Poštnina plačana v gotovini ...........i. ........ i LJUBLJANA, IS MAJA 1934 Leto 17 — Štev. »O OMO£JVn Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 35-49. Prostor ene drobne vrstice v inaeratnem delu stane 10 Din. -- Naročnina Stane 58 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka i Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-91 Že več let praznuje ves svet v mesecu maju materinske dneve. Dobra je ta uvedba in najbrž ni dneva v letu, ko bi bila vsa srca tako edina, kot ta dan. To je dokaz, da je misel za mater zelo blizu ljudskemu srcu. Je to tudi znamenje, da svet še ni izgubil razumevanja za velike duhovne vrednote, ki jih tkriva v sebi beseda mati. Mati pomeni žrtev aa drugega Danes) boleha svet na sebičnosti. Večina Išče svojih osebnih koristi, a pozablja na druge, s katerimi živi »kupno življenje. Zato neenakost: tu skupina bogatašev, tam velike množice siromakov. Za omenjeno veliko rano naših dni je zdravilo velika, lopa beseda: mati. Vsebina te besede je: odreči se sebi v korist drugega. Daj, če treba, tudi svoje življenje, da drugi ostane pri življenju. Ali ni življenje vsake matere podobno sveči, ki izgoreva, da viivajo drugi lahko svetlobo? Telo, ki polagoma izginja, da lahko nastane iz njega več novih življenjskih bitij. Od prvega otroka do zadnjega — se mali žrtvuje. Od prvega do zadnjega dne tvojega življenja — se mati žrtvuje. Od jutra do mraka se mati žrtvuje. V tvoji hrani, v tvoji obleki, v stvareh, ki te obkrožajo, v tvojih mislih, v tvojem smehu in v tvojem joku, vsepovsod je primešana kakor sladka začimba — materina žrtev. Y tem jo veličina matoringirit Čim bolj globoko se zamislimo v resnioo, da daje mati samo sebe, ko daje življenje drugim, tem višje nam stopa pred oči veličina materinstva. Ali ni to nekaj božanskega na svetu? Ali se ni sani Bog žrtvoval, da je dal življenje drugim? Ali ne občuti vsak, ki je dober, v sebi neki nagon, da od te dobrote da drugim? Da svoje veselje deli z drugimi? Ali niso ženske, ki samovoljno omejujejo cilje materinstva, ki se torej nočejo žrtvovati za druge, samo smešne potvorbe materinstva? Naše dolžnosti do mater Žrtvuje se samo tisti, ki ljubi. Tej ljubezni moramo odgovoriti z ljubeznijo in zahvalo. Materine žrtve nas uče žrtvovanja za druge, za reveže, za neredne, za zapuščene, za avoj narod in za svojo državo. Duhovno materinstvo Tako razumemo končno tudi veličino materinstva, ki ga vsebuje Cerkev, Cerkev je> vzgojila plemenite, velike duše, ki jih je danes mnogo na svetu, a jih svet še vse premalo ceni. V mislih nam je duhovno materinstvo neštetih redovnic, ki so se odrekle telesnemu ■materinstvu, da se lahko še bolj žrtvujejo za bližnjega. Da, velika in največjega občudovanja vredna sta pojma mati in materinska žrtev. Kmet m obrtnih Poleg kmetiškega in delavskega stanu je pri uas najštevilnejši in rečemo lahko tudi najvažnejši obrtni stan. To ni mlad 9tan, kakor na pr. delavski, temveč sega njegova zgodovina stoletja in stoletja nazaj. In tudi znamenita jo ta zgodovina, saj so bili ravno obrtniki ustvariteiji naših mest ter dolga stoletja nositelji njih samostojnosti in napredka. Pa tudi po deželi ima naš obrtni stan stoletno zgodovino, ki je ozko zvezana i zgodovino našega kmeta. Ce se ozremo na položaj velikega dela našega obrtništva, sta še danes kmet in obrtnik prav za prav neločljiva, morda danes še bolj nego nekoč. Velika večina naših podeželskih obrtnikov se istočasno peča v večji ali manjši meri tudi s kmetijstvom, kmet je pri nas že davno opustil izdelovanje raznih potrebščin doma ter se zateka ponje k obrtnikom, a obrtnik more uspevati le, če ima kmet denar, da jih naroča in plača. Medsebojna odvisnost obeh teh stanov je torej tako tesna, da Ju je nemogoče ločiti, zato tisti, ki bi radi pri-digovali nekako medsebojno »razredno borbo« obeh pač ne vedo, kaj delajo. Le vzporedno in vzajemno oba uspevata in vzporedno oba propadata. Gotovo pa je obrtnik mnogo bolj odvisen od kmeta, nego obratno. Vzeti ne smemo tu seveda tistega obrtnika, ki se je razvil že v napol industrijca ali pa onih krajev, kjer proizvajajo obrtniki v velikem in za daljni trg (na pr. šentviških mizarjev), temveč veliko maso povprečnih podeželskih rokodelcev in trgovcev. Podeželski trgovec in krčmar bo uspeval le, če ima kmet, ki k njemu zahaja, denar. Prav tako krojač, kovač, tesar itd. Kmet se bo na kak način prerinil vsaj za nekaj časa tudi brez teh, ti rokodelci, če nimajo lastne zemlje in prihrankov, morajo propasti tisti tre-notek, ko izgube svoje kmetiške naročnike in odjemalce. Kmet bi si za silo zakrpal streho ali pobelil zidovje tudi sam, kmetica urezala in sešila predpasnik sama, obrtnik nima kaj nesti v usta, če izgubi svoje naročnike. Seveda pa iz te večje odvisnosti Obrtnika od kmeta nikakor ne mislimo važnosti obrtnega stanu kakorkoli podcenjevati, kajti naš kmet je danes že na tako napredni stopnji razvoja, da obrtnika ne bi mogel več pogrešati. Ne moremo si predstavljati naše vasi brez čevljarja, krojača, kolarja, kovača itd. Kar nič si ne prikrivajmo današnjega resničnega po- ložaja, da sta kmet in podeželski obrtnik n» vezana drug na drugega, da imata oba ist« skupne koristi Ln da zaboli oba, če oplazi biV po enem hrbtu. To vse se nam je zdelo danes še tem potrebne jše poudariti in podčrtati, ker se tudi pri nas vedno bolj in glasneje pojavljajo preroki, ki bi radi to stanovsko vzajemnost razdirali ter huj#kali en stan proti drugemu. Le ne prikrivajmo si resnice: pri nas je bilo stanovske vzajemnosti vedno jako malo. Ne bomo raziskovali danes vzrokov, toda dejstvo je, da sta se gledala pri nas kmet in obrtnik vedno nekako postrani. Kmet je smatral obrtnika kot nekakega postopača, kajti sam je moral v poletnem času vstajati, ko so zapeli petelini, dočim je obrtnik poležal vsaj še do solnčnega vzhoda. Na drugi strani je pa gledal obrtnik v kmetu prevzetnega izkoriščevalca, ker je čutil svojo gospodarsko odvisnost od njega. Toda kmet mora trdo delati poleti, da lahko .poleži, pozimi, obrtnikovo delo je pa vedno enako, a pri sezonskih obrtnikih (zidarjih, tesarjih itd.) je zimsko počivanje združeno tudi s pomanjkanjem, Obrtnikovo delo je navadno lažje in krajše, zato pa mnogo dolgočasnejše jn eno-ličnejše. Obrtnik razpolaga i nekaj, več gotovega denarja nego kmet,' zato mora pa tudi prav vse kupiti in je gospodarsko mnogo od-I visnejsi nego kmet. Ako tedaj primerjamo ! senčne in solnčne strani obeh stanov, tedaj nihče nima povoda, da bi zavidal drugemu ali ga preziral. Zato bi morala velevati obema že zdrava pamet, da drug drugega podpirala. Čista resnica je, da imata oba stanova še svoje prav posebne težave in potrebe, /a katere morata skrbeti v svojem delokrogu, toda ta skrb bi se morala vršiti vedno tako. da ne gre na škodo drugega. Velik socijalni greli bi bil, ako bi na pr. obrtniki svojo premoč v občinskem odboru zlorabljali za nekako gospodarsko izstradanje kmetov in tudi obratno. Stanovske organizacije kmetov ne smejo nikoli zavračati upravičenih zahtev obrtnikov, ker bi se taka kratkovidna sebičnost prej ali slej maščevala nad njimi samimi. Občina, v kateri je večje število obrtnikov, neobhodno potrebuje dobro obrtno nadaljevalno šolo in greh bi bil, ako bi se kmetiški občinski odborniki upirali izdatkom zanjo, kakor bi bil tudi greh, če obrt-, niški občinski odborniki ue bi hoteli priznavati nujnih gospodarskih potreb svojih kineiiških soobčanov. Rahla stanovska nasprotja so obstojala v človeški družbi vedno, ker se koristi posameznih stanov vendarle časih tudi križajo, toda zdravo sožitje človeške družbe je mogoče le, če se nasprotja čim bolj odstranjujejo, goji pa tisto, kar stanove druži. Liberalni kapitalizem 19. stoletja je uvedel brezvestno izkoriščanje šibkejših in marksistični socijalizeun je zaradi tega začel oznanjati nepomirljivo In strastno razredno borbo sloja proti sloju. Kam RAZGLED PO SVETU Nehaj številk o ameriškem kaiotištvu Te dni je izdala tvrdka J. Kennedv & Sons v Ne\vrorkii svoj uradni popisni >e-snam o napredku katoličanov v Združenih državah ia leto 1934. Iz istega je posneti, da živi dandanes v tej deželi 20.322.594 katolikov: tekom eaega leta se je število istih pomnožilo za 54J91, to je bilo lani. predlanskim pa za 52.012. Dalje je v tem poročilu omenjeno, da je leta 1933 prestopilo r našo katoliško cerkev 49JS1 spreobrnjencev. Odkar se izdaja ta uradni seznani o katolištvu v Ameriki, je tekom let prestavilo v katoliško Cerkev ie 41.226 spreobrnjencev. Del je najdeš v tem seznamu dva nova Badškofa in pet novih škofov. V obče se je dandanes skupco število duhc.mikov zmanjšalo za 152. to pa vsied umrijivosti: tako je zmanjšalo tadi število cerkva za 16 in semenišč za 4S>: vzrok teani zmanjšanju je pripisovati slabim delavskim razmeram vsled katerih trpijo tudi fare. Pri vsem tem se je pa število dijakov na katol. višjih šotah pomnožilo s* 24.354. v ka- tol. farnih šolah pa za 54.451. Tukaj navajamo nekaj številk o katoli-čanstvu in katoliškem gibanj« v 2idr®ieEih državah v sedanj: dobi: Kardinalov iu nadškofov je sedaj J3. škofov 170. duhovnikov 20.455, redovnikov 9.164. Skopaj duhovščine 29.619. Cerkva z župniki je 12.530. Misijon. cerkva je 5.714. Skupaj je cerkva 18.244. Semenišč je navedenih 185. bogosloven v ali ineuišuikov 2l».465. vzgoje, aliiie za dečke 185, akademij za deklice S6\ višjih šol liižfc. dijakov na teh šoiah li>2.