Poitnlns pavtaltrant« Leto I., štev. 68 V Llubljanf, torek dne 9. novembra 1920. Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno. . 15 . ca- zased, ozemlje 300 a ca inozemstvo . ■ 40e> Ogla«! za «&ak mm viSine stolpca (58 mini 2 K aoali oglas do 30 mm •tolpca (i« m ml - 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta St. 18/t Telefon »t. 72. Uoravnlitvo: Sodna ulica it. S. Telefon it 38. Račun kr. pošt. tek. urada štev. 11.842. Ljubljane, 8. novembra. Volilno gibanje je v teku. Ni sicer tako živo kakor se je pričakovalo. Enoten vtis je: klerikalcem gre slabo. Zadnja sredstva so sicer že v delu: milijon, izpoved, obhajilo. Javnih shodov SLS ne prireja, ker se boji, da se blamira. Vrše se le zaupni sestanki. Tam poje pesem o Srbih, o republiki. Vendar vse to nc izda dovolj. Klerikalizem se čuti nesigur-nega, krogljice ga plaše. Proti klerikalcem nastopajo demokrati, »Samostojna" in socialisti. Agitacija socialistov se pač omejuje na industrijske kraje, kjer se zdi, da je komunistični višek že prekoračen. Komur je država več nego štrankarstvo, mora to vzeti na znanje z zadovoljstvom. — Glavni boj se seveda vrši na deželi, kjer socialisti pač ne morejo izdatno vplivati. Tu se odločuje usoda Slovenije. Tu p2de odločitev, ali dobimo šusterši-čevo avtonomijo v novem natisu ali dobimo zdravo kombinacijo državne jn avtonomne uprave, ki bo klerikalizem za vselej odvzela vpliv na šolstvo, uradništvo in na državne blagajne. V tem boju je ključ vsega položaja. Ta boj vodi demokratska stranka Četudi ni na deželi tako številna, so vendar njene ideje goniina sila vsega. Treba vzeti samo parkrat v roke klerikalne liste, da se spozna, katerega nasprotnika se klerikalizem boji. Boji se demokratov in njegovih vod teljev, ki bodo po svojih zaslugah za države, po svojih zvezah, s silo svojega časopisja in z močjo svoje, za državo edino rešilne ideje, imeli trajen vpHv na vso situacijo, tudi če po številu mandatov formalno niso tako zastopani kakor drugi. Zato se ves boj klerikalcev ovedc-točuje na to, da potisnejo demokrate s poliične tribune sploh. Oni vedo predobro, da se političnih ljudi ne da kar čez noč iz tal izkopati in da pomeni ene osebo vreči včasih več kakor debiti par mandatov. Oni vedo, da politični uspehi in zveze demokratov padejo, ako pridejo v Beograd sami novi ljudje. Zato pa se trudijo z vsemi sredstvi, da vržejo demokrate. Silno dobrodošlo je klerikalcem ta-kozvano narodnosocialno gibanje, ki ima zadačo, odkrušiti v vsakem okraju nekaj glasov demokratom, ne da bi jih bilo d ovci j za mandat. Nevede pomagajo klerikalcem pri tem mnogi čisto dobri napredni ljudje, ki napačno presejajo p?loŽ3j, ali pa se dajo voliti po osebnih motivih. Kandidati na deželi so proti klerikalcu Brodarju: dr.Žerjav, javen in Kušar. Treba le klerikalce vprašati, kega se SLS boji in komu želi iz dna sovražnega srca. da pade, in odgovor bo enoglasen. Nihče ne more tajiti, da je vsa gonja narodnih socialcev inscenirana samo klerikalcem v prid. Kdor se je udeležuje direktno ali indirektno, dela danes za klerikalni program! To naj si dobro pomisli vsa inteligenca, ki mora vendar imeti politično uvidevnost. Danes se na deželi ne vrši boj pod državnopravnimi in stanovskimi gesli: v resnici se vrši boj za politično moč župnišča ali proti njej, za duševno suženjstvo c!i za svobodo ljudstva.' To razumejo vsi pametni trgovci in obrtniki, to razume pode-želr.o meščanstvo m uradništvo, to pa mora razume-i tudi kmet. Kdor klerikalizem sovraži, kdor se boji njegovih mrliških tv. jii, ta bo opustil vsa stranska pob i:i rferire. posegel bo v volilno agiiacijo in šel v boj 7a tiste, ki so strcu kierikalizva, za — demokrat:. Jadranska konferenca. (Brzojavna parožlla našega posebnega dopisnika) PRIHOD NAŠIH DELEGATOV. IZJAVA GROFA SFORZE. Sanla Margherita Ligure 7. rov. Santa Margherita Ligure 7. nov. cb 18. uri. (Izvir.). Danes v nedeljo (Izvir.). Italijanski delegat minister cb 17. uri dospela je v Santa Mar- Sforza je podal zastopnikom časo- gherita Ligure jugoslovanska dele- pisja izjavo, v kateri pravi, da bo gacija. Pričakovali so jo italijanski Italija čuvala svoje interese, posebno delegati minister zunanjih zadev ker ima na svoji strani Anglijo Ln grof Sforza s soprogo, minister voj- Francijo. Lloyd George in Millerand ne Bonomi, eksperta Salata in Rc- zastopata njegovo stališče. Italijan- dollo in velika množica ljudi. Naši *ko časopisje pa je popolnoma ne- delegati so se odpeljali v svoja sta- PcP'Jst»jiv0- novanja v hotelu „Imperial", kjer se „ Rrim- s- novaabra (Izv) ..Agenzia bo vrši'- konferenca Giolitti še ni ^efani" javlja: Pred potovanjem na do vrsi.c Komerenca. uiouui se m o ? ju20?i0vani ie zunanii pnsel, ker počaka prve seje Italijan- minjSter Sforza izjavil uredniku „Tri- skega parlamenta, ki se sestane 10. bune": „Italija je pripravljena, da po- t. m. Istotako ni prišel polnomočni pusti glede jadranskega vprašanja, v minister Volpi, ker je obolel. Po do- Kolikor se to sklada z vojaško obrambo , , , , , novo osvobojenega ozemlja. Glede Re- hodu nasm aeiega ov je pnrccuia ke ^ tlaUjL na vsak način vztrajala ^ospa Sforza čajanko, a zvečer bo na tem, da mra biti Reka popolnoma galadiner. , neodvisna in da se dajo garancije italijanski narodnosti in njenemu gospodarskemu razvoju. Pogaiania naj-brže ne bodo dolgo trajala. Italija bo ZAČETEK POGAJANJ. Santa Margherita Ligure. 7. nov. (Izvirno). Konferenca se prične v ponedeljek, splošno se smatra, da pogajanja ne bodo dolga, da bo prišlo tri dni po prihodu Giolittija do rezultatov. sporne točke predložila brez pridržkov. Ce se bo videlo, da so po^p-ania brez izgledov, se bodo takoj prekinila. Na poznejše nadaljevanje ni misliti, pač pa bo Italija v tem slučaju morala ukreniti, kar je potrebno v obrambo njenih interesov. Nova korupcifska afera. Minister Kovačevi* bo demisijoniral 1 nacionalizacijo Steinbeisovih podjet- Becgrad, 8. novembra. (Izvirno) O aferi ministra Kovačeviča glede predaje Steinbeisovih podjetij smo izvedeli sledeče: Na aktu, ki je bil predložen vladi ni bil podpisan predsednik bosanske vlade dr. Serskič, kakor je to običajno, ampak delegat trgovinskega ministrstva Badovinac, ki ni člar. bosanske vlade. Minister Kovačevi« se je pogajal kot zastopnik vlade, v kar pa bi bil upravičen tij. Trgovinski minister je bil v tre-notku, ko je bil predložen akt v podpis, slučajno bolan. Medtem je do-znal iz časopisov o celi aferi in bo pogodbo vsekakor razveljavil. Minister Kovačevič je doživel velik neuspeh. Kakor se zatrjuje v beograjskih političnih krogih, bo zaradi tega še pred volitvami demisijoniral. Cim se Vesnič vrne iz Italije, bo mi- i .iu v r*-* -j- - — - —— — -— — - j ' samo. finančni minister. Koerner je nistrsii svet razpravljal o njegovi bil navadni slamnati mož pri celi demisiji Se ne ve še ali bo istočasno stvari in bi akcije ostale še nadalje j s Kovačevičem demisijoniral tudi dr. Steinbeisova lasr. Gre le za fiktivno! Korošec, ki je z njim v ozkih stikih. absburška propaganda se nadaljuje. Beograd, b. novembra. (Is/.) Sinoči se ie vršila tu skupščina novinarskega u druženja, na katerem je bi! sprejet načrt p?nvi! .