojske.
London, 10. okt. "Asa. Pr" naznanja, da sta se Anglija in Francija sporazumeli glede skrajnega iztoka.
Ko je. nedavno francoski minister inostranih del Delcasse, spremljal Predsednika Loubeta v London, razpravljal je z Lord Lansdownejem tudi o mogoči rusko-japouski vojski. Oba ministra sta sklenila, vporabiti ves vpljiv Francije in Anglije, da svoje zaveznike na iztoka, Rusijo in Japonsko, preprečita v pričetkn vojake, ker vse je mogoče, da bi marale potem tudi Francija in Anglija pričeti s sovražnostmi.
Washington. 10. okt. Kitajski poslanik Sir Cheu Tung Liang Cheng se je posvetoval z državnim tajnikom Ilayem o položaju y- Mandžuriji. Kitajski poslanik jt- bil že preje obveščen, da Rusija ni storila še nič, iz česar bi bilo sklepati, da bode osta-vila Mandžurijo dne 8. okt. Kitajskega poslanika naravno zelo jezi, da Kitajska ne more pogodbenim določbam z silo pripomoči do veljave in Rusijo prisiliti, ostavi Mandžurijo.
Petrograd, 11. t 1 Dogodki lin skrajnem iztoku e Jovito hitro napredujejo.
Rusko časopisje je pričelo odkritosrčno pisati, v kar je dobilo brez-dvonno dovoljenje od vlade, "Novoje Vremja" ostro napada japonsko navdušenje za vojsko, vendar pa še ne verjame, da bi prišlo do vojne.
"Peterburskija Vjedomosti" piše: "Mi želimo, da bi »e Japonci že en krat izkrcali na korejanskem * obrežju, kajti to jim bode ostalo v takem spominu, da ne bodo nikoli več k:(j tacega skušali. Japonska iina dobro brodovje, toda slabo vojsko. Japonci imajo tudi več premoga, toda to je tudi vse."
Ruska vlada želi še vedno z o/.iroin na Korejo vstanoviti nekak modus vivendi; kar se pa tiče Mandžurije, jo brez vojske Rusija ne bode ostavi-la. Rusija je za vse slučaje pripravljena. Častniške rodbine, ktere so hotele odpotovati v Port "Arthur, so dobile povelje, do poletja še v Rusiji ostati.
Chefoo. 11. okt. Rusko vojno brodovje v Port Arthurju je dobilo zapečatena povelja. Admiral Aleksijev bode povelja čital najbrže na obrežju Koreje. Japonci so baje v Koreji izkrcali vojaštvo.
London, Tukaj krožijo vesti, da je japonska vlada priposlala ruskej
vlada ultimatum, s kterim zahteva, da mora Rusija takoj ostaviti Man džurijo. Ultimatum je baje samo tri tedne veljaven. Iz Yokohame se pa poroča, da je Japonska ultimatum pripravila, da ga pa še ni priposlala. : Z ultimatumoni zahtevajo Japonci, da Rusija izjavi o svojih namerah v Koreji. Anglija bi rada na vsak način izposlovala mir, toda ona dvomi jo dobre j volji Rusije. V Petrogradu so namreč sklenili z Anglijo radi njene zveze z Japonsko obračunati.
Yokohama, 11. okt. Rusko-japon-' ske konfcrence v Tokio so se izjalo vile. Ministerski predsednik Kutsu-ra se je včeraj posvetoval z vojnim ministrom. Minister inostranih del j Kolmra je obiskal markiza Yamaga-j ka. Šef generalnega štaba trdi, da je I kriza nastopila.
Vojska s e prične v petek ali pa v n e d 1 j o.
Yokohama. 12, okt. Ruski posla-: ni na Kitajskem, Lesar, naznanja, , da je veljavnost rusko-kitajske po-godbe glede Mandžurije potekla. | Ruski poslanik na Japonskem, baron Rosen pričakuje nadaljnih ukazov petrogradske vlade. .
Iz bajkaJsk«ga vojaškega okraja v Sibiru dospel je polk ruskih vojakov v Feng Chang Teng, 150 milj severozahodno od Pekinga in 90 milj daleč od bivše ruske meje.
London, okt. Tukajšnjej "Morning Post'' se brzojavlja iz Chefoo, da je ru-ko vojno brodovje, ktero iteje 90 vojnih ladij, vštevši vse pomožne kri žarke, odpljulo iz Polt Ar-thurja. Japonci so v Masanfo, Koreja, izkrcali svoje vojaštvo. Nemčija želi vojsko med Rusijo in Japonsko, ker na ta način tudi ona nekaj pridobi na Kitajskem.
V petek so Rusi v Port Artliurju vkrcali vse polno topov — kam so jih poslali, se ne ve.
Japonci so sklenili v nedeljo, ko poteze v ultimatumu določeni rok, z vojsko pričeti. Položaj ni spremenjen; v Port Arthur]u je vse mirno, toda vse pričakuje, da se prične vojska vsaki trenotek. Rusi nameravajo in so že določili z sovražnostmi pričeti v petek.
Kitajski trgovci v dolini Yalu kar trumoma beže v Chefoo.
Ameriške banke so posodile Rusiji 200,000,000 rubljev, kteri denar bode naložen v Petrogradu, Varšavi, Moskvi in Odjesi.
Povodenj v Patersonu.
Nesrečno mesto je bilo zopet v nevarnosti.
Sedem osob vtonilo. — Na milijone škode.
V sled zadnjega naliva je reka Passaic v New Jerseyu zopet tako narasla. kakor leta 1902, ko je bila v mestu Patersonu znana povodenj. Vse ulice v bližini reke so bile preplavljene in na stotine rodbin na Ri ver St. je bilo primoranih, svoja stanovanja ostaviti. Na stotine osob so mestni vslužbenci rešili s čolni, v ktere so se rešili skozi okna druzega in tretjega nadstropja. Mayor Hin-ehliffe je vstanovil pomožni odbor za organizacijo podpore nesrečnim meščanom. Ljudi, kteri so zgubili stanovanja, so za silo nastanili v City Hall.
Odbor je izročil sistematična dela podpore pred dvema leti vstanovlje-nej Charity Organization. Do polu-dueva so preskrbeli nad 100 ljudem stan in hrano. Steklarne so preplavljene. Tudi plinarne so bile preplavljene, tako, da je vladala v Patersonu popolna tema. Radi valovja, ktero je dr vilo po ulicah nesrečnega mesta, se j«i mnogo hiš omajalo, tako, da so jih morali ljudje ostaviti, ker ni več varno v njih prebivati.
Promet na Erie železnici je bil tri dni popolnoma vstavljen in tako vsa bližnja mesta, kakor tudi New York, niso dobila potrebnega mleka. Me-
steca Wallington in Dundee sta pod vodo in ljudje, kteri se se niso rešili, bivajo na strehah.
Da odstranijo vsaj nekoliko vode, so v soboto v Patersonu z dinamitom razstrelili del griča ob Spruce St., kajti vsa okolica 9e je spremenila v pravo jezero. Mestni okraj Sandy Hill, v kterem prebiva nad 50,000 ljudi, je v velikej nevarnosti, radi česar je na stotine prostovoljnih dela vcev zgradilo jez. Vsi mostovi v Patersonu so pokvarjeni in nijeden ni več za rabo. Holly Cross in Ce dar Lawn pokopališča sta pod vodo in na stotine gTobov se je odprlo.
\ odovodi so v nevarnosti in bodo skoraj gotovo preplavljeni. Tovarno lokomotiv so morali zapreti in 2300 delavcev je začasno zgubilo kruh Fstotak položaj je tudi v bližnjem Pasaaicu, kjer počivajo vse mnogo b roj ne tovarne za svilo. V Walling tonu in Dundee je moralo nad 4000 ljudi ostaviti svoja domovja. V Pas-saicu je 400 ljudi brez domovja in 100 nadaljnih se je v mestnej hiši nastanilo. Kolikor je znano, je dosedaj le sedem osob vtonilo.
Skupno škodo še ni mogoče ceniti, toda vsekako preseza $3,000,000.
Na Ellis Islandu. kjer je slavni naselniški urad, nastopila je doba reformacije.
Med tem. ko je vesoljno časopisje, izimši zagrizenih nativistiških listov in žal tudi sicer vrlega hrvatskega dnevnika v New Yorku, — v novej šem času natančneje razpravljalo o skoraj nečuvenih razmerah na otoku, je gospoda na istem otoku uvidela, da tako ne more iti dalje in pričela je z reformami — gotovo po zaslugi listov, kteri so se s stvarjo bavili, ne da bi hvalili baje samo "N. List" v New Yorku koristni in tudi uzorni vladini zavod.
Evo reform, ktere je opaziti na otoku.
Pred vsem so odstranili bodečo žico, s ktero so bile ograjene njivice pred naselniškim poslopjem na Ellis Islandu. Zieo so nadomestili z do-stojnejšo ograjo. Za to, čeravno malo reformo, se imamo zahvaliti duhovnu Sommerlatte, kteri je to pri pre-iskovalnej komisiji predlagal. Drugi reforma je ta, da bodo sedaj bolj skrbeli za čednost v spalnicah naseljencev. Istotako smemo pa tudi konšta-tirati, da pridržanje naseljencev na otoku nrt cvete več tako bujno, kakor popreje. Toda v tem oziru je* treba še mnogo, mnogo izboljšati, kajti popolno istinitost o zakonitem postopanju na otoku bodemo še le potem opazili, ko bode washingtonska vlada tajnemu in toraj nezakonitemu ura-dovanju na otoku storila enkrat za vselej konec. Tajne seje inkvizicije, ktere je naravno tudi komisar Williams ožitvoril, mora naravno kongres odstraniti, ker jih je tudi kon-, greš na željo komisarja potrdil. Komisarja je pa v ostalem tudi lahko prisiliti, da časnikarjem dovoli pristop v vse prostore, kjer so naseljenci pridržani; tudi ga je mogoče prisiliti, da so zapisniki časnikom vsaki
Grozne podrobnosti o klanju kristjanov.
Turki so odvedli 300 kristjanskih žensk v sužnjištvo.
Na stotine ljudi živih sežgali. — Beguni mrO lakote in mraza. Y samostan Rilo je pribežalo 2500 begunov.
čas na razpolago, ker le na ta način se je mogoče prepričati, usez naseljenci — pa bUi slednji jlrvatje ali Zidovi, Slovenci — ali pa Turki — ne postopa samolastno.
