Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje 

Slika zgoraj: 
Za nami je pustni konec tedna. V Zagorici so pripravili tradicionalno prireditev 
Zagariške mackare. 
(Foto: Tamino Petelinšek.) 
Slika levo: 
Pred kulturnim praznikom je v knjižnici potekala 
predstavitev dveh novih knjig o naših krajih. 

POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE 
BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI 



IZPUŠNI SISTEMI 

AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA 

POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA 




FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
Ana Krajnc, fzioterapevtka m  040 332 712 
e  info@fzioterapija-krajnc.si 
www.fzioterapija-krajnc.si
Lokacija izvajanja  Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje 
Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST  
Fizioterapijo na delovni nalog (.akalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) 
Samopla.niške terapije za odpravo bole.in, sanacijo poškodb ter boljše po.utje za otroke in odrasle  
-
 manualna terapija, 

-
 Bownova terapija - obravnava težav s .eljustnim  sklepom 

-
 biodinami.na kraniosakralna terapija 

-
 Tecar 




Spoštovani bralci Našega kraja, 
zakljucujemo nov mesec, tokrat mesec kul­ture, saj smo praznovali slovenski kulturni praznik. Ko gledam na pretekli mesec, ne morem mimo obcutka, da je bil poln para­doksov. Medtem ko smo ob kulturnem pra­zniku modrovali, kako veliko težo bi mora-la imeti kultura tudi v našem vsakdanjem delovanju, v naših odnosih, obnašanju in izjavah, so medije v drugi polovici meseca, po odstopu predsednika vlade, polnile no­vice, ki so vsa ta prizadevanja za bolj kul­turne odnose v naši lepi državi poteptale do temeljev. Oziroma še nekoliko niže, ce dovolite malo patetike. Odnosi med tisti-mi, ki si ocitno zelo srcno želijo voditi našo državo, a imajo na to razlicne poglede, ver­jetno še nikoli niso bili tako napeti, izjave pa tako nekulturne in polne odkritega sov­raštva. Toliko ocitanj, namigovanj, sumni-cenj, tudi groženj in tožb nas zagotovo ne bo pripeljalo v boljše case. Bodo po takem »vodenju« res na naslednje volitve odšli samo še tisti, ki jim je tako stanje iz nekega težko razumljivega razloga všec? Bomo šli reševat nujne izzive za našo državo s pre­dlaganimi programskimi rešitvami ali se bomo vrteli v krogu in še naprej lovili lasten rep? Mislim, da se vecini od tega lovljenja že pošteno vrti v glavi. 
Za drugi paradoks vsekakor to zimo skrbi vreme. Ce je vremenska napoved za pustni konec tedna, ko so pustne maske po državi odganjale zimo, kazala dobrih 15 stopinj, to zagotovo ni nekaj pricakovanega. Tudi v Zagorici, kjer so po nekaj letih pripravili pustno prireditev, ni bilo prav nic zimsko. Res je za nami zelo topla in s padavinami revna zima in predvsem starejši bralci kar težko razložite svojim otrokom in vnukom, kako so bile videti zime pol stoletja nazaj. 
Žal pa letošnja zima ni prizanesla šte­vilnim otrokom, ki so tudi v naši obcini množicno zboleli za gripo in respiratorni-mi boleznimi. Šola in vrtec sta se v zacetku meseca precej spraznila, in tudi v drugih 


Naš kraj 
delih države je bilo podobno. Z globaliza­cijo smo dobili, na sreco za zdaj le na tele­vizijske zaslone, še t. i. korona virus, ki je poskrbel za precej panike. Ni pa te obcu­titi pri ljudeh, ki v državi držijo zdravstve-no platno in škarje v rokah. Kljub temu da resno primanjkuje zdravnikov družinske medicine in da jih bo cez nekaj let eno­stavno premalo, da bi zagotovili primerno osnovno zdravstveno oskrbo. V teh dneh odhaja iz naše videmske ordinacije dr. Šte­fan Campa. Tudi v tokratni izdaji našega glasila je županova stran v celoti posvecena temu. Predvsem obcani, ki ste bili pacienti dr. Campe, boste našli nujne informacije, kam se obrniti v primeru bolezni do pri­hoda novega zdravnika. 
Leto bratov Kralj v našem glasilu tokrat obeležujemo s predstavitvijo vsestranske­ga umetnika Toneta Kralja. Ne manjka pa tudi drugih prispevkov s podrocja kulture. Ena izmed številnih dejavnosti v knjižnici je bila tudi predstavitev dveh novih knjig 
o naših krajih. Ob tem so stene knjižni­ce postale bogatejše tudi za fotografsko razstavo Janka Noseta. 
Rubrika Dan v podjetju tokrat pred­stavlja ponikovsko trgovsko podjetje Mix 
d.o.o. Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešca o vsakoletnem pomladanskem odvozu nevarnih odpadkov, obenem pa predstavlja porocilo o kakovosti pitne vode na našem podrocju v preteklem letu. 
Ko govorimo o zadevah, povezanih s komunalo, ne moremo mimo spomladan­skih cistilnih akcij. Kljub temu da ekološka zavest na splošno narašca in je vecina ljudi vse bolj prijazna do okolja, pa bodo mno­žicne cistilne akcije, na katerih verjetno ozavešceni pospravljajo odpadke neozave-šcenih, še naprej potrebne. Predvsem ob glavnih cestah je še vedno veliko odvrženih plastenk in plocevink. Prav zanimivo je, ko­liko piva se spije na poti. 
Cistilna akcija bo v naši obcini potekala 

Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1370 izvodov. 
Naslednja številka 

Naslednja številka izide v petek, 27. marca. Rok za oddajo prispevkov je 17. marec 2020. 
v soboto, 4. aprila. Prvo obvestilo najdete v glasilu že v tej številki, da si boste ljubitelji ciste narave lahko pravocasno rezervirali cas. 
Želim vas opozoriti še na dve novi de­javnosti. 3. marca se boste lahko udeleži­li pogovora o izzivih trajnostnega razvoja v naši obcini. Kljub temu da je termin že nekaj let zelo aktualen in se o trajnostnem gospodarjenju veliko govori, številni še ne razumemo, kako naj bi bilo to videti v na­šem vsakdanjem delovanju. 
Nekaj dni kasneje, v nedeljo, 8. marca, ko je tudi mednarodni dan žena, pa bo v Jaklicevem domu potekala prva izmenjava semen. Vabim vas, da si tudi v tej številki preberete zanimiv strokovni prispevek Jo-žice Fabjan ter se udeležite izmenjave. 
Številna društva in organizacije po ob­cini so že izpeljali svoja redna srecanja clanov, nekatere to še caka. Nekaj porocil boste našli že v tej številki. Gasilci so imeli na sreco v preteklem mesecu malo dela z intervencijami, zato pa so bili dejavnej­ši pri izpeljavi obcinskega kviza gasilske mladine. Skoraj dvesto se jih je zbralo na tradicionalnem tekmovanju, vec o tem pa si lahko preberete v glasilu. 
Ljubitelji športa boste ob koncu glasila tudi tokrat prišli na svoj racun. Kljub temu da nova športna dvorana še ni dokoncana, se dve ekipi Futsal kluba krcevito borita za velik in odmeven dosežek. Skupina mla­dih, še osnovnošolcev, je zacela odlocilni del za naslov državnega prvaka. Ostalo je le še šest najboljših ekip v državi in naši fantje imajo povsem realne možnosti za najvišja mesta. Clanska ekipa pa se v ogorcenem boju bori za prvo mesto v 2. slovenski futsal ligi in za vstop med slovensko elito. 
Želim vam prijetno branje in lep zacetek pomladi. Naj se ob prebujanju narave pre­budijo v nas tudi optimizem, prijaznost in potrpežljivost. 
Urednik Bojan Novak 



Kazalo 
Iz obcine .................................... 4 Obvestila.................................... 8 Aktualno .................................. 19 Dan v podjetju ......................... 21 Kultura ..................................... 23 Kulturna dedišcina ................... 32 Iz vrtca in šole.......................... 33 Iz društev ................................. 38 Šport ........................................ 46 Pisma bralcev........................... 49 


Organizacija zdravniške dejavnosti 

po odhodu dr. Campe 
Spoštovane obcanke in obcani! 
Kot zdaj že vsi veste, se 29. februarja 2020 zakljucuje sodelovanje z dr. Štefanom Campo v splošni ambulanti na Vidmu. Zahvaljujem se mu, prav tako njegovi ekipi, za vec kot eno leto dela med nami. Delo je zacel v zelo težkem obdobju, a mu je uspelo v veliki meri urediti stvari. K sreci bo še ostal med nami; delal bo v DSO Sv. Terezija na Vidmu. 
S 1. marcem za njegovo mesto še ne bo možno zagotoviti naslednika, upam pa, da se bo to zgodilo v naslednjih nekaj tednih. Do takrat pa vas prosimo za razu­mevanje in potrpežljivost, da bomo s cim manj napetosti prebrodili ta cas. 
Dr. Barbara Morovic se je velikoduš-no odzvala in bo v najvecji možni meri priskocila na pomoc, kar pomeni, da bo sprejela še nekaj pacientov. Tukaj bo spet na vrsti naša solidarnost, zato vas prosim, da prednost pri vpisu prepustite starejšim in tistim s kronicnimi obolenji. Dr. Barbara Morovic bo v najvecji možni meri zagotovila tudi oskrbo tistih, ki ste na bolniškem dopustu. Ker smo v zelo nezavidljivem položaju glede zagotavlja­nja zdravniške oskrbe, prosimo za razu­mevanje vse tiste paciente dr. Campe, ki ste iz drugih obcin, da skušate zdravnika najti v svojem kraju. 
Zahvaljujem se tudi ZD Grosuplje in direktorici dr. Štefki Zaviršek za po­moc pri reševanju našega problema. Zdravniki v ZD Grosuplje sicer ne bodo opredeljevali novih pacientov, bodo pa sprejeli nujne primere, tako da se boste v takšnih primerih lahko obrnili nanje. 
Za nujne primere, ko je pregled v ur­gentni ambulanti potreben ob akutnem težkem poslabšanju zdravstvenega sta­nja ali nenadnem težkem poslabšanju kronicne bolezni, se štejejo: 
• poškodba s krvavitvijo ali sumom na zlom kosti (ob ocitni potrebi po ki­rurškem zdravljenju je pregled v trav­matološki urgentni ambulanti možen brez prejšnjega pregleda v zdravstve­nem domu); 


• 
zastrupitev; 

• 
mocna bolecina v prsih; 

• 
dušenje, oteženo dihanje (hropenje, piskanje, hitro dihanje, dihanje z na­porom); 

• 
motnje zavesti (zmedenost, pretirana zaspanost); 

• 
nenadna ohromitev dela telesa, vrto­glavica, motnje ravnotežja; 

• 
nenaden hud glavobol z bruhanjem, motnjami vida, govora, spomina; 

• 
bruhanje, odvajanje ali izkašljevanje 

krvi; • odvajanje crnega mazavega blata; 

• 
nenadne hude bolecine v trebuhu, trd trebuh; 

• 
novo nastale motnje srcnega ritma (prepocasen (< 50), prehiter (> 150) ali popolnoma nereden utrip; 

• 
vec dni visoka temperatura (nad 39 °C) z omoticnostjo, oslabelostjo, bledico; 

• 
nenadno zvišan krvni tlak (nad 180/100). Pomembno: ce zdravnik ugotovi, da 


pregled ni bil nujen, je pacient samo­placnik. 
V ambulanti NMP – nujne medicin­ske pomoci ne morete urejati bolniške­ga dopusta, dobiti napotnic za kontrolne preglede ali receptov za zdravila, ki jih redno jemljete. 
Ob dogodku, ko prevoz v ambulanto ni možen in je ogroženo življenje, kli-cite 112. 
Moram pa opozoriti, da se bo – razen v nujnih primerih – v enem in drugem primeru treba vnaprej narociti, saj se bo sicer zdravnikom v Grosupljem ali Strugah podrl red in ne bodo mogli po-leg svojega rednega dela opraviti še do-datnega. Upam, da to sprejemate z razu­mevanjem. 
Pomembno je tudi povedati glede kartotek za paciente, opredeljene pri dr. Štefanu Campi ali celo še pri dr. Zdravku Maricu. Te kartoteke bodo zacasno pod nadzorom ZD Grosuplje. Ce boste želeli dobiti kartoteko, boste s posebnim ob-razcem (ki bo na voljo v ambulanti dr. Moroviceve in v tajništvu obcine) ali po elektronski pošti s tocnimi podatki (ime, priimek, rojstni datum pacienta in na­slov zdravnika, ki potrebuje kartoteko) to sporocili v ZD Grosuplje (Denis Malnar, ZD Grosuplje, Pod gozdom I/14, 1290 Grosuplje; denis.malnar@zd-grosuplje. si), oni pa bodo kartoteko poslali po pošti na želeni naslov. 
Verjamem, da bomo z medsebojnim razumevanjem in strpnostjo prebrodi­li cas do prihoda novega zdravnika ali zdravnice. Pomagajmo si med seboj tako, da bomo vsi prišli do osnovne zdravniške obravnave, zato vas skupaj z zdravniki prosimo, da v tem prehodnem obdobju pridete na obisk v ambulanto le, kadar je to nujno potrebno. 
Lepo vas pozdravljamo: 
dr. Barbara Morovic 
dr. Štefka Zaviršek 
Igor Ahacevcic 


Porocilo s tretje izredne seje obcinskega sveta 
V torek, 28. januarja 2020, je v sejni sobi potekala kratka izredna seja obcinskega sveta. Na dnevnem redu je bila samo ena tocka dnevnega reda, obravnava katere je potekala le nekaj minut. Svetniki so soglasno podprli predlagani sklep. 
Bojan Novak 

Sprejeti sklep na tretji izredni seji obcinskega sveta: Obcinski svet Obcine Dobrepolje sprejme Odlok o podelitvi 
koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni de­
javnosti na podrocju programa splošne ambulante v socialno­
varstvenem zavodu. Svetniki so sklep sprejeli po skrajšanem postopku in po od-

Javni poziv k podaji predlogov za imenovanje urednika obcinskega glasila Naš kraj 
Spoštovani, odgovornemu uredniku obcinskega glasila Naš kraj se s 1. aprilom 2020 izteka mandat, zato je treba v skladu z dolocili 8. clena Odloka o ustanovitvi in izdajanju obcin­skega glasila (Uradni list RS, št. 28/08) imenovati novega odgovornega urednika za naslednje štiriletno mandatno obdobje. 
V Odloku je doloceno, da odgovorni urednik: • opravlja svoje delo nepoklicno, 
• 
ne more biti funkcionar politicne stranke na lokalni rav­ni in 

• 
da mandat traja štiri leta in se lahko ponovi. 

Predlagatelje in kandidate vljudno prosimo, da h kan­didaturi priložijo: 

• 
podpisan predlog kandidature oz. soglasje kandidata (dva obrazca v razpisni dokumentaciji), 

• 
svojo vizijo glasila in 

• 
kratek življenjepis. 



Iz navedenega predsednik Komisije za mandatna vpra­šanja, volitve in imenovanja Obcine Dobrepolje (v nadalje­vanju Komisija) v imenu Komisije poziva clane Obcinske­ga sveta Obcine Dobrepolje in zainteresirano javnost, da 
posredujejo svoje predloge za imenovanje odgovornega urednika glasila Naš kraj najkasneje do 10. marca 2020 do 12. ure v elektronski obliki na naslov: tajnistvo@dobre­polje.si. 
Izmed prejetih predlogov bo Komisija izbrala kandidata za odgovornega urednika obcinskega glasila in ga predla-gala obcinskemu svetu v imenovanje. 
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 
Jernej Stare, predsednik 
Vse potrebne obrazce najdete na spletnih straneh Obcine 
Dobrepolje. 

povedi koncesijske pogodbe za opravljanje zdravstvene službe izvajalca v Zavodu svete Terezije na Vidmu. Na obcini so pred sprejemom pridobili soglasje Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. 
Na podlagi sprejetega odloka je bil objavljen javni razpis za koncesijo zdravstvenega varstva v Zavodu svete Terezije v ob-segu 0,25 tima. Š 


Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, 
objavlja 

Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Dobrepolje za leto 2020 
Javni razpis in razpisna dokumentacija so dostopni na spletni strani obcine http://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 




Fotoutrinki napredka pri gradnji športne dvorane in nove cistilne naprave v Bruhanji vasi 
V senci perece zdravstvene situacije v obcini lepo napredujeta oba najvecja projekta pod okriljem Obcine Dobrepolje – gradnja športne dvorane in osrednje komunalne cistilne naprave Bruhanja vas. Tokrat predstavljamo napredek s pomocjo fotoutrinkov. 
Bojan Novak 




Cistilna akcija 2020 
Obvešcamo vas, da bo cistilna akcija v naši obcini v soboto, 4. aprila, z zacetkom ob 8. uri. 
Cistimo javne površine ter površine ob vseh cestah (regionalna, lokalna, javna, gozdna cesta), kosovni odpadki in divja odla­gališca ne sodijo v to cistilno akcijo. Divja odlagališca se samo evidentirajo in sporocijo koordinatorju JKP Grosuplje Branku Novaku (GSM 031 745 639). 
ZBIRAJO SE LE KOMUNALNI ODPADKI. 

NEKOMUNALNI (deli pri razgradnji avtomobilov in drugo) OZ. GRADBENI ODPADKI NISO PREDMET CISTILNE AKCIJE. 
Organizator cistilne akcije po posameznih vaseh je vaški od­bor. Prijave zbira predsednik vaškega odbora posamezne vasi, ki mora do ponedeljka, 30. marca 2020, zaradi lažje organiza­cije in narocanja materiala (vrece za smeti, rokavice in malica) sporociti okvirno število prijav. Tocno število prijav pa do srede, 
1. aprila 2020, do 10. ure. Za vse udeležence bo organizirana malica. Prevzem malice in vrec bo na dan akcije ob 7.30 na obcini. 
Po 12. uri bo organiziran odvoz smeti. Vrece se po posame­znih barvah loceno zbirajo na mestih odvoza. 
VAS  PREDSEDNIK VO-ja  ZBIRNO MESTO  ZBIRNO MESTO ODVOZA SMETI  
Bruhanja vas  Janez Lohkar  pri rekreacijskem centru Gmajna  pri ekološkem otoku  
Cesta  Roman Omahen  pred vaškim domom  pri ekološkem otoku  
Hocevje  Franci Starbek  pri gasilskem domu  pri gasilskem domu  
Kompolje  Branko Brodnik  pri gasilskem domu  pri gasilskem domu  
Mala vas  Miha Jakic  na luži pri ekološkem otoku  pri ekološkem otoku  
Predstruge  Boris Kaplan  pri igrišcu  pri igrišcu  
Podgora  Jože Klun  pri ekološkem otoku  pri ekološkem otoku  
Podgorica  Slavko Jamnik  pri ekološkem otoku/oglasni tabli  pri ekološkem otoku  
Podpec  Jože Zrnec  pri igrišcu  pri ekološkem otoku  
Ponikve  Edvard Somrak  pri gasilskem domu  pri gasilskem domu  
Struge  Marjan Ferkulj  pri gasilskem domu  pri gasilskem domu  
Videm  Aleš Babnik  pred Jaklicevim domom  ekološki otok pri gasilskem domu  
Vodice  Katja Cernivec  pri oglasni tabli  pri ekološkem otoku  
Zagorica  Jan Lenarcic  pri gasilskem domu  pri gasilskem domu  
Zdenska vas  Davorin Babic  pri gasilskem domu  pri gasilskem domu  

Delili bomo vrece razlicnih barv. Navodila za uporabo barv­nih vrec glede na vrsto odpadkov: 
• 
Crne vrece so za zbiranje mešanih oz. preostanka odpad­kov (oblacila, cevlji, robci ipd.). 

• 
Rumene vrece so za zbiranje mešane embalaže (plocevin­ke, plastenke, kovinska embalaža, trda plastika, tetrapak, fo­lije, PVC-vrecke, embalažni stiropor, drobna embalaža ipd.). Steklena in kartonasta embalaža ne sodita v rumene vrece. 


• 
Zelene vrece so za zbiranje steklene embalaže (steklenice, kozarci za vlaganje ipd.). 

• 
Rdece vrece so za zbiranje nevarnih odpadkov (baterije, akumulatorji, zdravila, pesticidi, barve in laki, odpadna olja, embalaža z vsebino nevarnih odpadkov – nafta, bencin ipd.). 


S spoštovanjem 
Igor Ahacevcic, župan 






Porocilo o kakovosti pitne vode na obmocju obcine Dobrepolje za leto 2019 
Na obmocju obcine Dobrepolje se uporabniki oskrbujejo iz treh vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. 
Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblašcenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Not-ranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17), interne HACCP-dokumentacije in Odloka o nacinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Obcini Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). 

