Velika nesreča. PRI POLAGANJU TEMELJNEGA KAMENJA POLJSKE CERKVE V ADAMSU. MASS., VDRLA SE JE ZEMLJA. Mnogo osob je bilo ranjenih. Med njimi so tudi škof in drugi duhovni. VZROK: ZLOMLJENO BRUNO. Južne republike. BOGASTVO ARGENTINE. ZAMO RE LETOS IZVOZITI 2,500,000 TON PŠENICE. Vstaja v Paraguayu. — Konzul Z jed. držav zahteva, da se mu pošlje vojna ladija. ARGENTINSKE DROBNOSTI. Adams, Mass., 3. okt. Ko so včeraj polagali temeljni kamenj za poljsko cerkev sv. Stanislava, kterej slavno-sfi je prisostvoval tudi škof Tom. D. Beaver iz Springflelda in 7000 osob, vdrla so se tla nad že izgotovljeno kletjo, nad ktero je stalo kacih 200 ljudi. Tla so padla zajedno z ljudmi kacih 12 čevljev globoko in povedia seljoj v globočino tudi škofa in druge duhovne. Mnogo osob je bilo ranjenih. Skof, kakor tudi drugi duhovni, so le labko ranjeni. Ko so se duhovni pogreznili, zavladala je velika panika med navzočim občinstvom. Mnogo ljudi je bilo pohabljenih. Duhovnu Triganne so navzoči zlomili nos in ga ranili na očesu. Težko ranjen je 16-let ni Grodek Miszlowski, na kterega je padlo več ljudi. Na površje so prinesli nezavestnega in je le malo upati, da bi okreval. Med drugimi ranjenci sta tudi duhovna L. Rodier in Kopyt-kiewicz. Nesreča se jo pripetila vsled zlomljenega bruna, ktero je podpiralo strop kleti. Povodnji na zapadu. V TRINIDADU, COLO., NAPRAVILA JE VSLED DEŽEVJA NASTALA POVODENJ NAD $1,000,000 ŠKODE. V New Mexico, kjer je tudi povodenj, vtonilo je dvanajst oseb. OGROMNA ŠKODA. Trinidad, Colo., 1. okt. Tukajšnje mesto in vsa dolina ob reki Las Animas, je pod vodo. Škodo cenijo na več s to tisoč dolarjev. Vsi mostovi so vsled povodnji pokvarjeni in tudi brzojavna ler telefonična zveza je razdejana. Povodenj je nastala vsled deževja, kajti lilo je dva dni neprestano. V peteh zvečer je vrhu tega razsajal tudi vihar, in po noči je Rio Animas izstopila iz svoje struge. Ker je voda preplavila mestne plinarne, zavladala je v mestu popolna tema. V mestu je bila velika razburjenost. Novi hotel Bacca, kteri je stal na bregu reke, se je podrl. Trinidad, Colo., 2. okt. Do sedaj še niso našli vtopljencev, dasiravno se še več rodbin pogreša. Povodenj je na pravila za $1,000,000 škode. Samo železnica Colorado & Wyoming ima zi $75,000 škode. Las Vegas, N. Mex., 3. okt. Povo «lenj je razdejala polovico mesteca Watrous. Vtonilo je 12 osob, med temi tudi trije otroci. Mnogo ljudi so rešili raz vrhov dreves, kamor so bežali pred vodo. V Gallimas Canona so se podrli jezovi reke Agua Pura in voda je zalila vse mesto. Albuquerque, N. Mex., 3. okt. Ob reki Rio Grande je voda razdejala vasi Valence in Los Lentes. Več sto ljudi je brez domovja. V Bareli j^-voda razdejala 50 hiš. Škoda v Los Cordales in Alamedi znaša vee sto tisoč dolarjev. Buenos Aires, Argentina, 2. okt. Sef statističnega oddelka poljedelskega ministerstva, senor Emilio Sa-sitte, naznanja, da je bil pridelek pšenice in lanu v Argentini letos izdatni večji, nego lani. Ako ostane podnebje letos normalno, bodo Argentinci letos pridelali 3,600.000 ton pšenice in 1,-000,000 ton laneneca semena, tako, da bodo zamogli prodati v inozemstvo 2,500,000 ton pšenice in 750,000 ton lanenega semena. Delavcev primanjkuje. Montevideo, Paraguay, 2. okt. Premirje med tukajšnjo vlado in vstaši še vedno traja, med tem, ko obravnave glede mirovnih pogojev še vedno niso končane. Med vstaši in vladinimi četami so praske na dnevnem redu, toda toza devna poročila so si tako protislovna, da jih ni mogoče razumeti. Obe stranki trdita, da sta gospodarji položaju. Corrientes, Argentina, 2. okt. Ameriški konzul v Assuncion je naprosil washingtonsko vlado, da pošlje v Montevideo jedno vojno ladijo v varstvo tamošnjih koristi Zjed. držav. Assuncion, Paraguay, 2. okt. Tukajšnji uradni list "La Tarde" poroča obširno, kako so državljani Zjed. držav našli in osvojili stare zaklade Peruancev v Boliviji ter zaključuje svoje poročilo: "De donde se deduce, que hasta Pizarro trabajo sin saberlc para los sajones", kteri vzdih bi se glasil po slovenski: 'Toraj ne le samo mi, sedanji Paraguavci, temveč vsi naši predniki do Pizarra delamo za Anglo-Saksonce." Tako piše uradn: list one republike, ktera vabi naseljence v deželo, med tem ko njeno glasilo psu je vse, kar ni jugoameri-ško. -o- Iz inozemstva. BIVŠI AVSTRIJSKI STOTNIK IN PLEMIČ — TAT. — TIROLSKA MATI — MORILKA. Kobnrška afera v ogrskem državnem zboru. — Grofica Lonyay pri svojej sestri. POTRES V ITALIJI. RUSKA PORT ARTHUR SKA POSADKA SE VEČ NE BRANI, TEMVEČ SAMA NAPADA OBLEGOVALCE. Baltiško brodovje pripravljeno na odhod, da zopet dobi gospodstvo na morju. NA MANDŽURSKEM BOJIŠČU NI MNOGO NOVEGA. Petrograd, 3. okt. Jutri odpotuje car Nikolaj v Reval, da se poslovi od baltiškega brodovja. Po večmesečnem pripravljanju je sedaj brodovje povsem pripravljeno, da nastopi dolgo pot. Spočetka so nameravali poslati brodovje šele spomladi na Iztok, toda sedaj, ko je vlada sklenila man džursko vojsko podvojiti, mora tudi brodovje na pot. Brodovje sedaj od- Dne 10. sept. je oddelek kozakov pregnal Ja]>onee iz vasi Chantan, na kar so kozaki pognali v zrak 17 ladij, ktere so bile nakrcane z japonskim streljivom. Mukden, 2. okt. Šestdeset kozakov kubanskega polka pod vodstvom dveh častnikov, se je ravnokar vrnilo od vspešnega napada na japonske ladije. nakrcane z streljivom, ktere so bile na reki Liao. Kozaki so ladije spustili v zrak in vrhu tega tudi vjeli dva Japonca. Inače je tukaj dolgočasno, ker se Japonci nečejo bojevati. Rusi so popolnoma vstavili japonsko napredovanje pri Bentsiaputse. Ruske čete operirajo 26 milj daleč proti jugu ob reki Hun, kjer so pregnali Japonce iz Chantana, kjer so razdejali nadaljnih 17 japonskih ladij, ktere so bile tudi nakrcane z streljivom. Ob zapadnem ruskem krilu se vrše važni dogodki, ktere pa vojsk »vodstvo neče objaviti vsled strategičnih razlogov. Znano je le toliko, da tamkaj vršijo kozaki zelo važne operacije. Naj-brže bodo prodrli japonske zvezine vrste in tako preprečili Japoncem ob-kolitev ruskih čet. UČINEK PORT ARTHUR SKIH TOPOV V JAPONSKEM TABORU. Velik požar v Marylandu. Berlin, Md., 2. okt. Tovarna Berlin Improvement Co. je zgorela. Nekaj '•asa je bilo vse mesto v nevarnosti. Požar je napravil za $100,000 škode. Razun tovarne zgorela je tudi tovarna obličev, ktera je bila last C. S. Wahleya, 16 zasebnih hiš, dve cerkvi in več hlevov. V mestu ni gasilcev. ROJAKOM V JOLTETU, TT.ft, fe •kolici priporočamo cašejraeaeirp-mika Mr. John Svstariita, 1906 K. Oetatr« St. modern Inomost, Tirolska, 3. okt. V bližnjem Kalternu vlada velika razburjenost. Soproga nečesa delavca imenom Pernstich, ktera je bila nepopisno pobožna, je na skrajno barbarski način umorila svojo štiriletno hčerko. Nečloveška mati je z po'enom tako neusmiljeno pretepala otroka, da mu je roke in no.se zlomila. Na to je vrgli ubogo deklico v temno cumnato in jo tamkaj pustila, dokler ni revše