V petek so prvič po dolgem Času dovolili nekemu časnikarskemu poročevalcu vpogled v spise, kar pa nikakor ne sme ostati osamljeni slu-
t	Sofija, 11. okt. Iz soseščine samo- Mrtvece so Turki pometali v ogenj
Kar pa piše kolega "Narodni List" stana Rilo poročajo se grozne po- kjer so zgoreli, o misijonarjih in zastopnikih dobro- drobnosti o klanju v macedonskem Rešilo se je le 2<m» osob, do<"im so delnih društev, kteri baje z njim za-, mestecu Mohomija.	Turki nad 1500 ljudi pomorili,
jedno na vse mogoče načine hvalijo Turško vojaštvo je zvečer mestece' Iz vasi Bačevo, kjer je kaeih 20O in slave upravo na Ellis Islandu. mu obkolilo prišlo v mesto in iskalo bolgarskih in 100 turških hi^. so za-poverno na uho, da sooni isti misijo- ] vstaše, ne da bi koga našli. Kljub .mogli stanovniki v varstvu vstašev
' *" pravočasno uiti. Vsi so prišli srečno preko meje. Ko so prišli Turki v vas, našli so le par starih ljudi in otrok.
na rji m one iste družbe, ktere služijo tenm so pa vojaki pričeli na našemu hrvatskemu tovarišu za uzor streljati in so streljali vso noč. Pri tudi h -al.h upravo na Ellis Islandu j tem ^ par atanovnikov vsmrtili. Na za c-asa Powderlyjeve dobe. Kljub ^ ni biJo več misliti
in nesrečni
meščani so se poskrili v kleti. Proti jutru so Turki zažgali 700 hiš, na to so Bolgare iz njihovih skrivališč do-vedli in na mestu poklali.
Pri tem niso prizanašali niti starčkom niti otrokom — le lepim ženskam so pustili živeti. Slednjim so zvezali roke na hrbtu in jih povedi i k umirajočim soprogom, očetom in bratom in potem proč, kakor živino. Se danes je v turškej posesti 300 ta-cih žensk in njihova osoda je gro-zneja, nego smrt.
Neko krasno dekle, Conka imenom dokazala je svetu pravo balkansko junaštvo. Neki Turčin jo je prijel skill parnikov. s kterimi bodo prišlo'za njene dolge lase in jo vlekel preko 12,000 naseljencev in sicers parni-1 ulice. Med tem se je pa dekletu po-
temu pa komisar Williams imenoval javno in uradno prejšnje urado-vanje na otoku skrajno korumpira-nim.
Ako pa uprava na otoku nekterim ljudem ugaja — svobodno jim, kajti oni imajo v to najbrž tudi dovoli povoda, pa bili Zidovi ali pa -'hrvatski Italijani."
V petek zvečer se je na otoku izkrcalo 1800 naseljencev. Pred izkrcanjem je bilo na otoku št- 500 pridržanih naseljencev, od kterih je 2(H) pričakovalo izreka inkvizicije. V domovino so poslali 54 osob.
Ta teden pričakujemo 17 ocean-
kom "Celtic" 650, "Oceanic" 050,' "Umbria", "St. Louis". "Columbia" 450.. "Laurentian", "Bliieher", "Gr. Kurfiirst" 1125, "La Gascogne" 1160 "Vaderland" 900, "Statendam", "Norge" 100, "Princess Irene" 072. "Manuel Calvo" 744, "Victoria" 915, "Germania" 1050 in "Citta di Napol i" 1400.	j
NewyorSka kronika.
Samomor. 60letni William H. Purdy, se je v svojem stanovanju 107, zap. 94. ulica s plinom zastrupil, ker mu je nedavno umrla soproga.	% S vedno smrdi. V hiši Št. 2198, 3. Ave., je že več dni nepopisno smrdelo in ljudje niso vedeli od kod prihaja smrad. Nckteri so trdili, da je to poštni škandal. Ker pa le ni prenehalo smrdeti, so sosedje o tem obvestili zdravstveno oblast, ktera je našla v stanovanju John G. Geeringa 500 funtov težkega medveda, kterega kožo je Geering hotel nabasati s slamo. Policaj je Geecinga aretoval in ko ga je odve-del pred sodnika, je tudi v sodni dvorani pričelo smrdeti. "Kaj pa tako smrdi?" vprašal je sodnik, in policaj mu je odvrnil "Mrtvi medved." O viharju. Catskill, N. Y., 10. okt- Radi deževja so vsi potoki in vse reke izstopile iz svojih strug. Škoda je povsodi velika in tudi par ljudi je bilo usnr-tenih. Na dolenjem mostu se je nabralo več sto ljudi, da vidijo tamoš-njo povodenj. Ne daleč od mosta se je pa z opeko naložena ladija odtrgala, na kar je pridrvila s tako silo do mosta, da ga je polovico seboj odnesla. Pri tem sta vtonili dve osobi. Ladi jo so rešili. Tukaj vlada tema, kajti elektrarna je preplavljena,
Poughkeepsie, N. Y., 10. okt. Tacega viharja, kakoršen je bil včeraj, že dolgo ni bilo. Ob West Shore železnici se je zemlja na dveh mestih udrla. Dva delavca sta bila usmrtena Nyak, N. Y., 10. okt. V countyju Rockland je napravil dež veliko škodo. Tukajšnje ulice so bile spremenjene v deroče reke in mnogo hiš je bilo preplavljenih. V Ramapo je voda .odnesla več mostov. Promet med Nyakom in Jersey City je bil nemogoč. Jedna osoba je utonila.
Newburgh, N. Y., 10. okt. Radi deževja je bil tukaj železniški promet nemogoč, kajti na mnozih krajih je voda poškodovala železnične proge.
Jednako se glase tudi poročila iz Albany, N. Y„ kjer je železnična in brzojavna zveza zelo poškodovana. V Highland Falls, N. Y., je voda preplavila vse kleti; v Ballstonu, N. Y., so se spremenili potoki v veletoke, Schenectady, N. Y., so bile vse ulice I preplavljene. Reka Mohawk je hipo-! ma za 10 čevljev narasla. V Hoosick Falls je 36 ur neprestano deževalo. Voda je preplavila vse kleti. { Pravi orkan je razsajal tudi v Pennsylvaniji, zlasti pa ob obrežju
Virginije.
srečilo zgrabiti puško človeške živali. Junaška Conka je všla, med tem, ko jo je par Turkov zasledovalo. Daleč naravno ni prišla, toda o njenej osodi se ne ve.
Ko so hiše gorele, so Turki še živeče prebivalce podili nazaj v plamen. Pri tem so z meči sekali ženske in otroke, ktere niso hotele umreti v plamenu.
Neko dekle, ktero je srečno všlo. pripovedovalo je časniškim poročevalcem, da je videlo živo gorečo žensko. Ona je vsled bolečin kričoča letela med Turke. Pri tem je pa zažvižgal meč v zraku in ubogi stvor je padel mrtev na krvavo zemljo.
Neka ženska, kterej so Turki usmrtili dete, je v obupu zgrabila velik kamen in ga vrgla turškemu podpolkovniku v glavo. Podpolkovnik je bil na mestu mrtev.
Gjorgje Farfarov, kteri je ostal pri življenju, pripoveduje: "Videl sem mojega brata Konstantina, kako je bežal iz svoje hiše držeč v naročaju svojega triletnega sinka. Pet Turkov je streljalo nanj in usmrtili so mu dečka. Konstantin je bil le ranjen in radi tega so ga Turki vrgli nazaj v gorečo hišo. Nadalje sem tudi videl, kako so Turki na vrtu razsekali moja bratranca Blagoja in Dimitrija, njune soproge in otroke.
Napad v Cripple Creeku.
Nekdo je baje skušal mili č a r j e zastrupiti.
Cripple Creek, Colo., 10. okt. Kapitalisti in miličarji trdijo, da je nekdo skušal miličarje v taboru E1 Paso zastrupiti. Napad se je v teliko posrečil, da so vsi vojaki tamošnje posadke dobili drisko in znano kolero. 68 mož je obolelo, toda vsi so zopet zdravi. Splošno se trdi, da je nekdo a me šal strup v vodo, ktero rabijo vojaki. Tudi več delavcev je zbolelo. Vodo bodo kemično preiskali Dotična vojaška posadka je pod po-veljništvom majorja Armitage. Vojaki so iz Denverja in iz Pueblo.
Častniki so mnenja, da bodo napadalca dobili, toda to bode zelo težavno.
Pri pokrajinskem sodišču je vložilo pet štrajkarjev pritožbe proti bri-gadnemu generalu John Chase, po-bočniku Sherman Bellu in auditorju majorju T, E. McClellandu, ker so jih neopravičeno zaprli.
Štrajk krojače v.
Rochester, N. Y.,*10. okt. Tukajšnji tovarnarji obleke niso hoteli ugoditi zahtevam svojih delavcev in jim skrajšati delavni čas. Radi tega so pričeli krojači štrajkati. Njih število preseza 30,000.
2000 delavcev brez dela.
Homestead, Pa., 10. okt. V tukajšnjej jeklarni so zaprli za nedoločen čas dva oddelka, v kterih je delalo 2000 delavcev, kteri so sedaj brez dela. Da bodo tovarno deloma za prli, ni preje nihče vedel.
Unija delodajalcev in unija delavcev.
Cincinnati, O., 10. sept, Petsto tovarnarjev in družili podjetnikov, je vstanovilo svojo organizacijo imenom "Cincinnati Employers Ass. Namen te kapitalistične unije je rešiti znano vprašanje o takozvanem "'Open Shop", ali z drugimi besedami, tukaj se bode pričel boj proti unijam delavcev. Glavni princip nove unije je, ne poznati razlike med unijskimi in neunijskimi delavci.
Frank Sakserjeva pisarna v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošiljh denar r I staro domovino, prodajajo se paro-' obolelo 11 nadaljnih osob za rumeno ( brodni listki in prejema naročnino mrzlico. Dosedaj je obolelo 210 osob, za dnevnik "Glas Naroda" in to vse in umrlo 11 osob. V Nuevo Laredo, na mojo odgovornost.	Mexico, obolelo je 14 osob sa mrzlico.
Tem so izvrtali oči in potem vse hišo požgali.
V	razloškem okrožju so Turki požgali 120 vasi in pomorili nad 3000 ljudi.
Včeraj je prišlo 50O begunov do meje. toda tur-ke straže jih zapazile in zapodile nazaj, kjer morajo vsled mraza in gladu poginiti.
V	rilskem samostanu je sedaj 2500 begunov, tako, da ni mogoče zanje skrl>et i. Na stotine jih kljub mrazu prenočuje na prostem, jedil je le malo in grozno je poslušati gladno plakajočo deco.
V	samostan prihajajo neprestano prošnje za podporo — za kruh — ljudje ne zahtevajo nič druzega nego kruh. Časnikarski poročevalec je kupil stradajoči m ženam in deci tri ovce, kar je nesrečne tako ganilo, da so mu noge poljub*}vale.
Ljudstvo kar trumoma beži na mejo, mnogi nosijo seboj ono borno imetje, kar jim ga je ostalo. Mnogo starih ljudi, kteri ne morejo veo hoditi. so morali na prostem prepustiti njihovej osodi. Kljub tolikej bedi se pa inozemstvo za Macedonce ne zmeni. V gorah je zavladal mraz in po nepristopnem skalovju morajo be-guni sedaj bežati. Mnogo jih nikdar ne pride do cilja in morajo v divjini gladu umreti.
Sofija, 12. okt. Med turs'ko in bolgarsko vlado vrše se pogajanja radi odnoslanja 20,000 macedonskih be^ gunov, kteri so prišli v Bolgarijo, nazaj v Turčijo. Porta je sklenila begune zopet sprejeti v varstvu turških in bolgarskih vojakov. Vendar je pa to težko izvesti, kajti Turki so domovja begunov požgali, tako. da oni nimajo v domovini ničesar več. Mnogo jih tudi ne bode hotelo prostovoljno v domovino.