-a j-t^ivsk var^ko novinar vko i!;ir!:7mjf- Pravita v prenioJ. l-ongr.iu ki s? bo vt&! «feJkosn dc eembra. Pariz, S. novembra (Izv.) „E-'.air" objavlja pismo sedaj na Dunaju se nahajaj očega francoskega senatorja du Monzie, ki izjavlja, da je rešitev avstrijskih te.itorijalnih vprašanj v senzermenski mirovni pogodbi kar najbolj nesrečna, popoln-Jia neizvedljiva in da pomeni polom francoskega koncepta o donavskem vprašanju. Narodnostne manjšine s pogodbo niso zaščitene in težke pogreške te pogodbe se sedaj pojavljajo. Francija mora popolnoma revidirati pogodbo in skrbeti za federacijo donavskih držav. V "isti šte-| vilki piše Marc Heniy, da je senžemer- _ ska mirovna pogodba napravila poli- > tičer. m gospodarski kaos in da pre-ostaneta Franciji samo dve možnosti uspešne francoskc politike ob Donavi, namreč da ustvari Francija donavsko federacijo aii da zopet vzpostavi Avstrijo v obiiki federalne monarhije, — ali pa se mora Francija sprijazniti z mislijo, da sc bo Avstrija v kratkem pridružila Nemčiji. (Eclair je list. ki je v ozkih zvezah z Agencc Centrale, habsburško propagandno agenturo, in Marc Hnry je zastopnik te agencije v Parizu. Značilno je, da so francoski plemiški krogi, ki so kakor znano klerikalni, pridobljeni za misel obnove Avstrije na škodo narodnih držav.) Ofiivni odbor sklican. — Demo-kandidati. — Klerikalna in rad&evska pobolstva. konfiskacijo le v izrednih slučajih, Praga, 8. novembra. (Izvirno). ..Narodni Iisty" javljajo, da je v Prago dospela pojska delegacija, ki naj" bi nadaljevala češko-poljska pogajanja zaradi tesinskega vprašanja. Praga, 8. novembra. (Izv.) Pogajanja z Nemčijo radi izročitve ladjevja na Labi, se prično 16. novembra v Berlinu. Češko bo zastopal bivši trgovski minister dr. Fof. Praga, S- novembra. (Izvirno.)} Včeraj in danes dopoldne so se vršila velika zborovanja poštnih uslužbencev, ki zahtevajo različni izboljšanja in groze s štrajkom. Vladi so dali ultimat do 9. decembra. Zborovanj so se udeležile velike mase pošt« nega uradniitva. Razna poročila- Rim, 8. novembra. (Izv.) Pri občinskih volitvah v Italiji so v Florenci, Genovi, Palermu. Neaplju, Parmi in Pisi zmagale meščanske stranke, v Milanu Bologni in Livomu secisle<.liee vojne ;vi željah i fašistov, ne bi smel pristat v Trstu j no po kraljevem pogrebu se je volilna borba razvili r nepričakovano in izredno Ijutostio. Kra?ie%-a smrt in odklonitev princa Pavla je p oostrila vprašanje dinastije. Med Venizelisti ia j kralievm i pristaši se vrše vsak dan spopadi. Newyork, S. novembra. (Izv.) Končna sestava poslanske zbornice je sledeča: Republikancev je 293, demokratov 138, sccijalist 1, druge stranke 3. Republikanci so pndobiii 61 mandatov. Dunaj, S. novembra. (Izv.) Madžar- ska ladja. Ako booeio, naj še nadalje „0R-rsk^a prcso,irof ni _ . , - -i s ,- . {Scn-iherja, ki pravj. da je oi grozno, toda -eske kdje so r-r.prav- di, dokiine-ite/k: jih je svoje Beogsad, 8. novembra. (Izvirno). Za sredo dopoldne je sklicana seja Državnega odbora, na kateri se bodo reševala zadnja prij>ravljalna dela za volitve. Med drugim se bodo spe polnili vsi morebitni nedostatki ^lede volišč in predsednikov volilnih komisij. Reševale se. bodo tudi proš-r.je že imenovanih predsednikov volilnih komisij, če iz kateregakoli v !o utemeljenega in neodložljivega vzioka prosijo za namestnika. Po končanem pripravljalnem delu se bo Državni odbor sestal šele po volitvah. da zbete ves volilni materijal ;er ga predloži bodočemu parlamentu v nadaljnje reševanje v včrinka-.-ijskcni odboru. Bccjrad, S. novembra. (Izvirno). Va 7lx;rovai.ju demokratske stranke v C.>Čk.i je bil za nosilca liste so-clasE«» določen direktor „PiravdiE". Manojlo Sokič. V soboto je bilo v Gornjem Milanovcu sijajno uspelo zborovanje demokratov, na katerem je govoril tudi minister Draškovič. Nosilec demokratske liste v Rudniku je trgovec Pavle Angjelič, kvalificiran kandidat pa minister Draškovič. Na včerajšnjem zborovanju demokratov v Sombcru je bil določen za nosilca liste minister Pavle Marinko vič; nosilec radikalne liste je Jaša Toraič. Za Srem demokrati še niso postavili kandidatov, verjetno pa je, da bo nosilec liste minister Draškovič. Zagreb, 8. novembra. Včeraj dopoldne bi moral vladni poverjenik za kmetijstvo Juraj DemetroviČ imeti agitacijski shod v kraju Vivodini. Na sbod se je poverjenik pripeljal z avtomobilom v spremstvu predsednika demokratske franke v Jaški. Na me- noben mornar ia nobena ec-škoslova-1^0 poslaništvo objavlja iziavo bivšega - - šefa ogrskega presbiroa na Dunaju, on penare- i- j, . •, _ ■, ■ iun uuivuiucijic, ui jii! ic svojefasno ob- Ijene na odhod, a a, celo začelo ^ ze|jaWla ^Arbcifc-i Zeitung" in ki so tež- odhajati. S ko kompromitirali Horthyjevo vlado. (Po naših informacijah so dokumenti pristni in Schullerjeva izjava podana na pritisk poslaništva.) Vesti iz Češke. Praga, 8. novembra. (Izvirno). Na predvečer tristoletnice bitke n Beli gori je priredila Praga velikanski cbhcd in poklonstvo pred znamenji obglavljenih narodnih vodij pred staromestno radnico. V množici so nosili napise: „3e!a gora je maščevana." Praga. 8. novembra. (Izvirno). Ob veliki udeležbi delegatov iz vseh češkoslovaških mest in prisotnosti ministrskega predsednika Černega in mnogih drugih ministrov se je vrši! kongres društva češkoslovaških novinarjev. Udeležili so se tudi zastop niki nemške novinarske zveze. Kongresa se je udeležil tudi zunanji minister dr. Beneš, ki je v svojem govoru naglašal pomen in važnost časopisja. Minister Popelka je izjavil, da je češki načrt tiskovnega zakona na mnogo modernejši podlagi nege v katerikoli drugi državi, da ščiti popolno svobodo tiska in da dovoljuje Wt. Neusfadt, 8. novembra. (Izvirno.) Od včeraj opolnoči naprej se vrši že redni promei na južni železnici. Zbor zaupnikov je z velikansko večino sprejel predlog odbora železničarjev, da se ima stavka tudi formalno takoj leliati. Berlin, 8. novembra. (Izv.) Iz Saar-beekna javljajo: Produkcija premoga v 3aar;ke:n premogovnem okrožju je tako zrasla, da so Francozi znižali ceno premogu za 10 odstotkov in da ga v velikih množinah prodajajo Belgiji, Holandski, Italiji in Švici. Pariz, S. novembra. (Izv.) Pariški angleški poslanik lord Derby je cdsto-->i!. Francoski poslanik v Londonu Pavel Cambon je radi slabega zdrav-a odpoklican. Dnnai, 8. novembra. (Izv.) Medna« rodna veleposlanika konferenca je nriznala