od bolečin, gladu in žeje umrlo. Morilka je truplo svojega otroka najpreje skrila, potem pa razrezala in v peči sežgala. Sedaj so našli kosti in so divjo mater takoj zaprli. Budimpešta, 2. okt. Nedavno so vlomili roparji v veliko tukajšnjo trgovino in odnesli mnosro vrednostnih reči. Sedaj je policija dognala, da sta rop izvršila bivši huzarski stotnik in "kulturni" ogrski Nemec Mayer pl. Rich rod ter njegova soproga. Dolgo časa je policija zaman iskala roparskega plemiča, toda še le sedaj so ju zaprli. Budimpešta, 3. okt. V ogrskem državnem zboru se bodo te dni pričeli baviti z afero prineezinje Koburške, kajti opozicijonalni poslanci bodo tozadevno vlado interpelirali. Rim, 3. okt. Grofica Lonyay, bivša soproga pokojnega avstrijskega pre stolonaslednika Rudolfa, dospela je v Sassomagiore in izjavlja, da je srečna ker je zopet videla svojo sestro Luizo, ktera je povsem zdrava. Napnlj, 3. okt. VScyili, Calabria, bil je včeraj tako jak potres, da so se tri hiše podrle. Ranjen ni bil nihče. pluje tudi v slučaju, ako bi Port Arthur med tem časom padel. Vendar pa vsakdo upa, da Japonci ne bodo mogli Port Arthurja vzeti. Od sedanjega portarthurskega brodovja je pričakovati, da bode japonskemu brodovju napravilo toliko škode, kakor mogoče. Vojne ladije, ktere bodo prodrle japonske vrste, bodo od-plule v Vladivostok, kjer se združijo s tamošnjim brodovjem. Nadaljevanje vojne na Iwtoku je povsem odvisno od izida bodoče pomorske bitke, ktera se vname, kakor hitro dospe na Iztok baltiško brodovje. Kakor hitro bode baltiško brodovje porazilo Japonce, potem so tudi japonske čete v Koreji in Man-džuru na milost in nemilost izročene Rusom. Japonske vojne ladije so že sedem mesecev neprestano v službi in so gotovo že zelo pokvarjene. Chefoo, 3. okt. Iz Port Arthurja došli Kitajci poročajo, da so se dne 2^. in 29. sept. na daleč od Golubaje vršili vroči boji, v kterih pa niso napadali Japonci, temveč Rusi, kteri so skušali Japoncem odvzeti velike oblegovalne topove. V Port Arthurju imajo jest vin v izobilju. Rusko brodovje v Port Arthurju je v redu. Boji so na dnevnem redu. Mukden, 3. okt. Japonske in ruske prednje straže se neprestano bojujejo in pričakovati je v kratkem sloš-nega boja. V gorovju iztočno od Mnkdena je zapadel sneg. ♦ * • Tientsin, 1. okt. Ruski častniki, kateri se tukaj luude, naznanjajo, da bode portarthursko brodovje še enkrat prodrlo japonske vrste in pričakujejo vsaki čas tozadevno poročilo. Kapitan Vieojev, kteri je bil v bitki dne 10. avenista težko ranjen, naznanja, da je bilo v onej bitki na vojnej ladiji "Carevič" usmrtenih le 24 mornarjev. Kapitan MatuseviČ odpotuje sedaj v Italijo, da si popravi-zdravje. Petrograd, 1. okt. Torpedulovke "Rozoj", "Groznij" in "Gromkij" dobile so ukaz, pridružiti se baltiškem brodovju in sicer dne 9. oktobra. Petrograd, 2. okt. General Saha-rov poroča, da je japonsko ofenzivo njegova konjiča vstavila in pregnala japonske prednje straže vse do Yang-tsintuna in Fentiapu. Vstaja v Kitajskej? Peking, 1. okt. V novejšem času je opažati v južnem delu pokrajine Chili kakor tudi v pokrajinah Shantun in ITunan vstaško gibanje. Agitacija je večinoma vstaške nravi in je naperjena proti sedan jej kitajskej dinastiji. Od vstaje bokserjev 1. 1900 se edino v tem razloči, da je bila takratna revolucija naperjena proti inozera-cem. Tukajšnji poslaniki evropskih držav, so naznanili ministerstvu most ranih del naj svetuje kitajskej vladi, da odredi vse potrebno proti vsta-šeon, kar je vlada tudi obljubila ter izjavila, da se sedanjih nemirov ni bati. Proti grozotam v državi Kongo. Washington, 1. okt. Včeraj popo-ludne je častni tajnik reformijske zveze države Kongo, E. D. Moril, vročil predsedniku Rooseveltu prošnjo, s ktero prosi predsednika, naj posreduje v prid zatiranih domačinov države Kongo. Morilla je spremljal k predsedniku drugi državni tajnik Loomis. ' Spomenica je podpisana od raznih Članov angležkega parlamenta brez razlike strank, mnozih škofov in družili dostojanstvenikov angležke cerkve. Uzoren soprog. Wilkesbarre, Pa., 2. okt. George Rosengrant iz eountyja Wyoming, kateri je pred par leti prodal svojo ženo za dva dolarja svojemu bratrancu Ra\rmondu Palmerju in mu dal povrh žene še svojo osemletno hčerko, naprosil je sedaj sodišče, naj mu dovoli ločitev zakona, ker se želi zopet poročiti. Njegova zaročenka namreč ni zadovoljna z prejšnjo ločitvijo. Ko je Rosengrant svojo soprogo prodal, je bil tako vesel, da je kupil velicega prešiča, kterega je zaklal in pogostil "svate", kteri so se udeležili ločitvene slavnosti. Njegov bratranec je z kupljeno soprogo povsem zadovoljen. Newyorske vesti, LJUBAVNA ŽALOIGRA. — UKRA DLI SO JEJ SOPROGA. — EDINI PRIJATELJI UBOGE STARKE. Voz, v kterega je vpreženih 35 konj "Evropejski komiji" v Ameriki. RAZNOTEROSTI. Bojakem v Chic&g*, Hln is •k®lici priporočam« našega zastopnika Ur. Mohor Mladič-a, 617 Oentr« Ave., Chicago, EL, kteri je poeblaičei pobirati naročnin* u "Glas Ha-tfermiftro. — Sredi mrzlega in neromantične-ga New Torka, vršila se je v soboto ljubavna žaloigra, ktera je bila tako nežna in ganljiva, da bi si lepše ni je-den pesnik ne mogel predstavljati. Salvatore d' Angelis je bil lep italijanski mladenič, kteri je živel na 115. ulici. Jedino njegovo veselje, njegova sreča in radost, je bila Carolina Contressa, krasna deklica, ktere oče prodaja na vogalu 117. ulice in Park Ave., sadje. Salvatore je šel vsaki dan memo prodajalne in je ljubil svojo Carolino, še predno je z nj. govoril. In tudi Carolina je mladeniča rada videla, kajti njegove "oeehl-ade" so jej obetale le iskreno ljubav. Tako sta se zaročila in določila, da se poročita o Božiču, kajti toliko časa je moral Salvatore še hraniti denar, da si nabavi pohištvo in vstanovi potrebno domov je. Toda vse nade so splavale po vodi, kajti Salvatore je nevarno zbolel in tako je izdal vse ono, kar je prihranil, zdravnikom. V petek dejal je svojemu dekletu* "Zdravstvuj, Carolina, sedaj se vidiva zadnjikrat." Deklica mu ni hotela verovati in se ni poslovila. V soboto je slišala v njegovem stanovanju strel in takoj na to se je pred hišo nabrala množica ljudi. Radovedno je odšla v stanovanje in — Salvatore njen ženin, je ležal pred njo v krvi. Glasno jokaje je položila njeprovo glavo v svoje naročje in umirajočega iskreno poljubila. Potem se je onesvestila. In Salvatore je umrl smehljaje se. "Zdravstvuj, draga, zdrav stvuj — potem je padel mrtev v svojo strjeno kri. — Ganljiv uzor prijateljstva med ljudmi in živalmi je 601etna Josipina Herzfeldova, ktero so radi njenih dveh psov izgnali iz stanovanja in ktera je šla raje v ječo, nego da bi se ločila od svojih živali, kteri so njeni edini prijatelji na svetu. Ko so jo izgnali iz stanovanja, se je v nekej votlini nastanila, kamor so jej nosil: vsmiljeni ljudje potrebna jeuila. Zajedno z njo bivala sta tudi njena psa. Razni ljudje so jej iskali stanovanje, toda