Turčija je odredila uradno preiskovanje klanja kristjanov ob bol-garskej meji in je obljubila, da bodo častnike, kteri so to zakrivili, strogo kaznovala.
Berol in, 12. okt. Bolgarska vlada je v Novem Ulmu kupila 100,000 tor-nister za pešce.
1000 delavcev zgubilo delo.
Joliet, 111., 11. okt. Tukaj so zaprli jeden oddelek tovarne od Illinois Steel Co., radi česar mora nad 1000 delavcev neprostovoljno počivati. V plavžih in Merchants Mills še delajo. Uradniki družbe so izjavili, da ne vedo, kedaj bode tovarna zopet odprta.
Štrajk nakladaleev.
New Orleans. La., 10. okt. Ob pomolih zbralo se je danes veliko število štrajkujočih nakladalcev in policija je imela dovolj opraviti z vzdrževanjem miru. Podjetniki so impor-tirali mnogo skaboV, kteri bi morali pričeti z delom. Štrajkarji so pa veslali proti skabskemu parniku in so tako skabe dobili na svojo stran. — Skabje so prišli iz St. Louisa, kjer so jim agentje obljubili $4 na dan, ne da bi jim povedali, da bodo morali opravljati skabska dela.
Nova parobrodna zveza.
Potovanje parnika "La Savoie".
Francoski parni k "La Savoie" dospel jc minolo soboto v našo luko 14 ur prepozno, kajti vso pot se je moral boriti z viharjem, kteri je zlasti sredi oceana hudo razsajal, V soboto je pa imel parnik ugodno vreme, ker je ve-ver prihajal od zadaj.
Denar ali življenje.
Gospod Henderson iz Riverside je sklenil vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj ? Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral, mnogo denarja zasluzil, končno pa vendar prišel do spoznanja, ko je težko obolel, da ni denar rajboljše na svetu in se odločil žrtvovati denar in varovati si življenje. Navadno vsaki človek, kateri ima mnogovrstne posle, zanemarja glavno reč — samega sebe.
_ Nikdar se ni pa treba bati človeku, Savannah, Ga., 11. okt Parniška kteri pije redno Trinerjevo zdravilno
družba "Creole", ktere sedež je v Turinu, Italija, vstanovila je redno zvezo med Savano, Ga., in lukami v Franciji, na Španskem in Italiji. Promet bode pričel parnik "Soper-ga". Za sedaj bode odpljul vsaki mesec po jeden parnik iz Savane.
Rumena mrzlica v Laredo.
Laredo, Tex., 12. okt. Včeraj je
grenko vino, da bodo njegovi organi oslabeli, ker to vino čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojači mišice, sploh vzdrži človeka zdravega. Pijte toraj to vino, pa se Vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, ker oboje ostane v popolnem redu — samo pazite* da Vas kdo ne goljufa in mesto Trinerje-vega vina kako žlobodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, J os. Triner, 799 So Ashland Ave., Chicago HI., Pilsen Sta.

.,Glas Naroda
C(
T-i«t slovenskih delavcev v Ameriki. Uradnik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:
vedeli za časnike, kteri tukaj izhajajo. Cehi ne vedo za hrvatske, Hrvatje ne vedo za slovaške, Slovaki ne vedo za srbske. To se mora urediti.
Vsa naša uredništva bi morala biti v medsebojnej evidenci, in vsi narod-Publisher: ni prvaki, morali bi se v vseh slav-
Izvanredni parniki francoske družbe.
FRANK SAKSER, 10» Greenwich St., New York City.
Na leto velja liat za Ameriko ..$3—,
„ pol leta............1.50,
Za Evropo ra vse leto . . irld. 7.50, »	pol lela . . *ld. 3-75,
..	četrt leta . »rld. 1.80
V Kvropo pošiljamo list skupno dve številki.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
.,OLAS NARODA"
(.♦Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
do 10 vrstic Be pi sen podpisa in osobnost1 pe
Za oglase
80 «w utov.
Dopisi brez •e ne natisnejo."
Denar naj se blagovoli poslati Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdeuK nailovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite na«lov:
„GLAS NARODA",
109 Greenwich St., New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Za organizacijo avstro-ogrskih Slovanov v Ameriki.
(Ivonec.)
Jasno je, da brez te organizacije avstro-ogrski Slovani ne smejo pričakovati rešitve, toda sigurno je, da bi dualizem padel v istem trenotku, kakor hitro Slovani naenkret po skupnem načrtu prično odkrito borbo proti dualizmu in za ravnoprav-no-t in svobodo svojih narodov v monarhiji. Med Matljari in Avstrijo je jez, kterega ni mogočo premostiti. t Evo, samo za madjarski jozik v ogr-skoj vojski pripravljajo se M adjari na revolucijo. Y inter<*su Avstrije bi bilo danes, tla nastopijo proti Ma-djarom Slovaki, Hrvatje, Srbi, Ro-munci in Saksi, ali pa saj Hrvatje. Slovaki in Srbi, dočim bi bilo Ma-djarom po volji, da istotako postopajo proti Avstriji Cehi, Poljaki. Slovenci in dalmatinski 'Hrvatje. Ako bi pa to storili Slovani jedili brez drugih, jemali bi kostanj iz pe»-i alf ža Avstrijo ali pa za Madjare. Floboda slovanskih narodov pa zahteva, da se oni spoje in se skupno proti hegenomiji Avslrije, kakor tudi proti oni Madjarov. To so skupni interesi avstro-ogrskih Slovanov. Pri tem se naravno ne gre za vnieenje Avstrije in Madjarov, toda tiuli Slovani imajo pravico iskati, da se jim prizna pravo za svobodno narodno Jtvljenje. Treba je, da Slovani zj4~J dinij« svoj«.* moči proti tiranske j sili dnalizma.
Medsebojna pomoč je vsem živo potrebna. Ako jo potrebno Rusiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Angliji itd. da sklepajo medsebojne zveze in prijateljstva, toda to je tlačenim avstro-ogrskim Slovanom še bolj potrebno.
To moramo vsi uvideti in v tem smislu vzgojevati svoj narod. Naši bratje v Evropi za sedaj še ne morejo o tem tako svobodno in javno razpravljati, kakor mi v Ameriki. Radi tega moramo mi, avstro-ogrski Slovani v Ameriki, prevzeti ono, kar jo doma nemogoče. — Zajedno pa moramo od naših rojakov v domovini zahtevati, da store vsaj ono, kar zainorejo in kar morajo. Nihče nt* more zabraniti, da se brez javne buke sestanejo prvaki čeških, poljskih, slovaških, slovenskih, hrvatskih in srbskih rodoljubnih strank, da se med seboj bratsko sporazumejo o skupnem načrtu dela in borbe proti dualizmu, na kterem temelji nad nami avstro-ogrska hegemonija.
Medsebojno moramo spoznati svoje potrebe in narodne, želje in se potem zjediniti, kreg onega, kar je vsem nam skupno in jedinstveno.
Obdržavanje slovanskih časnikarskih kongresov no l*xie hasnilo, ako s« naši narodi ne zavremo za skupno slovansko polit;ko proti zjedinjenim sovražnikom.
Za tako realno slovansko vzajemnost morajo osobito nastopiti avstro-ogrski Slovani v svobod ne j Ameriki. On i morajo s združenimi močmi vpljivati na stranke in narod v domovini, kar se je bas v Hrvatih pokazalo, da je od tukaj v domovino mogoee mnogo vpljivati.
Radi tega je potrebno, da pride do "zbližanja in medsebojne organizaeije med ameriškimi Slovaki, Cehi Poljak i, Srbi, Slovenei in Hrvati.
Naj preje je potrebno, da se medsebojno vpoznamo. — Dandanašnji se žal i bog ne poznamo niti toliko, da bi
mam
nih središčih medsebojno spoprijateljiti in zjediniti ter organizirati, kupne politične kljube. Na ta na-j čin bi vsi ameriški Slovani zamogli medsebojno sigurno in brzo občevati ter o priliki izdelovati rešilne operacije.
Tak čas zamore skoraj nastati. Balkanski nemiri, napetost meti Italijo in Avstro-Ogrsko, Francijo in Nemčijo, in potem veti no žalostnejši odnošaji med Avstrijo in Madjari — \ -e to nam predočuje situacijo, v ka-terej bi Hrvatje, Slovenci, Srbi, Slovaki. Cehi in poljaki zamogli samo s svojim složnim nastopom na političnem polju, pridobiti si svoja narodna in državna prava in to toliko bolj ko bodo naši sovražniki uvideli, da smo pripravni tudi fizično nastopiti borbo za svojo svobodo.
Slovanski bratje' Na le misli in težnje, d o vedi a me je nesreča moje hrvatske domovine. Avstrija in Madjari izkoriš.-njo in gazijo moj hrvatski narod. Toda tudi Vam se ne godi !>olje. Ako se nismo zamogli zjediniti, ko nam je bilo še boljše, zjt-lini-i io se saj v skupnej nevolji. Ostavi-i.io prazne fraze, in poprimimo se ži-v ga, rcalnejra dela, da dosežemo - voje pravične visoke ideale.
Ceterum eenseo: Dokler se ne ho-lemo skupno borili, ne bodemo mogli niti jedili naprej.
Hinko Sirovatka, hrvatski pregnanec.
na nikake obzire, ona more govoriti naravnost, odkrito o tem, kar hoče. In čim bolj kričava je, tem popular-neja postaja, tem izdatnejše so nje
agitacije, tem vspešneje služi svojim	j . e i^pnevp
eiljem. Cilji madjarskim strankam , .. -	,TT? -
. ,, . . .. ,. , odplime	dne 1 i. oktobra iz New
pašo isti I /ato je večina madjarske	h
i ..t ....i	lorka v Jia\ re.
zbornice vsikdar prepuščala opoziciji •	_
lelo, ktero ona sama ni mogla vršiti, j	^ y CH4MPAGXE
Vsaj tako očitno in izrazito ne, da bi1 odpljuje \lne 31. oktobra iz New
Kranjsko slovensko katoliško
jo umevale mase, da bi te mase pridobivala za prevratne ideje, za tiste ideje, ki so dovedle sedaj do očitnega konflikta med krono in med činitelji politične sile na Ogrskem. Da ponovimo torej še enkrat: v kolikor se dost a je razmerja ogrske polovice do skupne monarhije in dinastije.
York a v Havre,
O--_____-		
joip. društvo		SY8te Barbare 1
		
Prvi razred na teh parni ki k lmde prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42,50.
Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4, G in 8 osob
Na razpotju.
Na vseh koncih in krajih in v tisočerih varijaeijah st* govori že mesece - pomenu akutne krizo na Ogrskem a vso avstro-ogrsko monarhijo.