Avstriii štiri patruljne ladje iz bivše podonavske mornarice. Avstrijsko mornariško osebje, ki prevzame t>; ladje od Jugoslavije, prispe 10. novembra v Novi Sad Volilna borba v Volilno gibanje. Po odhodu delegatov v Italijo je v vladnih poslih nastal popcien zastoj. Večina ministrov je odšla na volilne agitacije. Minister za notranje stvari Draškovič je odpotoval včeraj v Gornji Mi-lanovac na demokratski shod, pravosodni minister Trifkovič pa je od včeraj dalje na volilni agitaciji v Bi-tolju m okolici. Minister za socialno politiko dr. Kukovec ie odpotoval v Maribor. — Nosilec demokratske liste za volilno okrožje sombcrsko-baranjsko je finančni minister Kosta Stojanovič, ki je tudi nosilec liste v bitoljsfcem okrožju. — G. Pašič je odpotoval v Banjaluko, kjer bo imel velik volilni govor. — Nosilec radikalne liste za skopljansko okrožje je ministrski predsednik dr. Vesnič. Ker vsled od potovanj a v bolijo ni mogel iti v Skoplje, je postal volilcem tiskan proglas, s katerim prosi volilce, da izrazijo zaupanje njegovi lisii. v. Klerikalni shod za hišne posestnike je sklical danes popoldne kandidat SLS. mojster Ogrin v veliko verando hoieia „Unicn". Shod je imel katastrofalen uspeh. Prišlo je namreč ravno 16 (šestnajst) ljubljanskih klerikalnih hišnih posestnikov. Gospod Ogrin, ki je poslal vsem hišnim p os ec trikom posebna vabila, je brez slovesa odšel. v Volilne mahUiadje klerikalcev. (Beograd, 7. nov. Izv.) Zagrebška klerikalna ,.\Tarodna Politika" je poročala, da je minister za agrarno reformo dr. Krizman odredil začasno ustavitev izvedbe agrarne reforme. jo vojaške obvezance, naj se ako b: I bili poklicani, temu klicu ne odzo-\ co, ga je predlagala v sporazumu s SLS. za eksperta ter jc .ia njegovo vejo. Oni da bodo že tako poskrbeli, j zahtevo skupno s SLS. prevzela tudi To je navadna klerikalna laž. Doktor Krizman je nasproto zaukazal pristojnim organom, da morajo pospešiti delo za razdelitev zemlje. Resnica je pa, da sta ministra/G?va-ievič in dr. Korošec zahtevala, naj bi se izvedba agrarne reforme suspendirala, kar pa je dr. Krizman odločno odklonil. v Shcd v Višnji gori. Včeraj dopoldne se je vršil v Višnji gori lep volilni shod. na katerem je govoril dr. Gregor Žerjav. Na shod je prišel tudi znani vojni priganjač in ko-misijonar vojne živinske vnovčevalni-ce Erjavec iz Drage ter pripeljal s seboj nekai somišljenikov. Shoda pa ni razbil, marveč jo je moral od-kuriti. („Večerni list" potrjuje bla-mažo v Višnji gori, samo da jo naslavlja po stari navadi na napačno adreso ter jo podtika dr. Žerjavu, misleč, da jo s tem zbriše svojemu pristašu Erjavcu. »Večerni list" sam prizna resnico, ker je iz njega razvidno, da se je blamaža za Erjavca nadaljevala pred zborovalnim prostorom, ker je moral Erjavec na hladnem nadaljevati demonstracije zoper dr. Žerjava.) Naši pristaši so klerikalne razgrajače izrinili iz zbe-rovalne dvorane, na kar se je lepo uspeli shod vršil v najlepšem redu. = Volilni shodi JDS na Štajerskem. V nedeljo dne 7. t. m. sta se vršila v Sloveni^radcu in Šoštanju ob jako lepi udeležbi volilna shoda demokratske stranke, na katerih sta govorila profesor Mravljak in g. Založnik iz Celja. Na obeh shodih je bilo izrečeno ministru dr. Kukovcu in demokratski stranki popolno zaupanje. Istega dne sta se vršila volilna sestanka stranke v Hrastniku in Trbovljah, na katerih sta pred odličnim občinstvom poročala kandidata Prekoršek in špindler. v Komunistična polomija v Celju. Za nedeljo dne 7. t. m. so sklicali komunisti v Celju shcd, r.a katere.., so doživeli popoln poraz. Ker v Celju komunistov sploh ni. so prišli na zborovanje poleg pristašev drugih strank večinoma socialni demokrati. Do kakih stvarnih poročil sploh ni prišlo, ampak se je vršilo samo prerekanje in vpitje, ki je trajalo tri ure. Med velikim vikom in krikom se je končno ob tričetrt na 12. uro komunistična polomita v Celju nehala. v Volilni shod JDS v Slovenski Bistrici, ki se je vršil v nedeljo dopoldne je žrelo dobro uspel. Obiskalo ga je lepo število volilcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika dr. Kukovca in z navdušenim odobravanjem vzeli njegova izvajanja na znanje. v Klerikalci hujskaio kmete proti naši vojsk'. Poročilo, o desetih shodih, ki so jih klerikalci priredili v raznih štajerskih vaseh soglašajo o silni demagogiji, katere se poslužuje ta stranka za volitve. Pri tem huj-ska preti edinosti in zagovarja plemensko avtonomijo. Sedaj pa se ie lotila ta stranka celo naše vojske, j Klerikalci na shodih iavno pozivlja- da ne bodo kaznovani! Milivoj Jovanovit, ključavničar Stankov u, trgovec G j uric in šef kabineta ministra zunanjih del Pavlovič. v. Drinkovičeva kandidatura. Ker minister za pošte Drinkovič ni moge v vsej Jugoslaviji dobiti mesta in stranke, ki bi ga kandidirala v koti stituanto, hoče kandidirati samosto no v Dalmaciji, in sicer na programu Hrvatske Zajednice. On bo tudi nosilec svoje liste. Kot drugi Drin kovičev kandidat je dr. Sisarič, zdrav, nik v MakarskL v Beograd, 8. nov. Izv. Na zborovanja demokratske stranke v čačku je bil za nosilca demokratske liste soglasno določen direktor „Pravde" Manojlo Sokič. V Gornjem Milanov-cu se je vršil v soboto demokratski zbor, na katerem je govoril tudi mi nister Draškovič. Za nosilca demo kratske liste v uradniškem okraju je bil določen trgovec Pavle Angjelič, za prvega kvalificiranega kandidata pa minister Draškovič. Na včerajšnji skupščini stranke v Somboru je bi Izvoljen za nosilca liste minister Pavle Marinkovič. Nosilec radikalske li ste bo Jaša Tomič. Za Srem demo krati še niso postaviti svojih kandi datov. Verjetno pa je, da bo nosilec liste dr. Draškovič. v. Demokratske kandidate za Beograd je postavil zadnji zaupni zbor demokratov. Nosilec liste je šef stran-';e, bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovit, drugi kandidati pa so tajnik trgovske zbornice Milan Rado j kovic, odvetnik Friderik Pops, vseučilišči profesor Kosta Kumanudi, predsednik invalidske organizacije v Zagreb, 7. nov. Izv. Včeraj so imeli tukajšnji komunisti levičarji povodom tretje obletnice ustanovitve sovjetske Rusije manifestacijsko zborovanje, ki je poteklo mirno, nakar se je vršil po mestu obhod, ki je pa bil precej kiavern. v Otcčac, 7. nov. Izv. Včeraj bi se imela tu vršiti skupščina frankovcev in Radičevih pristašev. Pristaši demokratske stranke pa so že pred na povedano uro zasedli vse prostore, nakar se je vršila demokratska skupščina, na kateri so bile mahinacije Radičevcev in frankovcev popolnoma razkrinkane. Frankovci so bili iz-žvižgani in so pobegnili. Zaradi neuspeha v Otočacu so odpovedali tudi svoj shod v Šincu, ki bi se moral vršiti popoldne. v Kragujevac, 7. nov. Izv. Včeraj se je tu vršil okrožni zbor demokratske stranke, na katerem