V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distri-spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne buirala ustrezna zdrava pitna voda. vode, kjer lahko najdete tudi podatke, iz katerega vodovodnega 
Na vodovodnem sistemu Grosuplje (izvir Borštnik, izvir sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje. Curek) je bila vzorcena tudi surova voda pred pripravo. Rezul-Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Navodila o tati vzorcenj na obeh vodnih virih izkazujejo prisotnost fekal-prekuhavanju vode, Priporocila za uporabo vode ob izdanem nega onesnaženja (E.coli, koliformne bakterije, enterokoki). ukrepu prekuhavanja vode, Priporocila lastnikom objektov za 
Celotno letno porocilo za leto 2019, pripravljeno s strani vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in Navodila za de­pooblašcenega izvajalca notranjega nadzora, je objavljeno na zinfekcijo vodovodnega omrežja. 
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, pomlad 2020 
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešca obcane Obcine Dobrepolje, da bo v petek, 20. marca 2020, odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: 

Naselje  ZBIRNO MESTO  CAS ZBIRANJA  
Struge  parkirišce pri gasilskem domu  13.00–14.00  
Kompolje  parkirišce pri gasilskem domu  14.30–15.30  
Videm  parkirišce pri trgovini Kmetijske zadruge  16.00–17.00  
Predstruge  parkirišce nasproti Iskre  17.15–17.45  
Ponikve  parkirišce pri gasilskem domu  18.00–18.30  

Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in mašcobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescen­tne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlacne posode, fotokemikalije, pesticidi in tudi majhna odpadna elektricna in elek­tronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. 
Javno komunalno podjetje Grosuplje 

Koledar prihajajocih dogodkov – marec 2020 
Petek, 28. 2.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Petek, 28. 2.  srecanje in delavnica s prakticnim prikazom vaj Energijske medicine Donne Eden (knjižnica Dobrepolje, 18.30)  
Petek, 28. 2.  domaca tekma clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 20.00)  
Sobota, 29. 2.  Smucanje v Katchbergu s ŠK Groš  
Sobota, 29. 2.  domaci turnir U-9 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 10.00 do 14.15)  
Ponedeljek, 2. 3.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 2. 3.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Torek, 3. 3.  delavnica na temo trajnostnega razvoja (Modra dvorana Jaklicevega doma, 19.00)  
Petek, 6. 3.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Sobota, 7. 3.  delavnica Obrezovanje sadnega drevja (Kompolje 46, 9.00)  
Nedelja, 8. 3.  izmenjava semen (avla Jaklicevega doma (pred veliko dvorano), 8.30 do 11.30)  
Nedelja, 8. 3.  tekma koncnice selekcije U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 17.00)  
Ponedeljek, 9. 3.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 9. 3.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Petek, 13. 3.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Nedelja, 15. 3.  obcni zbor Društva upokojencev Dobrepolje (Jaklicev dom, 15.00)  
Ponedeljek, 16. 3.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 16. 3.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Ponedeljek, 16. 3.  Bralne drobtinice (Župnijska knjižnica Dobrepolje, 19.00)  
Cetrtek, 19. 3.  prireditev ob materinskem dnevu (PŠ Struge, 17.30)  
Petek, 20. 3.  seminar Davcno in racunovodsko svetovanje (obcinska stavba na Vidmu, 8.00 do 15.00)  
Petek, 20. 3.  odvoz nevarnih odpadkov (po razporedu, od 13.00 do 18.30)  
Petek, 20. 3.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Nedelja, 22. 3.  tekma koncnice selekcije U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 17.00)  
Ponedeljek, 23. 3.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 23. 3.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Torek, 24. 3.  strokovni seminar Zahteve uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter obveznosti povzrociteljev odpadkov pri ravnanju z nastalimi odpadki (Domu obrtnikov Grosuplje, 9.00)  
Sreda, 25. 3.  bralni klub Dobrevoljci (knjižnica, 19.00)  
Petek, 27. 3.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Nedelja, 29. 3.  sejem na tiho nedeljo (Sv. Anton, 9.00 do 12.00)  
Ponedeljek, 30. 3.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 30. 3.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  

Delovni cas pomembnih služb, ustanov 
Z 29. 2. 2020 preneha obratovati ambulanta dr. Štefana Campe. Informacije za njegove paciente najdete na županovi strani. 
AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE DR. BARBARE MOROVIC 
(OD 1. 10. 2019  DELUJE VSAK DAN V ZDRAVSTVENI POSTAJI STRUGE IN IMA OD 1. 1. 2020 NOV URNIK) TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 13.00–19.00 CETRTEK: 13.00–19.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–13.00 Narocanje po elektronski pošti narocanje.drmorovic@ambulanta-videm.si in zadnji dve uri ordinacijskega casa na telefonski številki 070 410 171. 
Nenarocene paciente, predvsem tiste z respiratornimi infekti in vrocino, prosimo, da ob torkih prihajajo šele po 11. uri! 
Vec informacij na www.ambulanta-videm.si. 

OTROŠKA AMBULANTA ZD Grosuplje (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) 
PETEK: 7.00–13.00 7.00–8.00: kurativa – bolni 8.00–10.00: sistem. pregledi, posvetovalnica 10.30–13.00: kurativa – bolni  

ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba 
SOBOTA 7.00–14.00 – Zdravstveni dom Grosuplje SOBOTA po 14.00 in do PONEDELJKA do 6.30 – Zdravstveni dom Ivancna Gorica DELAVNIKI PONOCI (19.30 do 6.30) – Zdravstveni dom Ivancna Gorica Telefonska številka dežurne službe: 031 656 000 

ZOBNA ORDINACIJA VIDEM 
PONEDELJEK: 12.30–19.00 
TOREK: 13.00–19.30 SREDA: 7.00–13.30 CETRTEK: 7.00–13.30 PETEK: 7.00–13.30 

ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA 
PONEDELJEK: 8.15–13.00 SREDA: 12.00–17.00 

LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM 
PONEDELJEK: 7.30–14.30 TOREK: 12.00–19.00 SREDA: 10.00–17.00 CETRTEK: 12.00–19.00 PETEK: 7.30–14.30 

FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30–10.00 (na delovni nalog). Samoplacniki po dogovoru. 

OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE 
PONEDELJEK: 8.00–11.00 in 12.00–14.30 SREDA: 8.00–11.00 in 12.00–17.00 PETEK: 8.00–11.00 in 12.00–13.00 

UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, MATICNI URAD VIDEM 
TOREK: 8.00–12.00 in 12.30–14.30 

KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM 
PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 8.00–15.00 SREDA: 12.30–19.00 CETRTEK: 11.00–15.00 PETEK: 12.30–19.00 

ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA 
TOREK: 18.00–20.00 PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30–10.30 

POŠTA – VIDEM 
PONEDELJEK: 14.00–18.00 TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 14.00–18.00 
CETRTEK: 9.00–14.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–12.00 

KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM 
PONEDELJEK: 7.00–16.00 TOREK: 7.00–16.00 SREDA: 7.00–16.00 CETRTEK: 7.00–16.00 PETEK: 7.00–16.00 SOBOTA: 8.00–12.00 

POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE 
(Videm 36) PONEDELJEK: 15.00–17.00 TOREK: 10.00–12.00 

KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) 
OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00 
SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: 

PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 
Stik: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si 

MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 
Stik: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure: Skupna obcinska uprava 5G, Taborska cesta 1, Grosuplje, v sredo od 14. do 16. ure; Obcina Dobrepolje, Videm 35, Videm, v cetrtek od 8. do 9. ure; uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30. 


MEDOBCINSKO REDARSTVO 
Stik: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30. 




PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, vec informacij in prijav-nice na www.ooz-grosuplje.si, kjer pre­verite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepo­lje: 
• 
DAVCNO IN RACUNOVODSKO SVETOVANJE NA VIDMU V DOBRE­POLJU! Preko ooz.grosuplje@ozs.si se prijavite na termin brezplacnega individualnega davcnega in racuno­vodskega svetovanja s Tadejo Bucar, davcno svetovalko na OZS, ki bo v pe­tek, 20. marca 2020, med 8.00 in 15.00, tokrat izjemoma v obcinski hiši na Vidmu v Dobrepolju. Svetovanje bo izvedeno v okviru SPOT Osrednja Slo­venija. Prijave sprejemamo samo do zapolnitve prostih mest, zato pohitite. 

• 
Strokovni seminar ZAHTEVE URED­BE O RAVNANJU Z EMBALAŽO IN ODPADNO EMBALAŽO TER OBVE­ZNOSTI POVZROCITELJEV ODPAD­KOV PRI RAVNANJU Z NASTALIMI ODPADKI, v torek, 24. marca 2020, ob 9.00 v Domu obrtnikov v Grosu­plju. Predavateljica: mag. Katarina Železnik Logar, Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. 


• Podjetniki in podjetnice. Ali veste, da morate do 31. marca 2020 na ARSO porocati o embalaži, ki ste jo v letu 2019 dali v promet? Gre za letno obveznost podjetij, saj je treba zahtevane podatke organom posre­dovati vsako leto sproti, pri cemer se je prvic porocalo leta 2019, in si­cer za leto 2018. Do 31. marca 2020 je treba porocati tudi o ravnanju z odpadki, ki so nastali v vašem pod-jetju v letu 2019. K porocanju so za­vezane pravne osebe ali samostojni podjetniki, pri katerih je v preteklem koledarskem letu zaradi njihove de­javnosti nastalo vec kot deset ton nenevarnih odpadkov ali vec kot pet kilogramov nevarnih odpadkov ali je v preteklem koledarskem letu zapo­sloval vec kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve, ali v primeru na­stajanja odpadnih olj (avtoserviser­ji, kovinarji …) ne glede na kolicino odpadkov. Toplo priporocamo, da se prijavite na seminar, ki ga orga­nizira OOZ Grosuplje, saj so kazni za neporocanje visoke, globa v višini 4.000,00 EUR pa je zagrožena že, ce se podjetje ne vpiše v evidenco za po­rocanje. Seminar je subvencioniran s strani Obcine Dobrepolje, zato na www.ooz-grosuplje.si preverite po­goje prijave. 
• Usposabljanje iz varstva pri delu v sredo, 8. aprila 2020, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. 
• PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA OOZ GROSUPLJE ZA PODJETNI­KE IN PODJETNICE IZ OBCINE DOBREPOLJE oz. za vse tiste, ki to nameravate postati: V skladu z dogo­vorom z Obcino Dobrepolje smo vam na OOZ Grosuplje brezplacno na vo­ljo za vprašanja poslovne narave. Va-bljeni, da se oglasite v casu uradnih ur oz. stopite v stik z nami. 
Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje 






LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED)

PGD  LOKACIJA DEFIBRILATORJA  AED-JA  NASLOV  
PGD VIDEM  – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE)  VIDEM 34  
– ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO)  VIDEM 42  
– GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1)  VIDEM 37b  
– ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PREDSTRUGE 29  
– ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI)  VIDEM 33a  
PGD ZDENSKA VAS  – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZDENSKA VAS 59  
– VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  CESTA 38a  
PGD HOCEVJE  – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  HOCEVJE 19  
PGD STRUGE  – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PRI CERKVI 1, STRUGE  
PGD KOMPOLJE  – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  KOMPOLJE 60  
PGD ZAGORICA  – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZAGORICA 36a  
PGD PONIKVE  – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PONIKVE 45  
– PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI)  PONIKVE 76  



Razpis za najemnika doma na Grmadi 
Turisticno društvo Grmada -Velike Poljane (obcina Ribnica) išce najemnika za dom na Grmadi (887 m). Koca stoji sredi neokrnjene narave in nudi cudovit razgled na Ribniško in Dobrepoljsko dolino. Je priljubljena izletniška tocka, primerna za družine. Dom je dobro opremljen, ima novo kuhinjo, ure­jeno vodo, vzpostavljen sistem HACCP. Odprt je ob sobotah, nedeljah in praznikih. 
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizicne osebe, ki iz­polnjujejo in sprejemajo pogoje na osnovi Zakona o gostinski dejavnosti. Pricakujemo: 
• 
poznavanje sistema HACCP, 

• 
poznavanje dela z blagajno, 

• 
delovne izkušnje v gostinstvu, 

• 
znanje hišnih opravil, 

• 
prijaznost do gostov in 

• 
sodelovanje z vodstvom društva. 



Pisno prijavo z osebnimi podatki in opisom dosedanjih iz­kušenj ter opisom svojega videnja razvoja in oskrbovanja doma na Grmadi pošljite do 15. marca 2020 na naslov: 

Vecer z dr. Janezom Dularjem 
»Reke merijo s palico, ljudi pa po njihovih besedah.« (Konfucij) V petek, 7. februarja 2020, je v Jaklicevem domu potekalo predavanje o rabi slovenskega jezika. Predavanje je vodil dr. 

www.delo.si 

Janez Dular, slovenski jezikoslovec, politik in urednik. 
Mojca Pugelj, uciteljica 

Zbrane je najprej pozdravil župan Igor Ahacevcic. Vecer se je nadaljeval s skupino Mavrica in s pesmijo Roka Ahacevcica. Osrednji gost dr. Janez Dular je v nadaljevanju vecera predaval 
o rabi slovenskega jezika, o napakah, ki jih delamo v govorjeni in pisani obliki, o položaju slovenskega jezika v Sloveniji in po svetu. Bilo je poucno. 
Slovenija je majhna država, ponosni bodimo, da jo imamo in da znamo govoriti tako lep jezik. Š 

Dr. Janez Dular je slovenski jezikoslo­vec, politik in urednik. 
Diplomiral je leta 1968, in sicer iz slavi­stike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 1974 je magistriral in leta 1983 še doktoriral. V letih 1969 do 1972 je bil lektor pri casopisu Delo, nato se je zaposlil na 
ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je bil od leta 1984 do 1989 docent za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Dr. Dular se je udejstvoval tudi v politiki. V letih 1990 do 1992 je bil clan prve Vlade Republike Slovenije, opravljal je vlogo ministra za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji. Nekoliko kasneje, leta 1996 in 1997, je bil minister za kulturo v tretji slovenski vladi, v vmesnem obdobju (1992–1996) pa je delal kot lektor in vršilec dolžnosti odgovornega urednika pri casopisu Slovenec. Med letoma 1998 in 2001 je bil glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe, nato pa tudi direktor Urada Republike Slovenije za slovenski jezik. Dr. Janez Dular je objavil vec jezikoslovnih clankov, razprav in kritik s podrocja zvrstnosti, skladnje, jezikovne terminologije, besediloslovja, pravopisa in slovnicarstva. Je soavtor vec srednješolskih ucbenikov, bil je clan uredniškega odbora pri sestavljanju novih pravopisnih pravil in razen v obdobjih 1990–1992 in 1996–1997 clan uredniškega odbora Slovenskega pravopisa (2001). Osrednje in najbolj povezano podrocje njegovega znanstvenega in družbenega delovanja sta obravnavanje zvrstno, funkcijsko opredeljene kulture jezika ter jezikovna politika. 

(Povzeto po opisu na Wikipediji.) 

Kako do trajnostne, sonaravne prihodnosti 


v obcini Dobrepolje – drugi del 
V januarski številki Našega kraja ste lahko brali o vecplastnem in celovitem vidiku razvoja nekega obmocja, na katerega vplivajo ekonomski, okoljski in socialni dejavniki. Trajnostno nacrtovanje je najboljše zagotovilo, da ne bo v prihodnje prihajalo do okoljskih problemov in katastrof. Sodelovanje pri uveljavljanju nacel trajnostnega razvoja je tudi zagotovilo, da bomo omilili ucinke podnebnih sprememb. V drugem delu poskušam teoreticno ozadje preslikati na našo lepo obcino. Ne spreglejte pa tudi vabila na delavnico ob koncu prispevka. 
Dr. Nada Pavšer, obcinska svetnica 
Obcina Dobrepolje lahko postane mo­del povezovanja obcanov med seboj in s seboj, kjer bodo ustvarjalno medge­neracijsko sodelovanje, solidarnost in samopomoc nekaj samoumevnega. Le taka skupnost je skupnost ustvarjanja, razvoja posameznika, organizacij, dru­štev in timov, kjer se naravno razvija (so) bivanje kot vecja notranja izpolnjenost cloveka. Le tako nastaja ne le trajno­stno eticno naravnana obcina, ampak tudi inovativna obcina, ki udejanja ideje mnogih talentov in naravnih danosti ob­cine. Mocan kadrovski in socialni kapi­tal s sposobnostjo udejanjanja razlicnih ustvarjalnih idej pogumnih posamezni­kov je dobra osnova za nova zelena de­lovna mesta na razlicnih podrocjih, kot so npr.: samooskrba z lokalno pridelavo in predelavo zdrave, polnovredne hrane za javne ustanove (šola, vrtec, domovi za starejše obcane) in prodaja domacih izdelkov na ekotržnici, možnost upora-be obnovljivih virov energije, ucinkovita raba energije in trajnostno ravnanje z odpadki z zmanjševanjem odpadkov. 
To je le nekaj naštetih podrocij na poti trajnostne, inovativne in pametne obcine. Temu pa seveda sledi trajnostni razvoj kmetijstva in turizma, usklajen z obcinskim prostorskim nacrtom in možnostjo ucinkovite in racionalne rabe prostora in zdravega bivalnega okolja. Za usklajeno uresnicevanje ciljev celostne­ga trajnostnega in inovativnega razvoja obcine je nujen enakomeren razvoj tudi infrastrukture vseh 24 naselij (npr. eno-ten komunalni prispevek). 
Trajnostni razvoj obcine Dobrepolje je zacetek dolgorocne poti in osnova vsem pomembnejšim prihodnjim pro-jektom. Le združitev vseh moci, znanja in izkušenj obcanov lahko vodi v dose-ganje sinergij med posameznimi podro-cji in skupno oblikovanje vizije obcine. Potrebno bo veliko dobre volje, strpnosti in eticne komunikacije pri iskanju dogo­vorov o dolgorocnih razvojnih priorite­tah ter skupno sodelovanje pri realiza­ciji kljucnih razvojnih projektov obcine. Npr. potrebno bo povezovanje znanja gozdarskih in lesarskih strokovnjakov ter arhitektov z izkušnjami kmetov, mi-zarjev, tesarjev in drugih, ki bi razmišljali 
o izdelkih z inovativno in tržno dodano vrednostjo. 
Zagotavljati bo treba trajnostno mo-bilnost (peš hoja, kolesarstvo, javni prevoz, elektricna vozila). Z vsem tem se znižajo emisije in stroški, poveca pa se privlacnost posameznih krajev. Pro-storsko nacrtovanje je kljucno orodje na podrocju prilagajanja na podnebne spremembe, ce se preventivno upošteva izpostavljenost na negativne ucinke pod-nebnih sprememb. 
Obcina je odgovorna za lokalno pro-metno infrastrukturo, ureditev prometa in javni prevoz (šolski). Nekatere obcine imajo že sedaj v povezavi z državnimi omrežji in znotraj posameznih urbanih regij pomembno vlogo pri uveljavljanju trajnostne mobilnosti. 
Razvoj informacijsko-komunikacij­skih omrežij in storitev je pomemben za zmanjšanje povpraševanja po mobilno­sti in izboljša kakovost življenja. Dobra organizacija in izvajanje dejavnosti vzgo­je in varstva otrok, osnovnega šolstva ter 


Obcina Dobrepolje vas skupaj z dr. Nado Pavšer vabi na odprto delavnico 
Kako do trajnostne, sonaravne prihodnosti v Obcini Dobrepolje, 
ki bo v torek, 3. marca 2020, ob 19. uri. 
Delavnica bo potekala v Modri dvorani 

v Jaklicevem domu. 
Vabljeni! 
skrbi za starejše, knjižnica, obcinska uprava in druge družbene storitve lahko še dodatno izboljšajo kakovost življenja obcanov. 
Energetska ucinkovitost in oskrba z energijo iz obnovljivih virov za javne stavbe (šola in vrtec, obcinska uprava, zdravstveni in kulturni dom) na eni stra­ni lahko dajeta zgled prebivalcem, na drugi strani pa lahko predstavljata za-cetno kriticno maso pri vzpostavljanju oskrbe z energijo iz obnovljivih virov. 
Z zelenimi javnimi narocili, ukrepi spodbujanja kmetijstva in gospodarstva ter drugimi oblikami pobud ima obcina lahko bistveno vlogo pri vzpostavljanju lokalnih verig oskrbe s hrano, lesom in storitvami ter pri vzpostavljanju verig dodane vrednosti, ki temeljijo na lokal­nih virih, kot so npr. turizem in gostin­stvo, predelava lesa, rekreacija itd. Nase­lja in kmetijstvo naj ne bi bili vec rivali pri urejanju prostora, temvec bi skupaj zadovoljili potrebe enih in drugih. 
Dobro razvita civilna družba na lo-kalni ravni predstavlja temelj za razvoj in uspeh pobud trajnostnega razvoja in prehoda v nizkoogljicno družbo. 
V sodelovanju z drugimi organi­zacijami bo treba podpreti programe usposabljanja z vzpostavitvijo mrež za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter sodelovanje pri skupnem izvajanju. 
Obcina bo morala sofinancirati pri­pravo projektov in procese povezova­nja med razlicnimi partnerji, s cimer si bo morala prizadevati za mobilizacijo evropskih sredstev in zasebnega kapi­tala. 
Za uspešno izvajanje bo treba nadalje­vati in dograditi ozavešcanje in komuni­kacijo. Cilji komuniciranja so zato poleg informiranja in ozavešcanja tudi spremi­njanje navad na osebni in družbeni rav­ni. Za dolgotrajen proces spreminjanja navad je pomembno prepricanje, da iz možnosti, ki jo ponuja dolgorocna vizija, lahko nastane stvarnost. Komunikacijske dejavnosti morajo te procese spodbuja-ti in podpirati, zato temeljijo na pristo­pu družbenega inoviranja, mreženja in spodbujanja povezovanja socialnega kapitala, inovacijskega komuniciranja z vzgojo in izobraževanjem za trajnostno prihodnost. 
V povezavi z dolgorocno vizijo je prav gotovo pomembno vprašanje temeljnih clovekovih vrednot (sreca ni odvisna le od materialnih dobrin), okoljsko po-membnih vrednot, družbene odgovor­nosti posameznikov, organizacij in skup­nosti. Pomembni so posameznikovo razvijanje in ozavešcanje ekosistemskega in kriticnega mišljenja, spodbujanje ne­odvisnosti, podjetnosti,  ustvarjalnosti in inovativnosti. Razvijanje vecje okoljske odgovornosti je nujno za vpeljavo traj­nostne proizvodnje z upoštevanjem ce­lotnega življenjskega kroga proizvodov. 