Po senzaeionelnem armadnem po-elju cesarji-vem so se pa dogodki la Ogrskem povspeli na svoj višek u je kriza nastopila v najakutneji tadij — v stadij odprtega konflikta led krono in v som madjarskim na-odom. v kolikor se isti idenliflkuje "narodnimi zahtevami" v vojski, tavljenimi otl matljarske opozieije. V ravno v tem je izražena akulnost cga konfliktn, tla je vodstvo vsega »arlamentarnega in političnega živ-ienja prešlo v roke opozicije. Na >grskem se je namreč izvršila revo-'ucija, ki st- ti vitli kakor absurtlum. akor parotlokson, kakor nekaj, ki st-i vidi negiranje vsaeega parlamen-arnoga prineipa: velika parlamen-arna večina je postala pomožna čela razmera o jako mali manjšini v parlamentu! ('e čitamo lisle cislitvan--ke polovice, vidimo, tia malone vse novine si tolmačijo ta nenavadni po-iav tako, kakor tla se je, večina preplašila iu ~e tlala zbegati po divjih •igitaeijah manjšine, tla so je začela resti za svojo popularnost "In za — voje mandate. Y tem strahu da je pri-la iz ravnotežja, da je izgubila \*^;iko direktivo in je podobna ladiji. izgubivši krmilo, katero vihar meče in goni, kamor hoče. Po našem nazi-ranju stvari ne moremo pritrditi ta-kemu tolmačenju. Mi smo marveč uverjeni, da je v tej nastavši krizi, v tej borbi dnaliziranje armade, kteri !>i prej ali slej neizogibno sledila popolna samostalnost ogrske države, ned ogrskimi strankami razmerje lobro premišljenega in proraeunje-uega medsebojnega podpiranja. Tako klatantno, tako vidno, kakor sedaj, <> razmerje ni bilo še nikdar. Ali bistro oko, ki more prodirati globlje v logodke in njihove vzroke, je moglo ipažati vsikdar, tla jo nasprotje med trankami na Ogrskem, v kolikor »rihaja v poš^ev stališče ogrske po-ovice nasproti skupni monarhiji in linastiji, le prividno. Kritičnemu •pazovaleu ni moglo izbegniti tlej-tvt>, tla so v označenem pogledu •tranke na Ogrskem v soglasju med eboj in tla tlela izjemo le kakov po-amični (morda tudi odličen držav-lik), vzrasel v takozvanih avstrij-kih tradicijah,**v tradicijah skupno-ti monarhije, kakov posamičnik, ki ojspiracijah po madjariziranju ogr-ke poloviee vendar ne bi hotel iti »reko one podstave, v ktero je privo-il najprosvetljeniji ogrski državnik. Fran Deak. v odloeilih dogovora od eta lStJT. Madjarske stranke vidijo v lualiziranju monarhije le prvo veli-co etapo, le začetno točko v doseza-ije madjarskih imperijalističnih as-,iiraeij. Stvari treba gledati, kakor -o: vse stranke na Ogrskem so šovinistične v smislu absolutnega gospostva madjarskega plemena v Trans-itvani ji. V tem je ni nobene razlike neti njimi. Razlika je le v taktiki. Stranka, ki nosi odgovornost, in to e vsikdnr večina, mora slediti dru-Irugačni taktiki, nego pa stranka, :i ne r.osi odgovornost.
Večina se ne more izpostavljati akti, kakor manjšina. Ona prva aora čuvati saj na videz lojalnosti iasproti obstoječim dogovorom; ona nora imeti — pa naj se stokrat ime-luje liberalno — vsaj na zunaj ne-ov kolorit konservatizma; zlasti pa ie more biti očitno prevratna, revo-lueijonarna. Drugače pa je z manj-^no, ki ne nosi odgovornosti. Ona ima svobodno roko, ona ni navezana
ni skupaj. Ta parnika sta toraj dobro bilo nikdar nesoglasja med ogrskimi' urejena za potnike II. in III. raz-strankami na sploh, le politične ulo- reda.
ge so bile jako zvito razdeljene: eni --—-::—
so agitirali, pritiskali, razburjali javnost, da so drugi pri tem legije,
korak za korakom, dosezali in vstvar- .	.
jali etape do tistih ciljev, radi kte-llz Proste roke mojo v letu 1900. novo .ili ravno je prišlo do sedanje akutnejsefldan0 hls0' ktera_je za vsako kup-krize. Ali delo opozicije je slednjič j in Zf Sta^OVf1JJe P™?™™*' K tako vspelo, da so dogodki vzrasli \hl*} spada Tludl skedon-1 m k}et>teT tako, da večina, niti ko bi hote' n>adni vrU Ilisa s1o;|1 na najbchsem ne bi mogla več ohranjati ni. doza lojalnosti. Tako si tolmačimo mi sieer čudni pojav, da v sedanji
Rojakom v širnej Ameriki!
Tem potom naznanjam, da prodam
krizi izključno le opozicija daje direktivo dogodkom na Ogrskem, a večina maršira neprestano zanjo v gotovih distancali. Ne domišljajino si loraj, da je sedanji krizi, v tej borbi za konrne cilje madjarskega liberalizma, kaka stvarna razlika med strankami. Da jo opozicija očitno prevzela vodstvo, to je le logična po-•'ediea dosetlanjega neprestanega soglasja med njo in večino. Opozicija ;e le opravljala tisti del skupne na-! >gi-, agitatorični, ki deluje na maso. Mase so se razgrele in psihologiški jo to najnaravneja stvar, da sluŠajo -••daj kliee onih. ki so jim znali v to-i'k<> živih barvah slikati večino ma-•Ijarskega plemena v bodočnosti.
prostoru na glavnem trgu biizo farne cerkve, pošte, šole, ter je za vsako kupčijo dobra. Ker se upa, dn se Kulpa, ktera teče blizo te liise, spremeni v kanal, ki bo vezal Reko, Si-sek in Orno morje, bode toraj tu velik promet. Ceno pove: "Glas Naroda". Vse natančneje pa: Jurij Lov-retič, Stari trg pri Črnomlju. Kranjsko. Avstria.	(S-9-10-10)
Evropejske in drege Yesti.
Petrograd, 11. okt. Uradoma se poroča, da t-:ir ne bode obiskal ita-iijanskoga kralja v Rimu.
Rim, 11. okt. Semkaj je dospel •teki Američan, imenom Roosevelt, 'eri trdi. tla je predsedniku Zjed. Iržav v sorodu.
Uim, 11. okt. Zastopniki Italijanke in francoske vlatle se posvetujejo i i sklenejo slično arbitraeijsko po-odbti. kakoršno sta sklenili Fran-•ija in Anglija. To je tudi glavni namen kraljevega obiska v Parizu.
Ilerolin. 11. okt. Šlezijski poljski irzavni poslanci so se ločili od dr-
vnozborske stranke centruma in so pričeli v tlržavnem zbtiru z samostoj-ji«» poljsko-narodno politiko. Radi toga so Nemei v velikih skrbeh.
Caraeas, Venezuela. 11. okt. Špan--ki poslanik senor (Jayton de Ayola, kteri je bil razsodnik nu^iikansko-vt-nezuelskega razsodišča, je sklenil »stjiviti Venezuelo, ker ga tamkajšnjo časopisje ne]»restano napada. Svoje posle je izročil tajniku seflor I. (li\ Delgarde.
Budimpešta. 12. okt. 9000 oral močvirja blizo E t sede je v plamenu. Sot a gori do zemlje. Vas Borveli sije udri a in več hiš se je podrlo; 4 ■-sobe so usmrtene.
London, 12. okt. Radi preteče ru--ko-japonske vojske padajo razne ameriške delnice onih potljetij, ktera poslujejo na skrajnem iztoku.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati ^ J0.50 in k tenia še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna fiošiljatev registrirana.
KJE JE?
•Jakob Zaneen, doma iz litijskega okraja. V juniju je prišel v Red L ake, Mont. Kdor ve za njegov naslov, naj ga sporoči: John Udov-nik, Chestnut, Mont. (10-14-10vd;
NAZNANILO.
Kranjsko, slovensko, podrorno društvo sv. Barbare st. 10, v Ooke-tonu, W. Va., naznanja vsem članom, tla smo prejeli društvene znake in regal i je. Ker je pa nekaj udov odpotovalo, jih prosimo, da se zglase, da jim zamoremo znake in regalije doposlati.
Srčnim pozdravom. (10-15-10vd)	Fran Derinota.
KI cspresni parnik "franeoske družbe"
LA SAV0IE
tm1 pljuje dne 15. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Ekspresni parnik
DEUTSCHLAND
tidpljuje dne 15. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
'-epi poštni parnik "Red Star" črte
YADERLAND
■ »dpljuje dne 17. okt. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Najnovejši ekspresni parnik KAISER WFLHELM II. odpljuje ^nc 20. okt. ob 3. uri popoL iz New Yorka v Bremen.
v Forest City, Penna.
Inkorporirano (lite 31. januarja 1WV2 v Pennsylvaiiiji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Bt>x 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žid\>t, 1». o. i;,,x -17s. Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Telban, P. O. ih.x (;i»7, Fmvst City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box r>7"», Forest Citv, Pa. Blagajnik: jlartln Mubič, P. O. Box 5:'>7, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Jostp Bttctneli star., P. O. Box 501, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 5:17, Forest City, l*a. Ivan Osalin, P. O. Box 402, Forest City, Pa. Josip Gobenc, P. O. Box 500, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOU:
Jostp Bttctnf.li mL, P. O. Box 501, Forest Citv, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 2S. Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 620. Forest City, Pa. Primož JVIatos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J0I111 Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "Gl;us Naroda".
IMaJsilrieje orožje
f»rott boleznim je edino znanost!
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne?
Svet priznava, da je znnnost najbolje orožje, s kterim je mogor-e bolezni ^vladati. Zdravnik, kteri lioee bolnike vspešno zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro ]>oznati. Slabi in neizkušeni zdravniki napravi ja jo čestokrat pomote, ktere zainorejo postati za bolnike osodepolne. Akt» zdravnik ludezni nataneno ne pozna, predpiše bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slunijii naravno ne pomagajo, pač pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstva proti boleznin/ potem bi mnogo mani liudii umrlo.
Dobro znanenm učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno na tem ležeče, da je bolezen svojih pacijentov nataneno spoznal. Potom neprestanega proučevanja in poskusov je končno tako napredoval, da mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom že mnogo dobrega, radi česar njegovo dobro ime slovi Sirom Amerike, kar je u/.rok, da število njegovih pacijentov vedno narašča."" Da zamore vstivei vsestranskim zahtevam, moral je svoj zavod razširiti in si tunisliii najboljša sredstva. Radi tega je prof. Collins vzel v najem za ned dočen čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nahaja se njegov zavod zopet v hiši štev.
140 W. 34th St., New York,
kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Ijeti na navedeni naslov.
se dopise je toraj jn».ši
F»rof. Collins.
Vsak bolnik,
kteri potrebuje zdravniške pomori, naj se zaupljivo obrne do prof Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje bodete njega želeli.
so
O prof. Collinsu vam vsakdo povč, da je on najizbornejši in najvestneji zdravnik v vsej Ameriki, d..eim t o družili ne ve, kedo so oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešnim zdravljenjem izkazati, m-baš profesor Collins.
Zdravi vse bolezni.
taneno in zanesljivo opišejo svoje sj>olske bolezni. Ktere ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, u;ij se takoj obrnejo do prof. Collinsa.
zdra\ 1 profesor Collins 1 »osebno vspešno ter v ozdravljenje.