«(fc. farnih šo! 7429. učencev v teh šo ah 2.224 553. sirotišč 326. sirot -t'6.271, hiralnic za ostarele 147. bolnišnic 61981 KATOLIŠKA CERKEV a Za srečsajio bodočnost Raajje, j^**" med najbolj gorečih želj papeža Pija jn tt-spreobrnitev Rusije. V Rimu je bil pre Roch Springs je preminul 52letni Jakob Porer.ta iz Zg. Bitnja pri Skofji Loki. — \ Homestead N. J. je zapusti! soizno dolino 58 letni Ferdinand Lene iz Ihana. — V Colo-rado Sprrags je na veke zatisni ' nistrski predsednik Muš-anov je v svojem P"' zdrarnem govoru dejal, da trdno veruje, oa bo ozračje medsebojnega spoštovanja otm$>" čilo pc.po!n sporazum med Jugoslavijo in B®1' jarijo. — Mi z veseljem spremljamo vsako zbliževanje z bolgarskim narodom. Ne vidi pa se nam prav, da piše časopisje o dveh barodih, o bolgarskem in jugoslovanskem, saj smo vsi — Srbi, Bolgari, Hrvatje in Slovenci — Jugoslovani. NEMČIJA s Šola se je podrla. V nemškem Winter-bachu se je podrla šola in zasula učitelja in otroke. Doslej so našli pet otrok mrtvih, več jih je hudo, še več pa lažje ranjenih. Poslopje se je podrlo zato, ker so v bližini kopali kanale, vsled česar so se udrla tla. drobne novice Redne stike s sovjetsko Rusijo vpostavi kmalu Mala antanta, je dejal dr. Beneš. Dvomimo. 2000 bojnih aeroplanov grade v Ameriki na račun Nemčije . V Avstrijo se je vrnil nadvojvoda Evgen, bivši glavni poveljnik avstrijske armade proti Italiji. Strašna suša je v severni Ameriki. Vsak izve* žita in fižola je prepovedala romunska vlada. Pričakuje radi suše slabega pridelka. Velikanski požar je uničil mline italijanskega veleindustrijea Puglinia v Sao Paolu v Braziliji. Spomenik pok. Franca Jožefu so odkrili te dni v Dunajskem Novem mestu Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znaui PLAMINKA-CAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovee, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Torej sa spomladansko zdravljenje samo pravi: »PLANINKA-CAJ-BAHOVEC iz Ljubljane. Reg. pod Sp. br. 16 «1 6. II. 1932 200 hiš je zgorelo v poljskem mestecu Vlo-cimurcu. j 20 trgovin je uničil požar v romunskem j Buzeju. Radi silne vročine so zaprli vse šole v turški Ankari. 60 rudarjev je zopet našlo smrt v nekem rudniku blizu nemškega mesta Karlsruhe. Po petletnem pregnanstvu v Sibirijo se je vrnil nedavno v Varšavo Malecki, bivši katoliški škof v Ljeningradu. Od 50 učencev je 40 bolnih na jetiki v Emercompaxu na Holandskern. Popoln moratorij (zastoj vseh plačil za inozemstvo) proglasi s 30. junijem Nemčija. 50 iet je poteklo, odkar jc umrl slavni češki skladatelj Smetana. Posebno taborišče ia nepoboljšljve pijance so ustanovili v nemškem Stuttgartu. Danes poteče oO lei, oakar je umrl slavni češki skladatelj Bed'ich Smetana Jugoslovanski časnikarji so nedavno na povabilo nemške vlade obiskali Nemčijo. Vozili 90 •e z orjfliškim zrakoplovom »Ilindenburg«. Slika kaže časnikarje pred zračnim orjakom. »Slovenca« je zastopal urednik dr. L. Kuhar. Kino Nedavno je eden največjih angleških listov »Times« poročal, da filmska umetnost po svojem programu napoveduje za leto« krvavo sezono. Napovedujejo se naslednji filmi: Obupen boj med leopardom in kačo, dvoboj med krokodilom in tigrom, panter zasleduje miadega slona, boji med hijenami in medvedi, med tigri in levi. Vse to se zdi, da prihajamo v dobo starega Rima, ko se je občinstvo v amfiteatrih naslajalo nad takšnimi prizori. In ae to: navadno te živali zunaj v svobodi čisto mirno žive med seboj1. Samo umetno jih je mogoče spraviti v smrtonosen medsebojni boj, kakor n. pr. leoparda in kačo. Gre očividno za to, da film vzbuja v človeku nižje, sadistične nagone. Kako resnična so te besede, nam izpričuje tr, d i vsakdanja izkušnja! Nedavno je direktor Tertilt v Miinstru na Vestfalskem naročil v zavodu za padla dekleta, da naj čisto odkrito in kratko zapišejo vtise, ki so jih naredile nanje razne kino predstave. In res 78 deklet je napisalo svoje izkušnje. Med njimi je bilo osem takih, ki so izjavile, da jim kino predstave niso nič škodovale. Vse te pa kino predstav niso same obiskovale, ampak vedno le v dražbi staršev odnosno učiteljev. Predstave pa so bile ali iz narave ali iz pravljic ali pa verske vsebine. Vse ostale izjave pa pričajo, da so bile kino predstave za dekleta prvi začetek greha in pogube. Telesno škodo naglasa osem deklet. Trdijo, da so jih po predstavi bolele oči, predvsem pa povdarjajo, da so trjpeli ujih živci. Ta iu ona omenja tudi izprijeni zrak, ki se nahaja v kino dvorani, 18 deklet navaja kot kvarno posledico kino predstav, da so izgubile veselje do dela in molitve. Večkrat omenjajo, da so tudi tiste predstave, ki se vršijo pod šolskim nadzorstvom več ali manj nevarne. Mlad človek se namreč kinu privadi in potem zahaja tja tudi takrat, kadar bi ue smel iti. Bridko se pritožuje okrog 20 deklet, da gotovih kino predstav kar niso mogle pozabiti. Dalje pripovedujejo, kako so jih kino predstave pripravile do tega, da so postale tatice in zapravljivke. Šest izmed njih opozarja na nevarnost, ki preti vsled teme in toplote največ vsled tega, ker »o ljudje tako blizu drug drugega. Več deklet naglasa dalje, da so vsled obiska kino predstav jiostale trmaste napram staršem, da so zadobile hrepenenje po doživljajih, kar je nekatere v resnici napotilo, da so pobegnile z doma. Potem pa sledi popis strašnih tragedij: nič manj kot 37 deklet obsoja kino zato, ker jih je pripravil do greha v dejanju. Vsled kino predstav so zadobile veselje do nespodobnih plesov, do nedostojne obleke in končno do globokih padcev, v katerih so se mudile eela leta. To so torej nekatere žalostne ugotovitve kino predstav na podlagi življenjske skušnje. Skoraj brez Izjeme vse so izjavile: Nikdar več ue namerim koraka v kino dvorano, ker so mi te predstave povzročilo toliko škode. Kaj sledi iz tega? pač to, da mora biti zlasti mladina oprezna pri obisku kina; še bolj čuječi pa morajo biti starši in vzgojitelji. Večina onih deklet je namreč tudi zapisala v svojih izjavah za vse stwče ln vzgojitelje tako pomenljiv nauk: Ce bi me bili starSi pravočasno opozorili na to nevarnost, bi ne bila nikdar tako daleč zašla. S1 KAJ JE NOVEGA Bogastva ne znamo izrabljati Te dni se je vrnil s svo jega p&iovanja Pi Dalmaciji rcmuaski »is's ni i Gnraiičs<'u. O vtisih s »vo-jega potovanja je iijavil kovinarjem aie-č dragim to-ie: vKcnenla. glavni cilj mojega potovanja, je bila u nseae odkritje. Prvič sem potoval ob jugoslovanski obali Jadrana ia začaiil sem se. s kalužo ravnodošnostjo dopuščate, ca izginjajo biseri Jadrana pod zobom časa. Korčnla je edeu takšiiii itiirih dimih draguljev. Or-.iar.s od visokega morja in i:aj-bolj močoc zaščitena in je zato obranila vse svojega s:arinsrva. Daaes pa se ljudje ta ?e lepote t? (»rigajo ia paste, da propadajo. Xihče te ohranjuje teh okusnih palač ia jih ne obnavlja. Ns teh čarobnih otokih s parfum«* davnih časov ni vr-de niti pogojev ia premožnejšega tnrista. Pot od Kotors E2 CefiBje je edinstvena na »veta. Moglo h: se k«: lk>včer.: pokrajina na mesecu Veličasten. nečloveški Kras. brvi t rev?: Vendar i pa moram n?