ker se ni hotela ločiti od svojih psov, morala je bivati na prostem. Končno je o tem zvedela polieija in "e starko aretirala. Njena psa Čuvata sedaj v votlini njeno borno imetje in ne pustita nikogar blizu, dasiravno že dva dni nista jedla. — V soboto je mnogo Newvorea-now videlo, da je mogoče voziti voz tudi z 35 konji. Vendar se pa z tolikimi konji ni vozil kak trustijan — temveč le navaden — kamen. ' Znani potnik in raziskovalec severa poročnik R. E. Peary, je dovedel seboj iz Greenlandije velikanski meteor, kterega je podaril naravoslovnemu muzeju v centralnem parku. Ker je pa kamen težek 70 ton. moremo vse-kako govoriti o največjem daru, kar jih je kedaj dobil naravoslovni muzej v New Yorku. Ker pa dar Peary ni zamogel osobno prinesti v muzej, je najel voz, na kterega je mogoče naložiti 100 ton tovora in poslal nebeški dar v muzej. — Gospa Jennie Blanche Le visor je včeraj pri sodniku Nealisu jokala, ker so jej odvedli njenega 191etnega soproga Aleksandra. To je storil soprogov starejši brat, kteri ga ima zaprtega v svojem stanovanju na 114. ulici. Sedaj so starejšega brata zaprli. — Najslabejše se godi evropejskim "komijem", kteri pridejo v Ameriko v prepričanju, da znajo trikrat toliko, kakor naši zadnji groeerski hlapci. Sedaj so na Ellis Islandu zopet pridržali dva evropska "Merkurja", katera bodeta morala že ta teden oditi, od kjer sta prišla, kajti prinesla sta seboj premalo denarja. Ako bi bila komija delavca, bi ju brezdvomno iz pustili, ker pa ne znata nijednega rokodelstva, morata zopet odjadrati prodajat cunje in cikorijo. — Avstrijskega defravdanta Moric Tiesa so poslali nazaj v Avstrijo z parnikom "Celtic*\ NAZNANILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburš^e parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka lo $io. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-pamiki: Kaiser Wilhelm II., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljuhljans preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Za potnike, stanujoče na Kranjskem. v Istriji, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka 825.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. Tifus v državi New York. Albany, N. Y., 1. sept. Vlada države New York je izdala obširno poročilo o vedno naraščujočem številu za tifusom obolelih osob. Vzrok temu so pred vsem v zdravstvenem ozim slabo vrejeni hoteli, radi česar priporoča zdravstveni oddelek newvorsko vlade, da se vsi taki prostori preišče, jo in kjer potreba, tudi popravijoi Vsako poletje si na stotine letoviščar-j jev nakoplje nevarno bolezen, ktero zaneso potem v vsa velika newyorska mesta, tako, da je število bolnikov zlasti poč-etkom jeseni zelo veliko. Isto to je opažati tudi spomladi, ko se ljudje vračajo iz juga, kjer so zi-movali. Umor radi 10 centov. Kershaw, S. C., 2. okt. John Morrison se je z W. Fleydom spri radi 10 centov, na kar ga je hladnokrvno vstrelil. Floyd je bil splošno priljubljen, tako, da se je bati, da bodo morilca linčali. Na vešalih. Chicago, HI., 1. okto>bra. Tukaj so obesili Fran Levandovskega, kteri je bil obsojen v smrt svoje soproge. Le-vandov.sk i je svojej soprogi v pijanosti prerezal vrat, na kar je tudi sebe skušal na isti način usmrtiti, kar so mu pa preprečili. Belgijska grozodejstva. I Cincinnati, O., 1. okt. Semkaj je dospel misijonar E. E. Farris, kteri se je mudil sedem let v državi Kongo. Farris pripoveduje o groznih razmerah, ktere vladajo v koloniji belgijskega kralja Leopolda. Misijonar je bival večinoma v mestecu Bolengi ob ekvatorju, kjer je angležki konzul Roger Casement preiskoval tamošnje žalostne razmere. V Bolengi je našel Farris mladega zamorca, kterega je njegov oče zastavil za $10, da tako poplača zemljiške j družbi dolžne davke. Vojaki morajo dati od vsaeega izstreljenega naboja račun. Ako vstrele kacega domačina, kar je v Kongo na dnevnem redu, odsekajo mrtvecu jednostavno roko, katero prineso častnikom kot dokaz, da so patrono pravilno porabili. Ako kak vojak vstreli antilopo, potem odseka kakemu domačinu tudi roko, da tako la/.njivo dokaže, čemu je rabil naboj. Na ta način so vojaki v šestih mesecih pomorili 6000 domačinov. Vladino bogastvo, Washington, 2. okt. Vlada objavlja, da je znašal dne 30. sept. državni dolg $982,382^)37. V državnem zakladu je pa denarja: rezerva zlata 150,-000; zaklad trustov $1,104,779,969: glavni fond $126,002,807; vladin denar v nacijonalnih bankah $112,303,-505; rezerva za Filipine $5,824,702: skupaj $1,408, 910,984. Gotovi denar se je v septembru pomnožil za $3,-438,798. __ _ __________ ____________________________ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev t Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher. FRANK SAKSEK, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $5.100 M pol leta.............1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " pol leta.......Z50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •*GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in pravnikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plaCa 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "dlcLS Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefoni 3798 Cortland. Slika iz sedanjega časa. A ko opazujemo vsa protislovja, katera je opažati v kulturnem življenju modernega, sveta in ktera nikakor niso t soglasju s zdravo človeško pametjo, potem se polasti Človeka i nehote nekaka jeza, v kterej bi najraje z kolmi i i sekirami napadel vse lažnjivce, lopove , izkoriščevalce, korumpirane sodnike in politike, bahaee in sliene ljudi, kteri zdravo ljudsko jedro zastrupljajo. Kar je v človeku opaziti preprostega, to je gotovo dobil od njemu jed-nakih ljudi, in to je nastalo vsled sla-betra vzgleda voditeljev ljudstva, kateri se do tak oz van ih mauj vrednih ljudi le ponižajo, ne da bi hoteli ž njimi živeti kot bratje. Navidezno naravno vsi dostojanstveniki prepovedujejo, da je njihov glavni cilj človeštvo osvoboditi. Ako pa kodo izmed teli dostojanstvenikov dobi kako odlikovanje, potem se več ne zmeni za jednakosfc, Človek z epaulet ami je povsem drugačen, nego oni. ki nosi navaden delavski jopič. Slednjega nihče ne pogleda, d očim se pr-ega opazuje eelo z — daljnogledom. rail cerkvenih učenjakov je sicer biti revnim ni sramota", toda oni sami hodijo memo revnih, ne da bi se zmenili zanje, — ako jim ne morejo kaj odvzeti. Oni, kteri hoče imponirati je na konju, ali se pa vozi v kočiji in strežeta mn kočijaž ter sluga. Isto to opaziti je tudi pri cerkvenih dostojanstvenikih, kteri trdijo, da so nasledniki onega, ki je hodil bos. Politika, državno-pravno in drugo znanje ni nič druzega, n^go suknja, s ktero se prikrijeta častihlepnost in dobičkaželjnost. Zasebne koristi, podjetniške koristi in vse drugo, kar je temu slično, imenujejo se jednostavno državne koristi. Intrige se imenujejo vladini j>os!i in velika politika ni nič druzega, nego veliko