Nalezljive bolezni
vsnkem slučaju jamči za tiitro in temeljito Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil prof. Collins od svojih pacijentov, priobčimo tukaj le nektere:
Plymouth, Pa. Bolehal sem doijjo -5tsa ti lelodcu. ICakor hitro sem kaj pojedel, javil • s > s-* v ir» !>u!m vi-li e l<"l ?ine in ysaka jed mi je bila zoperna. Poviti^em vse polno priporočenih mi 2.dra\il, katere mi pa n so pomagale. K.uli t> ga sem i ko i si I. • niti delati nisem mogel. Prof. Collins je pa bil oni zdravnik, kteri me je it ki ni jednega mesrca ozdravel. '	& 1 v a n T u v : r.
MahonoyCity, ! .1. Pri V-'s srin na-ročil zdr .vi a, ko s -m l.il L-v Lhrysi U Falls, Mich. Sed ij !.iv.iiii v ; hanoy City. Vaša zdravila so mi i/bo.no p.-magala, kajti jaz sem popolnoma ozdravljen, za kar se Vam iskreno z.nl»v ju'em. Vi sle pravi di>!: otnik siromakov, ker \i zdraviti jetln ko revne in bogat Nami n tlr.i. h zdravnikov je le, od ljudi d Lili n: 110-4 1 denarja in jim ne piva-g tli. Vi sle pi n jt; I z.ira' rik in pravičen člove'', ratli čes r \ ;s vsakomur t' p'o i ii-poročam. l'riobčiie t.> v lislili, da bode vs. kdc vedel za Vas
Boonton, N. J. Cenjeni proi. Colli i-! Vsem rojakom naznanjam, da ie prof. Collins najlioljši zdravnik, kar sem jih dosedaj imeli Bolna sem bila od 17. povembra 1901 o-30. junija '902. Srce mi je utripalo in tres sem se po vsem životu. Ker sem pri zdrav nikih zaman iskala pomo&i, sem že sku>a obupala. Končno sem se obrnila do slavnee* prof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zato -» Vam srčno zahvaljujem gospod prof. Collir„ Bog Vas Lvi na mnogaja i blagaja listal
Marija Baroa.
S SpoSrovnnjem Tv. Repovaj, 606 Water St., Mahanoyf"
Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča v]>ra.šanja in j>ošljite prof. Collinsu:
Ta.
Kaši jate ? Bljujetef Povračate I Iinate polueije f Boli Vas bok ? Imate drisko f Teče Yam iz uses? Imate slab tek i Peče Vas v grlu ?
Imate siabo dihanje ? Se čutite bolni po vsakej jedi Nt morete na stran t Ali Vas čelo boJi f Se Vam roke trese jo t t^i Vas koža srbi f tli Vam srce močno bije T imate beli jezik I Vas bole kosti t
Ali Vas peče ko puščate vodo*
Vam zavija v če vali f Ali se lahko prestrašite, f Ali se čestokrat prehladitet Imate nalezljive bolezni? r'utite mraz v ledjih i Čutite po telesu vročino ? Čutite na vrli plave bolečine t Ste slabi kadar vstanetef

J
Zavod je odprt vsaki dan od 10. ure dop. do 1. ore pop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure pop.
Pišite slovensko in naslove napravite tako;
Prof. E. C. Collins,
140 W. 3-4th St., j* New York.
i...irr iUtfri


' i
Jugoslovanska
Kali Jetrn.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Kebžišnik, P. O. Box 138, Federal. Pa.
I.	tajnik: Josip Aamč, P O. Box 266, Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: I van Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
. NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7tli St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
John Germ, 1103 Cherry Alley' Braddock, Pa.
Jakob Remšak,
Black Diamond, King Co., Wash. George Previč Box 44 Negley, Pa.
Joseph Matičič, Box 131 Dunlo, Pa.	_
Anton Kerin, Box 226
Conemaugh, Pa. Joseph Perko, 1795 St. Clair St. Cleveland, O.
Josip Mohar 402 Messa Ave. Pueblo, Colo.
Anton Janarcek, Box 188 Roslyn. Wash.
Joseph Matko, Box 4S1 Claridge, Pa. Frank Lekan. East Palestine,
Anton Perko.
Pueblo, Colo, John Dejak, Box 111 Kast Helena, Mont.
preti od meseca naši majki zemlji neposredna nevarnost, ako ne pride od kod drugod.
Columbia Co., O. 1220 Bohemian Aly
Drobno s ti.
Izseljevanje. Dne 25. sept. odpotovalo je v Ameriko 23 osob. na Nemško pa 63 delavcev.
Dopisi naj se blagovolijo jiošiljati na I. tajnika:-Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., i*> svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku P. O. Box 105, Ely, Minn, in ]>o svojem zastopniku.
drugem. Ivan GovŽe,
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
NAZNANILO.
I z urada 1. tajnika Jugoslovanske Katoliške Jednote: rl ■ m potom naznanjam vsem slavnim društvom Jugoslovanske Kat. Jed not i, da sem bil danes imenovan <«1 predsednika Jednote, začasnim I.
pomota v knjigovodstvu Jednote 7. posameznimi drušni, uljudno prosim un Y9? društva, oziroma njih tajniki in zastopniki blagovolijo točno poročati 111 naznaniti vsako pritoži*, in vsak nered, kteri mogoče eksistira
....	•	.....-......—,	mogoče
med Je<ln.»to m posameznimi društvi.
Zastopniki naj še posebej p<.r..Čajo, se li število njih članov strinja
il' m zapisu ni h pri Jednoti ako ne, naj mi pošljejo natančno število
ste plačali vse a^esmente Jednoti?, ako
dolgu?, ako imate kaj za terjati od
z etev članov p« iuv kter.i
imenu in priimku, a»e anient in koliko
ali
ite
...	.	...... -----p. •• »««	z.£i icrjan ou
•!• <lnole, ah je HDirtmna, poškodba. ali bolniška podpora? Kakor hitro dobim natančne podatke, se hočem potruditi, da naredim pravi red.
I »<h na j omenim, da so pravila Jednote odposlala v tisk, kakor tudi er ji "Certifikati" in druge Jednotine tiskovine pridejo kmalo na \ sa krajevna društva naj blagovolijo potrpeti in vse bode prišlo v
T ud "Chart
dan
kratkem času v pravi tir.
Z bratskim pozdravom.
prišlo
Jurij L. Brozieh, začasni prvi tajnik J. S. K. Jednote. Ely, Minnesota.
Iz urada Jugoslovanske Katoliške Jednote.
Ely, Minn., dne 7. oktobra 1903.
Jaz ni;j. podpHM pnMailt J. S. K. Mwte V Zjedinjenih državah ameriških, naznanjam tem polom vsem društvom naše Jednote da sem tal pr.moran z ozirom na blagor Jednote in njenih članov, danes od stavit, nagega I. tajnika gosp. Josip Agniea, zaradi velikih in nedopust-Ijivih prestopkov pravil naše J. S. k Jednote,
Ta korak sem primoran storiti v smislu z ti>čko 4, člen V v novih pravilih iiaše Jednote, k t era se gl^i: »Ako kteri uradnik Jednote zanemarja sv«. ie dobnosti ali ravna proti pravilom Jednote, tedaj ima glavni urad ta, e^a uradnika odstavili in na njegovo mesto izvolili druzega iz -	cdbormkor .leihii»te. In Z()!K-t thr-ka 5 istega člena: «V slu-
I.'i«c,	ri-tl r!- I>r«'«H';ščenja kaeega odbornika Jednote se ima na
r K°M	1Z1r! nStillih ^topnikov posameznih dru-
J- : K- ',wl1oh: • lor,aJ- kak"r določujejo zgoraj omenjene točke.. Dan.« »Lzpisujem volitev novega L tajnika J. S. K. Jednote in . <*r po naslednjem navodilu: I. tajnik Jednote se ima voliti izmed na->Ie<Jnjih ■ st ino/, nadzornikov in odbornikov Jednote:
J„*p Perko, Cleveland, Ohio; John Primožič, Eveleth. Minn.; Jo-kob /abuk.ivec, Iittsburgh, Pa.; John Conn. Braddock, Pa.; Mihael Klobučar. Calumet. Mich.; Jurij l. Brozieh, Ely, Minn.
of Incorporation" Jugoslovanske Kat. Jednote določa, da
'Article mora I. tajnik
nora 1 tajnik stanwvat. v mestu in državi njenega inkorporiranja, toraj naj se le tak v. Ji, kteri se more nasaniti v mestu Ely, Minn. ....	itepjrazajeno mesto odbornika J.-dnote se voli jwlen izmed na-
lsMiingtU Jti stolpni kov posameznih društev J. S. K. Jednote.
Vole se pa tako le: Vsak uradnik in odbornik Jednote ima volilen
im-li\nm? ,Ta,,,Tn°-kTil^n0- dV';tVO Pa ima P° jeden «las za vsacih n1" 1 T(rAi a,k° steJ<" ,lr,,5tvo ,0° ali manj članov ima jede d° v"*	in tH ^ nobeno društvo niml Več
kakor tri glasove \m t, glasovi morajo »iti oddani po društvenem zastopniku ne kasneje, k a k o r 2 0. oktobra t	v enem za sednika Jednote. '
1., in poslani na pred-
Kadar vsa društva oddajo svoje glasove, tedaj bode predsednik tukaj imenoval odbor petih sodnikov kteri bodejo potei« naznanili izid volitve v glasilu Jednote "Glas Naroda'.
Vsak zastopnik, kadar oddaja glasove, mora dobro paziti, da pravilno glasbe, naj poprej naj zapiše jednega izmed zgoraj omenjenih od-nik	I"' I'" n"-St° {	il1 notem na izpraznjeno mesto odbor-
dase oba 1 aaenkrat ^itT^	Z * 9 * n * * društev, tako
t i,. .^vp®tr«f>no »" ztli povdarjati, da mora biti I. tajnik kakor duša Jednote. sposoben delaven, pošten, točen, in navdušen mož, in da bodeče takega moza izvolili, sem prepričan, to zaupam Vaši previdnosti . -- 'zpraznjeno mesto I. tajnika sem danes imenoval začasno gosp Jurij L. Brozu-a,kteri bode opravljal to delo, dokler se drugi I tajnfkTe izvoli. \ si dopis, ,n pisma, tičoča se Jednote, naj se od sedaj naj,rei do druzega naznanila pošiljajo na zgoraj omenjenega zača^TL Snika
Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ely,
JOIIN IIABJAN, predsednik J. S. K. J.
Dano v glavnem uradu Minn., dne 7. oktobra 1903.
Imena zastopnikov, ki imajo pravico voliti:
Josip Skala, Ely, Minn. Geo. Kotze
Ely, St. Louis Co., Minn. Math. Komp, 1003 Main St. La Saile, Illinois John Kržišnik Box 138 Federal, Pa.
Joseph Videt ich Box 771 Soudan, Minn.
Joseph Medol 412, 2nd Ave Lorain, Ohio. Jakob Kuznik Box 62 Blocton, Ala.