Za razumevanje soodvisnosti in ce­lostne vpetosti vsega, kar v naši družbi obstaja, je treba pogledati model, ki v svoji osnovi nakazuje vzajemno sood­visnost štirih kljucnih elementov vsake družbe: ljudi, gospodarstva, politike in ci­vilne iniciative. Ravno na ravnotežju teh štirih elementov stoji tudi eticni model družbe. Ta pravi, da je eticni ustroj po­sameznika/ljudi tisti, ki vpliva na eticni ustroj gospodarstva. Eticni ustroj gospo­darstva vpliva na eticni ustroj politike. Prav ta model kaže na še eno pomembno vlogo lokalnih skupnosti, in sicer vzdrže­vanje ravnotežja med kljucnimi podro-cji v dobro celote. Na lokalni ravni geslo »Dam, da lahko dobim« dobi pravi po-men. Ce je sproženo dovolj zgodaj v na­šem procesu odrašcanja in zorenja, se za vedno integrira v našo kodo obnašanja in ravnanja. Zato se štirim omenjenim deležnikom pridružuje še peti: prostor. Prav do prostora imamo še en velik dolg, saj z njim ravnamo precej neodgovorno, individualisticno, z vzvodi moci. Lokalna skupnost lahko z argumentiranim dialo­gom in strokovnimi podlagami oblikuje trajnostne rešitve. 
Zakljucek 
Z analizo obstojecega stanja, z ugotavlja­njem prednosti, priložnosti, nevarnosti in slabosti obcine lahko oblikujemo skupno vizijo prihodnosti, kot jo pricakujejo pre­bivalci, organizacije in nosilci razvoja v obcini. Dolgorocne strateške usmeritve na posameznih podrocjih bodo lahko pokazale kljucne razvojne prioritete za konkretne projekte. 
S postopnim uresnicevanjem strate­gije trajnostnega razvoja obcine bomo sledili politikam trajnostnega razvoja, sonaravnega delovanja, ekološke ozave-šcenosti in dosegali naslednje: 
• 
razvoj lokalne samooskrbe, ki je ve­zana na samooskrbo s hrano, vodo, energijo, in zelena delovna mesta; 

• 
razvoj fizicne infrastrukture: komuni­kacijske poti (ceste, rekreacijske poti: kolesarske, peš poti, konjeniške), ko­munalni projekti; 

• 
razvoj ekoturizma oziroma izbrane temeljne dejavnosti v obcini, ki te­melji na kulturni dedišcini, naravnih bogastvih in zeleni gospodarski moci, ki kot speci potencial caka na novo priložnost; 

• 
razvoj družbene infrastrukture: ko­munikacijske tocke (družabni pro-stori, e-tocke, spletne strani, e-skup­nosti), knjižnica, citalnice, prostor za vse vrste delavnic, športni in kulturni objekti, prireditve in organizirana sre-canja; le tako bomo lahko gradili nov model inovativne odprte obcine za vsakega in vse ljudi. Primarna vloga inovativne pametne 


obcine je, da išce nove rešitve, vsebine in pristope za cim bolj uravnoteženo rast skupnosti v dobro vseh. V luci opisanih izkušenj in razmišljanj lahko nastane nov model razvoja inovativne obcine Dobrepolje, ki upošteva pri iskanju opti­malnih rešitev mnenja obcanov, društev, strokovnjakov in drugih dobro mislecih obcanov, ki prispevajo vsebine, procese in inovativne ideje. Z odprtim dialogom z vsemi obcani nastajajo celostne rešitve za zagotavljanje blaginje in sonaravnega razvoja obcine. 
Prednosti in priložnosti, ki so jih že izrazili nekateri obcani, so predvsem vodno bogastvo in ohranjenost naravne­ga okolja (postavitev semenske banke), bogata kulturna dedišcina, ugodna lega obcine blizu glavnega mesta, možnost uporabe lesne biomase in predelava lesa, urejena prometna infrastruktura, bližina avtoceste ipd. Prihodnji razvoj obcine pa mora ohraniti in negovati tudi nekatere temeljne vrednote, kot so odprtost, po­vezovanje, inovativnost in ustvarjalnost. 
Trajnostni razvoj obcine Dobrepolje je zaradi ljudi, obcank in obcanov, zato je pomembno sodelovanje pri pripravi vizije, kakšno obcino si želijo oz. želimo. Vabimo vas, da nam svoja mnenja, pre­dloge, ideje in vizije posredujete v cim vecjem številu. 
Poskušajte odgovoriti na vprašanja: 
1. V kakšni obcini Dobrepolje želim živeti? 
2. Kaj v obcini najbolj pogrešam? 
3. Cesa si v obcini ne želim? 
Brez vašega sodelovanja, dragi obca­ni, ne bo šlo. 
Za zacetek vas vse, ki želite prispevati svoje predloge in ideje, vabimo na odpr-to delavnico, ki bo v torek, 3. marca, ob 
19.00 v Modri dvorani Jaklicevega doma. 
Verjamem, da nas je veliko takih, ki si želimo, da bi se naša obcina razvijala so-naravno, samooskrbno in ohranjala na­ravno in kulturno dedišcino tudi za naše otroke, vnuke in vse zanamce. Š 




Semena rastlin za setev 
Februar je mesec, ko je priporocljivo, da imamo vsi skrbni vrtnarji, poljedelci in drugi, ki se ukvarjamo z zemljo, že pripravljene setveno-saditvene nacrte in tudi semena rastlin, ki jih bomo ob pravem casu položili v nedrja zemlje. 
Jožefa (Jožica) Fabjan 
Malokdo izmed nas razpolaga samo s svojimi, doma pridelanimi semeni. Zad­nja desetletja so namrec naše nekdanje medsebojne izmenjave zamenjale trgo-vine s prodajo semen. Zdi se nam prep-rostejše, ce samo stopimo v trgovino in že imamo želeno seme. 
Trenutno je res tako, dolgorocno ali trajnostno, kot danes radi recemo, pa ne. 
Lastno pridelovanje semen doma oz. pridelovanje v naši ožji in širši okolici nam omogoca pri izmenjavi semen so-delovanje z drugimi pridelovalci okoli sebe. Ve se, da vsak izmed nas zaradi ve­likosti lokalnih obdelovalnih površin ne more pridelati vseh vrst in sort semen. Zato je prav, da se medsebojno povezu­jemo tudi z izmenjavo lastno pridelanih semen. Vsaka, še tako majhna povezava med nami, ljudmi, je v današnjem casu še kako spodbudna za naš obstoj. V mno­gih organiziranih lokalnih skupnostih, zlasti v tujini, imajo pridelovalci semen mocne medsebojne povezave in dogo­vore ter nacrte o pridelavi semen. Tudi v Sloveniji se ponekod ponovno vzpostav­lja ta sistem sodelovanja, ki skrbi za lastno samooskrbo s semeni. 
Pri nakupu semen za trajnostno upo­rabo je treba biti pazljiv pri oznakah, ki jih zakonsko mora imeti vsaka vreca in vrecica semena za prodajo (slika 1). 
Ce želimo priti do svojega lastnega semena, ne bomo kupovali hibridnih semen. Hibridna semena ohranijo kali­vost v polni meri samo pri prvi setvi ali v prvi generaciji (to so kupljena semena z oznako F1), v drugi generaciji se jim ka­livost znatno zniža, v tretji generaciji pa je kalivost nicelna (slika 2). 
Naravna semena, najsi bodo doma-ca, udomacena ali avtohtona, so tista, ki imajo trajno vrednost. Zato je pri naku­povanju semen še kako potrebno, da si ogledamo vse oznake. 
Slovenska ekološka semena se proda­jajo pod blagovno znamko Amarant. Ne-kaj ekoloških vrst in sort semen trži tudi najvecja semenarna v Ljubljani. Pri ve-cini ekoloških semen je oznacen naslov pridelovalca. Poreklo semen je za pride-lavo rastlin pomembno. Velja namrec, da bolje kalijo semena, ki so pridelana v podobnem okolju (slika 3). 
Upam, da nam bodo ponudile proda­jo ekoloških semen tudi lokalne trgovine. Zdaj lahko kupimo ekološka semena naj­bližje v Grosuplju. 
Pri nakupu konvencionalnih semen bodimo pozorni tudi pri oznaki, ali je seme tretirano (razkuženo) ali netreti­rano (nerazkuženo). Slovenska semena so praviloma nerazkužena ali netretirana (slika 4). 
Drugace pa je z vnosom tujih semen, zlasti ce jih dobimo v tujih okoljih, kjer nam izvor teh semen ni znan. Pridelava rastlin iz lastnih semen je zelo preprosta, zato je nesmiselno zapravljati cas in de­nar za nekaj nam tujega in neznanega. 
Tisti, ki ste popolni zacetniki na po­drocju rokovanja z zemljo in tudi lastno pridelavo semen, boste zaceli z majhni-mi koraki. Tudi ce nimate lastnega zem­ljišca, vam v današnjih razmerah nudijo travniki in gozdovi semena, ki jih lahko ob ustreznem casu naberete in ustrezno shranite. Današnji travniki postajajo iz leta v leto bolj monokulturni in za njiho­vo ohranitev morajo intenzivni uporab­niki vedno znova sejati travo, deteljo. Po-dobno je tudi na naših poljih in vrtovih. 


Ne da bi se zavedali, si damo ljudje veliko prevec dela z rastlinami, v kar nas silijo razlicni družbeni interesi. Posledi­ce so obcutne povsod, tudi pri rastlinah, ki jim ne dovolimo, da zakljucijo svoj življenjski krog in se same pripravijo na ponovno rojstvo. 
Naše srecanje 8. marca nam bo ponu­dilo, da bomo lahko izmenjali semena, ki jih imamo, omogocilo nam bo, da se bomo medsebojno spoznali, navezali sti­ke in si izmenjali poglede. 
Vabljeni vsi, ki imate za izmenjavo lastna vec let doma pridelana semena, in tudi vsi, ki vas to podrocje zanima ter bi se radi povezali z naravo. Poleg semen vrtnin in poljšcin prinesite s seboj tudi semena gozdnih in travniških rastlin. 
Ce je možno, pripravite semena v manjših vreckah z oznako npr.: 
Vrsta in sorta semena: zimski cesen, Anka             
Leto pridelave: 2019 
Naslov pridelovalca/ke: Ula Hod, Lju­bljanska 5, Ptuj   
Vsem tistim, ki semen ne boste ime­li razdeljenih po vrecicah z oznakami, bomo na srecanju ponudili vrecke z na­lepkami.                     
In še namig za prva setvena dela: 
Že februarja posejemo v posode se­mena paprike in gomoljne zelene. 
Za kalitev potrebuje zlasti paprika v prvih štirinajstih dneh 22–25 stopinj Celzija, nato pa se vzgaja pri nižjih tem­peraturah. 
V marcu ali v aprilu, ko dosežejo sadi­ke višino okoli 10 cm, presadimo papriko (lahko po dve sadiki skupaj ) v loncke in sadike gomoljne zelene po eno v vsak loncek posebej. Sadik gomoljne zelene ne presajamo pregloboko. Presajanje sa­dik utrdi rastline. 
V marcu sejemo v posode ali ogrevan rastlinjak semena paradižnika, jajcevca, lubenice, melone in vse zgodnje sorte kapusnic (zelje, cvetaca, brokoli, cveta-ca, ohrovt) in pozno zelje ter nekatere dišavnice (bazilika, vrtna materina duši-ca, luštrek, navadna melisa) in koristne cvetice, npr. žametnice. 
Semena za kalitev v zaprtih prostorih potrebujejo poleg ustrezne temperature tudi zadosti svetlobe, vlage in seveda ka­kovostno rodovitno prst. 
Na prosto sejemo lahko že v marcu ob toplejšem vremenu spomladansko sola-to, blitvo, rukolo, špinaco, cebulcek, spo­mladanski cesen, zgodnjo nadzemno ko­lerabico, listnato zeleno, peteršilj, grah, bob, krompir. 
Preden posejemo dolocene rastline, je zaradi mraza in tudi morebitnega snega dobro slediti dolgorocni vremenski na­povedi in priporocilom v setvenih kole­darjih. Uporabljam biodinamicni Setveni prirocnik Marije Thun (slika 5). 

Sejemo in sadimo, ko se zrak in zemlja otoplita. Zadnja leta si je veliko pridelo­valcev zelenjave postavilo rastlinjake, kjer vse leto pridelujejo, pod tako ime­novano »streho«, zelenjavo za lastne potrebe. Tudi zelenjava, ki jo kupujemo v trgovinah, je pretežno iz rastlinjakov. 
Teh novih korakov ne odobravam. Ze­lenjava iz izoliranih obdelovalnih povr­šin (beri rastlinjakov) je izlocena od zu­nanjega sveta in ni v povezavi z naravo in naravnimi vplivi (sonce, veter, padavine, ustrezen zrak ...). Taka zelenjava je manj vitalna. 
V marcu posejemo tudi jara žita. 
Vsi tisti, ki že vzgajate rastline za se­mena, v marcu presadite gomolje dvole­tnih vrtnin in poljšcin za vzgojo semen na prosto (koleraba, repa, crna redkev, rdeca pesa, korenje ter kapusnice: zelje, cvetaca, ohrovt, brokoli, cebulnice in še bi se kaj našlo). 
Sama si s presajanjem zadnja leta ne delam vec težav. Omenjene dvoletne ra­stline, primerne za semenitev, kvecjemu presadim jeseni v rastlinjak in jih v mar-cu po potrebi presadim na vrt ali njivo. Vecino rastlin, izbranih za pridelavo se­men, pa pustim zunaj na vrtu oziroma njivi, kjer so cez leto rasle, jih zasujem z rodovitno prstjo in obdam z zastirko – slamo. Tiste rastline, ki preživijo zimo zu­naj, rodijo ob svojem casu bogat pridelek kaljivih semen. 
Zanimiv je svet življenja rastlin, zani­miv je svet semen! Vabljeni na srecanje! Š 



Vabilo 
Obcina Dobrepolje vas skupaj z Jožico Fabjan vabi na srecanje 
Izmenjava semen, 
ki bo v nedeljo, 8. marca 2020, ob 8.30. Izmenjava bo potekala do 11.30. 
Po kratkem uvodnem predavanju Jožice Fabjan bo zanimiva priložnost za spoznavanje in izmenjavo semen. 
Vabljeni vsi, ki imate za izmenjavo lastna vec let doma pridelana semena, in tudi vsi, ki vas to podrocje zanima ter bi se radi povezali z naravo. 
Srecanje bo potekalo v preddverju velike dvorane v Jaklicevem domu. 
Zanimiv je svet življenja rastlin, zanimiv je svet semen!


                       Vabljeni! 
Slika 5 

Ribniški pasijon je v srcu ustvarjalcev 
Letošnji Ribniški pasijon bo že 14. po vrsti. Zakaj bi si ga ponovno ogledali? 
Renata Mihelic 
Kdor spremlja Ribniški pasijon, lahko iz leta v leto ugotovi, da si je vsako novo uprizoritev vredno ogledati. Duhovno nas obogati, spomni nas na bistvo kr-šcanstva. Na neizmerno Božjo ljubezen. Na življenje po smrti. Nagovarja nas vsa­ko leto na nekoliko drugacen nacin, ved-no pa je cutiti povezanost in predanost sodelujocih. Fascinantno je, da je leto za letom tako velika množica prostovoljcev ponovno pripravljena vložiti svoj trud in cas v pripravo nove izvedbe pasijona. 
Ocem bolj kot ne skrit, vendar še kako pomemben clan pasijonske družine je Mladen Pahovic. 
Z nami je delil nekaj misli. 
Ce se ne motim, je letos že dese-to leto, odkar v Ribniškem pasijonu sodelujete kot režiser in producent. Obenem ste tudi med scenaristi. Kdaj ste zaceli sodelovati v Ribniškem pa-sijonu, kaj vas je k temu napeljalo in kakšna je bila takrat vaša vloga?
 Drži, letošnji pasijon bo moj deseti. K sodelovanju me je povabila svakinja Sa­bina Vucemilovic, in ker se mi je to zdela posebna cast in velik izziv, sem povabi-lo sprejel. Pred samim nastopom tega zame zelo pomembnega projekta sta se pri meni oglasila Helena in Nejc Ilc, da sta me malo bolje spoznala in da smo se pogovorili, kaj se od mene pricakuje. Pa verjetno, da ugotovita, ce sem iz pravega testa. Ocitno sem ju preprical.
 Moja vloga je od zacetka ista, sem koordinator, režiser in eden izmed sce­naristov, katerih nas je iz leta v leto vec. Za kar sem res hvaležen in vesel, ker je scenaristika pri nas še vedno podcenje­na. A dober scenarij je vedno plod vec glav. Bil pa sem tudi že hkrati igralec, in sicer desni razbojnik in Baraba. 


Priprave – od pisanja scenarija, vaj z igralci, generalke, uprizoritve ... za­gotovo terjajo kar nekaj prostega casa. Kako usklajujete službo, družinsko življenje in še te dodatne prostovoljne dejavnosti?
 Vse, povezano s pasijonom, resnic­no terja ogromno casa in energije, tako da je potrebno kar nekaj organizacije, uskladitev, pa tudi odrekanja. Nekajkrat se mi je zgodilo, da se mi je delo v službi zavleklo in sem prišel direktno na vaje. Tudi družina me zaradi tega manj vidi, ampak brez odrekanja ni nicesar. Ko pa vidim koncni rezultat, pozabim na vsa odrekanja. Ceprav, iskreno, ne gledam na to kot na odrekanje, ampak bolj kot investicijo za še boljši pasijon. 
Kako vam skupaj z drugimi snoval­ci Ribniškega pasijona uspe ohranjati že dobro znano zgodbo Kristusovega trpljenja in smrti zanimivo za obisko­valce? Od kod crpate ideje, saj nas vsa­ko leto presenetite z necim novim?


 Jezusova zgodba je vecna in nepo­novljiva in bo vedno aktualna, da pa jo vseeno malo približamo modernemu cloveku, jo, ce se le da, prepletemo s seda­njostjo. Ideje crpamo iz življenja samega, posredno iz osebnih izkušenj in izkušenj ljudi, ki nas obkrožajo, pa tudi v medijih je ogromno hvaležnega materiala. Ce se le da, prepletemo sedanjost in pretek-lost, saj se tako gledalci lažje vživijo in poistovetijo, pa tudi nam, ustvarjalcem, je zaradi tega lažje. Jezusova zgodba je že sama zanimiva, ce pa jo povežemo z modernim clovekom, njegovimi straho-vi, dvomi, vero in upanjem, še toliko bolj pridobi aktualnost in sporocilnost. 
Ribniški pasijon združuje preko 150 sodelujocih, kar pomeni ogromno raz­licnih znacajev, starosti, pogledov in pricakovanj. Kako je po vašem mnenju mogoce, da skupina deluje tako homo-
Letošnji Ribniški pasijon si bomo lah­ko ogledali v Ribnici v soboto, 4. apri-la, ob 19. uri. Na velikonocni pone-deljek, 13. aprila, pa bo uprizorjen v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani (Šentvid), prav tako ob 19. uri. 
geno – to je namrec videti na uprizo­ritvah.
 Mogoce zaradi tega, ker smo kot veli­ka dobro organizirana družina, lepo nam je skupaj, zavedamo se, da ustvarjamo nekaj lepega in plemenitega. Tu bi po­hvalil vse, predvsem pa našo, ce jo lahko tako poimenujem, »mamo« Heleno Ilc, ki bedi nad vsem oz. ve, koga delegirati, da bodo zadeve nemoteno potekale. Vsi sodelujoci se zavedajo svoje odgovorno­sti in jo tudi prevzamejo. Iskreno sem zelo ponosen na pasijonsko družino, ki mi je veliko dala in me tudi duhovno obogatila. 
Kaj vam pomeni sodelovanje v Rib-niškem pasijonu?
 Sodelovanje v Ribniškem pasijonu je zame najprej duhovna priprava, velika cast in hkrati mi je izziv tudi v umetni­škem smislu. 
Nam lahko na kratko zaupate, kaj pripravljate za letošnjo uprizoritev? Zakaj bi si nekdo morda letos že štiri­najstic ogledal Ribniški pasijon?
 Letošnja uprizoritev je manjša nad­gradnja lanske uprizoritve, dodali smo mocno uvodno sceno in nekaj »lepo­tnih« popravkov. Ker je bilo lani zelo veliko pozitivnih povratnih informacij in pohval, se nam je zdelo tudi škoda, da je ne bi imeli priložnost oz. možnost videti tisti, ki jim lani ni uspelo, pa seveda še enkrat tisti, ki so jo videli lani, da vidijo, kako se lahko še izboljša. In upam, da jih mogoce letos nagovori še kakšen drug del predstave. 
Še zakljucna misel …
 Vesel sem in srecen, da imam mož­nost biti del Ribniškega pasijona in pasi­jonske družine. Na ta nacin sem spoznal veliko cudovitih ljudi, ki so me nagovori­li, me oplemenitili in z menoj delili svoj cudoviti talent. Zelo ponosen sem na vse, ki so kadar koli in kakor koli prispevali, da je Ribniški pasijon takšen, kot je. Za casa mojega sodelovanja se je rodilo ve­liko novih pasijonckov, ki rastejo ali so že zrasli in že aktivno sodelujejo, tako da se nam za prihodnost Ribniškega pasijona ni treba bati. Š 

Delovna akcija v Hocevju 
Lucija Laharnar Mesojedec, za vaški odbor Hocevje gasilskim domom. 
Ceste, ki so bile potrebne obnove, smo nasuli, poravnali Obcina Dobrepolje je v letu 2019 zagotovila material za ureja-in ponekod uredili tudi odvodnjavanje meteornih voda. Po nje in vzdrževanje gozdnih cest. V ta namen smo se v soboto, koncanem delu smo skupaj pojedli malico in razpravljali o 
23. novembra 2019, clani vaškega odbora Hocevje in še neka-naslednjih projektih. Tako obcini kot prisotnim se lepo zah­teri vašcani polni dobre volje in delovne vneme zbrali pred valjujemo. Š 