tolovajstvo. Pravica in zakon sta euvatel jici moči in sta povsodi drugačni. Po jed-nej zamore biti človek obožavan, po drugej pa — obešen. Vlad in privrženec je patri jot in e zgodi takim načinom, da bode med carjem in narodom čim manje takih posredovalcev, ki z jedne strani zavajajo narod, z druge pa plazijo pred vladarjem. Naj bodo te reforme kakoršnjekoli, jedno je nedvomno, da bode Rusija po tej vojni nasproti vnanjemu svetu vsaj kolikor toliko slavjanska, ali na znotraj bode veliko bolj "mužiška". to je kmečka. Morda se ta sprememba izvrši popolnoma še le po kakem novem svetovnem spopadu, ali za vsakogar, ki le količkaj pozna Rusijo in ki po ruskih virih spremlja sedanje dogodke je rusko-japonska vojna velik korak do slovanske zavesti in do narodne uprave te največje države na zemlji. A ruska slavjanska zavest je za nas vseh taka obramba, in ruska demokracija takov uzor, da bodemo od onega časa dalje, (ko ise pojavita ta obramba pred našimi neprijatelji in ta vzor v duši naših prvakov, tudi mi imeli svoje stališče in svojo močni oporo. Vseslavjanski časnikarski sestanek v St. Louis, Mo. Vseslavjanski časnikarski sestanek, kleri se je vršil v St. Louisa., Mo.} se je zaključil. Prisostvovali so mu zastopniki vse., si a v jan skih narodnosti, — edino Slovencev in Srbov ni bilo navzočih. Z ozirom na dejstvo, da zavzemamo Slovenci med ameriškimi Slavjani četrto mesto, moramo le obžalovati, da" nas v St. Louisu ni nihče zastopal in icer toliko bolj, ker imamo v bližini držav Missouri dovolj slovenskih naselbin in kar dva slovenska časnika. Zborovale! so jednoglasuo sprejeli sledečo hvalevredno resolucijo: L Slavjanski časnikarji naj opnste v listih vsako osobno politiko, kajti kritizirati se zamore samo politično delo, ne pa osobo. 2. Slavjanski časnikarji si raorajo -teti v svojo prvo dolžnost med ljudstvom, širiti vseslavjaasko idejo ter delovati na to, da se Slavjani povsodi združijo in medsebojno ne glede na posamezne slavjanske narodnosti, organizirajo. 3. Vsako leto se izda skupni vseslavjanski koledar. Praznik sv. Cirila in Metoda naj se obhaja povsodi, kjer bivajo Slavjani. V odbor, kterega naloga je naveoe-no resolucijo izvršiti, so bili izvoljeni: Hvnek Dostal, predsednikom, St. Louis, Mo.,I. A. Ferjenček, St. Lou K Mo.; dr. Pavel ič, blagajnikom, Pittsburg, Pa. Prihodnje leto se vrši vseslavjan->ko zborvanje v Chicago, HI. Povodom zaključka letošnjega zborovanja, poslali so zborovalci predsedniku Rooseveltu naslednjo brzojavko : 41 Predsedniku Theodore Rooseveltu, Washington, D. C. — Zastopniki ameriških Slavjanov in ameriško-Slavjanskega časopisja, pošljejo Vam iz zborovanja v St. Louisu, iskrene pozdrave zajedno izjavljajoč svojo vdanost institucijam velike republike. — Odbor vseslavjanskega časnikarskega zborovanja.'' Razstrelba plina. Cleveland, O., 1. okt. V dvonadstropnem poslopju, ktero je last Eastern Ohio Natural Gas Co., pripetila se je včeraj razstrelba plina. Dva delavca sta bila vsmrtena. New London, Conn., 30. sept. V pravdi proti Gershon Marxu, farmer-ju iz Colehestra, kteri je. kakor smo že p3ročali, spomladi umoril svojega hlapca Pavla in njegovo truplo zakopal, je državnemu pravdništvu zelo težko dobiti porotnike, kajti mnogo povabljenih neče opravljati te službe. Podolgem naporu so včeraj vendarln bili porotniki polnoštevilni. Včeraj so aretirali neeega Filipa Davisa, ker je skušal glavno pričo, M. Levina, zadržati v pričanju. Levin je pomagal policiji najti morilca, katerega so v New Yorku vjeli. Le vinu so Davis in trije dragi pretili, da ga bodo usmrtili, ker je morilca izdal. Napadalci so sami Čifuti, kateri sočustvujejo z starim morilcem. Davisa so zaprli. -o—— Delavske vesti. Iz Lloydella. Pa.. ,se nam poroča: V tukajšnjih premogovih rovih se že teden dni ne dela, samo v jednem delajo po 3 do 4 dni v tednu. Ljudi vedno dosti semkaj prihaja dela iskat, ic tako hodimo okolu brez dela, brez i-venka in brez pravega namena. Ke-daj bodemo z delom zopet pričeli, ne ve nihče. Vse kaže, da so volitve pred durmi, a tudi, da ne bodemo še km al o delati pričeli. Slabi časi se nam obetajo in najboljše kaže, podati se \ stari kraj prezimiti — ako ima kedo s čim. Rojakom svetujem, da naj raje "stanejo na svojih mestih, ako imaj« le količkaj dela, kajti v tej dolini je vse brez dela in naravno tudi brez denarjev. Prihodnjič kaj več. John Pungerčič. Temperenčnikova zapuščina. Des Mostaji K postaji Kaplan 22 let. K postaji K postaji K postaji Tavčar 34 let, Vsprejeti Društveno glasilo je "GLAS NARODA". -0-0- PRISTOPILI. št. 7 v La Salle, 111., Josip Ravnikar 2~> let. št. 8 v Jolmstownu, Pa., Ivan Potočnik 20 let. štev. 10 v Coketonn, W. Va., Anton Stucin 25 let, Fran št. 17 v Brougbtonn, Pa., Jakob Fertnna 18 let. št. 18 v Fleming«, Kansas, Fran Peterlin 36 let, Josip št. 19 v Bridgeport«, Ohio, Rihard Bende 23 let. št. 20 v Claridge, Pa., Josip Grobar 46 let. št. 22 v Imperialu, Pa., Alojzij Zupančič 34 let, Blaž Ivan Obed 35 let, Jakob Mravlja 23 let, dne 4. septembra 1904. Ivan Tel ban, I. tajnik o ie da je največja nesreča v A- Ltf O t C* inerika za človeki — l>olo- I i %^'Vk iceii. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-) jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? - Kadar je človek bolan — more se zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenera zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Za to i-ofra ki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je i GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St? New York iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, kei njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterinr se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso megli po-Kevmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. . hnlpynl bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdi a. '; ' '»[ ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. ■ TorajseVam srčno zahvalim zato OZttrayijena. vclko dobroto. Usem Slovene' mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki iti da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 A rimo nt St. Massillon, O. Maik G«štin, Box 37, Soudan, Minn. Walnut Lake, Ark. Zde j jest Anton Stamfel Vam dam Maria S k usek, vejdit da sem ozdravel in da se $>o- Box 67, pol noma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam osl.usem hvaležeu kakor svojem največjem dobrotniku. Inton Stamfel. Prof. Collins jamei za popolno o^-dravljenjo vseli bolesti: ■ Kakor *>o!esti na plučah, prsih, žel>3cn, čre-vah, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervozi.ost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizeiD, preliva nje krvi, otekle nogtj ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemerolde), onemoglost pri spolskem občevanju, rzpfidanjer las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluh ost, slepost, raka, hraste, garje iii rane, šumenje v usesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. 