či sadi to. da poleg vseh ieh letvi. p-:le? razkošnih barv- Jadrana, pole? ! parcikov i ameriško udobnostjo in izvrstno kuhinjo i »it do':>ro postrežbo, je v.i polno vzrokov. vsled ksterik se bo potnik je težko odločil. d* še eiikra: obišče te lepe kraje. Poizkusil bom prijateljsko povedati vam mk^e: \ Stat* «ve*. Ii Belgrada s? silne, težko pr . ve .io Spina. s kaj šele do Dubrovnika. Po:nik sxn> potovati ž(i nr r« >»:fi v državi, po liški. Tračnice so slabo postavljene, spalni vagoni pa. ki vozijo na tej progi, bi moral: že damo iti v pokoj. So pok« tega najstarejšega tipa spalnih vozov. Xaravno je da takšni vozovi potnika . preden pride do eilja. Boljši iors-t teli vozte.' iu tč siabe voiuje nikdar rie pozabi. Zska; jih še trpite? 2, V Splitu res ui dobrega hotela. To je jas.ua škoda za čudežno Dioklecjaaovo me »to. S. Pa tudi v Dubrovniku ste v nevarnosti, če s: n:»t< pravočasno oskrbeli »oho v hotela ilmperiak, da se veše bivaaje spremeni v V mestu Svetega Vlaha niso-iu liaše^ niti eue trgovine s starinami, n!:; dobro opremljene modne trgovine. Vidi -e, da je bil dosedaj Dubrovnik privlačen ie za rev-liega turista. To pa je škoda, ker za*inii Ddbrcvuik razvajene letov'.šfts rje i najbolj široke roko. Potrebno je. da me razumete. Govorim ko" človek, ki je nad vse navdušil za Jadran in ki Vam hoče povedati samo svoje izkušnje, kako bi mogli privabiti v deželo čim več bogatih tnjeev. Kako velika je turistična bodočn&st Jusro<-iavi je, če ie hočete!« Ali je treba ie kaj dodati tem besedam .prijateljskega diplomata? V roke nam je položeno bogastvo, a mi ga ne zesibo :*xabijalL Kako dolgo bomo še zapravljali darove, ki naos jib je dala narava ? Začnite pri jffam, ne pri repa ! u.-r5f V ji proti je liki čitaaso v -Delav-ski a»d draginj tudi sledeče Ple—.eaita je borba prrti jetiki. toda da-uais-ji S:rc.i r>»rnvj;z do n-ejsapo!:^. to je rdrsv r»d; rsacer obolele t-sit-e. * daaes : dasiiies lik v Vr- frave K*'*"1 S« podpre*, kir Ki > 3. r^^i f vesikv-^^ša; r>2f-:r«. se vdan-: atalfcjea iz ponbia n P"—1 - - ii-o-^ecskL": j»;i»p«iiar :>e!r: > IX- m. d* gi zsarafe - ?«»■«>: {mvoiasBOL da s; ak;. prfeg nc> T-i dnafi iJrijtš o$*toc«. t«C -.iuto-: pod-T »-rizer-u »«£ižj?i>e »esinte. ^»■»f Parei. s. j_ * Upa vi iDcsk^iIk, Ljc'i,iu. Prav ahiliqes -apnav-; ; p osebne vesti ; --------- ° " Srt je Aepofci! t Leosi- ši« bŠEE73iaaiaik fosp Jaa Košadj. Bog ga o2ir»aj do skrajaa& mej čiereikega fivljesja! d Svoj 7S. refesj d« ^ doaivci te dni i osefrsoU LvKTOTik Sivic, okraini komisar t p. T L^sbSiasi d Za preišedaikm aprava^a sodišča r Ce- fc« je nafelaik v eLtranjem miai- sasivs d*. Bedekovič. J! Naša "*fa»v®o zaaaa ftaiista ar Vidmar ir Pot ss »ebki madbarodai tekmi v — asi««*.: BeiaBjMriti jč b5! je ko< deSjpc-rete-K neeiaSns iip^estit ':•'»: Pa. kf. r acnhi ^■.-re.i »sil® a> K>r. v-vrstni iift kar m/K^eje prips-^čeaL Fr. TerisajL s. r_ iV-saife. e.«t Bed. salv. dr. ]anko »eaedik fciKd 7. m/t iriiainti a* IMa .sre i—)3 m H—J6 Tet Sž Ori ti it- <3 v«a i&mmmbgt jm^leak t roijjkaik ;; 5£ enite. m scc so T Sirih. Turčiji. T'jui-| 515 A»tn*"' »» Japocikem šs tu Kiujskcm. , ° ^^ kt. je bil rojen | tliva- ricTestii iJ» Lr»i ■"•»•i.ir . ia : .1.1*? : - M HUečeiek* sla aa Za ■ ' - < - z ' iavezpfačso *n?š:i?o o ! ia »pest-*. — iia-iua- RAZNO i 1VOV/ GROBOVI s Src« je jafestHfi. nočno je razje&c. V So pri Kaarafka 30 pokopali 38 letnega .Viir. jfi»ai"iii i :z »ripoLja. — V Potičanah sc- poiafcL 1 jrob birrj«ga L.-go-xi Šmarno Joto je asarl 2L'.iar Sesek Fraac. — V Mostah pri I jcKraai je astri* Marijas* Gibr rov P«rit». — Na Giincai je presiani Miha«! Ladič. »lip polic stražnik r p, — V Vskreda j« odi«! k Gc.spoda po večno plačilo župnik Henrik Kraicvec — V Grosuplju j« umrl Okoren Ja-cez. posestnik. — Na Brona železatikš postaj po 5 Da za kc>^iid. '»sak pese^k kap: na od-bjejti postaj:, tako žciezošla :zktzašco za 5 Dts s ceio tceo karto io Ltcbljar:* Številka rozse sirte vpii« pc-sti;sa bligijna r že-zkamioo ia isto žigeii. Uprava; ve'.e-ie.ma potrdi cčiskoiaicii t železniška izkaz-aic» ootsk veiesejata. Na po^-ratka žigosa ie-atsajio izkzzaico ie blaga:na Ijab!i»«ke postara. -Ajtir velja vozna karta za brezplačen poTraiek po ati ali krajSi poet Železrj.ška izkaznica brez potrdila o obiska Teiesefma za brezplačen povratek m veljavna. — Pypju: vtifa za dopotoirinie do tO. ptaifa zaključno. 30 ma;a do 12 šcniia t Liafc;;ano 00 2S. aaaja za povratek pa o v - ■ v - ki *akteva podaljšanje vojaške službene dobe : v OMuCi Varšave so z Ljubljane na postajo Kranj ob 8.11, še zložno pride gori do 10. Vozi pa tudi še izletniški vlak. drugi naj v tem tednu premišljujejo o grožnji, ki jo je izrekel sam Bog: »Gorje tistemu, ki pohujša enega teh malih!« in vsi, prav vsi, ki imajo kakorkoli opravka z vzgojo mladine, naj si vzamejo za smernico pri svojem težkem, odgovornosti polnem delu besedo Odrešenikovo: »Iščite najprej božje kraljestvo!« — (»Glasnik beog. nadbiskupije.) Revmaiizem, iiias zdravi termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Zdravnik: Pr. H. Rožlfl. dosedanji fief-zdravnik Rlatlna-lindenci. Penzija in kopeli: I. rnzred Din 65'—, II. raz red Din 50 UI. razred Din 35'—. — julij—avgust Din 5'— pritiitek. - PoŠta Toplice pri Novem mesta. »Domoljub« je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Katoliški Slovenci, ali se zavedate tega? Razno. (Preddvor nad Kranjem.) Dan sv. birme je bil za celo župnijo čas srčnega veselja. Prevzvišeni so nam v krasni pridigi razložili, -zakaj je gospodarska stiska in kdaj bo minuia. Moderni človek ne priznava več Stvarnika za svojega gospoda. Zato je tako velika dušna in telesna revščina. Radi tega je danes toliko vnebovpijočih krivic in lumpa-rij. — V enem tednu smo imeli kar tri smrtne nesreče. Pri padcu se je ubil 22 letni Mošenkov Albert. V Kokri je utonila 20-letna Koderma-nova Katrica, v Belci je utonil 3-Ietni Jenkov otrok. Smrt nas bolj pogosto obiskuje kot lansko leto. Nekaj so jih morali v bolnišnico odpeljati. — žita lepo rastejo. Samo zelo redka so. Ponekod bi bilke skoraj lahko preštel. — Denarna stiska lia kmetih je hujša, kot bi kdo mislil. Edini dohodek, mleko, ni nič vredno. Siromak, kaj boš z dinarjem za liter mleka? Ko bi ga mogel vsaj stokrat povečati! Koncert. (Preserje.) Na binkoštrni ponedeljek ob 15 bo v našem domu zopet pevski koncert. Peli bomo 20 pesmi v moškem, mešanem in ženskem zboru. Program je zelo pester, od naše narodne pesmi do najmodernejših slovenskih skladb. Zbor je naš pevovodja č. g. Mirko Bartol v dveh letih tako dobro izžolal, da se more meriti z vsakim podeželskim zborom. Pa tudi veselja do naše pesmi, koliko ga je v naših fantih in dekletih! Žrtvujejo vse večerne ure za čim mogočnejši uspeh pevske prireditve. Ne spimo v Preserju, ne! Pridite na koncert vsi, ki že poznate naš zbor, in vsi, ki vam je ljuba slovenska pesem! — Na binkoštni ponedeljek je na Žalostni gori radi tabora »Bojevnikov« sv. maša že ob devetih. Prihod novega dušnega pastirja. (Motnik.) Štiri mesece smo težko pričakovali novega župnika. Vroče želje vseh žnpljanov so se uresničile pretekli četrtek, ko se je prav na tiho pripeljal naš novi župnik, č. g. Anton Rov-tar v Motnik. Prirediti smo lioteli slovesen sprejem, temu pa se je g. župnik v Kvoji skromnosti izognil. Ni se pa mogel izogniti podoknicš, četudi mu je dež krepko pomagal. Kljub temu, da je lilo, se je podoknica lepo izvedla. Udeležil se je je ves občinski odbor, člani prosv. Gorie tistemu, ki pohuiša,. * KRIŽEV POT (Nadaljevanje.) Mesec je mineval za mesecem; dasi pa je njegova moč zaradi mnogega dela naraščala in dasi so bila njegova lica zarjavela od solnca in vremena, je njegovo široko čelo pod Čelado vedno bolj bledelo in postajalo bolj zamišljeno, oči bolj žalostne, poteze obraza bolj nadzemske. Dasi si je vsak dan želel, da bi prijel za meč in ga sukal proti nevernikom za vero in v čast svetega križa, se v njem vendarle ni več pojavljal surovi bojeviti nagon njegovega naroda, ki je koprnel po krvi zaradi njene rdeče barve in si hotel osvojiti svet iz veselja do oblasti nad njim. Zdaj ne bi mogel več izdreti meča iz nožnice, da bi sekal ljudi, kakor je to storil tisto pomladan-»ko jutro v toskanski dolini samo zaradi tega, ker je bilo tako lepo videti, kako se je izpod hitrih udarcev dolgega meča prikazala kri. Zdaj je vedno iskal vzroka in cilja, kjer si je nekoč želel samo dejanja; tako se je povzdignil zopet za eno stopnjo nad svojo naravo, kakoršna je nekdaj bila. Vse to mu je bilo jasno; ko pa je po*kosilu mirno sedel in razmišljeval, je vzlic temu Prišel do spoznanja, da je bilo njegovo življenje izza njegove prve velike nesreče