LETO BRATOV KRALJ 
Tone Kralj – biografski oris 
Tokrat je pred vami povzetek življenjepisa slikarja, kiparja in arhitekta Toneta Kralja. Dr. Igor Kranjc je biografski oris pripravil leta 1998 za retrospektivno razstavo o Tonetu Kralju v Moderni galeriji v Ljubljani. 
Za objavo pripravil Stane Škulj 
Rodil se je Margareti in Janezu Kralju v Zagorici/Dobrepolje 23. avgusta 1900, kot predzadnji izmed štirih preživelih in šestih rojenih otrok. 
Ljudsko šolo je obiskoval v letih 1906– 1912 na Vidmu/Dobrepolje, kjer je bil kaplan Andrej Orehek, kasnejši narocnik struške poslikave (1927), ki jo je menda tudi z lastnimi sredstvi omogocil. 
1912/13 se je vpisal na Škofijsko gimna­zijo sv. Stanislava. Po preboju soške fron­te je bil pri Kobaridu 1917 mobiliziran in je na Piavi docakal razsulo avstroogrske armade. 
1920 je maturiral. V dijaških letih je z ilustracijami sodeloval pri gimnazijskem rokopisnem glasilu Domace vaje. Svoj li­kovni talent je razvijal ob starejšem bra-tu Francetu in gimnazijskem profesorju Gašperju Porenti. Božidar Jakac se je spominjal: »Po vojni je nadaljeval gim­nazijo in po maturi mu je kupila mati crno obleko v mislih, da gre v lemenat, da bo župnikoval na Vidmu pri Dobre­poljah in ona bo pri njem. V tej obleki je jeseni 1920 odšel v Prago in materi sporocil, da tega ne more, da to ni nje-gov poklic.« 
1920 se javnosti prvic predstavi na 
XVII. razstavi v Jakopicevem paviljonu, do razpada je clan Kluba mladih (1921 (22)–1928), sprva neformalnega združe­nja likovnih umetnikov, kasnejšega Slo­venskega umetniškega društva, ki ga je ustanovil in vodil njegov brat France. 
Škofijski tajnik v Ljubljani Josip Dos-tal je v skladu s prepricanjem, »da prek impresionizma, skozi ekspresionizem, primitivizem, kubizem in futurizem vodi moderno slikarstvo v nic«, odklonil osnutek Franceta in Toneta Kralja za po­slikavo župne cerkve sv. Križa na Vidmu. 
1921 poslika ladjo in kor cerkve sv. Helene na Premu, prvo notranjšcino v polstoletnem ustvarjanju s stenskim sli­karstvom. 
Napravi naslovnico za roman dr. Iva-na Preglja, Plebanus Joannes, ki je izšel v Trstu. 
1923, ko se vrne s študija na praški li­kovni akademiji, namerava študirati še pri arhitektu Jožetu Plecniku. V Ljubljani zida atelje. 
Nastane Zadnja vecerja, »psihološka študija dogodka, ko Kristus naznani Ju­dežovo izdajstvo«. 
Ekspresionisticna slika Nevihta v To-netovi izvedbi po mnenju sodobnikov ni »naravni pojav«, temvec »vihar v odnosu do cloveka«. 
Nastane kiparska mojstrovina Passio, ki je s svojim simbolizmom Kristusovega trpljenja odprta »stoletjem in ljudstvom«. Z njim je Tone Kralj presegel dedišcino teatralne in zanosne deklamacije ver­skega custva devetnajstega stoletja. Dr. Rajko Ložar se je vprašal (1929. leta!), ce ni Kraljev Križani utelešenje Pregljevega razpela iz Plebanusa Joannesa: »Vikar pa je tisti hip pogledal kvišku in se zazrl v razpelo nad vrati v sobi in je s stisnjeni-mi zobmi govoril Onemu na križu, cigar lice je bil sam izrezal in cigar ude je bil sam vzoblicil in cigar strašne rane je bil vsekal sam v bridki svoji ljubezni in s svojo trdo težko roko. Govoril je licu, ki je neskoncno dobro odgovarjalo le nje-mu – vsem drugim pa grozilo z nepoj­mljivim izrezom nesvetega, necloveške­ga lica. Govoril je svojemu Bogu s svojo besedo, odlocno kakor cloveški hlapec svojemu cloveškemu gospodarju.« 
1924 razstavlja s pripadniki Kluba mla­dih v Mariboru in v Hodoninu na Mora-vskem. 
1926 28, 30. udeležba na Bienalu v Be-netkah (med drugim razstavil lesen kip Povelicani Kristus, sliko Slovenska svat­ba in grafike). Slika 1. 

1928 se poroci z Maro Jeraj, ki je na Teh­nicni srednji šoli obiskovala Oddelek za keramiko. Njen profesor je bil njegov brat France. Slika 2. 
Po ogledu stenskih poslikav v Volcah je bil primorski duhovnik in politik Virgil Šcek tako navdušen nad delom Toneta Kralja, da ga je povabil v Avber na Krasu. 
1930 se udeleži Jugoslovanske razstave v Londonu. 
1930 razstava religiozne umetnosti v An-twerpnu. O njegovi udeležbi piše Dirk Vasina v clanku, objavljenem v Slovencu, 14. september 1930. 

1931 je razstavil v stanovanju dr. Mirka Hribarja v Franciškanski ulici v Ljubljani. Dr. Rajko Ložar je ob razstavi v njegovem delu izsledil »negibni stilni temelj«, vir akademizma in manire. 
1931 razstavlja v Padovi in v Milanu. 
1932 Hundert Künstler huldige Goethe, razstava v Leipzigu; razstavi triptih Faust. 
1932 rojena hci Tatjana. 
1932 v okviru slovenskih razstavljavcev doživi velik uspeh na razstavi jugoslo­vanske umetnosti v amsterdamskem Ste-delijk Museumu. Uspeh je od 19. novem-bra do 5. decembra 1932 v Slovenskem narodu razglašal Ante Gaber. 
1933, 15. aprila, spregovori v Slovencu 
o pritlehnosti razmer v domaci kulturi. Anteju Gabru je 18. septembra 1934 v Slovenskem narodu zaupal, da je že leta 1931 razmišljal o odhodu iz domovine. 
1933 sodeluje na velesejemski razstavi v Ljubljani z naslovom Slovenska Cerkev in slovenske Madone. Razstavil je make-to celostne umetnine, kapelo, namenje-no za Hrastnik. Z njo je kot vsestranski ustvarjalec predstavil svoj pogled na sakralno umetnost. Dr. Stele je bil navdu­šen. Glej Dom in svet 1934. V Sodobno­sti se je ob razstavi oglasil leta 1933 tudi France Mesesnel. 
1934 nastane slika Pieta. Spomin na po­kojno mater in brata Iga, ki se je kot vo­jaški pilot ubil v Dalmaciji. 
1934 razstavi v Jakopicevem paviljonu. Pišeta dr. Karel Dobida v Ljubljanskem Zvonu, 1934, in Stele v Domu in svetu, 1935. 
1935 z ženo razstavlja v razstavišcu ume­tniškega združenja Hagenbund na Du-naju. Kritiki so opazili sorodnost med njim in avstrijskim slikarjem Egger-Li­enzem. Odmeve najdemo v: Slovenec, 
11. maj 1935, Jutro, 9. maj 1935, Slo­venija, 
17. maj 1935, Glas naroda, 20. april 1935, 
12. maj 1935. 
1935 je clan Društva likovnih ume­
tnikov Dravske banovine in se udeleži njegove I. pomladanske razstave v Ja­kopicevem paviljonu. Za prijatelja dr. Lada Vavpetica oblikuje art-decojevsko pohištvo. 
1936 razstavlja v pariškem Tuillerijskem salonu s skupino Indepandants (po tej razstavi ostane pol leta v Parizu). Slika 3. 
1938 se v Mariboru udeleži »Prve re-prezentativne slovenske razstave likov­nih umetnikov«, posvecene spominu na usodno zgodovinsko dogajanje leta 1918, ki so se je »udeležili skoraj vsi živeci slovenski umetniki z redkimi manjkajo-cimi«. Tone Kralj je bil na razstavi »edini (med kiparji), ki je skušal z ekspresivnimi gestami in pregibi (Slepec, Poljub) poda-ti notranje življenje«. 
1939 se znova poda na Primorsko in se loti poslikave cerkve v Mostu na Soci. 
Pozornost vzbudi pri fašisticni policiji, zato se umakne v Benetke in se bolj ali manj pod pretvezo vpiše na visoko šolo za arhitekturo, v letu 1940 pa s »študijem arhitekture« nadaljuje še v Rimu. 
1941 nadaljuje z delom na Primorskem, kjer ostane do leta 1945. Kot umetnik še radikalizira svojo antifašisticno držo, se vkljucuje v patriotski osvobodilni boj, ne pa v vrste revolucionarjev. V tem obdob­ju nastanejo poslikave: Šentviška Gora, 1941, Hrenovice, Lokev, Slivje, 1941/42, Dekani, Soca, 1944, Trenta, 1945. 
Še pred delom na Primorskem leta 1940 poslika Cirilovo kapelo v Ljubljani, kjer vendarle pristane v Plecnikovi arhi­tektonski notranjšcini. Vsa trideseta leta je bil namrec zelo kriticen do Plecniko­vega ustvarjanja. 
Zanimiva je Soca, kjer naslika škofa Barago in A. M. Slomška med evangelisti, kar pomeni zakljucek dvojic, ki prehajajo iz univerzalnega pomena Petra in Pavla v slovansko svetništvo Cirila in Metoda, koncno v slovensko stvarnost svetniške zgodovine, do Barage in Slomška. 
1945 priredi v Jakopicevem paviljonu razstavo. Eksponate pospremi s ko­mentarji, kot je to storil v katalogu XIX. umetnostne razstave v Jakopicevem pa-viljonu leta 1921 brat France. Na tej te-matski razstavi je zbral dela desetletnega ustvarjanja. 


1948 je bil predsednik stanovskega društva v Ljubljani. V petdesetih letih se je uveljavljal zlasti kot grafik in ilustrator literature za otroke. Bil je clan mednaro­dnega graficnega združenja XYLON. 
1954 je sodeloval na beneškem Bienalu. 
1955 se je udeležil mednarodnega Bie­nala grafike v Ljubljani in pogosto raz­stavljal doma in v inozemstvu. Socasno je nadaljeval s poslikavami cerkva na Primorskem. 
1960, 16. februarja, je umrl njegov starej­ši brat France. 
1962 je razmišljal: »Vse življenje sem hodil svoja pota. Sistematicno delal po Primorskem, in moja najvecja želja je, da bi dokoncal, kar sem zacel. Namenil sem se v Izolo. In tam, v Gregorcicevi ulici, stoji majhna, 461 let stara hišica, ki bi jo preuredil v galerijo, v kateri bi bila moja najboljša dela. Ne zase, po smrti bi jo prepustil obcini oziroma javnosti. Upam, da se mi bo ta želja izpolnila na vecer mojega življenja.« 
1972 prejme Prešernovo nagrado za ži­vljenjsko delo. Slika 4. 
1974 v Kostanjevici na Krki odprejo nje­govo stalno zbirko. V letu, ko umre, pa doživi še pregledno razstavo v Velenju. 
1975, 9. septembra, odide s tega sveta. Pokopan je na pokopališcu v Kostanje­vici na Krki. Š 


– Mix d.o.o. 
Eno izmed podjetij, s katerimi imamo mnogi obcani izkušnje, je zagotovo Mix d.o.o. Kljub temu da sedež podjetja ni v naši obcini, ampak v Ljubljani, obcani podjetje prepoznavamo kot lokalno. Lastnika sta namrec domacina, zelo obiskana pa je tudi ena izmed treh poslovalnic v Ponikvah. V pogovoru o podjetju je eden od lastnikov in direktorjev, Janez Škulj, povedal marsikaj zanimivega in predstavil trgovsko podjetje, ki se je specializiralo za vse vrste gradbenega in instalacijskega materiala. 
Bojan Novak 
Podjetje Mix d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990, najprej kot proizvodno podje­tje strešne opeke, a je hitro svoje delova­nje razširilo in preusmerilo na trgovanje z gradbenimi in instalacijskimi materiali. V prvih letih so veleprodajo in malopro­dajo razširili tudi na ljubljansko podro-cje. V Ljubljani v Stegnah so leta 1996 kupili prostore tovarne Iskra orodja, ene nekoc najvecjih tovarn orodij v državi. Tam so potem na 6000 m2 odprli nov velik trgovski center. Leta 2003 so sedež in upravo podjetja iz Ponikev preselili v Ljubljano. 

Leto kasneje so odprli še 4000 kva­dratnih metrov velik prodajni center v Velenju. V letih po tem so se nadaljevali površine 12.000 kvadratnih metrov je maloprodajne kupce redno seznanja z nenehna širitev specializirane ponud-kupcem na voljo vec kot 100.000 izbra-novostmi na tržišcu. Usposabljanju izva-be, rast poslovanja in števila zaposlenih nih artiklov. Velik del celovite ponudbe jalcev in serviserjev zastopanih blagov­kot tudi razvoj trga in novih tržnih poti. podjetja predstavljajo skupine številnih nih znamk daje še poseben poudarek. Temu sta botrovali odlocitev o posodo-blagovnih znamk s podrocja gradbene­bitvi celostne graficne podobe in uvedba ga in instalacijskega materiala, ki ga v Kako je videti dan v podjetju Mix internetnega trgovanja. okviru veleprodaje pokrivajo kot zastop-d.o.o. v Ponikvah? 
Danes je Mix širši javnosti dobro niki, uvozniki ali distributerji, in je na Naš delovnik se zacne ob 7h. Ce vnap­poznan kot zanesljiv dobavitelj kako-voljo tudi na prodajnih mestih drugih rej vemo, kateri material moramo tisti vostnega gradbenega in instalacijskega trgovskih sistemov. Izpostavili bi proi-dan dostaviti do svojih strank, najprej to materiala, opreme, orodja in pribora po zvajalce Centrometal, Chemidro, Frabo, pripravimo, nato pa naš voznik material ugodnih cenah. Masterplast, Evertile in številne druge. razpelje. Nato se lahko posvetimo svojim 
Na treh prodajnih tockah skupne Podjetje tako trgovce, izvajalce kot strankam, ki pridejo v poslovalnico. Med našimi strankami, za razliko od preosta­lih dveh prodajaln, prevladujejo fizic­ne osebe, imamo pa tudi nekaj stalnih strank med pravnimi osebami iz svoje bližine. Vecina prodanega materiala je vezana na obnove objektov, novogradnje in gradnjo nasploh. V naših drugih dveh poslovalnicah, ki sta v mestu, je vecji del prodaje vezan na kupce podjetja in obrtnike. 


Dobrepolje z okolico pa je precej maj-hen trg, kjer tudi obrtnikov ni veliko. Še najvec materiala prodamo ob gradnji vecjih objektov v obcini in okolici (npr. športna dvorana, obnova prostorov Priz-me …). 
V vseh poslovalnicah kupcem tudi svetujemo. Na tem podrocju se je situ-acija precej spremenila, saj so predvsem mlajše stranke o gradnji in obnovah že poucene tudi preko spletnih strani. Kljub temu poskušamo vsaki stranki na podlagi dolgoletnih izkušenj optimizirati nakup, izvajalcu pa biti pri reševanju problemov enakovreden sogovornik. 
Dolgorocno gledano se pri našem delu dnevni ritem precej ponavlja. Se pa stalno menjavajo stranke, kar pope-stri naše delo. V vseh treh poslovalnicah stalno skrbimo za primerno kolicinsko in vsebinsko pretehtane nabave materiala. 
Se je pa v preteklih 30 letih precej spremenilo. Takrat smo imeli kombi, zdaj pa ne gre brez tovornjaka z nakla­dalnim dvigalom. Zdaj je tudi bistveno širša ponudba vseh artiklov, so se pa za­radi zaostrene konkurence precej zmanj­šale razlike v ceni med posameznimi po­nudniki. 
Kakšne storitve v podjetju ponujate? 
Poleg prodaje gradbenega in instalacij­skega materiala je pomemben del naše ponudbe tudi dostava kupljenega ma-teriala. Ponosni smo tudi na dolgoletne izkušnje pri delu, zato lahko strankam tudi svetujemo pri nakupu. Sicer pa je prodajni asortiman na vseh treh lokaci­jah (Ponikve, Ljubljana in Velenje) zelo podoben. 
Pri nabavi materiala se poskušamo prilagoditi željam strank. Te so seveda v današnjem casu, ko je svet postal glo­balna vas, zelo široke. Mislim, da ima-mo ponudbe v Sloveniji vec kot dovolj, verjetno celo prevec. Dolgo sem menil, da smo Slovenci za sprejemanje novitet relativno togi, ampak z razmahom in-terneta sem mnenje spremenil. 
Glavna tveganja, glavne priložnosti in izzivi za podjetje: 
V prvi vrsti za nas, trgovce, predstavlja tveganje placilna nedisciplina. Menim, da je bilo te vcasih sicer vec, ampak tudi danes je s tem še problem. 
Pred leti, v casu t. i. debelih krav, smo si za izziv postavili gradnjo novih prostorov v novonastajajoci industrijski coni Predstruge. Kupili smo zemljišce velikosti 10.000 m2 in hoteli tam odpre-ti novo trgovino. Glede na to, da sta se izgradnja cone in s tem možnost kori­stne izrabe prostora precej zavlekli, so se posledicno spremenile tudi nekatere okolišcine, ki vodijo k razmišljanju o do-datnih ali novih dejavnostih. 
Izzive nam stalno postavljajo naše stranke, za katere se trudimo vedno po­iskati najboljše in cenovno sprejemljive rešitve. Zagotavljanje navedenega že skoraj desetletje omogocamo s povezo­vanjem v nabavnem smislu, petih vec­jih podjetij v družbi Eumat d.o.o. Prav ta povezava je temelj, na katerem želimo dolgorocno graditi svoje podjetje. 
Tudi v primeru, da kakega artikla ni­mamo v ponudbi, se potrudimo stranki ugoditi v cim krajšem casu. 
Zavedamo se pomena promocije na raznih strokovnih srecanjih. Novosti v okviru programa zastopstev profesio­nalni javnosti predstavljamo na posebej v ta namen organiziranih strokovno-iz­obraževalnih srecanjih in predavanjih. Redno smo prisotni na vseh pomemb­nejših sejmih: aprila na sejmu Energeti­ka v Celju, junija na Primorskem sejmu, aprila in oktobra na kmetijskem sejmu v Komendi. 


Konkurencna prednost podjetja: 
Ponikovska poslovalnica ima strateško dobro lego, saj v okolici ni vecjih trgovin z gradbenim materialom. Te prednosti poslovalnici v Ljubljani in Velenju ni­mata. 
Na vseh treh lokacijah smo prepri-cani, da naše prednosti temeljijo na ši­rokem spektru ponudbe, na zadostnih zalogah, hitrih dobavnih rokih, strokov­nosti in odzivnosti. Naše poslovanje je dolgorocno, zavedamo se, da je zadovo­ljen kupec najboljša garancija za uspeh. 
Danes pomembno konkurencno prednost predstavlja možnost dostave, saj morajo sicer stranke za vecje nakupe placati prevoz. Trdno smo prepricani, da najboljša reklama izhaja iz mnenj za­dovoljnih strank, zato se trudimo dajati realne obljube in se jih tudi dosledno držati. 
Lahko recem, da imamo v podjetju toliko zaposlenih (skupaj 37), da imamo veliko znanja in ga  prenašamo tudi na nove mlajše sodelavce. 
Ce povzamem, bi rekel, da so naše konkurencne prednosti strokovnost (dobro poznamo proizvode, ki jih pro-dajamo, kot tudi možnosti njihove ucin­kovite uporabe), racionalnost (kakovost po sprejemljivih cenah), odzivnost (ši­roka zaloga izdelkov omogoca hitro do-bavo), prilagodljivost (dostava kuplje­nega materiala ob dogovorjenem casu na dogovorjeno lokacijo) in dostopnost (cenovna, geografska, možnost spletne­ga nakupa). 
Mnenje o podjetništvu in obrtništvu v naši obcini, državi in širše: 
Iz izkušenj sodelovanja s podjetniki in obrtniki lahko ocenim, da se obrtniki v naši obcini zelo trudijo, podobno tudi v sosednji obcini Velike Lašce. Predvsem v naši obcini je nekaj zelo uspešnih in velikih podjetij. Dolocen problem še vedno predstavlja dolgotrajen razvoj in-dustrijske cone, a kot kaže, bo tudi tu v naslednjih mesecih prišlo do razmaha. 
Na ravni države pogrešam vizijo, kako rešiti kljucne probleme v zvezi s placilno nedisciplino. Zaradi zaplete­nih in predolgotrajnih postopkov se vcasih država s svojimi sistemi pomoci prepozno odzove, medtem pa je pomoc za mnoga podjetja lahko tudi prepozna. 
Pomen sodelovanja med podjetniki: 
Trgovci med seboj dobro sodelujemo. Kljub temu da si predstavljamo kon­kurenco, si pomagamo, kadar pomoc potrebuje stranka. Ce nekdo pride k nam po kak material, ki ga nimamo, povprašamo tudi v sosednjih trgovinah, konkretno za našo ponikovsko posloval­nico to pomeni na Vidmu in v Velikih Lašcah. Vsi imamo pred ocmi zado­voljstvo stranke. 
Mislim, da je v mestih sicer tega manj, obstaja pa tovrstno sodelovanje tudi tam. S podjetniki in obrtniki drugih panog pa smo trgovci seveda povezani preko dobave materiala. Trudimo se za zaupen in profesionalen odnos z obrtni­ki in podjetniki, saj je prav tak odnos v obojestranskem interesu. 
Podjetje ponuja priložnost za sodelovanje: 
V najmanjši, ponikovski, poslovalnici, kjer smo zaposleni le trije delavci, kakih posebnih priložnosti za sodelovanje ni­mamo. V Ljubljani pa smo vedno prakti­cirali kako priložnost, predvsem to velja za pocitniško delo. V Ljubljani študenti in dijaki veckrat najdejo pocitniško delo v skladišcu. Obcasno imamo objavljene tudi razpise na nove zaposlitve. Š 


Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni cas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Cetrtek: od 11.00 do 15.00. 
»Knjiga je najzgovornejša prica, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoce živeti.« (Oton Župancic) 
V mesecu svecanu smo obeležili slovenski praznik kulture, Pre­šernov dan. Prisotnost kulture ne vpliva samo na posamezni­kovo življenje, temvec ima velik pomen za oblikovanje in oh-ranitev slovenskega naroda. Ob tem pomembnem prazniku je knjižnica v sodelovanju z Obcino Dobrepolje, TD Dobrepolje, Športno turisticnim društvom Tisovec in TD Podgora pripravila prireditev pod naslovom Obcina Dobrepolje: dolina dragoce­nih danosti, dosežkov in izzivov. Obelodanili smo, da je Obci­na Dobrepolje nedavno prejela naziv branju prijazna obcina, ki ga podeljujejo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, Združenje splošnih knjižnic in Skupnost obcin Slovenije. Knji­ga kot nosilka znanja in vrednot ima pomembno vlogo tako skozi našo zgodovino kot v danih trenutkih, saj ohranja našo identiteto. Knjige so naša kulturna dedišcina, vez s preteklostjo danes in za prihajajoce rodove. Prisotnost zavedanja pomena in vrednosti pisane besede v lokalni skupnosti se odraža tudi skozi novo izdani publikaciji, ki sta bili predstavljeni na do-godku in prinašata trajni prispevek in obogatitev domoznanske knjižne zbirke. Jubilejna 10. knjiga iz domoznanske zbirke, ki je izšla v izdajateljskem okviru Mestne knjižnice Grosuplje, nosi naslov Lepote in vrednote treh dolin in je avtorsko delo Željka Kozinca, cenjenega slovenskega umetniškega, pohodniškega in reportažnega pisca. Plod strokovnega znanja Branka Doli­narja in Edija Zgonca pa je delo Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski poti Jerneja Pecnika. Knjigo je izdalo Turisticno društvo Dobrepolje, ki opravlja plemenito delo na podrocju ohranjanja kulturne in naravne dedišcine. Avtorji so zbranim na veceru ob kulturnem prazniku vsebine predstavili in približali, za pre­pletanje pisane besede in drugih zvrsti umetniškega izražanja pa so poskrbeli glasbeni gostje. Zapeli so nam Mešani pevski zbor Škrjancek, Kvartet Zvon iz Rašice, ucenci Glasbene šole Grosuplje, enota Dobrepolje, otroci družine Marolt ter Eva Pu-gelj. Dogodek smo zaokrožili z odprtjem fotografske razstave Dobrepolje stoji na treh stebrih, govori legenda avtorja Janka Noseta. Obe predstavljeni knjižni deli sta na voljo za izposojo ali možno pridobitev za osebno last v knjižnici Dobrepolje. 