3P**oi: Oolliii« je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Speiske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni sraeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, X40 W. 34tU St., T^EW YORK, Prot Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ce povrne. ___ f ■ . _ ——5 Japslowta Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredflednik* JOHN KERŽlSNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIM02IC, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th Si, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi maj se blagovolijo pošiljati na L tajnika.: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj m pošiljaj« blagajniku: Iran Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika. ►ruštrem. glasil* je: "GLAS NARODA". Drobnosti. FRANJSKE NOVICE. Defravdant Jenner v Ljubljani? — Mestna policija je dne 17. sept. mislila, da je bančni sluga Jenner, ki je defravdiral na Dunaja 230,000 kron, v Ljubljani. V hotelu ''Ilirija" je stanoval neki tnjee, na kterega se vjemn baje popis. Upanje, da je to I Jenner, pa je šlo v zrak, ko se je tujec legitimiral, da ni Jenner. Za Jen-nerja je razpisana nagrada 10,000 kron. Nesreča. Dne 17. sept. je vlačil Te. j Struna, hlapec pri posestniku Ober-sterju v aZtičini. v gozdu s konjem hlode. Eden hlod se mu je zvalil na levo nogo in mu jo pod kolenom zlomil. Pripeljali so ga v deželno bol-nieo. Zastrupil -;o je dne 17. sept. po noči zobozdravnik dr. Julij Koblitz v svojem stanovanja na Dunajski cesti št. 7 v Ljubljani. Ivoblitz je bil rojen 1. 1870. v Olomueu. Zastrupil se je s eijankalijem. Vzrok samomoru je bila neozdravljiva bolezen, namreč tuberkuloza. Truplo so prepeljali na Dunaj. Nevaren cigan prijet. Dne 17. sept. zjutraj je ^el ljubljanski postaje vodja Jožef Šleimer z orožnikom Jožefom Lipovcem proti potsavju na patruljo. Tam sta izvedela, da se je predvečer klatil po Posavju cigan Alojzij Bre-ščak, star 31 let, rojen v Kranju, pri stoj en v Kamnik in da je šel proti Ga-tneljnom. Takoj sta se podala v Ga-meljne, Šmartno in od tam v Repnje, kjer sta pri gostilničarju Francetu Mohoričn p° ekranu vprašala in izvedela, da je bil tam in odšel. Sledil.0 sta za dalje in res izsledila ob 9. uri zvečer v neki oddaljeni bajti. Ko sta prišla do bajte, sta začula Breščaka, ko je ravno pri mizi pripovedoval, da ga iščejo orožniki, da ga pa ne bodo dobili >ivcjra v roke. češ, da je že dobro pripravljen. "Kaj čem", je pravil, "za beračit sem premlad, ker mi niht'e nič ne da. delal ne bodera, kra-d *1 bom pa. dokler Ixxle šlo." Orožnika sta nato vstopila v bajto, držeč nasajena bajoneta proti ciganu, gi je neustrašeno skočil izc.a mize in hotel uiti skozi okno. Ker pa je bilo isto premajhno, skočil je proti orožnikoma, nastavil prsi in velel: "prehodita me, tukaj sem". Orožnika sta ga potem uklonila in odpeljala proti Ljubljani. Po 13nrnem neprestanem zasledovanju sta bila orožnika tako utrujena. da sta morala v Gameljnah najeti voz. Alojzij Breščak je komaj pn-tal "somletni zapor zaradi ropa in raznih tatvin in že zopet ima ravno ittta hudodelstva nad seboj. Ljudstvo se ga boji povsod, kamor pride, ker je zelo nevaren in silovit. Cigan j«- pred nekaj dnevi v Zbiljah pri Medvodah kradel, kjer so ga pa kmetje zasledili in ga hoteli ujeti. Breš.-ak jim je jrrozil s samokresom in so ga mogli le z vilami prepoditi. Ko je pritekel do Save, je skočil v vodo in jo kljub temu, da je bila zelo narasla, preplaval. Samokres mu je bil ostal v vodi in se je pri njem dobi !• > I.' smodnik in kroglje. ŠTAJERSKE NOVICE. Oproščen ubijalcc. Kakor smo poročali, je v ravnah pri Brežicah vpo-ki.jeni orožniški postajevodja Anton Požira ubil s sekiro svojo taščo Ano "ink. Požun, ki je star 34 let, je do->red dvema letoma majhno pokoj-ter se lani priženil na Kinkovo *stvo, kjer je poleg jezične ženske še bolj strupeno taščo. Tašča je Požarni neprestano za petami ter pa /ba lala in dražila, kjerkoli ga je m"j-la. Tako jr bilo dne 6. junija letos, ko je prišla tašča za Požunoin v pojato, kjer je ste!jo sekal, ga dražila in zasmehovala, da je šleva, ki si ničesar ne upa: pri tem je pomolela razdraženemu zetu glavo, naj udari, ako ima kaj poguma. Požun je tudi v tem hipu zamahnil s sekiro ter preklal ta-sči plavo. Pred porotniki je vse skesano priznal ter izjavil, da ne ve. keduj in kako je zamahnil, ker je bil skrajno razburjen. Sodišče je pripustilo porotnikom eventuelno vprašanje o hipnem zmedenju, ki so £ra tudi porotniki poleg vprašanja glede uboja potrdili, nakar je bil Požun opro- PRIMORSKE NOVICE. Ustrelil se je na Reki kočijaž Ar t. Ponc iz Šentjurja pri Novem mestu. Nesrečno končana partija. Trije de-ki, in sicer 141efcni sodarski vajenec Fran Bezek, 141etni Emil Finotto il 121ctni Ivan Fonda, so šli dne S. sept. predpoludne iz Trsta na mal izlet na Vrdelo. Okolu 10. ure so prišli v kamnolom Ivana M. Vatovca. V kamnolomu je bilo kakor navlašč za nje: za čeli so se loviti in se na drusre način*1 zabavati. Slednjič so sklenili, da se kopljejo v malej mlaki, ki se nahaja v kamnolomu in ki je globoka kake 3 metre. Res so se slekli in šli vsi trije v vodo. Bili so kake četrt ure v vodi, ko je 14 letni Fran Bezek izginil pod vodo. Njegova tovariša sta prestrašena skočila iz vode ter pričela vpiti na pomoč. — A lcmalo pride Bezek zopet na povržje in njegova tovariša sta mu svetovala, naj se prime za travo ki raste ob mlnki. Res je dečko zgrabil za travo, a ta se je odtrgala in on je zopet izginil pod vodo. Prestrašena •-ta njegova tovariša pričela zopet upi (i na pomoč. Na njiju upitje sta prihitela delavca Alojzij Škrbee in Anton Cufar. Ko sta dečka pove-lala, kaj se je zrlo slekel ter skočal v mlako. Dvakrat je šel zaman do dna mlake, a v tretjič se mu je posrečilo, da je prinesel iz vode dečka, a bilo je že prepozno, ker ta je bil že mrtev. — Obvestili so potem o žalostnem dogodku policijski komisarijat v ulici Luki Ricci, odkoder sta šla na mesto nesreče policijski kaneeiist Skok in nacl-zoruik Rozman, ki sta vzela stvar na zapisnik. Truplo nesrečnega dečka je bilo na željo stariŠev — ki stanuje ji na štev, 200 v Verdeli — preneseno na njih stanovanje. DOGODKI NA BALKANU. Solun, IS. sept. V vilajetu Mona-stir se je pojavila grška četa 35 mož, ki je oborožena z vojaškimi puškami. S turške strani se zatrjuje, da je to prva grška četa. ki zasleduje politične in ne roparske namene. Carigrad, 18. sept. Turška komisija v Tibm. ki deluje proti albanskim roparjem, je zadela pri nekatc rih begih na odpor, vsled česar se je proti begom, ki so vsekako v tajni zvezi,, uvedla kazenska ekšpedicija. Carigrad, IS. sept. 40 rezervnih bataljonov iz Male Azije, ki so bili od lanskega lrta nastanjeni v solan skem vilajetn, je odpuščenih v domovino. Sedaj je v tem vilajetu le š 27. bataljonov. S tem je trem reformnim vilajetom odvzeto veliko breme, zakaj turška vlada je zahtevala za vzdrževanje 77 bataljonov letnih 600,-000 funtov. Civilni agentje so vsled teira zadnji čas pri vrhovnem nadzorniku zahtevali, naj se v tem smislu uredi proračun za tri vilajete. Belgrad, 13. sept. V prilepškem okraju se je začelo živahno vstaško gibanje. Pri vasi Donje je prišlo do hude bitke med veliko četo pod vodstvom bolgarskega učitelja Dančova Vstaši so bili v strašnem klanju pobiti. Padel je tudi Daneov, pa tudi mnogo Turkov je obležalo. — Pri Mu-lašu je bila bitka med vstaško četo pod vodstvom Dimitrija Stamatoviča in turškimi vojaki. Od Turkov je padel jeden častnik in več vojakov. Sofija, IS. sept. Srbski pop Petru- ša in učitelj Stojanov sta izdala Turkom večjo vstaško četo, ki je bila tudi pobita. V boju sta padla vsta-ška voditelja Arzov in Babata. Sorodniki izdanih so se pred nekaterimi dnevi strašno maščevali ter obesili 5 mož in 2 ženi izdajalskih somišljenikov. RAZNOTEROSTI. Sleparstvo v Parizu. Žena neke?