Mike Klobučar 115, 7th St. Calumet, Mieh.
Joseph f'epurano 1253 So 14th St Omaha, Nebr.
Ferdinand Vovk, Pittsburg, Pa.
Frank Šulen, Box 28 Whitney, Westmoreland Co., Pa. Stephan Jakshe Box 77 Oockett, Cal.
-J. Jerman, 1207 So. Santa Fe avc Pueblo, Colo.
Matija Pečjak, 819 Chestnut St., Johnstown, Pa.
Anton Miklavc Box 55 Aldridge, Park Co., Mont. Louis Taucher Box 332 Rock Springs, Wyo.
Frank Justin 548, 2nd Ave Lorain, O.
Joseph Kern Sparta, Minn. Joseph Jartz, 23 Star St. Elyria, Colo.
Frank Medosli, 200 E. 95th St. So. Chicago, 111. Martin Smaker 459, 4th St. San Francisco, Cal. John Primožič, Box 614 Eveleth, St. Louis Co., Minn.
Jakob Zabukovec, 5102 Butler St.
Pittsburg, Pa.
Frank Peterlin Box 95 Diamondville, Wyo. Georg Jaklevich, Box 137 Cumberland, Wyo. Florijan Prost, Box 25 Imperial, Allegheny Co., Pa. John Kočevar Box 118 Chi8holm, St. Louis Co., Minn.
Svojo teto okradla. 14letna Marija Šturm, stanujoča na Poljanski cesti v Ljubljani, je vlomila v zaprto stanovanje svoje tete Neže File-pič in ji vzela 21 K, Ivanu Somnicu pa je ukradla 1 prstan, vreden 4 K. Sodišče jo je obsodilo na sedem mesecev težke ječe.
Utonil je dne 22. sept. popoln-dne v Savi 80 let stari kajžar iz Dru lovka pri Smartnem v kranjskem okraju. Nesrečnež je bil že die časa zmešan. Našli so ga imenovanega dne ob 7. uri zvečer z zgornjo polo vieo telesa ležečega v vodi.	f
Umrl je v Trstu pomorski kapitan Tomo Matešič.
Na Kamenščaku pri Ljutomeru je, kakor Be poroča, 20. sept. neki voznik z Ogrskega povozil pri Kodiliču prebivajočega Jožefa Raj-ha, da je revež včeraj umrl, star 71 let. Objednem se je ponesrečil lastnik voza, zlomil si je jedilo roko.
Judovska Hrušica. Na Ilrušici nimajo svoje cerkve, tudi marsikaj še druzega ne; imajo pa židovsko sinagogo. Odkar se je začel tu delati predor, nateplo se je toliko obrczancev, da je domače kar groz^-. Sedaj so dobili še sinagogo. Očedili so neki hlev, zbrali se v njem in slovesno praznovali vsi košer-judje torek in sredo. Imeli so na mizi telečjo glavo, ktero so darovali. Radovednežev je bilo polno okrog sinagoge-hleva. Tudi Ignaz Wernei je imel te dni svojo prodaja.no na Jesenicah zaprto.
Boj s kosami sta izvojtvala na barju kmet M. Dovč iz Stožič .n posestnikov sin Mat. Kos iz Savelj. Dovč je Kosa a koso udaril s toliko močjo, da se je Kosu ulila kri iz ust in iz nosa.
C e 1 o v šjt a porota. Dne 15. sept.: Delavec Fr. Marini je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na 3 leta težke ječe. — 311etna delavka A. Švabe je p. d. Larnprehtu v Smartnu pri Celovcu iz omare ukradla 2000 K. Zato je dobila dve leti težke ječe. — 371etni posestnik Fr. Feldner' in 28letni hlapec J. Magde v Steinbergu sta bila obtožena goljufije. Drugi je zažgal bajto svojega gospodarja, da je ta dobil zavarovalnino. Prvi je bil obsojen na 18 mesecev, drugi na 1 leto ječe. — 16. septembra: 201etni Lah Jak. Bertioti je dne 23. marca t. 1. v Podrožčici delavca Drapia po nekem prepiru tako pahnil z nožem, da je umrl. Bil je obsojen na 8 mesecev ječe. — 24letni čevljarski pomočnik Jos. Grašič iz Klanca je dne 5. julija 1. 1. v Veli-kovcu pri tepežu smrtno ranil pekovskega pomočnika Kasperja, ki je že drugi dan umrl. Grašič je dobil 6 let težke ječe.
V boju s prekupčevalci deklet. Kakor javljajo iz Buda-pešte. je bil v mestu Titel dalj časa neki Bazilij Urnik, ki je kupčeval s -— človeškim mesom. Pred kratkim je zvabil dve srbski deklici k sebi, in ko ste izvedeli o svoji osodi — ste sklenili uiti. Seznali ste se z dvema korenjakoma, ki sta bila pripravljena pomagati pri begu. Po noči prideta res v stanovanje — toda, ko so hoteli vsi uiti, zastavil jim jc pot Urnik, ki se je zbudil in poklical svaka in hlapca. Prišlo je do roko-borbe in deklici ste ušle. Sedaj pa potegne Urnik in pomočniki nože ter so zabodli oba mladeniča. Deklici pa ste poklicali policaje — ki je utak-nila hudodelce v luknjo.
Čudna d o g o d b i c a. Ta-le do-godbica prihaja iz Poljskega: Zadnjo jesen je neki poljski plemenitaš vjel štorkljo in privezal 11a njen vrat ploščico z napisom: "Ilaec ciconia CX Poloma". (Ta štorklja je s Folj-skega.) To pomlad so vjeli isto Štorkljo v istega plemenitaša parku. Okoli vratu je bila ploščica in pove-zek. V povezku je pa bilo več dražili kamenov velike vrednosti, in na plošči je bilo nadalje napisano: "India cum doniš remittit Polon is". (Indija z darovi nazaj pošilja Poljakom.)
Iz dežele pomaranč. Ko ie drdral dne 24. sept. popoludne ob 0:43 vlak Čez most Casilino proti Rimu. pričeli so nepoznani možki streljati. Ranili so stotnika Testo-nija. V Firenci seje vstrelil stotnik Scala. — V Veroni se je vstrelil polkovnik Bruni; v Ivataniji se je vstrelila 20letna Bulla; v Veroni se je obesil učitelj Marenco; v Treppo Grande so ubili in oropali nepoznani tolovaji brata Piecoli — to vse se je zgodilo v Italiji v jednem dnevu in to je bilo priobčeno samo v jednem listu.
Uradni smeh. Neki nemški oesnik je sedel nekoč z ministrom Schulenburgom in mnogimi drugimi dostojanstveniki v kraljevi dvorani, m pazno poslušal neko pripovedno, s ktero je kralj Friderik Viljem II. kratkočasil navzoče goste. Kralj pa tedaj že ni imel nič več zob, zato so ga bolj oddaljeni gostje zelo težko razumeli. Ko je Friderik Viljem kon-•al pripovedko, se je nasmejal in ka-<-ot na povelje, so se začeli smejati vsi navzoči, posebno pa se je odlikoval z gromovitim smehom minister Schulenburg. "Kaj je vendar povedal kralj, da ste se-tako smejali?" vprašal je pesnik, kteremu se je to krohotanje čudno zdelo, polog sedečega ministra. "Nisem razumel" odgovori mu ta. "Zakaj se pa potem smejete?" "To je moja uradna dolžnost , odreže se minister" ponosno. — Stara pripovedka, ki ostane vedno nova.
Čudna prodaj a. Neka angleška gospodična je objavila nedavno v "Timesu" sledeči inserat: prodajam svoje mile živalice: enega pavijana, tri mačke in eno papigo, ker sem v svojem zaročencu in bodočem soprogu našla združene vse lastnosti, ki jih imajo te moje živalice.
S-t ara tatica. Pred graškimi porotniki je bila obsojena 71 let stara, doslej nekaznovana kuharica, na 3 leta težke ječe, ker je ukradla hranilno knjižico, na ktero je bilo vloženih 1237 K.
Morilec svoje žene. O tem se poroča iz Grgarja: Dne 22. sept. popoludne je ubil s sekiro svojo lastno ženo devetindvajsetletni Vincenc Vončina iz Grgarja. Vončina je živel s svojo ženo samo tri mesece in nekaj dni v zakonu. On je pristopil, kajti ona bila je blagoniea. Vončina bil je doma iz Kala. Zakon se ni sklenil iz ljubezni, marveč iz koristo-lovja. Dognano je namreč, da je nastal prepir med zakonskima koj tisti dan po poroki.
Italijanska zastava. Tržaška policija ni še našla onega, ki je razobesil na stolpu tržaškega magistrata italijansko zastavo, dasi jej je znano, kdo je hranil ključ od stolpa. Spisali so pač z zaslišanimi ma-gistratnimi uradniki cel kup aktov, da pokažejo, kako neumorno so zasledovali. Ako pojde vse tako naprej, vihrala bo tudi na gradu, kterega obkoljuje visok zid, laška zastava, a tržaški policaji ne bodo mogli priti na sled onemu, ki jo bode razobesil.
Trgovina z otroki cvete v Monastiru. V zadnjih 14 dneh so dobili konzuli 17 naznanil o prodaji otrok. Neki turški vojak je javno prodal dva krščanska otroka, vsakega za 4 šilinge. Hilmi paša je sedaj odredil, naj vojaki ne prodajajo otrok v mestu, ampak naj jih prodajajo raje vaseh, "kjer nI konzulov in časnilcarjev".
Originalna stava. V Parizu je umrl agent, ki je vzbujal pozornost na ulici s svojim ponošenim cilindrom. Vzrok temu je bila neka stava pred 19. leti. Pri nekem po-nočnem pretepu ga je ta klobuk obvaroval hude poškodbe. Tedaj je dejal tovarišem: Ne bom se več ločil od svojega rešitelja. Nato je njegov znanec to obljubo vzel za resno in je stavil 2000 fr., da ne bo nosil umazanega cilindra 20 let. Agent je sprejel stavo, oba sta založila pri notarju po 2000 fr., kteri bi z obrestmi vred pripadli dobitelju. 19 let je nosil agent staro pokrivalo, in že se je bližal čas, ko mu je bilo dobiti stavo, kar ga ugrabi smrt jedno leto pred Stavo. Delal si je že najlepše načrte, kako si bode kupil z dobljenim denarjem na kmetih malo hišico.
Starost papirja. Kakor marsiktera druga sloveča iznajdba, je tudi papir kitajskega izvora. V Evropo so ga prinesli križarji. Na Nemškem se pojavlja papir prvič leta 1190. Sloveči švedski učenjak in preiskovalec Sven I ledin, ki je prehodil na svojem potovanju po Aziji 05(H) milj, našel je v pesku v veliki puščavi Gobi kitajski papir, ki je iz leta 250 po Kristusovem rojstvu Na obali jezera Lop Nor je izkopal Hedin zasuto mesto ter našel v razvalinah več kitajskih rokopisov, ki so stari 1700 let.