vseskozi zelo žalostno; in vselej, kadar je menil, da bo boljše, ga je nekaj ne; ,'ičakovanega in silnega vrglo zopet nazaj ali ga je zadela velika žalost. Doma v Foringdonu je bil pono- sen na svoje orožje in deško spretnost, in vendar mu je bil oče pred njegovimi očmi zločinsko ubit; postavil se je morilcu v pravičnem boju nasproti, pa pri tem toliko da ni bil usnirčen. Veroval je v svojo mater kakor v nebo, dasi je onečastila spomin očeta in oropala sina dedščine. Iskal je miru in pokoja v Rimu, pa je našel blaznost in boj; želel si je, da bi vršil viteška dejanja, pa je pobijal ljudi za prazen nič. LjuBi! je devico z deviškim srcem, pa ga je spričo enega dotik-ljaja nezveste zakonske žene kri dušila v grlu, je za en sam pogled njenih oči in en zvok njenega glasu iztegnil roke ter se vrgel smrti nasproti, pri tem pa je pozabil na prvo, boljšo, dražjo. Take misli so mu rojile po glavi, ko se je vhod v šotor za trenutek pomračil, da se je nehote ozrl kviško. Pred njim je stal vitez kraljičine telesne straže; eno roko je držal na ročaju svojega meča, druga pa se je pozdravljajo dotikala čelade. Bil je Gaskonec po rodu, srednje velikosti, sune postave in prožen kot jeklena ostrina, temne barve kakor Maver, ognjenih oči in redkih suhih brk, ki so štrlele naprej kakor pri mački. Njegovo vedenje je bilo pretirano, vendar je bil dober, vrl človek. Gilbert je vstal, da bi mu šel naproti, kar je uzrl za njim vojaka, ki je nosil nekaj majhnega in težkega na rami, ki jo je podpiral z roko. »Gospod iz Stoka?« je začel vitez z vpra-šajočim glasom. »Ako bi bil lastnik svojega imetja, bi bilo pravilno,« je odgovoril Anglež, »vendar nisem. Ime mi je Gilbert Warde.« »Gospod Gilbert,« je začel Gaskonec, se zopet priklonil in ponosno zamahnil z roko, ki se je dotikala čelade, ter jo naposled pritisnil na srce, kakor bi hotel s tem izreči zahvalo za odgovor. »Ne, gospod,« mu je segel Gilbert v besedo. »Od onih, ki bi mi radi ponudili vite-štvo, bi ga jaz ne sprejel, tisti pa, od katerih bi ga, mi ga niso ponudili.« »Gospod,« je odgovoril vitez vljudno, tisti, o katerih govorite, vas niso poznali. Prihajam od njene milosti vojvodinje gaskonj-ske.« »Vojvodinje Gaskonjske?« je vprašal Gilbert, ki ni poznal tega imena. Vitez se je vzravnal, da je bilo videti, kakor bi sta! na prstih, in levica je izpustila meč, ter pogladila brke. »Vojvodinja Gaskonjska, gospod,« je ponavljal. »So pa tudi ljudje, ki pravijo njeni visokosti tudi francoska kraljica, brez namena, da bi jo žalili.« Gilbert se je nasmejal, vitezu pa so se oči v trenutku zaiskrile. »Se meni smejite, gospod?« je vprašal, ko se mu je roka vrnila k meču, desna noga pa stopila nekoliko naprej, kakor bi imel namen potegniti meč. »Ne, gospod. Prosim vas odpuščanja, ako sem se nasmejal, ko sem občudoval vašo ga-skonjsko vdanost in zvestobo.« dzuštva iu gasilske čet« ter mnogo ljudstva. Naj bi bila ta podoknica znak, da bomo kljub vsem težavam in oviram redno tcjluo in zvesto spoštovali svojega novega župnika ter mu z dobro voljo |>omagali pri ujegovem težkem delu. Našemu novemu župniku naj Bog blago-slavlja delo in življenje med nami! Požar. (Dol pri Ljubljani.) Številne požarne nesreče pretresajo naSo delilo. Zlobna Toka se je priklatila tudi v n«5o faro, in v soboto zreier zanetila poiar pri ubogi Bregar-jeri domačiji v Brinju. Divji element je uničil hiio in hlev, ter grozil le sosednjim pcalopjem. Lj sreča, da je bila mirna noč. N« pomoč so prihitela gasilna <3ruStva iz oltohce, ki ao poiar kmalu omejile. Za-čutila se je relika in nujna potreba motornih bri-zgaln in večje discipliniranosti gasilcev in ljudstva j sploh. Mučno ie, če morajo orožniki naravuoat »i- j Hti ljudi, da priskočijo na pomoč zlasti k ročni , brizgalni. Ljudi v ogromni večini z ene le radovad-aost k požaru. Razno. (Sinkov tura.) Dva požara smo imeli zadnje čase: 25. morda je zgorela Šupa Ivana Toinažiča, 10. utaja pa se je užgal skedenj Franceta Benda v Potoku. Sumijo, da sta bila oJia požara posledica zlobne roke. Le gasilcem sc je zahvaliti, da se pžara nista razširila na sosednja poslopja. Pri drugem požaru smo vsi uvideli, kako potrebni bi bili požarni rezerva rji ua krajih, kjer ni vode. Kaj pomaga brizgalua. če pa daleč naokoli ai nobene rodel — Sadja letos ne bomo imeli. Sadni škodljivci grozno gospodarijo. — Ozimino je vzela zima,- žito je prav redko. Mnogi so zimino preorali in nanovo posejali. Krize vsake sorte pa imamo na pretek! Slovo. (Tunjice pri Kamniku.) Pretekli teden smo pokopali blagega tovariša Jožefa Koželja. Odšel jc v ročnost, star 28 let. Po poklicu jc bi! tovarniški delavec. Bi! je miren ia tiji mladenič ter izredno marljiv delavec ne samo * tovarni, temveč tndi na prosvetnem polju. Njegova tragična smrt je globoko pretresla prebivalstvo daleč naokrog, kar je dokazal uadvse veličasten pogreb. V društvu je bil povsod prvi, naj si bo pri petju, dramatiki. če je bilo treba odgovoriti na resno vpra- šanje ali dati dolier nasvet. Dragi Jože, v najini pomladi Te je Bog poklica! k «>!>. v ne; beško pomlad, da Te poplača za trpljenje, ki si ga imel na zemlji. Tvoji društveni so rudniki in sotrudnicc Te bodo za vedno ohranili v neizbrisnem spominn! Bodi Ti lahka remija domača! „ Razno. (Diirra.) »Zadnji uiajnik« borno letos obhajali v nedeljo, 3. junija. Spovedovat pride g. pater 1z Loke. — Pokopali smo cerkvenega ključarja Blaža Bička; bil je zvest naročnik j Domoljuba,, skrben ia varčen, du uialo takih. Večni mu iKikoj! — Malokdaj je bila zima tako dolga kakor letos, zato je pa tudi majnik zgoden in krasen na naših plnninali. Zojiet nepovabljen gosi. (Primskovo.) komaj so ljudje nmk> pozabili na tatviue v pretečeuem letu, se je zopet pojavil mlad uzmovič v naših hribih. Due 7. maja jc prišel popoldne k Lampretoriin, vzel nekaj obleke ter dve žepni uri, nato pa jo je pobrisal proti Stari gori, kjer jc obiskal Obolnarjeve in za spomin vzel nekaj jajc. ženske obleke pa ni maral vzeti. Ivo so prišle ženske domov, so našle hišna vrata odprta. Predno je tat zapustil našo £aro, je še pri šiuicnkovih v kamnom vrhu pobral nekaj moške obleke, nato pa je vzel slovo. Menda se mu ni več varno zdelo. Doma res ni vrč puščati samega, pa kaj, ko imamo toliko dela na (»olju in povsod. Razno. (Itaka pri Krškem.) Letos smo pa topli. Že sv. Jurij je »bahat« z bogatim zelenjem, majnik pa greje z vsem žarom jw>mladnega solnca. Od kozolcev se širi duh po sušeči se detelji, na drevju rudeče črešnje. Trta je bujno vzrasla, toda ne obeta mnogn sadu. kar bo menda posledica toče r Vsakovrstno manuiaktnrno in galanterijsko blago dobit« najboljSe in najcenejše pri tvrdki Mara Ramovš - Ljubljana sv. Petra cesla Stev 39. Vitez se je pri tej priči umiril, se nasmejal in nekolikokrat zamahnil z dolgo roko. »Prihajam torej od njene milosti vojvo-dinje,« je dejal vztrajajoč pri tem naslovu, »da vam izrečem njeno visoko zahvalo za uslugo, ki ste ji jo izkazali pred kratkim. Njena milost je imela mnogo posla na bojnih posvetovanjih in me ni mogla prej poslati sem kaj.«. »Vdano sem hvaležen ia sporočilo,« je odgovoril Gilbert nekoliko hladno, »in prosim vss, gospod, da sprejmete moje priznanje za trud, ki ste ga imeli pri tem, da ste mi ga prinesli.« »Gospod, popolnoma sem vam na uslugo,« je odvrnil vitez in zopet položil desnico na srce. Kazen besede (»a vam vojvodinja pošilja po meni bolj pristni dokaz svoje hvaležnosti. < Obrnil se je, odvzel spremljajočemu vojaku težko usnjalo mošnjo, jo ponudil Gilbertu držeč jo z obema rokama ter stopil bližje. Gilbert je stopil korak nazaj, ko je spoznal, kaj mu je prinesel. Ta denar je bil za dejanje, ki je Beatriko utegnilo veljati življenje. Zabolelo ga je, ko ga je videl, kakor bi bil krvavo plačilo, ki ga je vzel Judež. Zagoreli obraz mu je prebledel in roki ste se nervozno sklenili. »Ke,< je dejal hitro, »ne, prosim, ne! Nobenega denarja — hvala mi zadostuje!« Vitez ga je izprva začudeno, potem pa neverjetno pogledal, misleč, da ga je samo radi lepšega na videz zavrnil. S» »V resnici,« je odgovoril, »mi je vojvodinja ukazala, da vam prinesem to darilo v znak hvaležnega priznanja vaše usluge.« >In jaz vas pri vaši viteški časti prosim, da izrečete njeni milosti z vso mogočo spo-štljivostjo zahvalo za tisto, kar ne morem sprejeti.