-? trgovca v Parizu, ki je bil takrat na potovanju v provinci, je ravno nameravala vstati, kar ji prinese dekla eašo čokolade. Komaj je eašo izpraznila, že je zopet močno zaspala. Dekla je odprla okno na cesto in na dano znamenje je prišlo sedem ljudi v stanovanje. Vzdignili so gospo in jo z blazino vred položili na tla, nato pa odnesli posteljo in vso drugo hišno opravo, vso zlatnino, nakit in drago-tine, preproge, podobe itd. Vse so prav skrbno zložili v velik voz za pohištvo, ne da bi jim vratar količkaj branil, ker se je imel trgovec v krat kem izselir; in je bil vratar mnenia. da je te ljudi najel trgovec. Ko se je oropana soproga Čez tri ure zbudila, je našla le še prazne sobe in stene. Policija je še tisti večer prijela nezvesto služkinjo in upajo, da se jim posreči priti tudi drugim sleparjem na sled. Pravi Robinzon. Dne 10. septembra je preteklo ravno 200 let, kar je prišel po čudnem slučaju mornar Aleksander Selkirk na otok Ju an Fernandez. Njegove doživljaje na tem otoku nam opisuje Daniel Defoe v svetovno znanem romanu 'i Robinzon Cruzoe". Drugi avtorji pa pripovedujejo, da je samotaril na tem otoku že pred Selk&rkom neka Indijanec iz rodu Moskitov. Tega pravega Robinzona je neka angležka ladija pustila na omenjenem otoku, ker se je morala hitro umakniti pred bližajočimi se španskimi ladijamL Živel je nato tri leta na tem otoku kot samotar,, dokler ga ni kapitan Cowley vzel' na ^vojo ladijo. Že prve dni njegovega bivanja na otoku mu je zmanjkalo smodnika. "Sila kola lomi'-', pravi stari pregovor in to je izkusil tudi premeteni Indijanec. Izprevidel je. da mu nič ne koristi puška brez smodnika, in prišlo mu je na misel,-da bi se dalo napraviti iz puškine cevi mar sikako koristno orodje. Razreza! jo je z nožem na kosee, ki je iz njih napravil male harpune, trnke ter celo nož, a iz starega noža si je priredh žagizo, ki jo je potreboval pri drugih predmetih. Ko je po dolgih treh letih zagledal rešitelje, je iz same*ra veselja pobil trojico divjih koz, ter ž njimi pogostil mornarje kapitana Cow-lej^a. Pettenkoferjev dežnik. Učenjaki so jako pohabi ji vi ljudje. Jeden (takih je bil tudi slavni monakovski profesor in zdravnik dr. Pettenkofer. Če je vzel z doma seboj dežnik, ga je gotovo vselej kje pozabil. Njegova družina mu je to vedno očitala. Zato je bil revež res nekoč ponosen, ko je s svojega potovanja po Amrležkern zopet prinesel na celino svoj dežnik. Ves vesel zato brzojavi iz Augsburga domov: 'Jaz in moj dežnik prideva to in to uro domov". Ko pa nesrečnež stopi čez domači prag, zapazi v svojo veliko prevaro, da je bil dežnik pustil v brzojavnem uradu v Augsburgu. "Boemischer "Wenzel'' — kaznjiv. Ako je psovka "Servos Brzezina", ki je nekdaj zelo razburjala Cehe, kaz-njiva, še ni sodnijsko določeno. — Da je pa imenovanje "Boemischer Wenzel" razžaljivo in kaznjivo, je pred kratkim razsodilo dunajsko sodišče. Neka delavka je zaupilaproti svojemu sosedu: "llau her, boemischer Wenzel!" (udari, češki Ven-celj), na kar jo je dotičnik tudi udaril. Vložila sta tožbo in bila obsojena vsak 11a 24 ur ječe. Ponesrečeni romarji. V ogrski občini Mvirtobor, so se splašili konji tei udrli med procesijo romarjev. Dva otroka in neka ženska so ostali na mestu mrtvi, vseh ranjenih osob je 49, med njimi 19 smrtno. Shod naravoslovcev se vrši sedaj v Vratislavi pod predsedstvom profesorja dr. Chiarija iz Prage. V novo češko učiteljišče (I. razred) v Opavi se je vpisalo 56 učencev. Dohodki ogrske države so bili v pre-tečenem četrtletju za 27 milijonov ugodnejši kot v istem času lanskega leta. Med umorjenimi misijonskimi sestrami v Novi Gvineji je tudi bivša učitekjiea iz Solnograške, Vilma Batka. Zlati rudnik na Češkem. V Roud nah pri Budjejovicah je neka angleška družba zopet oživela s kapitalom 3 milijonov kron. Zlato, ki so ga dobili prve dni. je razstavljeno v 4 do 5 kg težkih drogih. Pet osob je zgorelo v Budesešdu na Ogrskem. Rudar Martin Davidež je v pijanosti priliva! goreči svetilki petroleja, pri čemer se je petrolej pri svetilki vžgal ter se je ista razpočila Soba je bila v trenotku v plamenu in zgoreli so mož, žena in trije otroci. Kretanje parnikor. V New Tork 90 dospeli: Philadelphia 1. okt. iz Southamptona z 1147 potniki. Dospeti imajo: Rhein iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Anchoria iz Glasgowa. Giulia iz Trsta. Odpluli Ms: Prinz Adalbert 4. okt. v Genovo. Kaiser Wilhelm II. 4. okt. v Bremen. Potsdam 4. okt. v Rotterdam. Carpathia 4. okt. v Liverpool. Mol tke 4. okt. v Hamburg. Baltic 5. okt. v Liverpool. La Savoie 6. okt. v Havre. Friedrich der Grosse 8. okt. v Bremen. Campania 8. okt. v Liverpool. Princess Irene 8. okt. v Genovo. Pretoria 8. okt. v Hamburg. Philadelphia 8. okt. v Southampton. Zeeland 8. okt. v Antwerpen. Anchoria 8. okt. v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grosse 11. okt. v Bremen. Rotterdam 12. okt. v Rotterdam. Majestic 12. okt. v Liverpool. Hamburg 13. okt. v Homburg. Bremen 13. okt. v Bremen. La Touraiue 13. okt. v Havre. Cedric 14. okt. v Liverpool. Graf Waldersee 15. okt. v Hamburg Finland 15. okt. v Antwerpen. Ilohenzollern 15. okt. v Genovo. Germanic 15. okt. v Liverpool. Etruria 15. okt. v Liverpool. Columbia 15. okt. v Glasgow. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 14fl So. 13th St., OMAHA, NEBR., v kterem točim vedno sveže evetovno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolage imam lepo dvorano za veselice. T obilen obisk ss priporoča JOSIP B. PEZDUtTZ. i Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da z-amore ozdraviti vsako bolezen, je to nespametnost. Po vseh velieih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazu-jočase praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, katera jih. tlači. Ilnivoreal Mftriinaf inctitlltp *** za VSako bolezen posebnega zdrav-UUIlGlOul ITlCUIbal HloUlUlC nika-špecialista in Vam naznani: Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Akoso drugi zdravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako bo Vr.m nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po- vrnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bed- zdravniška konferenea preiskala in ako bode strokovnjak oue vrste bolezni, za ktero Vi bolujete., uvidel, da Vas zaznora ozdraviti, poslali Vam boderuo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mehike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam hodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (žhotnej sestavi) podeli se nova meč, suhi S3 odebele, debeli so osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. —AKO ZGU EITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOT,SEE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠE J ATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd. Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vambodo pojasnili VaŠO bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu Vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE NEW YORK. 30 WEST 29th ST., blizu B'way, Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure predpoludne. Kje je najbolj varno O naložen denan : : : : i Hranilnih ulog je: 56 kron 6O viru Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po A- odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti spet obresti neso. Ilentiii davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici j s najvarneje naložen dfnar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega se mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos v jeseni preseli se Mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Zjedinjenih državah je že več let naš rojak gosp. 109 Greenwich St., NEW YORK. Frank Sakser, 778 Saint Clair- St. CLEVELAND, O. Rojaki »racajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri dtnala najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčafe tudi slike. * * * * * Volja za vse leto a " pol leta » u 3 mesece $3.00 1.50 75 nt. Milko Vogria. N«vei&. Spisal dr. Stoju. se je dozdevalo materi, da Čudno je Olga tako izpremenjena. A ker ni vedela temu pravega uzroka, verjela je slednjič njenim izgovorom, Ta večer bilo je pri Skenovskih vse tiho, rekel bi nekako skrivnostno. Kamor si pogledal, povsod je bilo vse brez življenja: smrtna tišina via dala je po sobah Skenovske vile. Olge ni bilo nikjer videti, in tudi mati se je skrila v samotno sobico. Le Bi-hard je prinesel novo življenje, pri-šedži pred mrakom iz lova domov. A tudi on je takoj spoznal, da ni doma vse, kakor bi moralo biti. Videl je žalostni obraz svoje sestre ter opazil na materi zgrbančeno, temno čelo. Ali on ni hotel popraševati po uzroku tej otožnosti, temveč naznani takoj materi, da bode delal nocoj dr: Sir-niku v gostilni tovaršijo in da pride bolj pozno domov. Nato gre na vrt, kjer je nanj čakal Vogrin, njegov lovski tovariš. Danes pa je imel Rihard le žalostne novice zanj; kajti povedal mu je, da se sestra Olga slabo počuti in da je zelo otožna. Ta vest je Milka hudo zadela, in nato ga ni bilo več volja, da bi še bil šel v druščino. Zatoraj se prijatelja hitro ločita. Rihard gre v gostilno, Vogrin pa vstopi v čoln ter vesla proti domu. Na svojej vožnji se je pa naš čolnar pridno oziral na gozdič in vrt, kjer se je bil z Olgo prvič sešel; vzlasti pa je gledal na okno Olgine spalnice, opazujoč, ali mu ne miga nikdo z ruto pozdrav. Zakaj težko mu je bilo pri srci, da se ni mogel posloviti od svoje detlice želeč jej: Lahko noč! A Vogrin se ni zastonj oziral tja, kjer mu je bivalo ljubljeno srce. Olga je videla Milka, sedeča pri oknu. ko je odhajal. Otožno je zrla za njiin. a ni se mogla premagovati, opazi vsi, kako jo išče njegovo oko. Zatoraj odpre okno, nasloni se na-nje in mu mahlja z ruto, cepetajoča: Lahko noč! Nekaj miniu je še gledala svojo nado in up, a naenkrat so zanesli čoln iz njenega obzorja — jezera šu meči valovi! Noč je že jela razprostirati svoja črna krila na utrujeno zemljo, vabeč njena bitja k sladkemu počitku. Ali Olga je še vedno slonela pri oknu, gledajoča tja proti Vogrinovemu do mu. Mrtva tihota je vladala okoli nje, le včasih se je čul globok vzdih Ijej, ki je prišel iz srca nesrečne de-kliee! Dolgo je bila Olga sama v spalnici, in marsiktera solza prikazala se jej je med tem iz kalnih ocij "Kaj je neki to, da ni danes matere k počitku?" vpraša deklica sama sebe. "Je-li bolna, ali kaj, da ne pride v spalnico? Že prej se mi je nekako nevoljna videJa. Zdi se mi, da jo nekaj teži. Jaz ne pričakujem nič dobrega. Grem jo iskat, kje je!" Tako govoreča zapusti Olga spalnico. Najprej popraša hišno po materi, a tudi ta ne zna, kje je. Ker pa tudi od drugih služabnie nič gotovega ne zve, išče jo sama po vseh so^ banah in sobah, dokler ne pride dc majhne sobice, ki je bila zaprta. Tu trka in kliče. Naposled se vendar mati oglasi ter odpre hčeri. "Kaj ti je, mama? Za božjo voljo kaj ti je?" vzklikne Olga vsa pre strašena. "Zakaj se joeeš, mama?" Mati ne odgovori s prva, a ko j< hči še vedno poprašuje, reče jej nato: "Ne prašaj me, kaj mi je. Tudi dp bodeš vesela, ako ti to povem. Srd ir> žalost mi polni dušo, ker vidim, da nas ljudje, in to znani ljudje, da pri jatelji, Črnijo in natolcnjejo. Laži razLišajo o meni in tebi ter nam kradejo ljubezen pri skrbnem očetu.' Vsa začudena gleda zdaj Olga mater, ne vede tolmačiti si njenih besed. "Jaz te ne razumem, mama. Kdn nas ob reku je? Razjasni mi to!" "Ko sem prišla danes iz kopele", nadaljuje mati, "prejela sem pism od očeta, ki me je zelo iznenadilo. Ne bila bi si mislila, da so ljudje re tako hudobni!" Potem pa pripove duje hčeri na dolgo in široko, kaj jej oče piše. Pismo, ktero je bila danes gospa Skenovska prejela, razločevalo se je zelo od drugih pisem, ktera je sicer ona od svojega soproga dobivala. V današnjem pisanji oponaša gospod Skenovski svojej ženi, da vabi ona k sebi na dom — Vogrina, ter pospešuje sama Olgino ljubezen do tega berača proti njegovej volji. Da to Se ni dovolj! Ona ga sama obiskuje in prenočuje celo s hčerjo vred pod njegovo beraŠko streho. Sam bi prišel, da ga izpodi kakor potepina od svoje hiše,, kamor vsak dan zahaja, ko bi mu pripuščali bodoči vojskinl časi, da zapusti svoje tovarne. "Prepovedujem Tebi in Olgi", glasi se dalje v pismu, "da bi še enkrat vabila Vogrina na moj dom, v hišo. On ne sme več priti v Vašo Ako se to le še enkrat zgodi, še tisto uro vsi stiti Poreče in priti k meni domu. Olgi pa še posebej zapovsm, da mora, ali hoče ali noče, to je vse jedno, dati roko baronu Robertu. Iz glave si mora takoj izbiti vse druge ljubovne spletke in nespameti, in Bog jej po-magaj, ako izvem, da ravna proti mo-jej volji." To so bile krepke besede, toda prehude za ženska srca. Olga se je kar tresla, beroča začetek očetovega pisma. Še skoro dihati si ni upala, meneč, da stoji oče zraven nje. Vse zaljubljene misli, vsi načrti in upi v srečno bodočnost