so bili postavljeni kandidati. Ljudstvo je navdušeno za demokratski program. v Banjaluka, 7. nov. Izv. V nedeljo je prišel semkaj Nikola Pašič in imel zborovanje, ki pomeni popoln fiasko za radikalce. Prišlo je le okoli 300 ljudi, med njimi ena tretjina delavcev. Kmetje so vsi za demokratsko stranko. Feiit« beležk * Kako je postal dr. Rybar Član arodnegs nredstavništva, o tem se je začelo sedaj tudi javno razpravljati. Po avientičnih informacijah je i.var sledeča: Dr. Rybar je postal član Narodnega predstavništva kot član zagrebškega Narodnega veča, in sicer je bil kooptiran šele po prevratu na eni zadnjih sej te korpora-cije, tik pred odhodom njenih delegatov v Beograd, na inicijativo slovenskih demokratov, ki so navzlic najtehtnejšim pomislekom ustregli želji nekaterih tržaških rodoljubov. Predlog za kooptiranje drja. Rvbara je stavil dr. Čok. Sprejet je bil z majhno večino. Zanj so glasovali slovenski demokrati in njihovi hrvatski in srbski prijatelji, poznejši člani demokratske stranke. V tem zmislu je torej dr. Rybar res sprejel svoj mandat iz rok demokratov, klerikalci so takrat tudi ostro protestirati. Po svoji izvolitvi je dr. Rvbar imel v ple-numu Narodnega veča velik govor, o katerem so njegovi takratni protivni-ki zlobno trdili, da je najbolj „vele-rbski" od vseb, kar jih je bilo izgovorjenih v Narodnem veču. Doktor Rvbar ie namreč dokazoval, da smo ..zavojevana zemlja" in se \r-rekel za io. da naj Srbi vzamejo vse svoje roke... JDS. se je tudi še pozneje obnašala napram drju. Ry-b-.ru s skrajno lojalnostjo. Vsied želje tržaških krogov, da naj se drja. Rvbara pošlje na mirovno konferen- obvezo, po povratku iz Pari- za nadoknadi eventualno izgubo tržaške advokature. JDS. je tudi to obvezo izpolnila in ko je dr. Rybar bil kot ekspert razrešen, je na njen predlog mu bilo ponudeno mesto ju-goslovenskega delegata v dunajski reparacijski kcmisijl Dr. Rybaf je to mesto sprejel, pozneje pa si je premislil ter se zanimal za neko drugo mesto. Tudi v tem oziru je JDS. šla g. Rvbafu povsem na roko, akoravno je že postopanje gospodov iz JDS." proti drju. Rybaru. -f Program srbskega naroda. V članku pod gornjim naslovom pravi beo-gradski »Trgovinski glasnik": Srbski narod je izvršil svojo politično nalogo, izvršil je svoje osvobojenje in ujedinjenje. Ujedinil se je narod, a niso se samo zlepile neke integralne jjokra-jine. Po tem izvršenem delu naj se izvede ustavno tudi ujedinjene Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotni državi brez plemenskih in verskih ozirc", torej brez pokrajinskih avtonomij v jx>-polni medsebojni ravnopravnosti s širokimi občinskimi, okrajnimi in okrožnimi samoupravami To je državni in ustavni program srbskega naroda. J- Nova kriza v bosanski vladi preti radi prodaji znanih Steinbeisovih podjetij. Razburjenje, ki je nastalo radi te prodaje v celi Bosni, je tako veliko, da je predsednik vlade, dr. Srškič, zahteval od vlade v Beogradu točnih poročil. Istotoko je bosanska vlada izjavila, da ji o pogajanjih in prodaji ni bilo ničesar znanega in da je o isti izvedela šele iz časopisja. -f Spor radi Mahnica in Kreka je nastal v Hrvatski Zajednici. Organ stranke „Hrvat", je napisal članek, v katerem je napadel Mahniča. Kreka in Korošca in jih nazival »katoliške kranj" ske pope", ki prenašajo na Hrvatsko kranjske manire. Radi tega je napisal v istem »Hrvatu" nosilec zajedničarske liste v Zagrebu, župnik Rittig, oster jniia čehoslovaška vlada, da predloži nmli ioLnm M t^in« ntoortin tn _____1_____ _«_____M J__* ______ = Administrativna podela. V ministrstvu za agrarno reformo je podpisa na uredba, ki je velike politične važnosti. Sremska županija se glede a-grarne administracije odcepi od zagrebške argarne direkcije in se nriklju-či agrarni direkciji za Vojvodino, tem je storjen eden prvih koravov na potu, da se naaš uprava emantipira od starih zgodovinskih mej in prilagodi stvarnim, političnim, socialnih! in ekonomskim potrebam. Stamboliski v Beogradu. Kakor javlja »Politika", je ministrstvo zuna njih zadev prejelo noto bolgarsk.ga podanika Teodorova, v kateri se naša via^a proii za odgovor, je-li more •prejeti bolgarskega ministrskega pred-ednika. Gospod Stamboliski — pravi nota — bi prišel v Beograd početkoni druge polovice r^e^c r'—~b obišče poprej še Bruselj, Bern, Prago Varšavo in Bukarešt. -f- Haliiani besne. Ko se je Millo vrnil iz Rima je pozval k sebi voditelje zadarskih ilalijanašev in jim n^aanil važne vesti. Kaj jim je naznanil, se ne ve natančno. Ve se samo, da je profesor zgodovine Brunelli rekel: ..Rajši bi videl, da me ne bi bil poklical!" Ob obletnici prihoda prve italijanske torpe-dovke je nacionalistični »Vascio della associazione" izdal proglas, k< grdi Ju goslovane in jih imenuje »balkanske kožarje, ki ne bodo profanirali bene-čanskih ulic". Pretijo, da bodo zažgali cerkve in paiače in s sovražnikovo krvjo pobarvali ulice, polje in planine Zanimivo je, da je ta preglas prešel skozi cenzuro polkovnika Danina in bil potem nabit. -f Zveza narodov — mrtva? Novi predsednik zedinjenlh držav severne Amerike je v svojem rodnem mestu izjavil, da je versailleeka zveza narodov mrtva. Amerika bo — rekel je Haruing po potrebi in braneč svoje pravice sodelovala v vprašanjih svetovne politike, ne bo pa trpela nikakega tujega vpliva in ne bo prevzela na svoja ramena nikakega zunanjega bremena. Po Hardinrfcveni "-vni po ;e ranil n-nifestacijski obhod, v katerem so nosili krsto z nap:_rm „Zvcza norcev". -j- Stanarina v Čehoslovaški. Po informacijah praške »Tribune" je skle- protest proti takem načinu pisanja in izjavlia. da obžaluje napad na Mahniča in Kreka. — Sploh se v Hrvatski Zajednici opažajo velika na6protstva med obemi krili. Grupa Šegvič- Rittig se nikakor ne more počutiti dobro v Sorkovič-Šurminovi družbi, ki so po mnogih političnih prelevljenih iz predstavnikov hrvatske napredne misli zašli v konzervativno družbo Zajedničarjev. Položaj v stranki je jako mučen, edino predstoječe volitve še drže stranke in SJarodni klub pokonci, ki bi sicer že zdavnaj razpadla v razne frakcije, iz katerih je tudi nastala. -}- Avtonomaški dnevnik na Ceti-izbirčen v sredstvih za agitacijo proti narodnemu edinstvu in konsolido-vanju naše države. Ker ni imel sreče s sporazumno akcijo Arnavtov in talijanov, da bi odcepil Črno goro iz okvira Jugoslavije, je poslal svoje agente, da v sedanji volilni kampanji zasejejo seme razdora in pripravijo teren za avtonomijo Črne gore. V to svrho začne te dni na Cetinju izhajati dnevnik „Crna gora", ki ima nalogo, da zbere okolo sebe avtonomaše in da spravi v ustavotvorno skupščino nekaj svojih pristašev. Črnogorsko prebivalstvo bo znalo te težnje prav oceniti in preprečiti nakane razkralja Nikole in njegovih italijanskih prijateljev. Okupacija