« Gilbertov glas je postal trd. »Saj ona ni moja vladarica, gospod, da bi moral od nje- pričakovati podporo v tej vojni. Bogu je dopadlo, da sem rešil življenje ženski, vendar za to ne vzamem ženskega zlata. S tem nočem izreči nobene nevljudnosti do njene milosti uiti do vas, gospod.< Ko je Gaskonec spoznal, da Gilbert resno misli, se mu je obraz izpremenil in prijazen smehljaj se je prikazal na njegovem bledem obrazu; saj je našel možaka po svoji želji. Vrgel je težko mošnjo proti vojaku, da je zažvenketala po tleh; potem se je obruil h Gilbertu in izleguil roko manj vljudno toda bolj prisrčno kakor doslej, »Ako bi ne imeli svojega posebnega naglasa«, je rekel, >bi vas imel za Gaskonjca«. Gilbert so je nasmehnil, ko mu je stisnil roko; saj mu je bilo jasno da mu je vitez hotel s lem izkazati največji poklon, ki ga je mogel izraziti z besedami. »Gospod,« je odgovoril Augiež, »vidim, da sva enakih misli v tej zadevi. Prosim vas, poskrbite, da kraljica ne bo razžaljena z odgovorom, ki ji ga prinesete od mene; prepuščam pa vaši vljudnosti iu spretnosti, da izberete take biisede, ki som vam zde naj-boliše. zakaj jaz ne znam izrekati poklonov « prošlciu letu. rudi jabolk ne bomo imeli pa «o »tepke« polne, - Pred tednom je tjjf mladei spremljala na zadnji poti fla,,^ f." rijinega vrtca Marijo Pire z Vinjen, VA» Otroci so se od svoje součenke poslovili i li„| ki Marijino pesmico in ji odeli grob s cvet -m dn jc bil kot velik šoti rož. — Pomlad tke pajčolan ua g r obeh Kraljeve matere iz m|jJ Ane Povhe iz Kot i talce, Neže Metelko p j »Grabljevkc« iz Znbukovja ter Ane Vidovii ii Gmaine. Večna jim loči — Na velikonočni po-nedeljek sta praznovala slovesno zlato poroko Anton jn Marija Tomažiii z Itaškcga vrha ju. bilantoma še mnogo srečnih let! — Zadnjo ne" deljo v maju bo sprejem r fantovsko konere' gacijo in dekliško Marijino družbo. Pridejo r dekan Anžič. Zna biti lepo! Naši fantje so tr dni odhajali k vojakom, Bog jim daj srečo, d, bi se vsi zdravi iu pošteni vrnili na svoje domore. Ožofeei krst (Stranska vas) Dne 11. maja je v času, ko ie bilo vse na polju, zagorel skedenj posestniku Jožetu Kuhar ii Stranske Tati. Škode jc za 45.000 Din. Gasilci n bili hitro na uiestu, dati to bili razkropljeni pri delu na polju. Nora motorka ie prejela prvi ognjeni krst Do« 3. junija bo slovesna blagoslovite! mot. briz£alne, ki je že pokazala, kakšna dobroti bo xa naio sotesko. Upamo, da nas bo prebivalstvo pri delu za blagor bliinjega rado podpiralo. NAZNANILA n V Litrški kapeli pri St. Jerneju ne ho u« hinkoštni ponedeljek duhovno opravilo, pat pa 3. junija. n Mavčiče pri Kranju. Na binkoitni ponedeljek priratli pevski in tamburaiki zbor iz Ma»-čič koncert ob 3 popoldne r Turjaku in ob 7 r VeL Laščah. Ubrani program, ki ga je zbor < velikim uspehom odpel že na dreh koncertih na Gorenjskem, bo gotovo privabil vse one, ki jin j« pri srcu naia lepa narodna in umetna pesen. n Slov»anest kroaaaja kipa Matere božje r kapelici v Kainnici pri Sv. Heleni bo v nedeljo, dne 27. maja ob treh popoldne. Vabljeni posebno Sitni Marijinih družb. Slovesnost bo poveličevala godb« z Rakovnika. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 1S1K) ali t avtobusom okolu 12. »Vojvodinja gaskonjska bo imela toliko boljše mnenje o vas, brž ko bo slišala mene, gospod.r Po teh besedah se je vitez poslovil s ponosno kretnjo in globokim poklonom, ki ga je Gilberl nanj imenitno vrnil, ter odšel proti vratom. Sredi pota pa se je obruil, in je po-za bivši ua vse prejšnje vedenje stopil nazaj h Gilbertu in ga še enkrat prijel za roko. »Malo naglasa, prijatelj! Ako bi imeli samo malo naglasa!« Trenutek pozneje je njegova čvrsta po-slava izginila skozi vrata in Gilberl je bil sam. Ugibal, če ga je hotela kraljica s tein žaliti; ni mogel verjeti. Ko pa se je spomnil vsega, kar se je bilo zgodilo, uiu je prišlo na misel, da jo je morda sram, ker mu je raz-; krila svoje srce v trenutku velike nevarnosti, j mogoče se je hotela sedaj zavarovati ter mu hotela povedati, da ni on nič njej druzega nego vrl, pogumen človek, ki ga moraš bodalo nagraditi zavoljo tega, ker je zaradi nje Ivc-gal svoje življenje. In čudno, ta misel mu je ugajala prav tako kakor je ponujeno zlato žalilo njegova poštena čustva. Mnogo bolje je bilo, si je mi-J slil, da je kraljica tako ravnala in mu pomagala, da jo ima kot neko bitje, ki je vzvišeno nad njim. Po njegovih mislih bi bilo potem nemogoče, da bi mogel njen dotikljaj uli njen pogled povzročiti, da bi ga še kdaj kako1' ognjen tok izpreletelo od nog do glave. Kok«. ki se je iztegnila, da mu z denarjem plača M tveganje življenja, inora biti mrzla kakor Starihava mladost — mladostna starost Kakor tudi to zveni dokaj protislovno, vendar na ta dva pojava naletimo pri vsakem koraku. — Vi samo stopajte po obljudeni ulici in ogledujte si mimoidoče. Pri večini mladih ljudi boste opazili sledove prezgodnjega staranja, toda prav tako zapazite znake mladostne svcžosti na mnogih starih ljudeh. — Oba pojava sta jasna dokaza za stanje, v katerem se nahaja središče vse človeške življenjske sile, to je ustrojstvo za telesno čiščenje. Želodec s priključenimi mu organskimi aparati, kot so (o črevesa, obisti, jetra, mehur itd., imajo odločilno besedo v telesu, in kakor ti organi pretvarjajo hrano v kri, kakor pač tirajo kri po naših žilah, živahno ali počasno, tako smo tudi mi sami bolebni in počasni ati pa zdravi in živahni. Lepota, mladostno razpoloženje, živčna moč In sposobnost karakterizirajo zdrav prebavni aparat prav tako, kakor da misliti neodpornost vsega telesa, nezdrava poit, starikav izgled, nervoznost in pomanjkanje močne volje na pokvarjeno delovanje naših prebavil, čemur se lahko pripiše pogost glavobol, nespečnost, napetost, zgaga, razna obolenja radi sečne kisline, hemeroidi, slabost, zarnaščenost srca itd. Radi tega je zlasti pri slabi prebavi, zaprtosti, pri i>ok varjenem črevesnem delovanju in telesni napetosti, nič inauje pa pri nepravilnem krvnem obtoku najtopleje priporočati temeljito prečiščenje in so se v to svrho že splošno udomačila zdravljenja s prirodnimi zdravilnimi zelišči. Je že prav mnogo rodbin, ki vsako leto napravijo tako zvano pomladansko zdravljenje ter pri tem uporabljajo na primer popularni Planinka-čaj Bahovee, ki je prav lako sestavljen iz zdravilnih plan. zelišč. kamen in enako neobčutljiva. Pomagala mu jc biti zvestim. Vzravnal se je in iztegnil dolge roke, kakor bi se bil prebudil iz sanj iu spanja. To gibanje ga je zabolelo in začutil je zopet vse rane hkratu, vendar pa je bilo v teh bolečinah nekaj prijetnega, kar se je ujemalo s čudnim stanjem njegovega srca, in še enkrat se je tako premaknil, da bi še enkrat čutil bolečine. V. poglavje. Vitez, ki mu je bilo ime Gaston de Ca-stignac, je zvesto izpolnil Gilbertovo naročilo; porabil je gotove olepševalne izraze, ki bi jih Anglež gotovO ne našel, ter je izrazil ž njimi popolno zavrnitev daru v najvljudnejši obliki. Kraljica mu je naročila, da naj vrne zlato dvornemu maršalu, ne da bi prelomil svinčeni pečat, ki je držal vrvice skupaj. Ko pa je bila sama, si je zakrila z belimi rokami obraz, se sklonila nekoliko naprej, in dolgo časa ostala v tem položaju, ne da bi se ganila. Zgodilo se je, kakor je Gilbert mislil. V velikodušnem nagibu, s katerim je kraljica prosila Beatriko odpuščanja, je storila nekaj, kar ji je bilo najtežje storiti; storila pa je to v nekaki blazni nudi. da bi si z žalitvijo za vedno pregnala iz misli moža, ki je tako vplival nanjo. Ako bi bil denar sprejel, bi ga gotovo zaničevala in zaničevanje bi moralo zamoriti vsako ljubezen; ker ga jo pa zavrnil, in moral biti ozlovoljen nanjo in bi uemarj S« zapustil njeno vojsko ter se za ostali čas Prijateljem karStativnega dela Raz prižnic vseli župnij v ljubljanski škofiji je bila oznanjena prošnja Karitativne zveze v Ljubljani, da naj bi se tudi v letošnjih šolskih počitnicah za uboge ljubljanske otroke odprla vrata krščanskih domov pn deželi, kjer hi našli kot doslej že 3 leta zatočišče naši varovanci iz ubogih ljubljanskih družin. Veliko karitativno delo so doslej že trikrat na našo prošnjo opravile številne, krščanske družine. Ubogi otroci so na deželi našli dom, ki jim je za počitnice popolnoma nadomeščal domačo hišo. Lani je bilo nad sto otrok deležnih te dobrote. Otroci so se s počitnic ua duhu in telesu poživljeni vrnili v mesto. Karitativna zveza se tudi še tem potom obrača s prisrčno prošnjo na prijatelje krščanske dobrodelnosti, da