zapustili so jo, kakor bi pihnol. Le utelešena ubogljivost do očeta vlada je sama te trenotke v njenem srci! Tu se je sila očetova, pod ktero se zruši in kakor prah raznese lastnA otročja sodba. Taka nespametna očetova volja pa uničuje tudi blage čute v človeškem srcu. Krepka mladeni-ška duša jej še nasprotuje, če tudi dostikrat brezuspešno, ali nežno dekli-eje srce, kakor je Olgino, strepeta in utihne pred usornim glasom očetovim ter se mu voljno uda, če izgubi tudi s tem — svojo srečo! A to še ni bil konec pisma, zatorej berimo dalje: "Kako nepremišljeno in nespametno pa je Tvoje in Olgino ravnanja vidiš iz sledečega. Vidve ubijate tudi politiške kvante in gugle z Vogrinom, in Ti žena mu še pomagaš ter celo odobravaš njegove napačne nazore! Le poslušaj, kaj ima Vogrin od tega, da jezika za zobmi ne drži. Gospod referent pri na učnem mini-sterstvu mi je baš včeraj na moj'? vprašanje tako-le odpisal: "O gospodu dr. Vogrinu, o kterem sva govorila v soboto, Vam imam sledeče po ročati. Tudi mi tukaj dobro vemo. na kakem glasu je ta mož. Vaše besede o njem ujemajo se popolnoma z našimi poročili. Zaradi tega se mu tucU letošnja prošnja za službo ni izpolnila. A sploh pa mislim, da bodo taki ljudje tudi v bodoče zastonj pri nas državnih služeb prosili, ker imamo mnogo svojih močij na razpolaganje." To je tedaj plačilo Vogrinu za njegovo nespametno govorjenje in ravnanje. On ostane menda vedno brez državne službe, brez stalnega kruha. Storil se je sam berača, in to ga menda še spokori! Iz tega razvidiš, draga moja, kako ste se Ti in Olga spozabili, ker ste se pajdašili s takim človekom, in to še vpričo barona Roberta, bodočega 01-ginega ženina!" (Dalje prihodnji?.) CUNARD LINE &ABI telefon kadar dospe* na kako poeta j o v Hew York i m me ▼•i kako priti k Fb. Sakskbju. Pokliči številko 3795 Cortlaad in govori slovensko. F>ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIM IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR NA KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. . t odpluje iz New Yorka dne 11. okt. 1901. odpluje iz New Yorka dne 25. okt. 1904. Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) ETONIA MOM PAH odpluje iz New Yorka dne 8. i nov. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniM na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni t za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri DIREKTNA ČRTA DO .HAVRE, PARIZA, SV1CE, INOMOSTA IN LJUBLJANE mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co,, Ltd., 29 Broadway, New York. 128 State St., Boston, 67 Dearborn St., Chicago. poštni parniki so i "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, "LaSavoie" " " " ..................12,000 " "La Touraine" « " " ..................10,000 " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " "La Bretagne"............................... 8,000 " "La Champagne"..............................8,000 " "La Gascogne"............................... 8,000 " 25,000 konjskih moči. 25,000 " " 12,000 " " 16,000 9,000 « " 9,000 " 9,000 " " UNIONE AUSTRIAGA LINE vozi direktno- iz New Yorka do TRSTA ali REKE s parniki 'Frieda", "Gerty" in "Gialia", Glavna agencija: 32 BROADWAY, HEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: 10. nov. 1904. 17. nov. 1904. *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretagne *LA SAYOIE "1 kteri so napravljeni navlašč za potnike medkroyja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno lu& in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali . 6. okt. 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. 27. okt. 1904. 3. nov. 1904. *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Gascogne *LA SAVOIE •LA TOURAINE 24. nov. 1P04. 1. dec. 1904 8. dec. 1904 Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland-America Liine (HOLLAND-AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedir.jerJn držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne^sur-Mcr. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEH, POEOSTHICO, PODAGRO ita. in razne renmatiČne neprilike. SAnOt 2Set. In 5Oct. * vs«h lekarnah all prt P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. john kracker 1199 St. Clair St., Cleveland, O. C. B- RicHard & Co generalni agentje, 31 Broadway, New York. •9 Priporoča, rojakom sreja kvrstaa VJXA, ktera T kakovosti astdkrilju-j«ja th droga ameriška Tina. Kidei« viae (CancerA) »radaj am pa 59c galono; bela viae (Catawba) pa 79c galeae. K4JKAJTJ&E YA&Odn* Ml TIN© JB M GALON. BMNJEYEO, m kterega am im-pertiral brinja iz Kranjskega, valja 13 stekleni« |15.0t. Brinjevec ja najbolje vrata, ker je igane na isti način, leaker dama na Kranjakam. ViMtaAM JT rilittel IViB Za ebtta nareftfla m jwt»e*ela - JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, ft. Nil je podpisana priporočam potmjo&m Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK - . T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dot>6.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. žba solidna....... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New-York. N00RDAM, parnik s dvojnim vija. kom, 12,500 ton. RYNBAM, parnik s dvojnim vijakom, 12,600 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,509 too. ST ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik t dvojniM Vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstry$ Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: i DUNAJ, L Kolowratring io. JNOMOST, 3 Rudolfstra^j«. TRST, št 7 Prosta luka. j BRNO, 21 Krona, Parniki o d p 1 j u j e j o: Is ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sred« m ■ . ob 10. uri zjutraj. ' ~~ ■ -........■■■h1 HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL. PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA! KADAK POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d., ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Street \ New Yorka. AKO pišit« slovenski po moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. Imam na razpolago obilo nzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovaških, rusinskih, litvin-skih in poljskih društev. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro vrejeM GOSTILNO, v ktere} točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE 3MODKE in LIKERJE. Prt meni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA. Ako kak rojak pride v FokeiT City, Pa., treba je geslo tocaj bodi: naj flcvoii k svojim! ' Marti® Mofaič. SLOVENCEM TER HRVATOM SE PRIPOROČA IZKUŠENA BABICA POLONA MEVŽEK, 252 WILSON AVENUE, CLEVELAND, O. 580 SOtJTH CENTRE A YENUE, CHICAGO, ILL, st tr ti ft n JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnia do New Yorka traja manj nesrn tli dni; prihod v New York pc dneva. Oglasite se prit C. M. C0X jSL £. POST, ass t Ticket AftuJ- iiiy Ticket a (eat. 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu ? Nen York na kolodvoru.