Predstavitev knjig Lepote in vrednote treh dolin avtorja Željka Kozinca ter Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski poti Jerneja Pecnika avtorjev Branka Dolinarja in Edija Zgonca 
Lutkovna predstava ob kulturnem prazniku 
Ob prazniku kulture smo za otroke v knjižnici pripravili gleda­liško lutkovno predstavo O starki zimi in njenih pomocnikih v izvedbi gledališca Bicikleta. Poucno predstavo, ki nam je prib­ližala tudi slovenska stara imena mesecev, si je ogledalo zelo veliko število otrok in staršev. Predstavi je sledila ustvarjalna delavnica. 


Razstava eko izdelkov otrok iz vrtca skupine Sovice 
Otroci skupinice Sovice iz vrtca Ringaraja so pripravili cudo­vito in izvirno razstavo eko izdelkov, ki so jih ustvarili v okviru BRALNEGA CUKCA. Ob prebiranju pravljic z ekološko vsebino so otroci skupaj s starši naredili unikatne izdelke iz odpadnega materiala. Otroci so prebrane zgodbe v vrtcu predstavili svojim prijateljem ter seveda tudi narejeni izdelek, ki se je z zgodbo povezoval. Zagotovo pa imajo pri tem pomembno vlogo bese­de spodbude in pohvale vzgojiteljic Tanje Tegel in Sabine No­vak, ki sta otroke in starše navdušili za sodelovanje v projektu bralnega cukca. 

Pocitniške delavnice v knjižnici 
Na pocitniških delavnicah v knjižnici sta bila dogajanje in raz­položenje obarvana v pricakovanju pusta. Tako smo pregledo­vali knjige, ki predstavljajo pustne šege in obicaje, fotografije in slike mask, ideje za poslikave obrazov in izdelavo unikatnih mask. Otroci so si na delavnicah sami naredili nekaj pustnih mask, se zabavali ob družabnih igrah, predvsem pa smo se skupaj imeli lepo. 

Ustvarjalno srce – delavnica rocnih spretnosti
 V prostorih knjižnice bodo tudi v prihajajocem mesecu vsak ponedeljek ob 17.30 potekale delavnice rocnih spretnosti Ustvarjalno srce. Delavnice potekajo pod mentorstvom doma-cinke Mirjam Cimerman. Delavnic se lahko udeležite ne glede na stopnjo predznanja. Udeležba na delavnicah je brezplacna. 

Bralni klub Dobrevoljci 
Vsako zadnjo sredo v mesecu se v okviru bralnega kluba Dobrevoljci srecujemo na pogovornem veceru ob izbrani knji­gi. Tokrat je bila izpostavljena življenjska zgodba, zapisana pod naslovom Mocnejši od sovraštva, avtorja Tima Guenarda. Knji­ga spregovori o krutih preizkušnjah, ki jih je bil avtor deležen že v ranem otroštvu, in njegovi neizmerni volji do življenja. Knjigo priporocamo v branje. Na tokratnem srecanju pa smo obele­žili tudi osebni jubilej ene izmed clanic. Vabljeni vsi ljubitelji branja, ki si želite kakovostno preživeti prosti cas, da se nam pridružite na srecanjih. 

Predstavitev dveh novih knjig o Dobrepolju in odprtje fotografske razstave v knjižnici 
Tri dni pred slovenskim kulturnim praznikom je Knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje, v sodelovanju z vsemi tremi turisticnimi društvi v obcini pripravila vsebinsko bogat vecer, v katerem so avtorji predstavili dve novi knjigi, ki ponujata nove vsebine iz raznolikosti naše doline. Na stenah knjižnice je našla prostor nova fotografska razstava. 



note treh dolin, ki jo je napisal pisatelj Željko Kozinc, ter monografije Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski cesti Jerneja Pecnika, ki sta jo napisala Branko Doli­nar in Edi Zgonc. Ob predstavitvi obeh publikacij je svojo fotografsko razstavo z 
naslovom Dobrepolje stoji na treh stebrih … govori legenda predstavil Janko Nose. 
Še pred predstavitvijo je moderatorka Jasmina Mersel Šušteršic zbrane spom­nila na pomembno priznanje (branju prijazna obcina), ki ga je prejela naša ob­cina. V dneh okrog kulturnega praznika se je treba še posebej spomniti na pomen knjig in branja, saj so knjige pravzaprav najboljša vez med preteklostjo in priho­dnostjo. 


S pomocjo redaktorice Bogi Pretnar je nekaj poudarkov iz knjige Lepote in vred-note treh dolin predstavil Željko Kozinc. Knjiga poleg naše doline opisuje tudi ob-mocje Grosuplja in Ivancne Gorice. Av-torja, ki ima za seboj že bogat opus del, je pri pripravi knjige gnala radovednost, zato je vse tri doline dodobra spoznal s pomocjo pisnih virov in neposrednega raziskovanja. V predstavitvi je posebej poudaril bogato dedišcino umetnikov bratov Kralj. V knjigi opisuje nekaj anek-dot, ki jih je kot nekdaj mlad novinar doživel v srecanjih s Tonetom Kraljem. Naša dolina ga je navdušila tudi s pestro kraško geološko podlago, ki skriva mno­ge zanimivosti in speco potresno ogrože­nost. Predmet njegovega proucevanja pa sta tudi prebivalstvo in duhovnost naše doline. 
Na konkretno vprašanje redaktorice knjige o treh najbolj zanimivih informa­cijah, ki bi jih izpostavil nepoznavalcu naše doline, je avtor knjige jasno poka­zal na zapušcino bratov Kralj, Lipov gaj in Podpeško jamo. 



G. Kozinc je ob navedbi Podpeške jame posebej opozoril na pesem našega pesnika Francija Novaka, ki je našla mes-to v njegovi knjigi. 
V soavtorstvu našega obcana Edi-ja Zgonca in strokovnjaka za botaniko, Branka Dolinarja, je Turisticno društvo Dobrepolje izdalo zanimivo publikacijo Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski cesti Jerneja Pecnika. Turisticno društvo Dobrepolje je v preteklih letih oznacilo del nekdanje rimske poti, ki poteka od Velikih Lašc cez Ponikve in Zdensko vas do meje z obcino Grosuplje. Na poti so postavljeni tudi miljniki, ki oznacujejo razdaljo ene rimske milje. Vsak milj­nik premore tudi informativno tablo, na kateri so zapisane zanimivosti kraja. Strokovnjak za botaniko je samo na od­seku od Velikih Lašc do Ponikev (most cez Rašico) v letih 2018 in 2019 našel in popisal vec kot 200 razlicnih rastlin. Zaradi mocne zavesti o varovanju nara­ve so table z informacijami o posame­znih rastlinah pritrdili na skale v okolici rastlin. Edi Zgonc je knjigi dodal še zgo­dovinski vidik in predstavil zanimivosti, ki jih popotnik najde ob poti (nekdanja furmanska gostilna, nekdanje smucišce, votlina z oltarckom) oziroma informacije 
o nacinih gradnje v casih rimskega im­perija. Tako sta avtorja v knjigi prepletla zgodovinski in botanicni vidik danes pri­ljubljene sprehajalne poti. 
Sprošcujoci del vecera so s kulturnim programom ustvarili Mešani pevski zbor Škrjancek, ki letos obeležuje 20-letni-co delovanja, Kvartet Zvon iz Rašice ter ucenci Glasbene šole Grosuplje, podru­žnice Dobrepolje (otroci družine Marolt, Eva Pugelj). 
Na predstavitvi sta zbrane pozdravila tudi župan Igor Ahacevcic in vršilka di­rektorice Knjižnice Grosuplje Roža Kek. Poudarila sta pomen izdajanja podobnih publikacij in se zahvalila obiskovalcem za podporo. 
Sklepno dejanje vecera je bilo odpr­tje fotografske razstave Janka Noseta. Na stenah knjižnice razstavljene fotografije je na kratko predstavil, ob tem pa jih po­vezal v koncept treh stebrov, na katerih stoji Dobrepolje. Razstavo si lahko ogle-date v prostorih knjižnice, kjer najdete tudi obe predstavljeni knjigi. 
Vecer je Jasmina Mersel Šušteršic sklenila z mislijo, da Dobrepolje tudi da­nes ponuja veliko izzivov za raziskovanje in cudenje, kar lepo sovpada z delovnim naslovom prireditve: Obcina Dobrepolje 
– dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov. Š 

Zagariške mackare 2020 
Na pustno nedeljo so v Zagorici, ki se je v pustnem casu preimenovala v Zagarico, po šestih letih ponovno pripravili tradicionalno pustno prireditev s prikazom avtohtonih Zagariških mackar. V prijetnem popoldnevu se je »na luži« zbralo veliko obiskovalcev, ki so uživali v zanimivem, s humorjem obarvanem, programu. Po koncani prireditvi sem poklepetal z vodjema letošnjega projekta, Andrejem Škuljem in Davidom Levstkom. 
Bojan Novak; foto Tamino Petelinšek, Marko Trebušak 
Kljub temu da letos ni potrebe po odga­njanju zime, so Zagariške mackare pri­kazale svoje tradicionalne pustne maske in obicaje in v vaško središce privabile zelo veliko množico obiskovalcev, med katerimi je bilo prav tako veliko pustnih šem. Povezovalec prireditve je spretno in humorno predstavil posamezne maske, te pa so se predstavile gledalcem z mi-mohodom. 
Zagariške mackare imajo bogato zgo­dovino in v povojnem obdobju ohranjajo obicaje z vedno enakim programom in maskami. Osrednji dogodki prireditve, ki se zvrstijo po mimohodu vseh mackar, so poroka (ohcet), babji maln, žaganje babe in oranje. Med posameznimi prizori grb­ci, ki so najdejavnejši lik, s svojim tekom in zvonjenjem skrbijo, da vse poteka nemoteno. Za umetniški premor med posameznimi prizori so s svojim petjem poskrbeli Zagoriški fantje ter domaci harmonikar. Del kulturnega programa je pripravila tudi Godba Dobrepolje, ki je skrbela za dobro vzdušje predvsem pred prireditvijo in po njej. 
V dobro uro dolgem programu ni manjkalo zanimivih in smešnih izjav ter dobre volje. Zagoriške gospodinje so pos­krbele tudi za sladke prigrizke in tradici­onalno štulo. Vec o posameznih likih in prizorih si lahko preberete na posebnem mestu. Po prireditvi sem se pogovarjal z obema vodjema letošnjega pustovanja in povedala sta marsikaj zanimivega o pripravah in o samem zakulisju. 

Lahko za bralce Našega kraja poves­ta nekaj o pripravah na tale dogodek? 
Seveda. Zbirati smo se zaceli že pred novim letom, prakticno vsak vecer. Najprej smo se zbirali po štirje, nato ved-no vec. Najprej smo morali popraviti vse maske, kasturje in obleke. Od zadnjega takega dogodka je preteklo že šest let, vendar smo bili dejavni tudi v tem casu. Hodili smo na razne pustne karnevale in povorke in na enem od teh, na Ptu­ju, smo nastopili v dežju. Zaradi tega je bilo veliko opreme poškodovane in tudi unicene. Obleke so bile tako umazane, da jih niso mogli ocistiti v cistilnici, zato smo morali po originalnih krojih narociti nove obleke za ta lepe pare. 


Kasturje in maske pa ste izdelali in popravili sami? 
Ja, kasturje smo izdelali in oblikovali v vasi, tudi okrasili smo jih. To smo naredi­li v vecerih, ko smo se zbirali. Maske pa nam vedno popravi in po potrebi naredi nove Marjan Strnad z Vidma. Zadnja dva tedna se nas je zbiralo res veliko, ker smo po vasi sporocili, da potrebujemo še po­moc. Zbirala se je cela vas in res je bilo prijetno delati, se ob tem družiti, kaj po­jesti in popiti. Mislim, da smo tako Zago­ricani kot ostali Dobrepoljci prav cakali, da spet pripravimo Zagariške mackare, vsaj tak obcutek sva dobila. 
Verjetno imate s pripravo takega pustovanja tudi kar nekaj stroškov? 
Seveda. V veliki vecini gre za material, ampak nam vsa vas in številni donatorji priskocijo na pomoc. Imamo dobro po­moc in podporo. Tudi Marjan Strnad je vedno pripravljen priskociti na pomoc. Letos je na primer naredil 15 popolnoma novih mask, še nekaj pa jih je obnovil. 
Kako pa pride do dogovora, kdo bo predstavljal posamezno masko, lik? 
Poskušamo se držati tega, da posame­zen lik igra ista oseba, nekateri so isti lik celo življenje. Grbci so ponavadi isti, za nekatere like pa veljajo tudi kake poseb­ne omejitve. Ta lepi liki morajo biti viso­ki, postavni in elegantni in morajo znati zaplesati. Za lik dvojcka morata biti dva približno enake velikosti, žagarja in mal­narja morata biti zgovorna in imeti tudi nekaj smisla za humor in zabavanje gle­dalcev. Vcasih je težko dobiti primerne ljudi za posamezen lik in je treba kar pre­cej prositi. Obstajajo tudi povsem tehnic­ne omejitve za izbiro, kot so na primer velikost škornja za posamezen lik. 
So nosilci likov samo Zagoricani ali potrebujete tudi pomoc iz drugih vasi? 
Ja, nekaj fantov imamo tudi iz sose­dnjih vasi (Mala vas, Bruhanja vas, Vi-dem), gre pa za kolege in prijatelje naših vašcanov, ki so nam pripravljeni pri­skociti na pomoc. Tudi kadar se gremo predstavit na kake karnevale, povabimo te ljudi s seboj. Kadar imamo svojo pri­reditev, se drugih pustnih prireditev ne udeležujemo, ker imamo prevec dela doma. Druga leta pa gremo z glavnimi liki, predvsem lahko pokažemo poroko, babjega malna in žaganja pa seveda ne moremo prikazati. Nazadnje smo bili v Mariboru, kjer je bilo zelo prijetno. Na Ptuju pa nam je precej ponagajalo vreme. Pogosto smo tudi v Ljubljani na Zmajevem karnevalu, bili smo tudi v Kostanjevici na Krki in na Igu. 



Program na nedeljski pustni prire­ditvi pa verjetno skozi leta ostaja enak, kajne? 
Ja, res je. Želimo nadaljevati tradicijo naših prednikov. Nimamo želje po vpe­ljevanju novih likov ali prizorov, ne želi-mo osvetljevati politicnih ali religioznih dogodkov, kot je to navada na nekaterih drugih karnevalih. Ohranjamo tradicio­nalne Zagariške mackare in s tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. 
Sta zadovoljna z današnjo izvedbo prireditve in z obiskom? 
Ce se prav spomniva, je bilo obisko­valcev vec kot pred šestimi leti. Res je, da nam je bilo letos zelo naklonjeno tudi vreme. Veliko ljudi je prišlo, kar nas še posebej veseli, saj je vse skupaj namenje-no prav njim. Tudi potek prireditve je bil odlicen, vse je teklo, kot smo si zamislili. 
Lahko po današnji uspešni priredi­tvi pogledamo že v prihodnost? Boste ohranili pustovanje na približno pet let? 
Res je, ponavadi pripravimo pustova­nje na pet let. Pogovarjali smo se o tem, da bi mogoce naslednje pripravili neko­liko prej, nekje cez tri leta. Bomo videli, koliko bo zanimanja v vasi. Zanimivo je, da smo pred leti izpeljali prireditev tudi že na Vidmu. Ampak prepricana sva, da pustovanje prav sodi sem, »na lužo«, kjer je prav pristno zagoriško vzdušje. Mogo-ce bi bilo sicer nekoliko lažje vse skupaj preseliti na naše športno igrišce, a prev­ladalo je mnenje, da izpeljemo dogodek v osrcju vasi. Letos smo poskrbeli tudi za tribune in pridobili nekaj vec prostora. 


Pustno tradicijo sicer ohranjamo tudi v letih, ko ne pripravimo pustovanja. Takrat gremo na pustni torek z nekaj liki po vasi. Ponavadi gredo jajcarja, dva gr-bca, ta stara dva in muzikant, odvisno, koliko fantov je pripravljenih. Gremo po vasi, na obcino in do svojih podpornikov. 
Se želita ob koncu našega pogovora še posebej komu zahvaliti? 
Seveda. Na splošno receno se morava v imenu organizacijske ekipe zahvaliti vsem, ki so nam kakor koli pomagali. In teh je res veliko, saj gre za velik pro-jekt. Kar se tice priprave mask, se mora-mo zahvaliti že omenjenemu Marjanu Strnadu in šivilji Aleksandri Kotlušek, ki je skrojila in sešila nove obleke. Po-memben del so tudi naše vaške gospo­dinje, ki so spekle veliko peciva. Gasilci so nam odstopili gasilski dom, kjer smo lahko ustvarjali. Godba Dobrepolje nam je posodila jurcka in sooblikovala naš program. Zahvaliti se moramo tudi Za­goriškim fantom za odpeti pesmi. Bližnji sosedje prireditvenega prostora so nam prijazno odstopili prostor za shranjevanje peciva, vrt za postavitev tribun in okrep-

Povorka Zagariških mackar 
cevalnega jurcka. Dejan in ekipa Soun­dlight so odlicno poskrbeli za ozvocenje. Za izposojo tribun se moramo zahvaliti clanom Športnega društva Predstruge in Rokometnega kluba Dobrepolje. Zahva­liti se morava tudi Marku Trebušaku, ki je že v soboto fotografiral naše like. Poloni Rigler Grm smo dolžni zahvalo, da smo lahko za pecjo fotografirali nekaj likov, saj bomo oblikovali tudi bilten s predsta­vitvijo naših mackar. Zahvaljujeva se še Turisticnemu društvu Dobrepolje, ki je zagotovilo stojnice. Š 





Potem taglavna dva – ženin in nevesta. Pa tovariš in tovaršica, glavni prici dogod-Danes sta še posebej lepo urejena. Ženin s ka. Seveda tudi oba zelo dobre volje. krasnim kasturjem na dva roglja. Na poroki ne sme manjkati svatov. V po­Nato se prikaže tastar s svojo tastaro. Njena znacilnost je, da ima slab mehur. Pogosto pocepne, kjer koli že, in mora opraviti tisto … saj veste – potrebo. Potem prihaja pisar. Kjer koli je kaj po­membnega, je prisoten, saj vse zapiše. Za njim je piskrovezec, ki hodi po svetu in veže piskre. Na povorki med poroko enega tudi razbije in potrdi trdno zvezo mlado­porocencev. Nekje med povorko lahko srecamo me-žnarja. Ima globoko pušco. Cela povorka si 



želi, da obiskovalci sežejo globoko v žep, ko pride mimo njih. V povorki prihaja tudi mož, ki svojo babo nese kar v košu. Doma ni hotela kuhati, zato mora zdaj iz koša kukati. Le kaj bo z njo? 




ki vleceta kulo z žitom za v mlin. Za prizorom babji maln pri­deta na prizorišce žagarja. Ce se kakšna baba ne zmelje v babjem malnu, jo pa prežaga­ta. In tako se na povorki tudi zgodi. 