sprejmejo za dobo počitnic v božjem imenu kakega ubogega otroka iz Ljubljane ter mu nudijo za ta čas prehrano, streho in gibanje v svefcem zraku. Družine, ki bi bile tudi letos voljne pomagati, da izpeljemo to počitniško akcijo, naj sc javijo pri domačem gospodu župniku, ki bo potem obvestil našo zvezino pisarno v Ljubljani, kam nai otroka odpremimo. Posebno še prosimo, da nam družine po svojem dušnem pastirju javijo, ali tele sprejeti za počitnice dečka ali deklico. Gospode župnike pa še posebej naprošamo, da se za to namero zavzemajo ter Zvezo podprejo v tej akciji s svojo vplivno besedo. Božjega prijatelja otrok bomo prosili, da milostno povrne vsakomur, kdor bo pripomogel, da se počitniška akcija za uboge ljubljanske otroke ugodno izvede. Karitativna zvaza v Ljubljani. Anton Janša Dne 20. maja bo preteklo 200 let, kar je bil rojen na Breznici na Gorenjskem slavni slovcuski čebelar svetovnega slovesa Anton Janša. Čebelarsko društvo v Ljubljani bo to izredno obletnico proslavilo dne 7.0. maja « slavnostnim zborovaniem v dvorani DelaveJti zbornicc v Ljubljani ter dne 21, maja s proslavo v Janševem rojstnem kraju asi Breznici, kjer bo odkrita nova spominska ploiča. Občinstvo in vse čebelarje vabimo, da se proslave 20, maja v Ljubljani in 21, njQ,ja na Breznici udeleže v obilnem številu ter tako izpolnijo svijjo dolžnost napram svolemu rojaku. Spored proslave 200 Ictnice rojstva slavnOga slovenskega čebelarja Antona Janše: I vojske pridružil Nemcem, ali pa bi se vsaj l izogibal nje. Zdaj pa, ko je poslal denar nazaj prezirljivo, je dobro vedela vzlic vsem lepim vitezovim besedam, jo je bilo sram, da je ravnala s siromašnim plemičem kakor s kakim revnim služabnikom. In ker je bila prepričana, da mora on po tem dogodku biti mnenja, da je nehvaležna, jo je začelo tako boleti, da si je poklicala v spomin njegov obraz in si ga je z vsem srcem želela videti. Zaradi Beatrike in lastne časti ni hotela poslati ponj; /.vala je eno svojih dvornic in poslala po Ano iz Aucha, ki je nosila zastavo čete njenih dvornic, in ki je bila tisti dan ustavila svojega konja, ne da bi si ji kaj zalega zgodilo. Kraljica je imela vanjo veliko zaupanje zaradi njene modrosti;' imela je namreč moško glavo poleg ženskega srca. Dvornica je prišla visoka in resna kot lepa cipresa med srebrnimi brezami in ble-stečimi belimi topoli. >Poslala sem po vas, da vas nekaj vprašam,« je začela kraljica, »ali boljše, da vas vprašam za svet.« Ana se je poklonila in ko ji je Eleanor pokazala skladni stol poleg sebe, je sedla, uprla oči v oddaljeni dni šotora in čakala. »Gotovo ste videli tistega mladega Angleža, ki je ustavil mojega konja,« je nadaljevala kraljica. »Kadu bi ga nagradila. Poslala sem mu pet sto zlatov, on pa daru ni hotel vzeti.« Orne oči so pogledale v kraljico, zrle za On« 30. maja. Ob 10 alavnoitno zborovanje v dvorani Delavske zbornic« ca Miklošičevi cesti v Ljubljani. Ob 14 bo v isti dvorani redni občni zbor Čebelarskega društva. Dne 21. maja. Ob 7.20 odhod udeležencev z gorenjskim vlakom. Prva skupina izstopi v Lescah. Tu bo ob 9 sv. maša in pridiga. Po maji pei izlet v Hraše, Rodne, Sniokuž, Vrbo in na Brcznico. Druga skupina se poda na Bled, nato pa z avtobusom na Breznco. Ob 14 na Breznici pri rojstni hiši Janševi proslava in odkritje spominske plošče. Po proslavi domača zabava v gostilni gosp. Zupana na Breznici. DOBRO ČTIVO k Ob 200 letnici rojstva velikega čebelarja Antona Janše se slovenski čebelarji najlepše in naj-dostojnejše oddolže, ako njegovo knjigo: Popolni nauk o čebelarstvu, ki jo je priredil v tretji izdaji Fr. Rojina in ji je pridal dodatek o čebelarjenju v A.-2. panju (Alberti-2nideršičev) znani čebelar M. Humek, naroče, tudi drugim priporočajo, da jo dobi v roke vsak napreden čebelar. Knjiga je namenjena predvsem čebelarjeni-začetnikom, s pridom pa jo bodo prebirali tudi oni, ki so si pridobili z vstrajnim trudom lepe uspehe. Knjiga ima med besedilom veliko slik, ki ponazorujejo vso tvarino te knjižice. Naj ne bo med slovenskimi čebelarji nikogar, ki že ne bi poznal zlatih naukov našega najzaslužnejšega čebelarja Antona Janše. Knjiga stane Din 24. Založila jo je »Jugoslovanska knjigarna«; v Ljubljani. k Kubična računica zn deske, rcnieljne, plohe, polinorale, morale, inadrierje itd. Sestavil Mirko Logar. 312 strnili. Stane vezana 45 Din. Založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kako potrebnu je bila te vrste kubična računica pričajo mnoga povpraševanja in naročilu. Lesni trgovci, posebno naši kmetski gospodarji bodo našli v tej knjižici vse potrebne račune za prodajo ali nakup lesa. Tn najdejo že izračunane tabele za te vrste lesa v vsaki dolžini, debelini in širini. Treba je knjižico 'i in ob sodel-.tria noe ter na prigotatjanje zloglasnega Kasputisa. ki je m dvom najverji vpiir. ts da Jf žarel pi-pravijat; posebna mir. ako hi prepustile osrednje »eje-sije Rit:;, vsaj I>ir(iii>*--f- njeo rtaletoi sen. O len je bi« obvešfe-na dotmna :.p:>iir;ja. ki so j:- iioeli levjfa-ji (Kere-nski. Ceiiie. Sfc&beie* i. cr.l itak napadati tt-rtni. ajraefi pretaefckega b.ja pr: akroe daise prav meščanstvo f pre*ie-.!Šajin: deiom plemstva. ki ni btk BaUaajeao prseber? mc mm. Pa . pcn»r:>a nspršrr< sadaljevar je v je bile r rffii.T -ti. rf? uro? pral: fit?pct3E m p "'ti nrjc «r>»!i?i Rasputis je bal dr* 30. decembra L 1336. res umorjen. arji so pi mislili ie odstii-t: a prebaviti nt preste« njegovega svoltodaljoboejM-ea bnu X i bi; bi. ''^•»ij pa takoj n-vest: reč den>okratičeih re? ne pr Espadnorvrop&em rastra. Napele« je rastla n dneva * dan. Trep vi je i»T»>eojil še večji reaktijanaj knez G«1irin m t ar je drjiDo raovir «iewii! do febmarje 191T. aelo jo je pt anfsnu spi:* mrr! je t»3 nipj- stiti čum:.. dtti krnel ml aekaj nove tem?je is nareovm nekij knitumii svoboščin, salo pt sk)en:t: p:ise-ryor»rjj irveze n»est. zvew teanstei L dr. t av^dei« eek> rveai piemstva. &•>■ agnjiš«- reakrije- lato se je ae t deeeaibm 1916 vse pndrBŠ>vaio d^iaiai: ki j« tatteriia stra» eitvjjesije ea^kera MBwdršnra in nsioiiMSEje pariameo-tarae. t j. b"bera.'.ne »Side, ki hi bili iHK.žaa : retnidrtt: vse mratae siie u jtistjtee in reakcijoname politike. sa p> skušali te taji piMča&iki 'tiasti an^eskii. v:«£ri peoe^i Bani disasr^e same ia mai drac cdušjtb. M.ni ie 'Uk al n*<»li prSjnbljen, njep.ivg giivsa iji tefaova. flariea in Rajspctia. sli »iia pa naravsocl vraieaa. zate je pustaio p? brerasrfešsu cm Rt?jr«D-tina vsakomur jasne., de je ftrrba c^dfSraEit tadi eaiia samega. Seie io bi omc^gaKio taJtljušek vojne in pestreboe demokratične notranje reforme. Vsi ti arSftnfci kragi pa niso. račsndi Se i drijr-tai dvtms prevainijoi finitsljema. i — delirstise in t pc>rai»i» t« sertndaao armada. Vojna indostnji <&> L 181". samo v Pefc-ccrsdn m/m ae-larstva. ki je b3o spnčc; obupnii pre-hranjerala-l raj—'* fle, grb sšto v?ž* Ja je sahei: j»3diai L 131&1T t ponav. BiiE; žtrajkj in deateantrscijaniL To se ii sagia n 11 ** i nalaljifvfta^ v&jue m je bOa todi 0«r I -.tieca pr-«rarr* sa» je r* na* šnieas pic»tJuo levi-' (Kecwke«m l dr.), ki napadali ie re- tuaa. temveč tadi saitidtars p;-linko »profteavnegn bloka c Ker.« d-oeabn l 1916. se je »Tiilo v Petr:«r»da p*T«fcrtasj* vkihi »ec^ifr-iikit. m katereit s? bili »prejeti caSn «U«tH pr*.p«i:ef» se^UJiia liat. dne 2Š. Jt:«-utrjt- ^eiik« denionftraeije pred a i n o pr:c rj.-*-■■- t mti&^nsi. \Tada in M:ijn-k:>T Rt sk^ia.j vp.r»»t nt Seitvstva. di bi opmdto wojo auMia, iti£iklt2jih vsak* i duiao ie Bpaii v ?aitn k^mszjitieno revoiarijo. ako se razn>ep&- nicad<). I>a nneidei' nameravani nas?:>p. so izdali preti-pr.eiai. r kite-.'e-iE *:> p:«vali detanfro. naj stopi dne 24. febratrja v stu:*^ šlrajk. Boljšeriki svojega štrajka t»er še as« m:>zii ir> esn. a dosegli so te. da je tudi dne 2h fe:-raarja demonstriral« komaj kakit- do de- It^rei-. iue>a kitenro. je bilo pi jtaa opaziti radikalno rev:>iacš:-ii4rn:' raipoiožeaje. saj se — u dnmo niti zroe^ ndi niso. Počim so imeli aaaireč tadnja ieta pred vojno in v xa'"«tkn vs-;ne &te4 delavstvam veliko večino zmerni marksisti (jnecjševiki m soeitlm revob-noaarji). so pa lakota, draginja, rojm porazi. poiitiSai dogodki ai f» vrste pekarn, tri dni za tea. marr* 191T je ;ia rEimeroai mal«^rvi;eE štrajk '-rv»! z« t v o-ritev velike P n t i 1 o v e tovarne v Petn-^radu sn 5 tem hprtje 30.