Caribroda. Dne 6. i m. opoldne so prišle prve vesti o vkoraka-nju naišh čet v Caribrod. Vojska je še ob zori prekoračila mejo in prišla v mesto, ki je še spalo. Prednji oddelki so nadaljevali pot do nove meje z Bolgarsko, del čet pa je ostal v mestu, da-prisostvuje slavnostni izročitvi mesta. Ob devetih so prišla iz Pirota v Caribrod civilna oblastva z okrožnim načelnikom, kateremu je bolgarski načelnik predal mesto. Na ulicah je bilo vse prebivalstvo v svečani obleki in toplo pozdravljajo vojsko in oblastva. Načelnik je sprejemal obiske odličnih meščanov. Iz vsega caribrodskega ekrožja ni bil dosedaj javljen nikak incident ob prihodu čet, izročitev se je izvršila vpopolnem redu. Bolgari so Rrejšuje dni odgnali iz Caribroda in okolice mnoog meščanov in seljakov. — ..Politika" pristavlja: Dne 6. L m, ko so naša vojaška in civilna oblastva prevzela nove kraje od Bolgarov, je namestnik bolgarskega minisirekeTa predsednika, minister za notranje zadeve Dimitrijev, poslal naši vladi brzojavko, v kater' protestira proti okupaciji ozemlja, dodeljenega nam po ncu-il!yjski mirovni pogodbi, poudariajjoč, da bi okupacija Caribroda utemila provzročiti hudo kri med nami in Bolgari in škodovati našim bodočim odno-šajeni. Na koncu pravi Dimitrijev, da je okupacija proti členu 20. mjrovne pogodbe. »narodnemu shromaždenju" nov zakonski načrt o ureditvi stanarine. Po tem načrtu bi s® s 1. februarjem 1921 zvišala stanarina za 100 odstotkov. Prosvcfa. — Občni zbor »Slovenske Matice". V nedeljo ob 10. dopoldne se je vršil izredni občni zbor »Slov. Matice" v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je bila volitev novega, odbora. Vprašanje „Slov. Matice" se je v odboru temeljito obravnavalo: izkazalo se je, da bo treba »Matico" reformirati sedanjemu času primemo. Prevladalo je mnenje, naj se število odbornikov zmanjša na 20 in da naj bo med temi vsaj 16 pisateljev, ki naj bodo po večini v Ljubljani. Pravila so se v tem zmislu izpremenila in zato se je vršil v nedeljo občni zbor, na katerem se je volil nov odbor. Občni zbor je otvoril podpredsednik prof. P. Grošelj, ki je pojasnil namen občnega zbora. Nato je prišel na vrsto predlog, da naj obč- j ni zbor dovoli potrebno vsoto, da se J plačajo stroški za tisk »Zemljevid slovenske zemlje". Sprejeto. Zemljevid se bo začel v bližnji dobi tiskati in je upati, da ga bomo kmalu imeli. Na to so se vršile volitve, pri katerih je bila sprejeta kandidatna lista, ki jo je sestavilo »Društvo slov. lepo-slovcev". Izvoljeni so bili: dr. Breznik Anton, prof. Debeljak Ante, doktor Debevec Josip, dr. Detela Fran, pis. Finžgar Fran, župnik, pesnica Jeraj Vida, dr. Kraigher Alojzij, dr. lah Ivan, pis. Levstik Vladimir, dr. Lončar Dragotin, pis. Pugelj Milan, prof. Pleteršnik Maks, dr. Pri iatelj Ivan, dr. Tavčar Ivan, pisatelj Zoreč Ivan, pesnik Župančič Oton. Gospodarski odsek: prof. juvančič Friderik, gledališki intendant. Kramar Jože, bančni prokurist, Tosti Ivan, ravnatelj Jadranske banke, Zorman Ivan, posestnik. V nadzorstvo: Hiter Ivan. Peruzzi Ivo, Pre-lovec Zorko, uradniki Mestne hranilnice ljubljanske. Občnega zbora se je udeležilo 32 članov. To je znamenje, da se za »Slov. Matico" zanima le ozek kreg inteligentov. Bilo bi umestno, da bi se cb tej priliki o Matici" kaj več javno povedalo. Želimo, da bi »Matica" v novi obliki razvila novo delavnost in da bi v vseh narodnih krogih našla mnogo pedpore. — Trije moški zbori: E. Adamič* Ljubici, M. Rožanc: Mak žari, Z. Prelovec: Jaz bi rad rdeč k rož; izdalo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" v Ljubljani Ce. na partituri 10 kron. Poleg Lajovi-čevih samospevov »Pesmi samote" je letos izdalo društvo še omenjene tri lepe moške zbore in je gotovo ustreglo našim pevskim zborom. Izdaja je lična, odlikuje se po razločnem tisku in za današnje izredne razmere po nizki ceni. Naročajte na naslov »Pevsko društvo Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, Narodni dom. Denar in znesek za poštnino pošljite naprej! — — 18 umetniška razstava mladin slov. slikarjev v Jakopičevem paviljonu sc plovcsno otvori v torek 9. t, m. ob 11 uri dopoldne. — Koncert Thierry-Jeraj-Brezoviek. Mislili smo, da taka imena kot so Thi-erry, Jeraj. Brezovšek, ne potrcl-jJo reklame, ker so naši javnosti dovolj znana. Tako so menda mislili tudi vsi trije umetniki, ki niso delali posebne reklame: toda pri nas tudi dobra stvar ae gre brez bobnanja. zato sinočnji koncert ni bil tako obiskan, kakor smo pričakovali: dvorana je bila komaj do polovice zasedena, balkon in galerija .stotako. Toda, kar je bilo v dvorani, je bila ona naša publika, ki ljubi lepo pe-sem in glasbo in to je nadomestilo maso. Seveda bi za take koncerte bila dvorana v bivši ..Tonhale" mnogo primernejša, nego velika unionska dvorana. Vkljub temu je bil sinočnji koncert eden najlepših, kar smo jih zadnji čas imeli. Gdčna. Thierryjcva je ena najboljših pevskih sil naše opere. Podala je izbran soored (Lajočri-Hadže, Ko-, njovič), ki je žel velik aplavz priznanja. Dobila je tri lepe šopke v dar. Prof. Jeraj je žel mnogo pohvale za ovoje lepo umetniško občutno izvajanje Griegove »Sonate" in Smetanove „Iz moje domovine". Mojster Brezovšek je spremljal oba s priznano spretnostjo. — Iz gledališke pisarne. Zaradi obolelosti gdč. Richlerjeve se poje v torek dne 9 novembra t. 1. namesto »Faust'' Offenbachova opera »Holfmannove pripovedke" za red C. — Vstopnice za tretjo orirediteo novemberskih umetniških dni. — za Podbevškovo soarejo, ki se vrši v jx> tek 12. t. m. ob 8 nri zvečer v dramskem gledališču, se bodo prodajale cd ponedeljka naprej pri dnevni gledališki blagajni. iNatančen program Podbevškovo soareje bo razviden Iz programske knjige, ki bo razven tega programa vsebovala tudi katalog za IS. umetniško razstavo in slike vseh treh glavnih delavcev novembrskih umetniških dni: K. Jakopiča. M. Kogoja irc A. Podbevška. • /medicinske štipendij:. Zdravstveni svet je izbral one dijake-meoicince, ki bodo dobivali podpore za študij v inozemstvu, 50 pa za študije na medicinski fakulteti v Beogradu. 