Novo ko vinsko zmes je našel Mollard ter ji dal ime Selium. Kovina ima baje vse prednosti aluminija brez njegovih slabih lastnosti pred vsem je laglja, trša in odpornejša kot aluminij. Vrhu tega se je ne prime rja ter se izdeluje mnogo ceneje kot aluminij. Likati se da, kakor nikel. Nova kovina je trša kot cink, a lažja kot železo. Topi se pri 1600 stop. O tej kovini Sfe pričakuje, da bode zavzela važno 'mesto pri ceveh, kuhinjskih posodah »ri železnicah in ladjah.
ter
Kdaj bode padel mesec na zemljo. To zanimivo vprašanje rešuje strogo matematično kielski profesor Stromgren. Zvezdni utrinki, ki vsak dan samo nazemljo padajo na milijone, povečajo težo zemlje za približno 30 milijonov kg~na leto in na ta način preminjajo centralno ravnotežje. Zemlja tehta 6 kvadrilijo-noy kg. To razmerje znaša napram prirastkov kosmičnih meleorov 200,
POZOR ROJAKI. Slovencem, Hrvatom in drugim prijateljem naznanjam, da pričnem letošnje novo vino razpošiljati, kterega imam v zalogi 20,000 galon. koncem tega meseca. Omeniti moram pa tudi in je najbrže že vsem znano da se je letos grozdje zelo podražilo in sem primoran ceno vino povišati za pet centov pri galoni in velja sedaj: Rudeče vino 50c galona; belo vino 70 centov galona. Rojake opo-zorujem, da naj se name obrnejo in prepričani bodo, da jim pošljem nc le okusno in dobro, temveč tudi sveže pitno vino. Vsako naročilo se hitro n točno izpolni. Naročite in prepričali se bodete. Drožnik ostane pri stari ceni.
Mat. G r i M, 1548 St. Clair St., Cleveland, O.
KJE JE t
Matija Sodja, doma iz pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus Sodia , Crested Butte, Colo., ali pa "Glas Narodu". (4spt-4nov)
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
V	Clevelandu, Ohio, 1778 St. Clair St ret.
V	Johnstown. Pa., Frank Gabre-nja. 521 Power St.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu.
iz Liverpool a s iz Liverpoola s >kt. iz Tla vre s
1241
Kranjsko katol podporno drustv® PRESV SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 36 Street.
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Philadelphia, 10. okt. iz Southampton z 833 pot.
Campania. 10. okt 1±?S pot.
Celtic. 10. okt pot.
La Savoie, 10. pot.
Bliieher, 11. okt. iz Hamburga pot.
Columbia, II. okt. iz Cdasgowa z 955 pot.
Dospeti imajo;
Vaderland iz Antwerpena.
La Gascogne iz Ilavre.
Statendam y: Rotterdama.
Kaiser Wilhelm IT. iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena
104'
s 945
Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street.
Podpredsednik-' Anton Ogrine, 3 Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Ancon Sepic, 796 St Clair St.
Blagajnik: Lorcne Petkovšek, 185V-; E. Madison Ave.
Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Petkovšek, Alojzij Saje.
Macial: Martin Janežič.
Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole.
Zastavonoša: Jernej Krašovecv; po-magača Anton in John Simončič Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v „Jaittes Hali".
1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Naslov za pisma je: John Avsec
104 Case Ave.. Cleveland. Ohio
Odpljuli bodo:
Deutschland 13. okt. v Hamburg. Majestic 14. okt. v Liverpool. Diemer Potstliiin, 14. okt. v Rotterdam.
j Philadelphia, 14. okt. v Southampton
v B re-
La Savoie 15. okt. v Havre. Bliieher 15. okt. v Hamburg. Celtic 1C. oktobra v Liverpool. Vaderland 17. okt. Antwerpen. Columbia, 17. okt. v Glasgow. La Gascogne, 17. okt. v Havre. Campania 17. okt. v Liverpool. Phoenicia 17. okt. v Hamburg. Kaiser Wilhelm II. 20. okt. men.
Oceanic 21. okt. v Liverpool. Statendam 21. okt. v Rotterdam. St. Louis 21. okt. v Southampton. Grosser Kurfiirst 22. okt. v Bremen. Auguste Victoria 22. okt. v Hamburg.
La Bretagne 22. okt. v Havre. Cymric 23. okt. v Liverpool. Kroonland 24. okt. v Antwerpen. Princess Irene 24. okt. v Genevo. Furnessia 24. okt. v Glasgow. Umbria 24. okt. v Liverpool.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem OHIO, otvoril
v CLEVELANDU,
BANČNO PODRUŽNICO
in sicer
1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
Tam me zastopa večletni blagajnik in j Kolovodja gospod ALOJZIJ AUSENIK ter ga vsem toplo priporočam.
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, ftew York.
V 3
M BOLNIM
poskužnjo na deset dni
FaMOZMi Električhi Pas "GIANT".
Tisoče bolnih je bilo že ozdravljenih stem čudotvornlm pasom. Revmatizem, zabasanje, bolezni . ......	želodca, jeter, pljuč, mehurja In
krvi, kašelj, imjiotencijo (možko slabost), nervoznost, ginhost, vnetje mrzlico — splošno nima take bolezni, ktero bi ne bilo mogoče ozdraviti stem pasom, ki daje novo življenje telesnem* organizmu, izpo-sluje popolno zdravje in odstrani vse uzroke bolezni.
Tudi zdravi ljudje bi morali nositi ta pas, kteri jim pripomore do krepkosti ter čuva pred vsemi boleznimi.
Ako hočete poskusiti, izrežte ta oglas in pošljite ga z vašim naslovom na:
New York Specialty Co^
982 Sixth Av©^ New York,
bda Til	^V**3* tra"	in ta?rat bodete (lobili P*3 8 Pojasnilom, kako se ima rabiti. Ta ugod-
ra « tU L T * ^^ spi"	nost ^^ trajala samo nekoliko dni, radi tega rale ter se zgrudi na zemljo, kar bo '	g
•uničilo oba sveta. Potemtakem ne -—	pilite	danes. "	-



stvari govoriti! Hotelaje že govor na to napeljati, ali ko jej je bilo o raajorjevih prošnjah in predlogih go-voriti, je umolknila. Vendar pa mora
Pomladanski VftrOVi, I * r,;o vse sedeti, to ie gospa trdno
sklene1 a. samo zdaj še ne; zdaj še ni Povest iz časov francoskih vojsk, imela za to dovolj poguma. J utre je
-e eas, ali pa danes zvečer; doma mu
(I/alje.)
"Vi me strašite, gospod major pravi nemirna.
"Le mrzlo srce se straši ljubečeg; glasu."
"Ne žalite me, gospod, saj Vam je dovolj znano, da sem pri i>oroki od dala roko in srce!"
13a. možu je oddala roko in srce V ljubezni in sreči je ž njim živela eemu se torej on, tujec, vriva v nju no družbo ? Drugih ozirov za-nj -»Lipniei nimajo nego onih, ktere go stoljubnost zahteva. In vendar jt major doslej samo radi nje zanemar jal svojo dolžnost. Čemu bi pa sedaj še nadalje prizanašal njenemu možu Saj mu je danes gospa rekla, da jo žali njegova ljubezen. nesebične velikodušnosti pa major ni bil sposo ben.
"Pat" sem vse to dobro vedel", od govori žalostno, "ali tudi ta misel ni zamogla mojemu srcu zabraniti res nih čutov, kteri Vas sedaj tako žalijo. Da bi se zamoglo tako kratkt človeškemu srcu zapovedati! I)a bi zamogel tudi vojak svoja čutila z;: treli! Saj nihče ne pretrpi toliko tt žav in bolečin, nego on. V nemirnem burnem življenju ga vedno i>ehajo i? iednega kraju v drugi, v divjem boju gleda grozne prizore, nikjer nim miru in obstanka. Pri slovesu od priljubljene družine si užaljen otira solze iz očij. oddaljen se pozneje vedno spominja na miljeno žensko podo bo, ki ga je s svojo ljubeznijo osrečevala. Da. draga gospa, tudi pod vojaško suknjo bije marsikako blago srce. tmli pod trdo skorjo tiči žlahtno jedro. Vi ste videli, kako se je moje sree v ljubezni za Vas vnel opazili ste moje proseče poglede, ali Vas je to res užalilo, ali za-ine ni mate ljubeznjive besede, za me re,-nič — ljubezni?"
"Nikdar!" vzklikne ndada žen:< "To je preveč, kar mi tu besedujete Ne hodite mi preti moje obličje s ta kimi govori, kteri morajo vsako po šteno ženo žaliti."
"Ne Lojti se! S prošnjami Vas n. bom nikoli več nadlegoval. Čemu b se še dalje prizadeval! Moj fuoški po nos mi brani, da bi Vas še dalje pro V|il. V nesrečnej ljubezni mi je sret kr\*ayelo: Vi ste to videli, a moja ču tila Vas niso ganola. Varujte se go spa! Tudi Vam pride nesrečna, huda tira. Takrat se pa ne zanašajte ii.-t mojo pomoč! Še ozirali se bodete n. me. prosili me bodete, ko bode mo rebiti že prepozno, in radi bi privolili vsakej mojej želji. K temu Vas zamorem še prisiliti."
/a dnje besede je s posebnim naglasom govoril, potem hitro vstal in naglo po druge j strani odšel, da ga Vinko ni zapazil.
Med tem je solnee za gore zašlo m storil se je temni mrak. Delavci so prejeli svoje plačilo ter se razšli vsak na svoj dom. Vinko naroči oskrbniku. česar je še bilo potreba, nato pa stopi gori v sobo.
"Ali je major že odšel ?"
"Ni hotel dalje čakati", odgovori kratko Ljudmila.
"t 'udno je, da se ni pri meni poslovil. Tudi midva morava sedaj takoj odrinoti, kajti pozno je že."
Na jasnem nebu so se že užjgab in svetile nebrojne zvezdiee, temna mesečna podoba je svetlejša pri ha jala, da so trte in drevesa dajala vedno boli razločno seneo. liable meglice se raztegajo t>o dolinah čez vasi, tla bi s svojo nežno odejo k počitku za gmole utrujenega človeka; tam v daljavi se širne planjave lt "ietajo v mesečnem svitu, kakor one v mičnih pravljieuh popisane skrivnostne, čarobne dežele. Ljudje, in živali st spravljajo k počitku, vedno večja ti-hota postaja, le ščurek na meji naznanja s svojim otožnim glasom bližnjo trgatev.