(00 dela» ser. In s tem nepreinišijeaim oejtEjem zabitega cari$Sf->a*a absetetizan je hA dan znak 11 rt volar i jo. le nadednjega dae so priredile ien in otrari izpita deiavrrr ^ inestr: *tiik+ d*-Bure. deiavd c&taia tovarn s:, sa-oeli štrsjkati j> priSo je do ossrii sp^ar-v s policija. Prib^dnie« dne. 10. mska. je stayt»j0 T Petrasradn ie 3Ku>» deiaveev. na trgih m se j,-,:la veiiki rev olariosatca tborovsnja a kazati, ki ja je poslala vlada nad maobee, so jifa celo r«yvati pred jsarajo. kar je vtbodOo vihara-o nardu-^riie aeavsrva a naredilo siiec v^ M v« javnost. Z» dnnto a ajea: opannjo se ni v teb dneh cinč* ve? KBeai ps' se jepa pndnafl . naslednjega dae deisvop« »oviL W pikajoča, vela del m je odkrito pokazal svoj.-> nakkv »'.t,,'-. ^ , 5 il ^ ia oboi! , tati « tilkj. k " «»0 r-tča. V fc^ts W Čit * dirr-au. r kateri i, „ b-a »erai» rri.v i »veka pri amanaJa m. Vt.u, ju^c, »« ?r: J avti I »t« P-i-L-i — 3 m t ■5 ti hpkiuz. '.MOTt, kolodvor, j,. iar. ki >» s»jč£ Ttfa ililifi ■ t; pMbjg ^»»isp:; i Uprava £t 1 jrii vi er*reir ^ t.a a:o iti'.a zi sr«k. : :« bi itiig apririta Marrsut a bifetimi •9 a« iporu-ceeali r Ai-0trif\ ft_r5)D »oda bai pr?t Z* Bsuoti «• d. V t u: *io feliTcti upadlo ab< SETtt* rrpasa sciafr (a |.»iar-.» a :stnuii» ^a TlTUlfM S«i.li n »ti okr.» 3 «!5ii « išAZiarm.fc ikk: t ao x — K* Vb obli s: rcr:.ffl nmi* >€ n. »Ir: .i pr»t«, (ririi vpCi kilo pi ki.^iirtt s »čiri t t**- aak k; t prtpsitim' »v«k: VtLirri-ti s* : ar(u'ji- rajiiš pekovski dravaka Mr: > =1 irr. pokriti. » tis-c wKra-:- i« <'1 " bil: t '.erz pr.reč jT^ 0*-.: »ali pek. s* dri: «a K? stii itii J veHli «• «■»'.: »::.rasr: 1 J«"" rw.nk: hrt VJOKS Joomal' da«-»P sepiial s«' ' iezntkt ibhra w dalis^ism «:•«•.«« dali 11 'f. »Drame Sjojta Bi-.i K. Za.- e ^i« ^ taiba ki M ' » «,r vo prasnila Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v ..Domoljubu"! Neznanje alt zloba? V »Glasniku beogradske nadbiskupije« itiuno sledeče, vsega uvaževanja vredne odlomke: Naše belgrajsko dnevno časopisje pogo-to piše o pojavili katoliškega življenja pri nn* in v tujini. Redno se katoliška Cerkev značaje kot nekaj staromodnega, kot nekuj, ar spada v arhiv ali muzej, kar nima z življenjem nobene zvezo. Tako opisovanje Cerkve je posledica ne-manja ali pa zlobe. Prej bi lahko rekli zlobe, akaj ne moremo si misliti, da bi izobražen človek mogel napisati kaj takega. V celi Evropi se opaža mogočen in hitri prerod ka-;oliške verske zavesti. Verska društva, ka-olisko časopisje, verske manifestacije, cerkveno socialno in človekoljubno delo in še sto drugih dejanj kaže, da je val verskega življenja in dela zagrabil najbolj široke slp- jo. Tako je v Franciji in Španiji, v Belgiji in Nemčiji, povsod. A vzlic vsem tem jasnim dejstvom in pojavom, piše neko naše časopisje o katoliški Cerkvi in katoliškem življenju z rnalo-uvažovanjem in tako pristransko iu versko nestrpno, da se mora človek čuditi. Čuditi radi tega, ker bi bilo le v korist časopisja iu čitateljev, da bi dobili o svetovni katoliški Cerkvi pravo in nepristransko sliko. Res je, da človek nima rad in ne govori rad o stvari, ki mu ni draga lp mila. Dobro, pa naj vsaj molči, zakaj netočno kazanje je sramota, ako izvira netočnost iz ne-poznanja. Še večji zločin pa je neresnično opisovanje katoliškega delovanja, ako mu je vzrok pristranskega, neresničnega poročanja — zloba. drobtine Cepivo proti rameni mrzlici. Odlična zdravnika pariškega Pasteurjevega zavoda Sellard in Lai-gret, ki že več let proučujeta vprašanje pobijanja rumene mrzlice, sta iznašla sredstvo, ki obvaruje telo pred napadom rumene mrzlice. Poizkusi s tem serumom so zelo dobro uspeli in na podlagi teh bodo cepivo sedaj izdelovali v veliki množini. Orhideja. Iz priproste divjo cvetlice orhideje so vrtnarji na umeten način vzgojili cele vrste raznovrstnih cvetlic tega imena. Nekatere teh cvetic so tako neznatne, da bi jo navaden človek niti ne pogledal. So pa nekateri tudi krasni kosi, ki jih jc za občudovati. Nedavno so poročali časopisi, da so v južnem Queenalandu našli neko orhidejo, ki je/visoka IS metrov in jo smatrajo za najvišjo rastlino te vrste. Ta orhideja ima več sto cvetov ir. so njene posamezne veje dolge po dva metra. Brezžično prenašanje Ulišejev. Curiškemu in-ženjeriu Adalbtrtu Guthur sc ie posrečila iznajdba, da zamore klišeje slik pošiljati brezžično tudi v najbolj oddaljene kraje. Zadnje poizkuse so delali med družbo Radio Type v Curihu in parnikom Bremen, ki je plul po morju. Uspehi so se povsem posrečili. Moderni Diogen. Norveški listi poročajo o čudaku, ki ga niti v današnjih časih ni prav nič sram živeli po Diogonovem vzoru. Mož se piše Soyen in je po poklicu potnik. Ne živi kakor starodavni Diogen, v sodu, ampak v zaboju in zadnjih petnajst let potuj« vse križem Norveške. Star je 68 let i in kamor gre, povsod prevaža s seboj tudi zaboj, v katerem prebiva. Zaboj je 6 čevljev dolg in tri čevlje širok, visok je pa okoli 4 čevlje. Obit je z aluminijem in telita komai 80 funtov. Srednja stena mu služi za vrata, v katerih je steklena lina, | skozi katero moderni Diogen lahko gleda, kaj se godi okoli njegove »hišice«, v kateri je prav dobro ■ preskrbljeno za zračenje. Čudak pravi, da si je v1 zadnjih desetih letih s svojo »hišico« prihranil že lepe novce, katere bi sicer potrosil za stanovanje. Navidezna sinrt med rastlinami. Ruski botanik Ivan Vasiljev je našel v peščeni puščavi Kara Runi neko travo, ki raste samo nekoliko tednov ■ spomladi. Sredi maja se puščava čisto izsuši, vsako življenje je nemogoče v pesku, ki se v opoldanskih urah segreje na 80 stopinj. Tudi omenjena trava se tako izsuši, da bi jo lahko tri v prah. A vendar življenje v njej ni popolnoma ugasnilo. Če ji polagoma piilivaš vode, ozeleni in prične znova rasti. Česen. Česen je bil znan že starim Rimljanom, ki so ga bili prevzeli od Egipčanov, kjer je bil česen že v prastarih časih kot zdravilo in okrepilo. Faraon Keops je delil česen med sužnje kot poseben dokaz svoje naklonjenosti. Baje gre česnu največja zasluga, da so se piramide dogradile do jra,a , Tudi jrski Aristoph&nes je bil prepričan, V T,'".®5" -'"vanje česna ljudem pogum in moč. m u spcsi"' 0 česnu posebno pesem, rimski PC?n ,Horac Pa ie bil nasprotnik te rastline. Se Bil je sovražnik česna in je šel tako daleč, a je predlagal, naj bi sc s česnom pitali samo morilci. Rimski legionarji pa so dobivali dnevno i«»l • j & ki ie bil v starem Rimu izVazita vo-lasKa |ed. Kadar so vzeli Rimljana k vojakom, so znanci rekali o nicm: Šel ie med česnoied« Moderna vojna šola. V nemški armadi so uvedli nov način pouka za bojevanje. V sobo, kjer se Vojaki uče, prineso model vasi z okolico. Okrog vasi so hribčki in drevje, prav kakor v naravi, po katerih so v vodih ali posamezno razdeljeni mali vojaki iz cinka. Iz cinka so tudi topovi, strojne puške in tanki. Pravi vojaki pa sedaj prično prestavljati cinaste vojake, »strojnice« in drugo morilno orožje ter se s tem uče, kako je treba ravnati, kadar bi se šlo zares. — Pa pravijo, da se svet razorožujel? — Pa še kako! Brezžični alarmski aparat. V Berlinu je policijski stotnik dr. Ristov napravil brezžični alarmski aparat, ki se mu zlasti v prostovoljnih gasilskih organizacijah obeta velika bodočnost. Aparat je v bistvu radijski prejemnik, ki se avtomatično oglasi na dogovorjene znake, kateri se v slučaju potrebe oddajo s postaje požarnega nadzorstva. Na ta način se vsak prostovoTjni gasilec, ki ima doma tak aparat, najhitreje obvesti o požaru, kar je v slučaju požara, da je gasilec čim hitreje na mestu nesreče, velikega pomena. Pes tvegal življenje za otroka. Triletni deček. Gene Boldman v ameriškem Dayton je hotel zlesti na kup kamenja, da bi tamkaj utrgal cvetlico, ki jo je tam opazil. Velik domač pes, ki je bil z njim, pa je dečka zgrabil za hlačke in ga potegnil nazaj. Deček je ponovno poskusil in pes je zopet storil isto. Preden pa je hotel napraviti otrok svoj tretji enak poskus, se pes z velikim skokom zažene po zraku na kamenje, kamor je hotel prispeti deček, in tam skoči za vrat veliki kači-klopotači, ter jo prične grizti ter jo končno tudi umori. Pes ni odnehal, dasi je bil v boju znatno poškodovan. Umetni dež. Pisarna dunajskega velesejma sporoča, da se je nekemu koroškemu tehniku posrečilo rešiti vprašanje umetnega dežja. Iznajditelj, po letih še zelo mlad mož, je izdelal napravo, ki baje s pomočjo zemskega magnetizma sprosti oblake do višine 2500 m, da se iz njih vlijc dež. Po dežju se oblaki razmaknejo in nastane jasno vreme. Čudni verniki. V Kanadi v mestu in okolici Nelson obstoji »verska« ločina, ki uči, da bodo ljudje zveličani le na ta način, če bodo nagi letali okrog. Oblasti so že več takih nagcev pozaprle. Pri mestu Thrums so priredili ti »verniki«, 117 po številu, kar pohod v mesto. Policija jih je seveda polovila in pozaprla. Samo v teku enega meseca je bilo zaprtih 862 takih »vernikov«. Kameia lahko prestane več dni brez živeža in vode. Dobiva iz svoje grbe na hrbtu sok neke maščobe, ki žival krepi. Nekatere vrste ovce imajo slično maščobo v repu. Mehiška riba »sabljarka« izleže naenkrat po 100 malih ribic, ki se takoj same preživljajo in zbežijo oroč od matere, drugače bi jih požrla. Z ljubljanskega trga Vse cene živini, mesu, žitu In krmilom so ostale nespremenjene. Cene žitu in nilevskim izdelkom na tiorzi pa ao se izredno dvignile, tako da velja: pšenica bačka 79-80 kg 177.50—180 Din, bačka 80 kg \% prini. 