11? — Imenovanja v politični službi. V staležu jDoiitičnib uradnikov deželne vlade za Slovenijo so imenovani : Za dvornega svetnika dr. Josip Fcrjančič; za vladne svetnike: dr. Ignacij Rut ar. deželni tajnik in voditelj oddelka za narodno hrambo; dr. Fran V odo pivec, okrajni glavar in voditelj urada za zaščito beguncev: Friderik Logar, okrajni glavar v Kamniku. Za okrajne glavarje so imenovani vladni tajniki: Vinko BorUncr, začasni voditelj okrajnega glavarstva v Kočevju; dr. "Rudolf Stcinmetz - Sorodolshi, dodeljen v službovanje konzularnemu predstavništvu SHS. v Gradcu; -Josip Žnt-darčif, voditelj okrajnega glavarstva v Kranju: dr. Alojz Gre goriv, voditelj okrajnega glavarstva v Črnomlju: dr. Marko IsinjZič, voditelj okrajnega ciavarstva v Mariboru; Mak» Wrischer, vladni tajnik v Borovljah. in dr. Fran Svetek, vladni tajnik v ministrstvu za notranje zadeve: za vladne tajnike: začasni voditelj okrajnega el a varstva v Lju-tljani Gustav Golia. voditelj okrajnega jrl s varstva v Brežicah Ttihard Koropcr.. voditelj civilnega komisar-jata v Prekmurju Gašper Lipovšek, voditelj okrajne?:? slavaretva v Ljutomeru dr. Peter Vorpo'ič. voditelj okrajne-ga glavarstva v Ptuju dr. Ot-mar PirJtmajer, komisar pri pover-jenietvu za notranje zadeve Ven češi a v Pola!;, okrajni komisar na Koroškem Bruno Hngo Stare. koini?ar pri mostnem magistratu v Celju Ivo Poljan' - in voditelj okrajnega glavarstva v Konjicah Karel TrstcnjaS. ' Za zadružnega inšpektorja v S. činovnem razredu v oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani je imenovan dr. Josip Munih, referent ministrstva za prehrano. Gosposvetski Zvon. (K današnjemu shodu v „Unionu".) Ko smo izgubili plebiscit na Koroškem, smo prisegali: Koroške nikoli ne pozabimo. Koroške nikoli ne zapustimo. Pa je minulo par tednov —' in skoraj smo pozabili, da je naša dolžnost, skrbeti za one, ki so se žrtvovali za Koroško in za one, ki so ostali onkraj Karavank brez pomoči. Iz Koroške prihajajo obupni klici in po naših mestih tavajo koroški begunci. Slovenci n.pr. na Koroškem niso deležni aprovizacije, da ne govorimo o drugih stvareh, begunci pa pri nas iščejo služb in jih ne dobe. Za vse to boče skrbeti „Gosposvetski Zvon", ki si je izbral nov širši odbor. Danes priredi „Gosposvetski Zvon" javen shod, kjer se bo pojasnilo koroško vprašanje. „Gosposvet-ski Zvon" hoče biti pobratim v Ju-goslov. Matici. Na občnem zboru se je pokazat«, da je za Koroško potrebna posebna obrambna organizacija, ki naj deluje vzporedno z Jugoslovansko Matico. Obe strani, sever in jug, sta v zvezi in važni za nas. Pomoč je nujno potrebna. Zato je dolžnost občinstva, da pride na današnji shod in da vsak pristopi kot član. Šele s tem bomo pokazali, da Koroške nismo pozabili. Treba je dejanj — besedi je bilo dovolj. Danes naj pokaže Ljubljana, ali še misli na Koroško in naj izpolni svojo dolžnost. Manifestaciji ki shod sa Koroško v Llubijam se vrši na podlagi mariborskega poziva danes v torek ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Govore g. dr. Oblak, dr. Arnejc, Ar-nuš, Brarulner i. dr. Pridite zanesljivo vsi, da manifestiramo za osvoboditev Koroške. „Gosposvetski zvon". Domače vešfi * Preselitev dvora. Vsled nastale zime sc je dvor preselil iz vile na Top čiderskem brdu v Krzmanovičevo hišo na Terazijah. Prestolonaslednik se je cd včeraj stalno naselil v Beogradu. Ker pcslopie novega dvora še ni dovršeno, ostane kralj Peter tudi dalje v svoji vili na Topčiderek-m brdu. Prin-ceziuja jelena se bo z otroci tudi preselila v Beograd, v hišo poleg dvora na Terazijah. * Enotno udruženje sodnikov. V Beogradu se je pričelo v nedeljo zborovanje sodnikov iz vse Jugoslavije. Na prvi seji se je ustanovilo enotno u družen je sodnikov. * Plače vseužiliščnih profesorjev. Ministrski svet ie podpisal odlok, s katerim se zenačijo plače in doklade vse-učiliških profesorjev n profesorjev višjih strokovnih šol v Ljubljani in Zagreba s plačami profesoriev beograjskega vseučilišča. Ta tfSlok velja od dne 1. oktobra 1920. dalje. * Slovenski Učitelj, glasilo klerikal-nih učiteljev, se pritožuje, da se dva gospoda pri višjem šolskem svetu, ki imata po mneniu teh učiteljev nalogo ( zavzemati se za klerikalno učiteljstvo, prema'o brigata za to svojo dolžnost. Ta dva gospoda sta prof. Grafenauer iu dr Majcen. To je zanimivo očitanje. * Znati se mora. Da so goljufali koroški Nemci pri plebiscitu na debelo, ve danes že cel svet, a da so goljufali dvojno, to prihaja sedaj počasi na dan. Tisočake, ki so iih plačevali za glasove, so delili v soboto, torej šele dan pred plebiscitom, in vedeli so, zakaj so tako delali. V nedeijo je volilec glasoval in ni imel časa. da bi šel v Celcvc.: ali Beljak menjat prislužene tisočake. Na to veselo pot se ie podal v ponedeljek. A vračal se ie dolgega obraza. V Celovcu in Beljaku namreč niso hoteli meujati niti sprejemati denarja, ker je bil ves denar — ponarejen! Za Nemce je bilo torej podkupovanje jako poceni. Ni nobenega vzroka za pomilovanje tistih, ki so se prodali za ponarejen denar, bati se je samo. da bodo oškodovani s tem tudi pravi Slovenci, zato jim je priporočati skrajno previdnost nasproti term denarju. Konec amerikanslcerja fžola. Xa železniški postaji Zenran nastal je v soboto zjutraj požar, k: je upe-©elil veliko železniško skladišče, tn-kozvani tranzitni magazin. Zgorelo je med drugim vseh 50 vagonov zloglasnega ameriškega "fižola. !:i je bil krščen na ime nekega ministra in 22 železniških vagonov, ki so se nahajali poleg skladi^'a. Kolikor se jc moglo doslej dognati, je v :'gorp-lih vagcmi'i raznovrslnf- Mige: volna. narketi. snthe češplje. /5to. krompir. železniški pragi itd. Devet vagonov ir bilo praznih. Posrečilo sc ]c še pravočasno rešiti štet vagonov z bencinom in munieijo. Škoda je o-gromna. Samo fižol sc ceni na 3 milijone dinarjev. Posebna komisija bo cenila škodo, ki jo je povzročil požar. Kakor se je dognalo, je požar nastal vsled neprevidnosti nekega uslužbenca, ki je v leseni šupi poleg skladišča cvrl špeh zaklanega prašiča. Vsled požara so imeli vlaki znatne zamudo, vendar pa je promet zopet — vzpostavljen. * Papa, nickt šehiefien. Koliko je bil vreden .popravek", ki nam ga je v ti svoji zaaevi poslal g. Dolenc, dokazuje sledeče pismo, ki nam ga pošilja sam Martin Plemenitaš: „Res je, da sem jaz dostojno in mirno prosil g. Dolenca, da mi pove, ako dobim v najem njivo, a na to prošnjo me je Dolenc sunil v prsa, da sem padel na hrbet. Ko sem vstal in protestiral proti taki surovosti, je naperil Dolerc proti meni samokres. Ni torej res, da sem napadel g. Dolenca na cesti, šemanj pa pore biti govora o rilobranu. Res je, da je Dolenčeva hčerka obupno klicala: Papa, nicht schieBen". V gostilni „Zu-mer" Dolenc ni streljal, pač pa je kričal in grozil, da so vsi gostje preplašeno zbežali. Za vse moje trditve je dovolj prič na razpolago, ki bodo vse to pod prisego potrdile. — Martin Plemenitaš, Rogaška Slatina, dne 4. novembra 1920." * Postajni urad Velike Lašče nam javlja, da ne sprejema nobenih tovorov, namenjenih v Velike Lašče, ker je tamošnje skladišče prenapolnjeno vsled stavke voznikov iz loške doline. * Društvo geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani naznanja, da se vrši društveni občni zbor v torek dne 7. decembra 1920. ob 10. uri v mestni dvorani v Ljubljani. * Nova palača za prometno iruni-sirstvo. Beograjski listi poročajo, da bo ministrstvo saobračaja odkupilo cd beograjske mestne občine takozva-ni Tobdžijski