Na koncu pa pridejo na glavno prizorišce še oraci s pogajacem, oracem, otkarjem in sejalcem. Plug vlece vol, ki ga usmerjajo mice. Oraci ponazarjajo pomlad in prosi­jo za dobra lejtna. Upajmo, da bo brazda globoka in da bo prošnja v letošnjem letu uslišana. 
Povorko opisal: Jože Babic 

Grbec je predvsem strah in trepet otrok. Obut je v ponošene usnjene škornje ali cevlje, hlace so prav tako obrabljene, pogosto zakrpane in v višini kolen okrašene s krajšimi panklci. Zgoraj je oblecen v narobe obrnjen površnik, ki na hrbtu skriva opazno izboklino – grbo. Cez površnik je prepasan s širokim pasom ali kar s štrikom, na katerem je obešenih nekaj zvoncev. Okoli vratu ima zavezano navadno naglavno ruto. Na glavi nosi klobuk s panklci, za trakom klobuka pa ima vcasih tudi pušlc iz suhih rož. Na obrazu ima masko, ki odraža zastrašujoco podobo moškega. V roki nosi grcavo palico, imenovano gorjaca. 
Brodnikova tematska pešpot 
Zacetek pešpoti je pri župnijski cerkvi Marijinega rojstva – Brodnikovi cerkvi v Velikih Lašcah. V aprilu bo organiziran prvi pohod po Brodnikovi tematski pešpoti, tokrat pa predstavljamo zgodovino ponikovskega duhovnika Janeza 
Brodnika, ki je zaslužen za izgradnjo mogocne velikolaške cerkve. 
Manfred Deterding 
Iz katere koli smeri prihajaš v veli­kolaško deželo, najprej ugledaš mo­gocno dvostolpno župnijsko cerkev Marijinega rojstva. Cerkev ima zara­di svojega položaja in velikosti izje­mno prevladujoco vlogo v prostoru. Stoji na vzpetini v velikolaškem, v di­narski smeri potekajocem podolju. Okoli nje so razporejene najstarejše velikolaške hiše. Ta del naselja se imenuje Zazid. 
»Tukaj so vrata nebeška in tukaj je sedež božjega velicastva« – tako nas spomni napis nad glavnim vhodom, ko stopamo v lepoto Marijinega sve­tišca. 
Da se Velike Lašce danes ponaša­jo z bogato cerkveno gradbeno dedi-šcino, je rezultat srecnih okolišcin v drugi polovici 19. stoletja. Revoluci­onarno leto 1848 je dodobra pretres-lo evropski prostor. Zacela se je po­mlad narodov … V tem casu je prišla med laško obcestvo posebno opazna osebnost tistega casa, duhovnik in do tedaj kaplan Janez Brodnik. 
Janez Brodnik je bil rojen 30. novembra 1813 pri Kolencevih v bližnjih Ponikvah št. 1 ocetu Janezu in materi Mariji, rojeni Praznik iz Dvorske vasi. Mašniško posvecenje je prejel od knezoškofa A. A. Wolfa 5. avgusta 1839 v Ljubljani. Za farnega vikarja v Lašcah je bil imenovan 1. maja 1848 in je to službo opravljal do leta 1862, ko je bil imenovan za prvega velikolaškega župnika. Žu-pnijo je vodil do leta 1871, ko je odšel v Žužemberk, kjer je do smrti opravljal delo župnika. Tudi tam je uresniceval svoje gradbene nacrte. Umrl je 29. aprila 1879 v Žužember­ku, kjer je tudi pokopan. 
Tudi njegov mlajši brat Anton Brodnik je postal duhovnik. Rodil se je 24. aprila 1831, v mašnika je bil posvecen 30. junija 1854. Kot izku­šen kaplan je služboval po mnogih župnijah. Umrl je kot starosta med kaplani 12. februarja 1899 v Ljublja­ni. 

Ko je bil Janez Brodnik imenovan za velikolaškega vikarja, je prvic v svojem pastirovanju postal samosto­jen pri svojih odlocitvah. Bil je mož z ogromno energije. Znal je biti tudi stroga in sporna oseba. Sedanjo žu­pnijsko cerkev v Velikih Lašcah je za-cel graditi kot prvi velikolaški župnik v maju leta 1856. 25. oktobra 1857 je bila cerkev blagoslovljena in 16. sep­tembra 1860 tudi posvecena. Cerkev je bila v grobem gradbeno dodelana in tudi notranje opremljena, vendar brez zvonikov in portalne stene. Ne smemo pozabiti, da je g. Brodnik gradil ob cerkvi še župnišce na eni in šolo na drugi strani. Šola je bila prva nadstropno zidana dalec okoli. Kot velikemu razumniku se mu je zdelo škoda, da bi mladina v naši župniji ostala nepismena ali neuka, zato se je s skrbnostjo dobrega gospodarja lotil gradnje »ta prave« zidane šole in stanovanja za ucitelje z vsem, kar spada v življenje šolarjev in uciteljev. Na pokopališcu je gradil kapelo. 
V letu 1870 je prišlo do menjave župnikov. V Velike Lašce je s Pre-ma prišel gospod Matej Frelih, zelo cenjen spovednik, preudaren gos-podar in dober graditelj. Bil je tudi nabožni in ljudski pisatelj. Rojen je bil v Otošcah (Lozice pri Vipavi) 11. septembra 1828, posvecen v duhov­nika 30. avgusta 1854. V Lašcah je služboval do leta 1885, ko je odšel v Trebnje, kjer je vodil dekansko službo do smrti 4. februarja 1892. Tam je tudi pokopan. V casu njego­vega službovanja v Velikih Lašcah je »Brodnikovi« cerkvi, ki še ni bila pov­sem dodelana, zgradil dva mogocna, 38 m visoka, zvonika, ki ju povezuje umetniško oblikovana portalna stena. Gradil je zelo smelo, kajti tako kot za g. Brodnika je tudi zanj znacilno, da je zacel graditi brez denarja. Denarne težave sta sproti uspešno reševala, skupaj z verniki, poznanstvi z gosposkimi in iz svojega žepa. 

V naslednji številki vam bomo podrobneje predstavili prvi pohod po Brodnikovi tematski pešpoti, ki bo v soboto, 18. aprila. Š 

JVIZ OŠ DOBREPOLJE 
VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel. št.: (01) 7807-210 


E-naslov: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si 
VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA 
ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 


V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jaslicnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. 
Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikujemo oddelke. 
Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec s 1. septembrom 2020. Ker bodo nekateri malcki primerni za vstop v jaslicni oddelek šele v zimskih mesecih 2020/21, naj omenim, da je prav, da so vpisani že 1. septembra 2020, ker si le na tak nacin zagotovijo mesto v oddelku. 
POSTOPEK VPISA: 

• 
Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: http://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. marca 2020. 

• 
Ce je prijav vec, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. 

• 
Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. 

• 
Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokoncno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko ji starši dostavijo zdravniško potrdilo. 

• 
Starši takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje placila oskrbnine v vrtcu. 

• 
Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. aprilu 2019, ni treba ponovno oddati prošnje. 


VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. 
Ivan Grandovec, ravnatelj 


Izzivi sodobne družine 
Vrtec Ringaraja je 13. februarja 2020 gostil specialnega pedagoga Marka Juhanta. Njegovo predavanje z naslovom Izzivi sodobne družine je bilo namenjeno staršem, starim staršem, bodocim staršem, strokovnim delavcem ter vsem, ki so 
kakor koli povezani z vzgojo. 


Cvetka Košir 
Srecanje je bilo zelo sprošceno, aplika­tivno, prikazano s prakticnimi primeri in vsebino, ki nas je nasmejala ter spodbu­dila k razmišljanju. Marko Juhant je po­udaril, da so vrednote današnjega casa v primerjavi s tistimi, ki so bile v ospredju nekoc, zelo razlicne. Te razlike se odraža­jo tako v predšolskem kot tudi v šolskem obdobju. Nedolgo nazaj so starši otro­kom želeli troje: da bi bili zdravi, delav­ni in pošteni. To se je v sodobnem casu spremenilo, le zdravje je ostalo. Drugi dve vrednoti sta sedaj uspešnost in sreca. 
Nekoc so starši vedeli, da je otrokom treba dati delo, jih zaposliti ter ob tem razvijati delovne navade. Za poštenost so vedeli, da se kaže z zgledom. Preprosto. 
Kako otroke nauciti biti uspešen? Tu­kaj pa so obcutki staršev nejasni. 
Starši racunajo, da bo vecina postor­jena v vrtcu, šoli, na treningu, pa vendar se izkaže, da otroku najvec pomeni ne­posredni stik s starši doma, pri skupnem druženju, pogovoru, igri, delu. Zelo pomembno je, da so otroci vkljuceni v neposredno delo pri opravilih doma, skupaj s svojimi starši, da otrok opravlja svoje dolžnosti s pomocjo igre, vaje. Pre­davatelj poudarek daje tudi temu, da se otrok od staršev nauci svoje probleme re-ševati sam, da se zna ustaviti na besedo. 
Starši naj bomo tisti, ki otroku pokaže-mo, svetujemo in vcasih ukažemo, ce je to potrebno. Tudi doma je treba obliko­vati skupna pravila, prepovedi in navodi-la, neodvisno od tega, koliko je otrokom to všec ali ne. 


Starši smo tisti, ki najbolj poznamo svoje otroke. Spodbujajmo jih v smeri, ki otroka žene naprej, kar ga veseli, kar mu omogoca, da se izrazi na tistem po­drocju, kjer bo nekoc lahko posegel po zvezdah – ne po željah staršev, ampak po svojih! 
Zelo pomembno je sodelovanje s stro­kovnimi delavci v vrtcu in šoli, se veseliti napredka ter morebitne zaplete reševati skupaj. 
Pomembna misel, ki jo je z nami delil Marko Juhant, je tudi ta, da starši otroke pripravimo na prihodnost, ne na pretek-lost in ne na sedanjost; pripravimo jih za svet, ne za doma. Starši naj bomo stal­nica v otrokovem življenju, kar pome­ni, da smo veliko z otroki, da se znamo »pocrkljati«, se objeti, pobožati, skupaj jokati, se pogovarjati, brati knjige, se 



Srebrno priznanje iz znanja anglešcine v 9. razredu 
Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je zapisal: »Kdor se nauci novega jezika, si pridobi novo dušo.« V današnjem casu je znanje vsaj enega tujega jezika nujno za vseživljenjsko izobraževanje in tudi kakovostnejše življenje. Tuj jezik anglešcina pa v današnjem casu predstavlja povezovalni jezik, saj ga uporabljajo ljudje iz razlicnih 
držav za medsebojno komunikacijo. 
Helena Erculj, mentorica 
Ucenci na naši osnovni šoli se radi ucijo anglešcino, ki jim ni tuj jezik, saj so tudi v prostem casu v nenehnem stiku z njo, predvsem preko racunalnika in pamet­nega telefona (racunalniške igrice, glas­ba, filmi). 
Z gotovostjo lahko recemo, da je zna­nje anglešcine naših ucencev dobro, lahko tudi zelo dobro. To dokazuje tudi dober rezultat na šolskem in obmocnem tekmovanju iz anglešcine za devetošolce. 
Na šolskem tekmovanju, ki je poteka-lo 14. novembra 2019, je sodelovalo 12 ucencev 9. a in 9. b razreda. Kar sedem ucencev je osvojilo bronasto priznanje, trije ucenci pa so se uvrstili na obmoc­no tekmovanje. Obmocno tekmovanje je potekalo 15. januarja 2020 na OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Sticni. Naši ucenci so dosegli zelo dober rezultat. Enej Mar­tin Crtalic je dosegel 91 % vseh tock in osvojil srebrno priznanje, Kaja Vinšek in Jaka Grandovec pa sta dosegla 87 % in 80 % vseh tock. Zaradi pravilnika, ki doloca, da se na državno tekmovanje uvrsti samo 250 ucencev iz cele Slovenije, in zaradi visokega nivoja znanja anglešcine deve­tošolcev so mejo za uvrstitev na državno tekmovanje postavili zelo visoko. Treba je bilo doseci 96 % vseh možnih tock. 
Tudi ucenci iz drugih razredov na naši šoli radi sodelujejo na tekmovanjih. Dekleta 7. a razreda, Lina Strnad, Brina Strnad in Rebeka Rotar, so pripravila za­nimiv prispevek na temo »The Magic of Friendship« v mobilni aplikaciji Video-shop ter se uvrstila na državno tekmo­vanje. 
Vsem ucencem iskreno cestitamo in si želimo, da bi tudi v prihodnje sodelovali na tekmovanjih in pokazali svoje znanje anglešcine. Š 

Tutorstvo na naši šoli 
Ce v SSKJ pogledamo, kaj pomeni beseda tutor, nam najprej pokaže, da je to skrbnik, varuh, torej nekdo, ki skrbi za nekoga in mu pomaga. Tutorstvo je oblika prostovoljnega dela – pomoci vrstnika vrstniku v casu šolanja. 
Sonja Lenarcic, pomocnica ravnatelja 
Ideja o medsebojni pomoci ucencev je že dolgo zorela. Dokler ni dokoncno do-zorela in prišla na dan pod mentorstvom Aleksandre Hojnik, naše socialne peda­goginje. Že dolgo je razmišljala, kako bi uvedla medvrstniško ucno pomoc v šoli. 
Kot vrstniško tutorstvo razumemo razlicne oblike sodelovalnega ucenja v paru. Sodelovalno ucenje vpliva na ucne dosežke vseh ucencev, spodbuja oblikovanje boljših socialnih odnosov med ucenci ter spodbuja sprejemanje medsebojnih razlik. Tako je ga. Hojnik uvedla prostovoljno sodelovanje ucen­cev in ucenk, ki pod mentorstvom stro­kovnih delavcev nudijo strokovno po­moc vrstnikom. Ucenci namrec zagotovo dobro vedo, kaj se je treba pri kakšnem predmetu nauciti, kaj znati, katere vaje so prave ter kako pomagati vrstnikom s podobnimi namigi, kot jih pri pouku uporablja ucitelj. Vsak lahko nudi ucno pomoc, morda ne sošolcu, lahko pa mlajšemu vrstniku. Ucenci ugotavljajo, da imamo razlicna mocna podrocja in tako lahko pomagajo pri razlicnih pred­metih. 
Srecanja ucencev tutorjev in vrstni­kov, ki jim tutorji nudijo ucno pomoc, potekajo enkrat tedensko pred ali po pouku ter v oddelku podaljšanega biva­nja. Ucenci, ki so želeli, da bi jim pomoc nudil vrstnik tutor, so se za to obliko po­moci odlocili prostovoljno in s soglasjem staršev. 
V svoji ideji je Aleksandra Hojnik, ki vodi projekt, skupaj s spec. pedagoginjo Matejo Podmenik in psihologinjo Darjo Macuh Mišcic, zapisala cilje projekta: • oblikovanje podpornega okolja za vse 
ucence; 
• 
spodbujanje sodelovalne kulture na šoli; 

• 
krepitev cuta za socloveka; 

• 
izboljšanje ucnega uspeha ucencev z ucnimi težavami; 

• 
razvijanje odgovornosti, zaupanja v lastne sposobnosti ter pozitivnega 


odnosa do ucenja; 
• razmišljanje o lastnem procesu uce­nja. Vesela sem, da je projekt zaživel tako 
na Vidmu, kjer ga koordinirata Aleksan­dra Hojnik in Darja Macuh Mišcic, kot na PŠ Struge, kjer ga koordinira Mate-ja Podmenik. Že v prvem letu izvajanja tutorstva se je oblikovalo vec kot 30 med-vrstniških parov, kar nas je vse zelo pozi­tivno presenetilo. Ponosni smo na svoje ucence tutorje, ki so se odlocili sprejeti nov izziv. Š 


Kulturni teden na Podružnicni šoli Struge 
8. februarja Slovenci praznujemo edinstven kulturni praznik, Prešernov dan. France Prešeren velja za najvecjega slovenskega pesnika, del njegove Zdravljice pa je postal besedilo državne himne Republike Slovenije. Otroci naše šole so ga opisali kot dobrosrcnega moža, ki so ga otroci klicali dr. Fig, saj jim je vedno delil suhe fige. 

ni kulturni dan smo izkoristili za strnitev vtisov celega tedna. Otroci so se veliko naucili o našem pesniku. 
Zahvaljujemo se tudi naši knjižnicarki Jasmini, ki nas je obiskala in povedala veliko zanimivega o kulturi in o dr. Fran-cetu Prešernu. Doživeto, kot zna le ona, je otrokom predstavila Prešernovo pre­pesnitev ljudske balade Od lepe Vide. V knjižnici v Jaklicevem domu si lahko ogledate zanimive likovne stvaritve naših in vaših otrok. Š 

kulture, kot smo ga poimenovali skupaj z otroki, smo tako preživeli v duhu pe­snika in njegovih pesmi. Pri SPO smo se pogovarjali o njegovem življenjepisu. Pri GUM smo spoznali njegovo najvecjo za­pušcino nam Slovencem, himno z naslo­vom Zdravljica, spoznali smo tudi pesmi 
o Prešernu. Pri SLJ smo brali zgodbo o tem, zakaj so mu otroci rekli dr. Fig. Del-

KAKO CUDOVITO JE, DA SI OD VSEH MAM NA SVETU 
RAVNO TI MOJA … 
VABILO 

V PRVEM MESECU POMLADI VAS VABIMO NA PRIJETNO PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU, 
KI BO V CETRTEK, 19. 3. 2020, OB 17.30 
V AVLI PŠ STRUGE. 

POLEG PROGRAMA NAŠIH UCENCEV SMO V GOSTE POVABILI ANSAMBEL BORŠT. 
PRICAKUJEMO VAS! 
UCENCI IN ZAPOSLENI PŠ STRUGE 

Tekmovanje v odbojki za starejše decke 
Sledi porocilo našega paradnega športa na OŠ Dobrepolje, ki je seveda vsem znana odbojka. Tokrat so bili za 
tekmovanje na vrsti starejši decki. 
Alenka Leskovar 

Prva njihova tekma v odbojki se je odvijala na medobcinski ravni v Zagradcu. Ocitno so bili naši ucenci še zelo pod vti­si uspehov slovenske odbojkarske reprezentance v preteklem letu, ki so tudi njim dali krila. Z izjemno zagnanostjo in zagrize­nostjo smo bili tako rekoc nepremagljivi in smo dosegli najbolj­ši možen rezultat na turnirju. Osvojili smo zasluženo najvišje, 
1. mesto. Ni treba posebej poudarjati, da smo se zato uvrstili na naslednji nivo, na podrocno tekmovanje. 
Podrocno tekmovanje je, kot vedno, povsem druga zgodba, saj se tu zberejo zelo mocne ekipe, ter je izjemno kakovostno in zahtevno tekmovanje. Na tekmovanje se uvrstijo ekipe, ki resno in veliko trenirajo, saj trenirajo v klubih. Poleg tega imajo zelo kakovostne in izbrane posameznike. Zato so bili nasprotniki mocni in zahtevni ter najvišjih mest realno ni bilo za pricako­vati. Kljub temu pa se naši  ucenci niso vnaprej predali in so se borili kot levi. Za vsako žogo, za vsako tocko. Raven igranja je bila zelo visoka. 
Na turnirju podrocnega tekmovanja je sodelovalo šest ekip. Bilo je napeto in tesno, borba za vsako tocko, spodbujanje in sodelovanje pa so se na koncu vec kot izplacali. Prebili smo se v zakljucne boje in na koncu pristali celo na stopnickah, osvojili smo odlicno 3. mesto. Veselje udeležencev je bilo nepopisno. 