Molče stopa Ljudmila zraven svojega moža, silno kratko odgovarja danes na njegove odgovore. In kako bi ne! Majorjeve l>esede so jo sililo vznemirile. On jo hoče prisiliti t Na kak naeenKako drugo oblast ima on čez njo in njenega moža, nego čt hoče Vinka zaradi kakega krivičnega, izdajalskega čina kaznovati Nujno je bilo potreba Vinka zaradi tega resno posvariti. Toda koliko krat je že o tem govorila! Vse za stonj ! Vinko je bil prepričan, da major pri njem ničesar napačnega za-■iediti ne more, ako ga kdo ne izda. TV|*a »e pa ni bal. ker je. pri svojih shtxlih z vaškimi kmeti vedno pre vidno ravnal, o orožju v kleti pa ni nikdo vedel raz ven njegove žene. Večkrat je tudi svojej ženi že trdil, da z orožjem sedaj ne more ničesar narediti. Iz kleti ga ne more spraviti da bi ga kdo vojakov ne zapazil, ker ga je bilo veliko. Zakopati ga tudi ni mogel, ker so bila tla v onej podze-meljskej kleti skalnata. O tem bi se bila Ljudmila prepričala, ko bi bila oni večer svoje delo pričela. Tudi sedaj bi (-varjenje pri Vinku malo pomagalo. Bil je brez skrbi, ker ^e svojemu skrivališču zaupal. On bi bil moral vse vedeti, kar je major Ljudmili govoril, potem bi bil moribiti stvar bolj natanko premislil. Ali kako težko je Ljudmili bilo o tej
hoče eelo
vse razložiti, ko bo domu grede stvar prej natanko premislila.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
International Manufacturing Company
Box 948, New York City, Nc Y-
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim
slovrnskim druztvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, iepi-ce in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija., vlitega železa (Seil Press), žepnih pečatov (Pocket Sea« Press), gnmas ih črk aa samostojni tisk v skrinjicah; igralnih skrinjic, lajn. kitar, goselj. mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstan- v, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
Braddoek, Pa.. 8. okt.
Evo me. da eenjenim čitateljem li-?ta "Glas Naroda" naznanjam o na-
,	. ,	. ... '	(varniiStnih britev)
<ej prvej slavnosti, Ktera se je vršila ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjfm, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem
dne 4. oktobra povodom blagoslova narodne zastave. Pred vsem moramo biti hvaležni naravi, da nam je privoščila tako krasen dan, kajti solnee/ je prijetno pripekalo na ljudi, da je ■ vsakomur kapljal znoj raz čelo, ka- j kor ob največjej vročini. Toda znoja j se ni nihče strašil in družtva so korala veselo k blagoslovi jen ju zastave v hrvatskej cerkvi v Rankinu. Zastavo je blagoslovil naš rojak g. žup- j nik Mer tel j iz Pittsburga, ob kterej j priliki je v svojem govoru navzočim! razložil, kaj vse pomeni zastav:), kako napreduje naš narod v Ameriki td. na kar se je društvu naj topi je je zahvalil za trud pri napredku naroda. Tudi se je zahvalil vsem društvom, ktera so semkaj prišla.
Tem potom se tudi najiskrenejše zahvaljamo za vse čestitke in bizoja-ve v pozdrav, zlasti pa društvu sv. Štefana iz Oinahe, Neb., kterim kličemo na mnoga j a leta.
Slavnosti je prisostvovala nebroj-na množica. Vse se je vršilo v najlepšem redu, dasiravno je bilo rami-! „
, .	, - i Srebi
go društev navzočih. Zastava je krušno izdelana: na jednej strani j<>
onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.oo dalje.
Grafofr.ni, fonografi, amjteur-fo'ografični ararati, camere itd, — Pogata zaloga godltenih inštrumentov ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modem h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 918, NEW YORK CITY, N. Y.
Matija Pogorele,
prodajalec V
UK, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.

Novi cenik knjig in zlatnine jMi-šljem poštnine prosto. Pište ponj.
Cene uram so naslednje:
Ni kol ure 7 Jewels	—
15 Jewels Walt ham	$<».—
Boss case 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels	$15.—
n lo „	$18.—
Boss case 25 let garancije: 3 G Size 7 Jewels	$25.—
rt n ^ ' yj	$-30.—
Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— ne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje.
krasi podoba sv. Alojzija, na drugej „ Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri je pa kranjski jeduoglavi orel. Ob tej JV^tetili urah je Elgin ali Waltliain, kakoršnega kdo želi. Blago poši prilika naj opomnim ona slovenska Ja»» 1»«> Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajaleem knjig društva, ktera potrebujejo nove za- dajem r5»»«'t (popust) ]>o pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši stave, du jiii naroče pri Bachmanu v	v l>ostlll,< znamkah. Naslov v naročilo knjig je napraviti:
Chieagu.	,	M. P0G0RELC, Iiox 220, Wakefield, Mich.
Zal, da je občno veselje kalila Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej ik> tudi žalost. Po slavnosti so šli nekte- šiljajo pod naslovom:
Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, 111.
ri rojaki na svoj dom, drugi so pa odšli svoje prijatelje obiskati. Meti slednjimi je bil tudi -losip Okički, kteri je želel videti svoje prijatelje, pred 110 bi odšel domov k svojej družini. Obiskal jo prijatelja I)., pri kte-rem se je razgovarjal do Vali- ure. Ko se je potem vračal domov v spremstvu svojega prijatelja, prekoračiti je hotel tir pennsylvanskc železu iee, da bi se odpeljal s poulično železnico v Pittsburg. V tem trenot-ku je pa pridirjal brzovlak, kteri ga je tako po glavi udaril, da je bil na mestu mrtev. Vlak ga je tudi seboj po vedel kacih 50 čevljev daleč, tako, da so se mu vse kosti polomile. Bil jo tako razmesarjen, tla ga ni bilo mogoče spoznati.
Zgubili smo na tako osodepolni na-11 jed nega najboljših prijateljev, kt«ri je bil dober društvenik. Pokojnik ustavlja tukaj soprogo in tri ne-lorasle otroke. N. v m. p.!
K sklepu opominjam še rojake, da pristopajo k društvom, ker ne vemo ne ure i.e »hleva, kedaj nas <lolcti nesreča. Pozdravom.	J. (}.
M. Pogorele,
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož 1. -z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
Govori so v vseh slovanskih jezikih, "^Tj Pri]>oroča se rojak, in drugim bratom Slovanom	Martin Gersič, last n
Nad 3 J let se je obnaša! Dr. RICHTERJ EV
SVETOVNI, PRKNOVXJKXI
"SIDRO"
Pain Expeiler
kot najboljši lek zoper
REUM ATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne reumatične ncpriiike.
SATO: 25ft. in 50ct. v va-rh lekarnah
F. Ad; Richter & Co.
215 Pearl Street,
Now York.
TSLOOTO StoiHLicOnL,
Bp E. Madison. Street,	- Chioa^o, 111.
Slika predstavila srebrno uro za go spode. 18 Size Screw H navijak.
Cena uram:
Ni kol ura...... . .$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$1*2.00
Srebrn." ".ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
ril Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
10 Si/e 7 kamnov $15.00 10 " 15 <k $18.00 IS " 7 " $14.00
IS
15
$17.00
0 Size ura za da-«e s kamnov........$11.00
Oi*omra: Vse ure ar najboljše tlelo Elgin in Waltham ter jamčene gletle kakovosti.
Za obile naročbe se Drinoročam.

Jacob Slonich^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
RABI
telefon kadar dospeS na kako postajo v New York in veš kako priti k Fb. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Comoapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba

DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARN1KJ SO t
Lorrwne", n» dvm vij«.-*.................. 12.000 ton.	25.000 konjakih mofii.
1 .L« Savoie", „ „ „ ----------------- 12.000 ,,	25.000 „ „
.-.L« Touraine1', „ „ „ ................. 10.000 „	12.000 ,, „
..L'Aquitaine", „ ,, ,, ................. 10.000 ,,	»6.000 ,, „
,,La Bretagne",................................ S.000	9.000 ,, ,,
»»L* Champagne"............................... 8.000 ,	9.000 „ „
„ La Gascogne",............................... 8.000 ,,	9.^00 „ „
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ro. uri dopoludne.
Paruiki odpljujejo li pristanih ^tv 42 Nortl Ri^ot. cb Morton Strent*
*La Savoie	15. okt. 1903.
La Gaseogne	17. okt. 1903.
La Pretakne	okt. 1903.
*La Lorraine
29. okt. 1903.
*La Touraine
*La Savoie
liti Pretajrne Ln ni" •
La Champagne 31. oktobra I9»i:'. 1 .a < 'lianijci-iu'
5. nov. 1903. 1 _!. nov. 1903. 19. nov. 1!MW. jr,. nov. 1903. :'». dee. 1903.
ItF Parniki i ivtzdo ..-si.;0\.. .	>o <J a vijaka.
Klim itMeij«: ?? BROADWAY. NEW YORK.
Holland-America Line
(HOI .iAMl \ .r» I I • - ' ( 4TA) vozi kraljevo nizozemsko in poštj Zi d nienil; držav
med NEW YORKOM in Kd'sVERDAHON preko Boulogae-sjr-Ker.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija	STATENDAM, parnik z dvojnim
kom. 12.500 ton.	• - i .. ... ,__
-i j • -	vijakom. 19,i»<)0 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vija-
kom, 12,o(H) ton POTSDAM, varnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.

Najceneia vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi eene j;lej na ]w»ebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstrasse.
TRST, št. 7 Prosta luka. 1 BRNO, 21 Krona.
Parniki od p 1 j n j e j o: Tz ROTTERDAM A vsak «"<•; nek in iz XCW YORKA vsako sredo ——— ——___ob 10. uri zjutraj.	—
HOLLAND-AMERICA LINE.
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
1
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da serr otvoril novo urejeni
saloon pri „TrigIavu":
617 So. Center Ave., blizu ra. Ulice, kjer točim pristno uležar „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralne miza (pool table).
Ker si hotem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel. Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo v^ikrat počastit, s svojim obiskom !
Mohop Mladič^
dl7 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS,
Telephone t 1723 Morgan.
Math. Grill,
1548 St Clair St , Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rndeee vino ]>o 50 et. pral., belo ]>o 70 et. galon. Najboljši domači drožnik štiri malone za ^11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste 111 ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija Št. 31. J. S. K. J. v I3rad-doeku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v meseeu. v dvorani Mr. Keeniajerja. Kalikin Pennsylvania.
Za tekoče lelo hili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan (>i-rm. pMlsodnikom. 110" Cherry Alley, Hrttddock. Pa.; Matevž Kikil, po«iprtnlseduikom, 854 Cherry Alley, Braddoek. Pa.; Jakob Knee, I tajnikom. 1104 Cherry Alley. Brad dock. Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom. I.inliard, Pa.; Alojzij Hor vat. blajrajnikom. Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zjfone Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali* Ivan T roll a, T van Martinič in Jos. Zefran
Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolpr. ali pa da se pismeno obrnejo dr L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inaee jih mora društvo suspen dirati.
Društveniki atritirajte ▼ prid dru Str«!	ODBOR
4 apr Oi.
&&& T A M I^I^E
(P'-ekoi:»ar>ka parobrodna družba ,,l»mleča /rezila*4)
posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, ^ + + * * + + * * ^ Philadelphijo in Antwerpenom.
Prevaža polnilce s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAN0 FINNLAND- -
.......127G0 ton.
....... 12760 ton.
Pri eenah za ?ne*lkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najpiijetnejših za l>otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri morje, Hrvatsko, Ihilniaeijoin orn»je dele Avstrije.
Iz NEW YORIvA odjdjnjejo parniki vsako sol m »t o ob 10. uri dopoludne <*l pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street.— Iz PI1ILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede v p r a š a 11 j ali k 11 p o v a n j a v o ž n j i h listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sfcs-ST. LOUIS.— 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.