trg, kjer namerava zgraditi večnadstropno monumental-no poslopje, v kateri se namesti ministrstvo saobračaja in beograjska železniška direkcija. * Nove orožniške unijorme. Povodom reorganizacije policije je bil izdelan tudi načrt nove orožniške uniforme, ki bo v najkrajšem času uvedena. Za orožnike se vpeljejo tudi številke. * V Osjeku se je zgodil interesan-ten slučaj poizkusa podkupljenja. Tamošnja carinarnica je namreč v hotelu Royal zaplenila veliko zalogo nežigosanih igralnih kart in kaznovala hotelirja z globo okoli enega milijona kron. Celo afero bi imela končno rešiti generalna direkcija v Beogradu in zato so začeli osješki listi vehementno napadati šefa carinarnice, češ da se je dal podkupiti. Toda ta je izjavil, da mu je bila sicer v resnici ponudena večja vsota denarja, toda ne od hotelirja, ampak od neke druge stranke, ki je hotela, da bi bil hotelir kaznovan in izgnan iz Osjeka, in sicer 300.000 kron, kar pa je odločno odklonil in vso zadev1 n"žna*nl pristojnim oblastem. * Železniški promet bo zopet re- i stringiran. Kakor poroča zagrebška ..Kiječ", bo železniški promet v kratkem zopet restringiran na stari ob-ser, ker so postaje Beograd, Zemun, Indija in Vinkovci tako zastavljene, da ne morejo zmagovati prometa, ki je vsled novega voznega reda znatno narastel. Vozni red sc bo moral primemo izpreiner.iti in nekateri na no-uvedeni vlaki ukiniti. Na naše gospodarske razmere bo zmanjšani promet brez dvoma nepovoljno uplival. * Lov krajevne občine Mavčiče se v torek dne 30. novembra 1920 ob desetih na okrajnem glavarstvu v Kranju, soba st. 6, na javni dražbi odda v zakup za dobo od 1. decembra 1920 do dne 30. novembra 1925- K statistiki volileov. Celokupno število volileov radovljiškega okraja znaša 7.31S. Število vseh volileev oikoliša ljubljanskega deželnega sodišča znaša 43.757. " Tatvina pločevine. Kleparskemu mojstru Josipu Pospišilu je odnesel n jegov pomočnik Ivan Tmon veliko množino pločevine, eina ir. kleparskega orodja. Pospišil je oškodovan ia '9.940 K. * Profesorjeva nesreča. Izvošček Janez Gaberšek je vozil prof. Evgena jar-ca in njegovo soprogo po Celovški cesti skozi Šiško. Pri Vodnikovi hiši se je kcfiii zlomilo voje in •' -.ušček je padel s kozla. Konj je skoči! v stran ter prevrni! voz. Potnika sta padla v levi ja-rt!-: cestc. ■3TO Agrarni program in naš kmet. Po navadi se piišieva k agrarcem tiste, ki si želijo, da so cene žita in kruha čim bolj visoke. Najizrazitejši agrarci so bili svoje dni na Ogrskem in tam se je res bil boj za visoke cene žita. Vprašanje je, ali je v korist natega malega kmeta, da se poteguje za visoke cene žita. Na to vprašanje smo mi že odgovorili dne 30. oktobra t. 1. s tem, da smo dokazali, da Slovenija mora uvažati iz Banata 7000 vagonov žita na leto. Zaradi tega se ne more naš mah kmet in brezdvom-no vsi ostali sloji, ki ne pridelajo žita, ogrevati za visoke cene moke, ampak ravno nasprotno, njih življenjski interes je, da dobe žito čim bolj po ceni. Danes hočemo razbistriti drugo točko agrarne politike. Kakor je znano, se prodaja moka "približno po 14 kron, meso pa po 20 kron kilogram. Pred vojsko je stal kilogram moke približno 40 vin?rj^v, kilogram mesa pa 140 vinarjev, torej je bilo meso 4!:rat dražje kakor moka. Danes pa js položaj popolnoma spremenjen in vidimo, da sta oba predmeta približno enako draga. Vse to gre v škodo našemu kmetu, ker naš kmet prodaja živino, kupuje pa moko. Agrarni program, kakor si ga zamišljajo vojvodinski magnati, je iorej škodljiv našemu kmetu in preti uničiti njegovo gospodarstvo. Položaj slovenskega kmeta je popolnoma drugačen kakor položaj vojvodinskega kmeta. Naš kmet se ne sme ogrevati za tak agrarni program, ker naša zemlja ne rodi pristno agrarne predmete, ampak po večini pridelke, ki se smatrajo kot pritikline kmetijstva. Naša sr-ilja rodi v obilici sadje, vino in 'ria jako ugoden položaj za živinorejo. Nikdar ne bo mogla naša pokrajina konkurirati z Vojodino glede žita. Naš kmet si bo moral torej postaviti poseben program, kar se tiče poljedelstva. = Delavska zbornica v Ljubljani. Ministrski svet je sprejel na svoji seji dne 3. novembra na predlog ministra dr. Kukovca naredbo o delavskih zbornicah, ki se imajo uotsnoviti v novo-osvobojen. pokrajinah, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Saiajevn. Delavske zbornice imajo zastopati interese delavcev in nameščencev. Name" -' "i zbornic je, pripomoči delavstvu, da postane močno organiziran faktor v državnem življenju pod zaščito države. F-"— do sedaj ' ■—->. podjetništva stopi jednakopravna korporacija delavstva — ročnega in intelektualnega. Organizacija delavstva do sedaj strankarska in privatna, je s to naredbo priznana kot javen faktor in ima braniti svoje stanovske interese legalnim potom brez nasilja. Ne samo naše duševno in ročno delavstvo, ampak tudi naša javnost mora "priznati, da je nji-nister dr. Kukovec napravil važen k> rak naprej na poti našega socialnega razvoja. = Carinsko - železniška komisija v Ljubljani. Vsled velikega zastoja na carinarnicah je finančni minister na intervencijo demokratskih poslancev poslal posebno komisijo, da preišče raz-me-e na carinarnicah v Ljubljani in Mariboru. Ta komisija je izdala sledeče uradno poročilo: Prekomerno veliki zastoj v poslovanju pri carinarnicah in železnicah je prisili! ministrstvi za finance in promet, da sta sestavili posebna carinsko-železniško komisijo z nalogo, da preišče vzroke tega zastoja, taka usodnega za vso državo. Po dosedanji preiskavi je dognano, da je glavni krivec zastoja v prometu ravnateljstvo Južne železnice. Ukrenilo se je potrebno, da se onemogočijo mahina-cije ravnateljstva Južne železnice. Južna železnica je bila zaradi raznih nepravilnosti te dni kaznovana na globo nekoliko milijonov dinarjev. = Licitacija ribolova. Ministrstvo za šume, vode in rude je razpisalo do dne 6. decembra licitacijo za ribolove v Prespanskem in Ohridskem jezeru. = Eksplcalacija petrolejskih vrelcev. Društvo „Bitumea", katero so ustanovili zagrebški denarni zavodi za eks-ploatiranje petrolejskih izvirkov v Bu-javici pri Lipiku, se je pogajalo z znanim madžarskim geologom dr. Pap-bom, ki je med vojno izsledil te petro-lejske vrelce,, glede vodstva nadaljnjih del. Društvo je odkuni' deljah ob 3. uri popoldne iz in prihajal v Split v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. Iz Zagreba imajo potniki zvezo z vlakom ob 23. uri ali pa z brzo-vlakom ob 6. uri zjutraj. = Romunija nakupuje zlato. Rumu-nija je v svrho zboljšanja valute sklenila pokupiti vse zlato. Nakupovanje zlata se je že pričelo in plačuje država precej visoke cene. — Zadružna šola v Beogradu. Savez zemljoradničkih zadruga v Beogradu bo dne 15. januarja ustanovil višjo zadružno šolo, na kateri se bodo izobraževali