Niso pa bili samo veseli, naši ucenci so žareli od ponosa na dobro opravljeno delo, s cimer so si poplacali ves trud. 
Resnicno smo vsi lahko ponosni na športne dosežke svoje šole, saj predvsem v odbojki vsakic znova dokažemo, da lahko konkuriramo tudi mocnejšim ekipam na papirju, ce so volja, zagnanost in borbenost na zadostni ravni. Ni lahko premagati slabših, težko je premagati boljše od sebe, in ravno to so ucenci sami dokazali. Vse cestitke našim ucencem. Š 
Maja Ašic osvojila tretje mesto v namiznem tenisu 
V februarju smo se udeležili podrocnega tekmovanja v namiznem tenisu, ki ga je gostila OŠ Preserje. Organizatorji so se res potrudili, da smo se vsi pocutili prijetno in je tekmovanje teklo nemoteno na primerno pripravljenih mizah. 
Alenka Leskovar 

Teren za igro je bil suh, ozracje toplo, brez megle in blatnega terena. Mize so bile trdne in mrežice brez lukenj. Šalo na stran, ceprav sta pri takšnem srecanju pomembna tudi dobra volja in smeh, ki sta bila prisotna ves cas tekmovanja. Ko pa so se zacele tekme, sta razumljivo in edino pravilno prevladali polna osredotocenost na nasprotnika ter predvsem koncentracija na lastne udarce. 
Pozitivno nas je presenetila zelo velika udeležba otrok, saj je skupaj nastopalo okoli 60 tekmovalcev. Veseli nas, da je namiz­ni tenis vse bolj priljubljen šport med ucenci, kar je še dodaten dokaz, da je primeren za vse starosti in oba spola. 
Tudi ekipa OŠ Dobrepolje je bila številcna, saj nas je na tek­movanje potovalo kar 13. Med boji na podrocnem tekmovanju je bilo cutiti v zraku našo izjemno borbenost in zagrizenost. Sotekmovalci pa so, ce je bilo le mogoce, z varne oddaljenosti spodbujali naše tekmovalce z glasnim navijanjem in obcasnim vrešcanjem. 
In kako nam je šlo? Kot vedno je bila naša vsaj ena medalja, saj ni bilo za dvomiti o kakovosti in sposobnosti naših ucencev. Maja Ašic je osvojila 3. mesto. 
Ponovno so se izkazali s pristopom in z rezultati. Želim si, da bi se takšna tekmovalnost in zagnanost prenašali na mlajše ucence. Š 

14. obcinski kviz gasilske mladine v Gasilski zvezi Dobrepolje 
V soboto, 8. februarja 2020, je v organizaciji mladinske komisije GZ Dobrepolje potekal 14. obcinski kviz gasilske mladine. Okrog 200 mladih gasilcev, mentorjev, sodnikov in clanov komisije se je zjutraj zbralo v Osnovni šoli 
Dobrepolje, kjer je potekalo tekmovanje. 
Rok Klinc, predsednik mladinske komisije GZ Dobrepolje 
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela, in sicer na preizkus znanja s po­mocjo reševanja razlicnih testov in na preizkus prakticne spretnosti. Mladi ga­silci so dokazali, da so se na tekmovanje dobro pripravili, saj so dosegli lepe rezul­tate. Najboljše tri ekipe iz vsake kategori­je so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki ga organizira Gasilska zveza Ivancna Gorica, in sicer v soboto, 14. marca 2020, v Podružnicni šoli Zagradec (OŠ Sticna). Vsem tekmovalcem in mentorjem ces-titamo za nastop, tistim, ki so se uvrstili na regijsko tekmovanje, pa želimo veliko srece in znanja. 
Zahvaljujemo se OŠ Dobrepolje, ki nam vsako leto odstopi šolske prostore in tako omogoci nemoteno izvedbo tek­movanja v kvizu. Š 




REZULTATI TEKMOVANJA: 
PIONIRJI: 
1.
 mesto: PGD Hocevje 1 

2.
 mesto: PGD Kompolje 1 

3.
 mesto: PGD Kompolje 2 

4.
 mesto: PGD Zagorica 3 

5.
 mesto: PGD Zdenska vas 4 

6.
 mesto: PGD Struge 3 

7.
 mesto: PGD Zagorica 1 

8.
 mesto: PGD Kompolje 3 

9.
 mesto: PGD Hocevje 2 

10.
 mesto: PGD Hocevje 3 

11.
 mesto: PGD Struge 4 

12.
 mesto: PGD Ponikve 2 

13.
 mesto: PGD Videm 1 

14.
 mesto: PGD Kompolje 4 

15.
 mesto: PGD Zdenska vas 5 

16.
 mesto: PGD Struge 1 

17.
 mesto: PGD Ponikve 1 

18.
 mesto: PGD Videm 2 


MLADINCI: 
1.
 mesto: PGD Zdenska vas 1 

2.
 mesto: PGD Zdenska vas 2 

3.
 mesto: PGD Zagorica 4 

4.
 mesto: PGD Ponikve 5 

5.
 mesto: PGD Kompolje 5 

6.
 mesto: PGD Videm 4 

7.
 mesto: PGD Kompolje 8 

8.
 mesto: PGD Kompolje 6 

9.
 mesto: PGD Zagorica 5 

10.
 mesto: PGD Struge 5 

11.
 mesto: PGD Kompolje 7 

12.
 mesto: PGD Ponikve 3 

13.
 mesto: PGD Struge 6 

14.
 mesto: PGD Zdenska vas 3 

15.
 mesto: PGD Ponikve 4 


PRIPRAVNIKI: 
1.
 mesto: PGD Zdenska vas 6 

2.
 mesto: PGD Zdenska vas 7 

3.
 mesto: PGD Ponikve 6 


Najboljši mladinci Najboljši pripravniki 



Številka 112 in intervencija z napacno lokacijo 
Motiti se je cloveško, se glasi star rek. Pa vendar se od reševalnih služb pricakuje, da se vedno odzovemo pravilno in zanesljivo. Zanimivo nakljucje je hotelo, da se nam je ravno dva dneva pred mednarodnim dnem enotne evropske 
številke 112 zgodil neljub dogodek. 
Janez Erculj, PGD Videm - Dobrepolje 
V soboto, 8. februarja 2020, smo na po­zivnike dobili obvestilo, da gori tovorno vozilo na Vidmu. Po prihodu na javljen kraj dogodka smo ugotovili, da tam ni gorecega tovornega vozila. Po posveto­vanju z operaterjem na regijskem cen­tru za obvešcanje (112) smo ugotovili, da tovorno vozilo gori v Ponikvah. In tako izgubljali dragocene minute, ki so tako pomembne za hitro in ucinkovito posredovanje. K sreci je požar pogasil že lastnik tovornega vozila, tako da do hujših posledic ni prišlo. 
Po koncani intervenciji smo ugotovili, da je prišlo do nesporazuma med klica­teljem na številko 112 in operaterjem, ki je klic sprejel. Ta nam je na pozivnike poslal naslov lokacije na Vidmu, ki je bila žal napacna. 
Zatorej velja ponoviti, kakšen je pra­vilen postopek klica na številko 112, saj se je v stresnih situacijah, ko potrebuje-mo pomoc reševalnih služb, vcasih tež­ko zbrati. 
Ko klicete na številko 112, povejte: 
• 
KDO klice, 

• 
KAJ se je zgodilo, 

• 
KJE se je zgodilo, 

• 
KDAJ se je zgodilo, 

• 
KOLIKO je ponesrecencev, 

• 
kakšne so 



POŠKODBE, 
• 
kakšne so OKOLIŠCINE na kraju nesrece (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave ... ) in 

• 
kakšno POMOC potrebujete. 


In še nekaj besed o mednarodnem dnevu številke za klic v sili 112. 


Letos mineva 29 let, odkar je leta 1991 ministrski svet Evropske zveze odlocil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112. Ob tem je pozval vse države clanice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili z namenom boljšega dostopa do reševalnih služb, še zlasti tu­jim popotnikom. Danes je na telefonsko številko 112 mogoce klicati v vseh dr­žavah clanicah zveze in v vecini drugih evropskih držav, tudi na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu in na posame­znih obmocjih Rusije. Slovenija jo je uvedla že leta 1997, kot druga država v Evropi. 
Evropska zveza je leta 1998 s smer­nico podrobneje dolocila delovanje in storitve enotne številke za klic v sili 
112. Predpisala je, da morajo biti klici iz stacionarnih in mobilnih telefonov ter telefonskih govorilnic brezplacni. Predpisala je tudi, da morajo biti na tej številki ljudem dosegljive nujna medi­cinska pomoc, pomoc gasilcev, nujna veterinarska pomoc, pomoc gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot in policije, cetudi v državi delujejo druge nacionalne številke klica v sili. Predpisa-la je, da morajo države zagotoviti, da se ob klicu na številko 112 pokaže tudi lo-kacija klicocega. To je v nujnih primerih zelo pomembno, še posebej, ko oseba, ki potrebuje pomoc, ne more ali ne ve povedati, kje je (vir: www.sos112.si). Š 

Dejavnosti PGD Videm v zimskem casu 
Letošnja zima res ne pooseblja svoje znacilnosti in toplo vreme nas kar vabi v naravo ter na delo v gozdu. Zimski cas, ko narava pociva, tudi ljudje obicajno izkoristimo za pocitek, vendar pri gasilcih ni tako. Dejavnosti gasilskega društva Videm niso vezane samo na intervencije, ceprav sta se dve zgodili že v zacetku leta. Veter, ki je v preteklih letih razkrival strehe in podiral drevesa, nam je tokrat s svojo mocjo prizanesel, so pa imeli zato tovariši gasilci po državi 
polne roke dela. 
Uroš Gacnik 
Konec januarja in v zacetku februarja smo se zbrali mentorji in gasilski pod-mladek ter pridno vadili vozle, izvajali vaje, brali gradivo, se ucili gasilsko zgo­dovino, obnavljali znanje prve pomo-ci ... in se tako pripravljali na gasilski kviz, ki je potekal 8. februarja 2020 na OŠ Dobrepolje. Na kviz smo kljub bolez­ni, ki je razsajala tisti cas, odšli s štirimi ekipami mladih. Organi upravljanja in vodenja društva so se že na zacetku leta veckrat sestali, saj se v letu 2020 dograju­je gasilski center, kupuje se novo gasilsko vozilo, prav tako pa potekajo priprave na 120-letnico društva, ki jo bomo slovesno praznovali 29. avgusta. Nacrtov, vizije in dela nam ne zmanjka. 
Prva letošnja intervencija se je prime-rila 16. januarja ob 5.35 zjutraj, ko smo dobili poziv na dimniški požar v Bruha­nji vasi. Hiter pregled stanja je pripeljal do ugotovitve, da so v dimniku že pono-ci tlele saje. Saje smo pogasili, ocistili in pregledali dimniško tuljavo ter s termo­kamero preverili morebitne razpoke di­mnika. Na sreco lastnika ni bilo resnejših posledic. 
Naslednja intervencija se je primerila v popoldanskem casu ravno na kulturni dan, ko smo dobili obvestilo, da gori ka­mion na Vidmu. Hitremu odzivu in upo­rabi gasilnika se ima lastnik zahvaliti, da se požar ni razširil na celotno vozilo. Žal pa je prijavitelj povedal napacen naslov, tako da se je koncno našel na obmocju Ponikev. Vozilo smo po prihodu preg­ledali s termokamero, cestišce posuli z vpojnimi sredstvi ter poškodovano vozi-lo odstranili s ceste. 
K sreci sta se obe intervenciji srecno zakljucili. Upamo, da bo tako tudi v pri­hodnje. Š 


Obcni zbor PGD Zdenska vas 
Clani PGD Zdenska vas smo se v soboto, 15. 2. 2020, zbrali na 94. rednem letnem obcnem zboru. V sejni sobi našega gasilskega doma se je zbralo 60 clanov društva ter 7 gostov iz PGD Hocevje, PGD Vrhnika In GZ Dobrepolje. 
Rok Klinc, PGD Zdenska vas 
Društveni funkcionarji so prebrali poro-cila, predstavili plane dela in financne nacrte za leto 2020, predvsem pa po­hvalili naše delo v minulem letu, ki ga dokazujejo naši rezultati. Gostje iz PGD Vrhnika in PGD Hocevje so nam cestitali za uspehe na organizacijski, tekmovalni in operativni ravni ter nam zaželeli cim vec sodelovanja in skupnih operativnih vaj tudi v prihodnje. 
Tudi predsednik in poveljnik GZ Dobrepolje sta pohvalila naše delo in uspehe, predvsem pa poudarila, da smo za Gasilsko zvezo Dobrepolje izredno po­membni in nepogrešljivi. Na koncu smo se vsi prisotni na obcnem zboru strinjali, da je za nemoteno nadaljnje delo našega društva najpomembnejše, da dokonca-mo gradnjo prizidka našemu gasilskemu domu. Z ogromno truda, ogromno vlo­ženimi prostovoljnimi urami in financ­nimi prispevki smo objekt pripeljali do te mere, da smo vanj lahko parkirali svoji vozili. Za dokoncanje objekta pa potrebu­jemo še nekaj financnih sredstev. Upamo, da nam bosta Gasilska zveza Dobrepolje in Obcina Dobrepolje prisluhnili. 
V letu 2021 praznujemo 95. obletni-co društva, na katero smo se že zaceli pripravljati. Naša najvecja želja je, da bi jo obeležili s proslavo in veselico ter prevzemom in blagoslovom dokonca­nega prizidka gasilskemu domu PGD Zdenska vas. Š 


Pustni krofi in GROŠ-ev dan žena 


Februarja smo Groševci kljub pomanjkanju snega organizirali dva smucarska izleta, in sicer na Kanin in Katschberg. Brez skrbi, ce ste zamudili pretekla smucarska izleta, se v marcu obeta še eden, in sicer se bomo skupaj odpravili na smucišce Turracher Höhe. Obetajo se nam lepo vreme in urejene, idilicne proge, zato vas z veseljem vabimo, da se nam pridružite! 
Neža Androjna, ŠK GROŠ 
Poleg smucarskih norcij pa smo se v fe­bruarju seveda posvetili tudi pustu. 25. februarja je skupina Groševcev po obci­nah Grosuplje in Ivancna Gorica delila slastne pustne krofe. Izredno veseli pa smo bili, ko se je na drugi strani našega krofa pojavila kakšna lepa, izvirna pustna maškara. 

Ker pa se bliža dan žena, smo tudi letos poskrbeli, da bo marec poln presenecenj zanje. V petek, 6. marca, bodite pozor­ni, saj bodo clani ekipe po ulicah naših treh obcin delili vrtnice za dan žena. Le poskrbite, da boste na pravem mestu ob pravem casu! Poleg tega praznika pa ima velik pomen tudi materinski dan, 25. marca. Odlocili smo se, da nadaljujemo dolgoletno tradicijo in tudi letos objavi-da se prijavite na razpis! urah, ob ponedeljkih, sredah in petkih mo razpis za GROŠ-eve mamice in ocke, V nadaljevanju pa pripravljamo res od 18.00 do 20.00, preko spleta na našem ki bo odprt od 8. do 22. marca. Gre za zanimive projekte, o katerih vam vec po-uradnem Facebook profilu ali na spletni projekt, pri katerem želimo s financnega drobnosti razkrijemo prav kmalu! strani www.klub-gros.com. vidika vsaj malo pomagati mladim štu-Vec informacij o prihajajocih dogod­dentskim družinam. Prisrcno vabljeni, kih lahko dobite na GROŠ-evih uradnih Groševcu ni nikoli dolgcas! Š 




CEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE 
Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge 
vas vabi na 

SEJEM NA TIHO NEDELJO, 
ki bo 29. marca 2020 pri SV. ANTONU. 
Cebelarsko društvo Dobrepolje vabi na spomladansko 
ki bo v soboto, 7. marca, ob 9.00 
v Kompoljah 46, v sadovnjaku Jožeta Strnada. 
Za dobro in uspešno letino sadovnjakov je zelo pomembna spomladanska rez, ta pa prinese jeseni zadovoljstvo lastnikov sadnih vrtov. 
Ker smo cebelarji spomladi za dober razvoj cebeljih družin odvisni od cvetenja sadnega drevja, se nam zdi zelo pomembno, da imamo v Dobrepoljsko-struški dolini cim vec pravilno urejenih sadnih vrtov, ker ti dajo spomladi in jeseni dobre rezultate, tako cebelarjem kot tudi lastnikom sadovnjakov. 
Delavnico bo vodil naš clan g. Pavle Skok, ki je bil dolga leta zaposlen na Kmetijskem inštitutu, na oddelku za sadjarstvo in vinogradništvo. 

Na stojnicah pod cerkvijo bo pestra ponudba peciva, potic, kruha, žolce, ajdovih štrukljev, kolackov, semen rastlin, dišavnic itd., ki vam jih bomo ponudile clanice društva. 
Med drugo ponudbo se bodo uvrstile tudi domace šunke in vsi suhomesnati izdelki, velikonocne butarice in oljke, lesene sklede in košarice. 
Pridite kot ponudnik ali kupec. 
Vljudno vabljeni med 9. in 12. uro na Zdensko reber! 


Za dodatne informacije lahko poklicete na tel. št.: 031 780 533. 
Lepo vabljeni! 

Turisticno društvo Dobrepolje na sejmu Alpe-Adria 
Živahen utrip sejemske ponudbe je od 29. januarja do 1. februarja na Gospodarsko razstavišce v Ljubljani privabil veliko število obiskovalcev. Na sejmu smo se predstavili tudi clani Turisticnega društva Dobrepolje. 
Dušica Hocevar, TD Dobrepolje 
Sejem nudi priložnost, da turisti spoznajo in odkrijejo raznoliko tu­risticno ponudbo. Clani Turistic­nega društva Dobrepolje smo tudi letos sodelovali na sejmu v okviru Turizma Ljubljana. Turizem Lju­bljana že nekaj let intenzivno so-deluje z okoliškimi obcinami pri razvoju in trženju krajevne po­nudbe, v zadnjem casu pa je po­zornost namenjena razvijanju po­hodniškega turizma. Letos je bila osrednja nit na sejmu družinska doživetja in pohodništvo. Izbrali smo promocijsko gradivo, pripra­vili video predstavitev s ponudbo in predstavitvijo našega kraja, ob­cine Dobrepolje. Obiskovalce smo povabili, da obišcejo naš kraj in spoznajo naše naravne, kulturne, etnografske, kulinaricne zanimi­vosti, navade, šege in obicaje. Š 


IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE 

Dodobra smo že zakorakali v leto 2020 in samo upamo, da se nam bo izpolnila kakšna novoletna želja. Upamo vsaj na zdravje, da bi nam dobro služilo v pri­hodnje. 
V januarski številki ni bilo našega pri­spevka, ste ga kaj pogrešali? Ja, takrat ob roku za oddajo prispevka še ni bilo kaj pisati. Bili smo sredi pobiranja clanarine in prijav za Izolo. Ob pobrani clanarini smo se ponovno prešteli (umrli, pristo-pi, izstopi) in naše društvo šteje 305 cla­nov. Hvala vsem poverjenikom za njihov trud, res se potrudijo in naša clanarina je pobrana do datuma, za katerega se dogo­vorimo na seji UO-ja. 
Za Izolo je prijavljenih 22 clanov, kar je prav toliko kot lani. Ce koga še zami­ka, naj poklice, kajti rezervirani imamo še dve sobi. 
13. februarja smo imeli predavanje o hrbtenici, ki ga je sponzoriralo podjetje DIPS d.o.o. iz Ljubljane. Skupaj s pover­jeniki smo se potrudili in na predavanje pripeljali 30 clanov našega društva. Ker smo zadostili zahtevam pogodbe s pod-jetjem DIRS d.o.o., nam je omenjeno podjetje dodelilo nekaj pokroviteljskih sredstev. Ce bo dovolj prijav in prost še kakšen termin, bomo predavanje pono­vili. 
Koordinator Prostoferja, gospod An­drej Vreg, je pripravil porocilo o delu prostoferjev od junija do 31. decembra 2019. Mislim, da se ob prebranih šte­vilkah lahko zamislimo, koliko prosto­voljnih ur vložijo naši šoferji za pomoc starejšim obcanom v naši obcini. Hvala vsem in želimo jim srecno vožnjo na nji­hovih poteh. 

Z veseljem in nasmehom 
Nacrti za prihodnost 
Pred nami je tretja redna seja upravne­ga odbora, na kateri se bomo pogovorili 
o porocilih obcnega zbora. Predlagali bomo organe zbora in obravnavali teko-ce zadeve društva. 
POVABILO: 
15. marca bo ob 15. uri obcni zbor društva v naših prostorih v Jaklicevem domu. Ob tej priložnosti boste zvedeli vse o delu upravnega zbora društva, fi­nancnem stanju društva, izletih, slišali porocili MePZ-ja in Prostoferja, pa še kaj bomo povedali. Zaželeni so vaša vpraša­nja in predlogi. 
Torej, 15. marca ob 15. uri lepo va­bljeni na naš obcni zbor. Š 


Prostofer je skovanka iz besed »prostovoljni« in »šofer« in je projekt zavoda Zlata mreža, pri katerem od lanskega poletja sodeluje tudi naša obcina. Projekt povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz, s starejšimi dejavnimi šoferji, ki radi prostovoljno in brezplacno priskocimo na pomoc. Koordinacijo opravlja Zlata mreža preko komunikacijskega centra – uporabnik, ki potrebuje prevoz, naj poklice na brezplacno številko 080 10 10 vsaj tri dni pred nacrtovanim prevozom. Ob prvi vožnji bo vsak uporabnik podpisal še izjavo o vožnji na lastno odgovornost. 
Andrej Vreg 
Prostoferji – nekaj statistike 
V lanskem letu smo prostoferji zaceli prostovoljno delo v drugi polovici junija. Do konca leta smo za svoje obcanke in obcane opravili 88 voženj. 
V ta namen smo prevozili 5027 km, povprecno 57 km na vožnjo. Skupno smo opravili 244 ur prostovoljnega dela. V povprecju je prevoz trajal dve uri in tri cetrt, najvec pa kar pet ur. Uporabniki so najpogosteje potrebovali prevoz do zdravnika. Vecina prevozov oziroma 43 % voženj je bilo opravljenih v Ljubljano, 36 % po naši Dobrepoljski dolini, 14 % v Grosuplje, druge pa v Novo mesto, na Otocec in v Škofljico. 
V povprecju so bile na teden opravlje­ne vsaj tri vožnje. Ker nas je samo šest prostoferjev, je bilo vcasih zaradi bolezni in drugih obveznosti kar težko zagotoviti vse potrebne prevoze. Tako je moral kdo kar trikrat v tednu na pot ali pa opraviti vec prevozov v istem dnevu. Lepo bi bilo, ce bi se nam pridružil še kdo, da bi ne­moteno realizirali vse potrebne prevoze. 
Vabljeni, da se nam pridružite! 
Brezplacni prevozi za starejše, bolne ter za vse pomoci potrebne so v naši ob­cini sedaj že kar utecena praksa in naj bo tako tudi v prihodnje. Zadovoljstvo uporabnikov jasno kaže, da je tovrstna storitev potrebna in vec kot dobrodošla. 
Vsak nasmeh šteje, zato se bomo tru­dili, da jih bo še vec! Š 


Klicni center vsak delovnik med 8.00 in 18.00 na brezplacni številki 080 10 10 
Za pustom pride post 

Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm 

Na obcnem zboru Župnijske karitas, ki smo ga imeli 19. februarja, smo pregledali in ovrednotili svoje delo v preteklem letu, se pogovorili o nacrtih za delo v tekocem letu, o usmeritvah Karitas v prihodnjih letih in o tem, kako naj preživimo postni cas, da se bomo cim bolje pripravili na veliko noc. Obcnega zbora smo se udeležili redni sodelavci Župnijske 
karitas in njen predsednik g. župnik Franc Škulj ter g. župan Igor Ahacevcic. 