180—182.50 Din; kotruza popolnoma suha s kvalitetno garancijo 185—187.50 Din; moka: bačka nularica 270—275 Din, banateka nularica 277.50-280 Din za 100 kg. m briusliB potrebščine po nizkih cenah! Din 10%— 15-—, 1'6<— brivski aparati Din 27'—, 34—, 50— britve Din 30-— 36-—, 76-— lasostrižniki Čopiči, mila in vse druge potrebščine po izredno nizkih cenah. PBttA-ti-oei«c Celje It. 19 Zahtevajte veliki brezplačni cenik z več tisoč slikami. Kar no ugaja, se zamenja ali vrne denar. RADIO Program Radio Ljubljane od 17. do 25. maja 1934. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13 Čas, plošče. — Četrtek, iT. maja: 18 Predavanje o človeku. 18.30 Srbohrvaščina. 19 Plošče po željah. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Prenos iz Be!-grada. 22 Čas, poročila. 22.20 Harmonika in citre, — Petek, 18. maja: 11 Šolska ura. 18 Radijski orkester. 18.30 Izleti za nedeljo. 19 Francoščina, 19.30 Narodna odbrana. 20 Koncert avstrijskih skladateljev. 21 Radijski orkester. 22 Čas, poročila, lahka glasba. — Sobota, IV. maja: 18 Koncert. .1830 Vesele in strupene. 19 Koroška ura. 19.30 Zunanji politični pregled. 20 Ruska glasba. 21.30 Klavirska harmonika. 22 Čas, poročila. 22.20 Valč-kova ura. — Nedelja, 20. maja; 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika 9 Prenos cerkvene glasbe. 10 Zdravstvo. 10.30 Radijski orkester. 12 Čas. Iz vseh kotičkov naše domovine. 16 Negovanje volne pri angora kuncih. 16,30 Koncert bežigrajskega pevskega društva. 20 Prenos opere iz Ljubljaue. V odmoru: Čas in poročila. — Ponedeljek, 21. maja: 8.30 Plošče. 9 Orgelski koncert. 9.30 Versko predavanje. 10 Prenos iz stolnice. 11 Radijski orkester. 11.30 Leto 1934 nu slov, avtomobilskem trgu. 12 Čas, za ples in poskok. 16 Državljanska vzgoja. 16.30 Dolinškov šramel. 20.30 Prenos opere iz Bel-grada. — Torek; 22. mafas 11 Šolska ura. 18 Otroški kotiček. 18.30 Čajkovski Nussknacker Suite, 19.30 Pogovor z ljublj. fotoamaterji. 20 Ruska g!.: Vokalni dueti. 21.30 Citre solo\, 22.10 Čas, poročila- 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 23. majat 18.30 O verstvih. 19 Radijski orkester. 19,30 Literarna ura, 20 Simfonični koncert. 20.30 Vokalni koncert. 21.15 Klavirski koncert. 22 Čas, poročilu, lahka glasba (Plošče). Slepa senatorja. V senatni zbornici Združenih držav Amerike sta dva popolnoma slepa senatorja. Čudna Imen« gora. Na francosko-švlosrski meji je več visokih gora s čudnimi imeni, kakoi: Menih. Nun«. Škol, Kardinal itd. zavarovantu ,K«rtt«s' Z* izplačilo zavarovanih v«ot po umrlih avojcih ac zahvaljujejo: Smid Alojzija, Kamnica; Sekavčnik Franc, gostilničar, Slovenjgradec; Habjan Jože, Ljubljana; Fekonja Fr. Ana, Dražen vrh; Križnič Alojz, Roza, Maribor. PiiiMi! brezposelnost s tem, da zaupate denar domačim denarnim zavodom, ki bodo z novimi posojili dali dala in zaaluitoa delavcem, kmetovalcem, obrti, trgovini in industriji. Nalagajte denar v Mestno hranilnico Ljubljansko PrešernoTB ulica 8, ki Vam nudi ta Vašo vloga 1) SMJ0OIH® varnoit, ker jamči za nje Mestna občina ljubljanska, 2) UgOdnO ObreStO vanje in S) izpt«£ul« na novo (po i 1.1933) »lo Seae vlage te§5@| v vsaki višini. mm Din 420,060.000. Rezerv« Din 12,600.000 Hočete samo poceni kupiti ali pa hočete kupiti poceni in dobro polem kupite ...................................... MoSke čevlje . Damske ževije . Otroške čevlje . Din ?} ■ ; 69 ter vse druge poletne fevlje, sandale, kopalne čevlje Itd. po najnižjih cenah pri tvrdkl Mestni trg 26 Stritarjeva 1-3 Za stare za- S puščene rane na nogah (ulcus crurls). Po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah je dokazano, da zanesliivo in sigurno zaceli tudli najstarejše kronične rane. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78. Reg. pod Sp. br. 1581 od 28. VII. 1933. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstioa sli oje proatot velja r,a enkrat l)in 5. Naročniki ,,Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov »II vajencev in narobe. PstešliBp VltlBIICB sprejme takoj pekarna E. Novak, Grosuplje. Plača po dogovoru. yst MSPSSIB D8- mirn J-S"■ Fr. Stupica, žeteznina in zaloga poljedelskih strojev,v Ljubljani,Go-sposvetska c. 1. Kupujem čisti vosek, staro železo in druge kovine. s» V VSAKO HIŠO DOMOLJUBA! Zelo mn\ It*"h Preskerju, Sv Petra cesta 14. z mešanim blagom dam v naiein pri p staji, v industriiskem kr»iu, kjer je aamo eden trgovec. Poizve se Pu-stinek, klepar. Sevnica ob Savi. ki ie vajen kmečkega dela, star od 17 do 20 let se 9prejme. Zg. Šiška 7. čistokrvnega si-mendolca 18 ine-sfičev starega, prodam Ejjjrkeljca Ivan, Zndo-brova. p. D. M. v Polju Mg dBfeio Tem takoj. Naslov v Upravi Domoljuba pod št. 5360 Koso za Sin !5 — »Blisk« kosirje in najnovejše brzoklepalnlke dobite pri znani tvrdki Fr. Stupica, fetezni-na, poljedelski stroji in čebelarske potrebščina, Ljubljana, Oosposvet-sira cesta 1 Hlsnm poštenega in ntapU!, pridnega za poljska dela sprejmem, Janez Urbančič. Brezovica 9 pri Ljubljani, Fgptlntiil ceoiBRt ter speoeriisko in ma-nufakurno blage kupite najceneje pri MUIler. Grosuplje Hupire hiše šole na deželi. Cena do 50.000 Din. Ponudbe nn upravo listu pod »Prometna« 5359. Ujj. « 5 sobami. vodoma« vodom, elektriko in velikim zelenjadnim vrtom se proda v Liub-ljani za 120 tisoč Mala čolnarska ulica 3. J9 ___ Idcaitn ralidsnič iz boljšega po lestva želi poročiti pridno zna-čajno dekle z večjim posestvom. - Ponudbe pod »Kremeniti 5491. topiš organistovske službe. Župni urad na Trebelnein ra«i>isuje službo organista. Tajoiki hranilnic in obrtnki imajo prednost. Poročeni so lzkijučeni. Plača po dogovoru Župni urad na Trebelnem 14. V. 1934. Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu I Pletilne stroje prodaja na obroke »TEHNA«, Ljubljana Mestni trg St. 25./I. Pri vsakem nakupu ali prodaji se sklicujte na oglas v »Domoljubu". S tem podpirate svoj list. /Zvečer ti bom pa napravil veliko veselje,« je dejal Stržinar svoji ženi. Ona obljube ni pozabila in zvečer g a je vprašala, kako on to misli. »O, nisem pozabi), Meta. Pomoli noge isP°d odeje,« ji je dejal, nato pa čakal in molčal. V sobi je bilo mraz in Stržinarco je jelo zebsti. »Ti, mene zebe v noge,« mu je dejala. »Res, zebe te, ali te zelo zebe?« »Seveda me, pa še kako.« »Ce te zebe v nogo, pa jo zopet vtakni pod odejo,« in čez liekuj časa .je dostavil. »No, ali ui to zdaj veliko veselie, ko imaš nogo zopet na gorkem?« * obiSčite XIV. LJUBLJANSKI VELESEJEM 50. maja -10. junija Zele7.ut3ka izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO »a dobi prt blagajnah vaeh ielcznisklh noataj in vetja pj^j Permanoutne volosoiomake legitimacija »s dob« pri Putnikn. denarnih ■/.»■/mlin in ob«inikiil uradih. 40.000 ui* obsega HeJtnišC«. V ga kovratno blago. Speoijattt« razstavo: Kartograf rta. so spodtnjaka. roktomno—propa urandna, ruska. Prtkilučen« vellkomeatno labavtSGe. ZdruSite koristno * ugodnim! n Poizvedba. G. Kaplan Ignacij se vljudno naproša, da hi sporočil naslov svojemu vojnemu tovarišu Primožu Siinonič, Marilnjr, Vinarska šola. Brfnfe za žganfekuho oddaja po najnižji ceni tvrdka IVAN 3ELAČIN, Liubllana. Emonska c. 2 n Blagoslovitev vodovoda na Pruprotni polici pri Velesovem bo na binkoštni ponedeljek 31. maj« ob 15. Po blagoslovitvi vrtna veselica. izdajatelj: Dr, Gregorij Pečjak Urednik; Jože Količek t* Jugoslovansko tiskarno i Kare! CeS