tajniki in funkcijonarji za zadruge. = Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrele. " sc bodo oddajale pri tvrdki Fr. Ševčik, Ljubljana. Židovska ulica. Interesenti naj priglasijo svoj* potrebščine najke-sneje do dne 20. t. m. in predlože obenem torad"vno potrdilo od okrajnega glavarstvi aH županstva. — Zpgr. borza je razposlala usance za tipe žita in moke, ker namer, uvesti na borzi termin za trgovanje z žitom in moko Zagrebčka gospodarska društva so se izjavila z vso odličnostjo proti terminski trgovini. » — Nacionalizacija „Mundus-a". V Varaždinu se je vršila te dni skupščina tvornice „Mundus", ki izdeluje pohištvo. Glavnica se bo zvišala za dva in pol milijona kron, tako da bo znašala pet milijonov kron. Tvornica se '"e nacionalizirala, dočim je poprej pripadala budimpeštanskemu „Mundusu". Nacionalizacijo so prevzeli nekateri hrvatski denarni zavodi in na čelu Kreditna banka v Zagrebu. =r Podružnice delniških družb. Ministrstvo za trgovino in industrijo je vsem delniškim družbam, ki so svoj'o kjer je njih sed^, naročilo, da morajo 6nno protokolirale tudi izven kraja, na firmah v teh drugih krajih poleg družbenega imena pristaviti, kje je sedež družbe in označiti, da je podjetje podružnica, eksoozitura itd. družbe v tem kraju. = Razširjanje mednarodnega paketnega prometa. SI. novembrom t 1. se je otvoril med kraljevino SHS in Belgijo, Dansko, E-notom, s Sudanom, Finsko, Italijo, Islandijo, Luxeinbur-gom, Madžarsko, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Španijo, Švedsko in Veliko Britanijo poštni paketni p^aieL Pristojbine in natančnejša določila je = Dolžnost do dela. Nemška vlada je izdelala zakonski predlog, s katerim u-vaja enoletno delovno dolžnost. Delavci bodo nameščeni samo v podjetjih, ki ne služijo kapitalističnim interesom, ampak koristim splošnosti. Delovna dolžnost velja tudi za ženske, ki bodo, glavno zaposlene kot bolnike strežnice.' = Bolgarsko-španski promet Med bolgarsko in špansko vlado došlo je do sporazuma po katerem se v najkrajšem času upostavi redno parobrodska zveza med špansko-iraneuskimi in bolgarski- = Tečaj za luženje. Urad za pospeševanje obrti bo priredil skupno z državno obrtno šolo v Ljubljani dvadnev-ni tečaj za luženje (bajcanje). Pouk bo celodneven. Interesenti-mizarji naj te-koj priglasijo svojo udeležbo na Urad za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št 22 v Ljubljani. — Kriza v francoski avtomobilski industriji. V francoski avtomobilski industriji je zavladala težka kriza, ker se ne more uspešno boriti proti ameriški konkurenci. Ameriški avtomobili se nudijo za ceno, ki je 30 do 40 % nižja kaor francoska. = Sporazum med angleškim delavstvom in podjetniki. Kakor je znano, je pred par tedni izbruhni! na A^-lešVcm štrajk premogovnih delavcev. Pretečeni teden je bil dosežen sporazum med obema stranka-': a. Posredovala H vlada. Ta sporazum je izredne važnosti. Interesi delavstva, kapitala in splošnosti se bodo spravili v sklad na ta način, da bo odslej nacionalni mezdni urad s sodelovanjem vlade izravnaval posledice padanja rentabijitete. Obenem bo ustanovljena kooperativa skrbela za povzdigo produkcije. Pri tem pa je odločilno, da niso samo delavske mezde, ampak tudi dobiček podjetnikov vezani na večjo produkcijo. Čim večja produkcija, tem večji zaslužek delavstva in dobiček podjetni'ov. Na ta način upa angleška vlada dvigniti produkcijo premoga._ . 1340 mm . 680 trn . ioni iu» . J JO 790 . »100 M . (uo au . 2060 «47'' • = iS leondori 507 do 510, marke 190 e sšL £ e ŽL S- S s •5 Vetrovi Nebo 8. 8 8. nov nov. nov 7. or 14. nri 21. ari 7*3 5 746-4 1-6 3-u 2 0 brez vetra si ing. vzh brez vetra sneg obL. Sretfn a vuorajboja -eroperaiura 4*0 normalna Vremenska napoved: Lepše hladno severno ' Solnce vzha;a danes ob zat»aia ob Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". urni ureanik Vit F. Jelene. Poslano. Zlmaka. sezosa. Z ozirom na. kratek obstoj in vseskozi konkurenčne cene si je domača tvrdka mannfakture in mod« Schwab & Bizjak ▼ Ljubljani pridobila največje simpatije p. n. občinstva, teo jo lahko glede na kakovost blaga in solidno postrežbo najtopleje priporočamo. Glej današnji oglasi ad 4t9 «t - ---» Mali oglasi, i Borze 8. novembra Zagreb. Danes se je borza nekoliko popravila. Tečaji so zopet poskočili; sicer pa je bil promet precej mrtev in je oživel šele proti koncu. — Devize: Berlin 189 do 190, Milan 535 do 540, London 525, Newyork 150 do 152, Pariz 915. Praga 164.50 do 165.50, Švica 2200, Dunaj 30 do 30.50. Valute: dolarii 150 do 151, avstrijske krone 33 do 34. l-ublji 95 do 100, češkoslo»-a&e krone 162. francoski franki 925. nauo- 9t!jr#* 9*** ■** Hsdzorovalno dama, £ virja, se sprejme k dvema otrokoma (9 in 11 let) za popoldanske nre. Pismene ponudbe se prosi na upravn fitvo «Jutr»» j>od „Vestna". 428 2-1 Pslca odp Ijana SL5: volčje pasme, 7 mesecev stara in sliši na ime „Herna". Kor je dotična oseba znana, ■e prosi, da jo pripelje nazaj k K. Bar-siko, Florijaaaka nlica 1, tla se s tem izogne nepotrebnim stroškom. 4J2 Rnctilna T me5tu ali T prometnem kraja DUallltlu na deželi bliža železni-ke postaje, se vzame takoj v najem. Posredovalci dobe nagrado. — Cenjene ponudbe na upravo > .^»k ^ > > •> -X iN X -X /ft fl Ali ste že poslali na-*| f ročnino za „Jatro" f Konkurenčno cene! Same na debele! Stenice, ščurki ra vsa golazen mora ;».>gini»i ko p> ra -ijaic mn.r> pr* z«n ena &re«ls'va ko1: /a ščurke K 8 »•—, 7.0 atoli t ce K 12* — prišck za usl v <»»>.**» in perilo K 1tr-m K ny - pra-ek proti mrčesom K 10 — n K 20 - j vnizit-i pro očem pri ! udeb K 5'— m K 10 - td j P.iiil a po rov iti u vod '.a e^soort BI. Jfinker ; l"etr ni*k*» nicn Zarreb br. 33. h Vsakovrstna manufaktura se dobi po najožjih eei»ah nri tvrdki 112 20-18 BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 I. Lastni svlo »a prev?3cnje! Konkurenčne cene< Iščem kočijaža pridnega, ki bi lahko tako] vstopil v službo. Ponudbe sprejema: 417 3-s Esn. Ebsnspanger-a sin, Bjelovar. mite 3 2' g Bukova drvi f žagan-', najbolj :e kikovosti, so vedno d»lie ! "^j*® J"4® J« . P'- ° ' J ■ ' F. Bačnar, spce8o: . „ „ . 7.) Posjednici starih dionica. koji žele n smisla točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih m esta sa1 skripcije: Točno ispunjenu i podpisana prijavnica az naznaka popisa brojeva starih dionica (o koliko nisa kod zavoda a pologa) ili m djatonanica starih dionica. 8.) Tečajni (azijski) dob tak, koji se polači kod izdanja novih dionica, ide n korist redovite pričuvne zaklade oilbivši troškove emisije i pristojbine te do acije mirovinskog zavoda. 9.) Za provedba o ve emisije stvoren je sindikat, koji zajamčaje uspjeh povišenja dioničke glavnice. 408 3—2 modne in športne prodaja po zrcalno znižani ceni Zimske suknje Raglane . 9 ™ i