Marta Šuštar 
Ob obcnem zboru 
O delu ŽK redno porocamo v Našem kraju, zato bi omenila samo to, da smo vse nacrtovane dejavnosti izpeljali in ob tem vsi skupaj, redni sodelavci in obca­sni prostovoljci, opravili vec kot 5000 de­lovnih ur prostovoljnega dela. Veliko je še del, ki se jih ne da šteti ne meriti, saj je vodilo našega dela ljubezen do bližnjega. Mogoce je to, kar delamo, samo kapljica v morje, saj so stiske ljudi, s katerimi se srecujemo, pogosto velike in raznovr­stne. Vsega ne moremo nikoli rešiti. Ce naredimo to, kar zmoremo, naredimo dovolj. 
Zahvaljujem se predsedniku ŽK g. župniku Francu Škulju, g. Marinku Bi­landžicu, diakonu Anžetu, vsem rednim in obcasnim sodelavcem ŽK, še zlasti mladim prostovoljcem za vso pomoc in podporo. Zahvaljujem se tudi vsem obcanom, ki nas moralno in materialno podpirate. Bog vam povrni vse dobro. 
Hvala g. županu Igorju Ahacevcicu, da se je udeležil našega OZ-ja in se tako seznanil z obsegom in vsebino dela Žu-pnijske karitas Dobrepolja in Strug ter nam namenil nekaj vzpodbudnih besed. 
Kaj caka Karitas v prihodnjih letih 
Sodobna družba prinaša razne nove pro-bleme in izzive, ki bodo povzrocali sti­ske ljudi. Sodelavci Slovenske karitas so navedli nekaj bistvenih težav, ki bodo v prihodnje usmerjali delo Karitas. 
V prihodnosti je pricakovati: 
• 
vec odvisnosti, zlasti nekemicnih (od­visnosti od cezmerne rabe ekranov), povezanih z duševnimi motnjami, tudi pri mladoletnih; 

• 
probleme v zvezi s staranjem družbe: vecje število ostarelih in onemoglih, vecje število starejših brez sredstev za placevanje dragih domov, programi in ustanove za spremljanje umirajocih; 

• 
vecje število migrantov in priseljencev z raznovrstnimi težavami; 

• 
stalen izziv bo tudi vzgoja mladih za vec socialnega cuta in za samostojno in odgovorno življenje; 

• 
boj proti potrošniškim trendom za manj odpadkov oz. za recikliranje in s tem varovanje okolja. 


40 dni brez alkohola – »Za zdravje in zdrave odnose« 
Slovenska karitas s soorganizatorji (Agencija RS za varnost v prometu, NIJZ 
– projekt SOPA in Med.Over.Net) orga­nizira 15. preventivno akcijo 40 dni brez alkohola, ki bo potekala od pepelnicne srede do velike sobote. 
Akcija nagovarja k skrbi za zdravje in zdravo medcloveško povezanost. Glavni namen akcije je spreminjanje družbenih navad v smeri zmanjševanja pitja alko­holnih pijac ter preprecevanja tveganega in škodljivega pitja. Vsak posameznik se lahko aktivno udeleži akcije z odpoved­jo alkoholu v tem casu in s tem izrazi solidarnost ter podporo vsem, ki trpijo zaradi alkohola v družinah, na cesti in pri zdravju. Akciji se lahko z odpovedjo alkoholu na skupnih dogodkih pridruži­jo tudi gospodinjstva, župnije, društva, podjetja in ustanove. Seveda pa tudi celo leto velja povabilo k zmanjševanju pitja alkohola in nicelni toleranci v prometu. Vec na www.brezalkohola.si. 

V soboto, 29. februarja 2020, bo ro­manje na Brezje za vse, ki trpijo zaradi alkohola. Ob 10. uri bo sv. maša, ki jo bo daroval škof Franc Šuštar. 
Kaj naj pocnem v štiridesetdnevnem postnem casu? 
S pepelnicno sredo se zacenja postni cas, v katerem smo še posebej povablje­ni k molitvi, dobrim delom in odpovedi. Marsikdo se bo odlocil za 40-dnevno od­poved kavi ali sladkarijam ali se pridružil vseslovenski akciji 40 dni brez alkohola. Vse to je sicer dobro, a smo v skušnjavi, da bomo odpoved nadomestili z necim drugim – kavo z zelenim cajem, sladko 

pecivo s kruhom, alkohol s sladko pijaco. 
Vecji izziv se zdi odpoved sebi: 
Ali sem se v postnem casu priprav­ljen odpovedati samemu sebi in svoje-mu egoizmu? Sem cas, ki ga preživljam s samim seboj, pripravljen dati komu drugemu? Ali ne bi bila resnicno dobra postna vaja to, da grem na kavo z nekom, ki mi ni ravno pri srcu, ali z nekom, ki ga že dolgo nisem videl? 
Ali ne bi na kavo povabil Gospoda in si vzel cas zanj, za molitev? 
Post ni samo odpoved. Post je cas, ko lahko in moram spoznati Boga v bli­žnjem – v svojem prijatelju, ocetu, mami, sošolcu, ne nazadnje tudi trgovki v trgo­vini. To je za vse nas lahko prava postna vaja, da postanemo bolj potrpežljivi. 
Samo odpoved in hvala, cemu in kako sem se odpovedal, je premalo. Je pa naj­lažje. Zato cas, ki bi ga prebili ob pivu po službi, raje namenimo prijatelju, ženi, možu, otrokom, staršem. To bo verjetno težje kot zgolj odpoved, bo pa verjetno prineslo vec veselja in srece v naše med-sebojne odnose. 
Šest nalog za šest tednov postnega casa 
1. 
teden, ODPOVED: Odpovej se same-mu sebi in si vzemi cas za svoje bli­žnje. 

2. 
teden, MOLITEV: Umirimo se in ne hitimo. Bodimo za trenutek v tišini. Kardinal Sarah je zapisal: »Ce želiš slišati bitje svojega srca in pretakanje 


krvi po žilah, moraš biti v tišini. Zap-ri se v svojo sobo, v svojo shrambo in moli. Naj se tvoj korak pri molitvi zaustavi.« Silvano Fausti je zapisal, da shramba obicajno nima oken, zato naj bo pri molitvi tvoje okno Jezus. On naj bo tvoja luc, ki posveti v temo vsakda­njega življenja. Takrat ko je težko. 
3. 
teden, DOBRO DELO: Poglejmo okoli sebe. Morda kdo potrebuje našo po­moc. Odprimo svoja srca. Le odprto srce lahko daruje in sprejema in stopi na pot ljubezni. Bodimo plamen, ža­rek upanja, veselja, ljubezni. 

4. 
teden, CAS ZA POGOVOR: Vzemimo si cas za pogovor, ki naj nekomu po­lepša dan. 

5. 
teden, VESELJE: Mnogokrat sklepa-mo, da v postu ni prostora za veselje, a Jezus pravi: »Kadar se postite, se ne držite cemerno, kakor hinavci; kazijo namrec svoje obraze, da pokažejo lju­dem, kako se postijo. Resnicno povem vam: Dobili so svoje placilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Ocetu, ki je na skritem. In tvoj Oce, ki vidi na skri­tem, ti bo povrnil« (Mt, 6,16-18). Naj bo naše srce odprto za veselje. 

6. 
teden, ODPUŠCANJE: Koliko ljudi je danes uperjenih proti Bogu, proti Jezusu, proti vernim? Kako odpustiti nekomu, ki ti želi slabo, te morda celo preklinja in sovraži? Kako naj izpol­njujemo Jezusovo zapoved ljubez­ni? Zgled nam je Jezus sam, ko je na 


križu molil za svoje krvnike, za svoje sovražnike. Oceta je prosil odpušcanja zanje. Težko odpustimo, a ce zmore-mo, ceprav boli, za nami ostane lepota odpušcanja. V tem tednu se še pose-bej trudimo, da vsa dejanja, ki bi nas morda užalila, iz srca odpustimo. Ce je v našem srcu prisotna dolgoletna zamera, jo položimo pred Gospoda in prosimo za dar odpušcanja. 
(Povzeto po brošuri Karitas, Poglobi-mo postni cas, Gradivo za oblikovanje bogoslužja, februar 2020, pripravil Pri­mož Lorbek, kaplan v župniji Hajdina in Slovenske Konjice in duhovni asistent Vikariata Antona Martina Slomška) Š 



Dve ekipi Futsal kluba Dobrepolje v boju za vrh 
Vsak mesec vas seznanimo, kako uspešno nastopajo ekipe Futsal kluba Dobrepolje na letošnjem državnem prvenstvu. Ob tem seveda potekajo tudi treningi, ki pa so že v znamenju nestrpnega pricakovanja nove športne dvorane, ki bo omogocila precej višjo raven izpeljave le-teh. Tekmovanja bo do 14. marca zakljucila clanska ekipa, selekcija U-15 pa se bo za naslov državnega prvaka borila vse tja do 17. maja. 

Bojan Novak 
Medtem ko sta selekciji U-13 in U-19 že zakljucili letošnjo tekmovalno sezono in se na treningih posvecata razvoju tehni­ke in taktike, prihajajo za clansko ekipo in ekipo do 15 let najtežje letošnje preiz­kušnje in odlocilni del sezone. 
Clanska ekipa je po tesnem porazu na derbiju vodilnih ekip, o katerem ste lah­ko brali v prejšnji številki, zacela odlocil­ni tretji del sezone, v katerem se vse eki­pe še enkrat pomerijo med seboj. V ta del je ekipa vstopila s tesno domaco zmago proti ekipi Dlan Logatec (3 : 2), suvereno zmago na gostovanju v Sodražici (10 : 1) in neprijetnim in nesrecnim domacim porazom proti ekipi KMN Meteorplast. Gostje so namrec vodili celo tekmo, a se je našim igralcem na krilih številnih gledalcev uspelo vedno približati in tudi izenaciti. V želji po zmagi je pol minute pred koncem prišlo do srecnega odboja žoge do nasprotnega igralca, ki je z za­detkom zavil dvorano v molk. Ker je krog pred tem na gostovanju izgubila tudi eki-pa Mlinše, je dvoboj za vrh ostal še nap-rej zelo tesen. 
Na pustno soboto, 22. februarja, se je clanska ekipa odpravila na gostovanje k neugodni ekipi KIX Ajdovšcina. Kljub temu da smo Ajdovce letos že obakrat premagali, je bilo pricakovati tesno tek-mo, in na parketu ni bilo prav nic dru­gace. Po golu Gregorja Klinca je naša ekipa povedla, do polcasa pa je domaci­nom uspelo zadeti dvakrat in preobrniti pomerila z zadnjeuvršceno ekipo 1. SFL, rezultat. Za koncnih 3 : 2 sta v prvih šti-FC Hiša daril Ptuj. rih minutah poskrbela Gal Škulj in Alen Selekcija U-15, ki jo, tako kot clansko Blatnik. Ekipa se je lahko tako veselila ekipo, vodi trener Dani Kaljevic, je prej­novih treh tock. šnji konec tedna zacela finalni del tek-

Clanska ekipa bo do konca sezone movanja. Po prepricljivih igrah v prvih odigrala še dve tekmi, saj je ekipa FSK dveh delih tekmovanja, ko je ekipa zbra-Kebelj izstopila iz tekmovanja. Obe tek-la devet zmag in tri poraze ter osvojila mi bosta zelo pomembni. V primeru prvo mesto na zahodu, se je zdaj z ligo za boljšega izplena od ekipe Mlinše, s ka-prvaka zacelo vse od zacetka. Vseh šest tero igramo prav v zadnjem, 21. krogu, ekip, po tri najboljše z vzhoda in zahoda, na gostovanju (sobota, 14. marec), se bo se bo pomerilo v dvokrožnem sistemu. ekipa samodejno uvrstila v 1. slovensko Prvo tekmo je naša ekipa odigrala v futsal ligo, kar bi bil pravi podvig. Ce bo Škofijah, proti ekipi KMN Bronx. Gre za ekipa osvojila drugo mesto, pa se bo v ekipo, s katero so se letos že dvakrat po­dodatnih kvalifikacijah (dve tekmi, ena merili, in obakrat so se veselili Primorci. doma, druga na tujem) že teden kasneje Tudi tokrat ni bilo nic drugace. Do minu-
NASLEDNJE TEKME CLANSKE EKIPE (do konca sezone): 
28. 2. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : KMN Miklavž TBS team 24 
14. 3. 2020, Zagorje ob Savi; Mlinše : Futsal klub Dobrepolje Ce bo ekipa osvojila 2. mesto, bo odigrala še kvalifikacije za vstop v 1. SFL (20 in 27. marec). 
NASLEDNJE TEKME SELEKCIJE U-15: 

8. 3. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : ŠD Extrem 
15. 3. 2020, Zagorje ob Savi; ŠD Mlinše : Futsal klub Dobrepolje 
22. 3. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : FC Hiša daril Ptuj 
29. 3. 2020, Ljutomer; KMN Meteorplast : Futsal klub Dobrepolje 
19. 4. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : KMN Bronx Škofije 
26. 4. 2020, Sodražica; ŠD Extrem : Futsal klub Dobrepolje 
3. 5. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : ŠD Mlinše 
10. 5. 2020, Ptuj; FC Hiša daril Ptuj : Futsal klub Dobrepolje 
17. 5. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : KMN Meteorplast te pred koncem so naši fantje poskušali ujeti neodlocen rezultat in prišli na gol zaostanka (2:3). Tvegana igra z vratarjem se tokrat ni izplacala, saj so Primorci dosegli še dva zadetka in slavili s 5:2. 
Ekipo U-15 tako caka do konca sezone še veliko tekem in prav lepo ste vabljeni, da si ogledate na delu najboljše ekipe in igralce futsala v Sloveniji v kategoriji do 15 let. 
Naše najmlajše, ekipi U-9, že v soboto, 29. februarja, caka or-ganizacija domacega turnirja MNZ Ljubljana. V Velikih Lašcah si lahko ogledate turnir med 10. in 14. uro. Zadnji turnir bodo naj­mlajši odigrali 21. marca, caka pa jih še prestavljeni turnir (zaradi bolezni). 
Ekipa U-11, ki prav tako nastopa v MNZ Ljubljana, bo svoja zad­nja turnirja odigrala 15. in 28. marca. Š 
Pokal grosupeljske zimske lige ponovno v Kompoljah 
V Grosuplju se je v nedeljo, 16. februarja 2020, zakljucila zimska futsal liga, v kateri sta nastopali tudi ekipi iz Dobrepolja: RS Team ŠD Kompolje in ŠD Ponikve. 

Rok Vidic, za ŠD Kompolje 
Kljub temu da je liga mocna, saj v njej za razlicne ekipe igrajo nekateri odlicni igralci futsala (malega nogometa) iz do-lenjske regije in tudi Ljubljane, je ekipa iz Ponikev osvojila odlicno drugo mes-to, ekipa iz Kompolj pa se je zavihtela še stopnicko višje in ligo ponovno osvojila. Tako kot leta 2018 je tudi letos ekipa RS Team ŠD Kompolje ligo koncala brez poraza. 
Lani je bila ekipa iz Kompolj pora­žena v finalu in tako osvojila zanjo »le« drugo mesto, saj je med letoma 2013 in 2018 vsako leto, pet let zapored, postala prvak, kar je izjemen dosežek! Osmo leto zapored je bil najboljši strelec lige Kri­stjan Což (RS Team ŠD Kompolje). 
Ob koncu sezone želim kot kapetan strniti misli v naslednje razmišljanje: »Rek pravi, da je lažje nekoga loviti kot pa se obdržati na vrhu, sploh pa po to-likih letih držati niti v igri in med igralci ter ostati na vrhu. Vsak, ki se ukvarja s športom, ve, da so zmage in porazi se­stavni del tega! Z zmagami pridobiva ekipa samozavest, v porazih pa se je treba nekaj nauciti in dvigniti ekipo, da se napolni z zmagovalno miselnostjo! Šport ti da vse in te v veliki meri obliku­je kot osebo v vsakdanjem življenju! Kar lahko še dodam, je, da sem ponosen na fante in da smo lahko del teh izjemnih uspehov. Generacije, ki prihajajo, so vsa­ko leto mlajše, mi pa vsako leto starejši in verjamem, da bo prišel tudi dan, ko bodo te mlajše generacije dosegle naše uspehe, jih morda celo presegle, ampak mi se še ne damo.« Š 





Obcni zbor Športnega društva Dobrepolje 
Clani Športnega društva Dobrepolje smo se 14. februarja 2020 zbrali na že 24. redni letni seji obcnega zbora. 
Alojz Kuplenk 
Najprej smo predebatirali leto 2019 in kako je potekalo delo. Ugotovili smo, da je delo potekalo celo leto, pozimi v notranjih prostorih, poleti pa na pros-tem. Društvo je imelo organiziranih 12 vadbenih skupin, vse od pilatesa, zdrave hrbtenice, funkcionalne vadbe in fitne­sa do iger z žogo. Seveda so bili dejavni tekaci, ki so se zbirali v manjše skupine ter trenirali veckrat na teden, prav tako nordijci. 

Organizirali smo dve vecji in odmevni prireditvi, to sta 16. športni dan v Bru­hanji vasi in 9. Dobrepoljski tek. Na obe prireditvi je prišlo lepo število tekmoval­cev in gledalcev. Ponosni smo, da nam uspe obdržati obe prireditvi na sloven-institucij na višjih ravneh. di povabljen župan Obcine Dobrepolje, skem koledarju prireditev in da tudi na ta Omenjeno je bilo, da se bo vadba del-gospod Igor Ahacevcic. Najprej je pohva-nacin promoviramo obcino Dobrepolje. no ali v celoti preselila v novo športno lil zavzeto delo vseh v Športnem društvu 
V letu 2020 se delo društva ne bo bi-dvorano. Pogoji dela se bodo bistveno Dobrepolje, še posebno pa starejše cla-stveno spremenilo. Nadaljevali bomo izboljšali in s tem tudi razpoloženje in nice, ki tako zavzeto obiskujejo vadbo. delo z vadbenimi skupinami v razlicnih pocutje vadecih. Glede športne dvorane je omenil, da športnih zvrsteh. Poudarek bomo daja-Organizirali bomo obe prireditvi, ki težave so, toda se uspešno rešujejo, dvo­li zdravi vadbi. Ljudje se bolje pocutijo, sta redno na razlicnih koledarjih: 17. rana pa naj bi bila koncana poleti, ko naj tako telesno kot duševno. Izkazalo se je, Športni dan v Bruhanji vasi in 10. Dobre-bi bilo 25. junija tudi odprtje. da je ta oblika vadbe vedno bolj zaželena poljski tek. Obcni zbor smo koncali ob manjši po-in da je vedno bolj poudarjena s strani Ob koncu obcnega zbora je bil k bese-gostitvi v vedrem vzdušju. Š 


ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE IN MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE, ENOTA DOBREPOLJE 
VAS VABITA NA SRECANJE IN DELAVNICO S PRAKTICNIM PRIKAZOM VAJ ENERGIJSKE MEDICINE DONNE EDEN Z 
dr. Majo Florjancic, mag. farm., praktik EEM, EFT izvajalec 2. stopnje, 
28. februarja 2020 ob 18.30 v prostorih Jaklicevega doma (prostori upokojencev). 
Kdo je dr. Maja Florjancic? 
Zaradi zdravstvenih težav je pred leti iskala alternativne možnos-ti in naletela na dve knjigi Donne Eden (Energijska medicina in Energijska medicina za ženske), ki sta jo takoj prepricali. Zato je koncala šolanje za praktika energijske medicine v Angliji in od leta 2013 v Novem mestu vodi skupine ter jim predaja svoje znanje. 
Da so naši energetski sistemi zdravi, je potrebno naslednje: 
• 
energije morajo imeti prostor za gibanje; 

• 
energije se morajo gibati v zdravih vzorcih – osmicah; 

• 
energije se morajo križati; 

• 
energije morajo teci v pravi smeri, tok mora biti enakomeren 


brez zastojev in kopicenj. To lahko dosežemo z izvajanjem preprostih vaj dnevne energijske rutine, ki nam vzamejo samo deset minut na dan. Izboljšamo si pocutje, imamo vec energije, vitalnosti, stres se nas težje dotakne in nasmeh se nam bo veckrat narisal na obrazu. 
VABLJENI! 

Nedelja Svetega pisma in svetopisemski 
maraton v Strugah 

Sveto pismo je knjiga knjig in v njem je zapisano vse, kar je potrebno za življenje cloveka v vseh casih, vse božje delovanje v zgodovini sveta in vsa naša vera v vecno življenje. V župniji Struge smo že peto leto imeli vecurno branje in poslušanje Svetega pisma. Letos smo brali Matejev evangelij in 1. Mojzesovo knjigo. 

Fani Francelj 



Anatripis 
MEDICINSKA PEDIKURA nega diabeticnega stopala, sanacija glivicnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otišcancev in kurjih oces, sanacija vrašcenih nohtov tudi s pomocjo razlicnih sponk glede na problematiko vrašcenega nohta, svetovanje … 
• Klasicna pedikura 

nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov 
• Manikura 

nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov 
• Depilacija 
MASAŽNE TERAPIJE 

klasicna terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija 
Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. 
VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLICEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: 
DOTIK ROK – DUŠE – SRCA 
Anatripis, masažne terapije in medicinska nega stopal, 
MILKA GOLOB s. p., PE VIDEM DOBREPOLJE 
Videm 34 1312 VIDEM–DOBREPOLJE telefon: 041 745 133 e-naslov: mg.milka@gmail.com 
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 
Storitve: 

l	 Brušenje stekla l	 Fazetiranje stekla in ogledal l		Peskanje stekla l	 Izdelava izolacijskega termopan stekla l	 Kaljeno steklo l	 Tuš kabine (po meri, s tesnili) l	 Ogledala l	 Kopelit steklo za delavnice l	 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l	 Montaža vsega navedenega l	 Ostale steklarske storitve l	 Intervencija 24 ur na dan 
Delovni cas: 
JANEZ POZNIC s.p. 
od pon. do pet. od 9h do 19h 

Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Sobota in nedelja zaprto! 
Hvala za obisk – se priporocamo! 
BREZPLACNIA
pregled racunalnikaA

PONUJAMO:A
• 
Popravilo racunalnika, diagnostika in ocena stroškovA

• 
Svetovanje pri nakupu racunalniške opremeA

• 
Servis in nadgradnja racunalnika in racunalniške opremeA

• 
Namestitev programske in strojne opreme Windows in LinuxA

• 
Vzdrževanje programske in strojne racunalniške opremeA

• 
Odstranjevanje virusovA

• 
Namestitev protivirusnih programovA

• 
Strojno in programsko racunalniško opremoA

• 
Postavitev pisarn in vzdrževanje objektov 


NAMEŠCAMO SAMO LICENCNO PROGRAMSKO OPREMOA
051 - 246 - 208                   matostoritve@gmail.comA
Matej     031 461 933 Stane     041 929 388 
Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... 
info@brata-tomsic.si 

www.brata-tomsic.si 
CP 028/2/2017 
PRIBA OKNA D.O.O. 
Mati˜na št.: 1658654 
CWB-17-9351 

info@priba-okna.si