Poštnina plačam t gotovini. Leto XI., Št. 21 („JUTRO* E 139 a>; Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-ourgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Ljubljana, torek J. junija 1941 "ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima rUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena Din 2 - cent. 60 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefoa št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu._______ " CONCESSIONARIA ESCLUS1VA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano Pressione aumentata su Tobruk Vlelenti attacchi aerei contro il porto e gli apprestamentl difensivi — b navi affondate — Inseguimento degli inglesi a Creta TI Quartier Generale delle Forze Armate ccmunica in data di l giugno il seguente bollettino di guerra n. 316: NelTAfrica settentrionale sul fronte sud di Tobruk, e stata respinta una puntata nemira appoggiata da carri a miati; Favver-siirio ha subito pordite, L'aviazione ha af-fondato un motoveliero inglese carico di mnnizioni diretto a Tobruk; i naufraghi sono stati recuperati. Altri velivoli hanno bembardato a Tobruk apprestamenti por-tuali, posizioni fortificate e hanno fatto saltare un deposito munizioni. Nella notte sul 31 aerei britanniei hanno lanciato alcune bombe su Bengasi. Continuano con successo le operazioni per conipletare l'occupazione di Creta. t rejmrti itaiiani, che hanno preso ieri con-tatto con le forze germaniche, incalzano da \icino i soldati inglesi in ritirata verso la parte meridionale delFisola. NelTAfrica orientale durante i conibat-timenti dei giorni seorsi presso Debarek, nelFAmara sono state inflitte al nemico notevoli perdite. Nel Gala c Sidamo le nostre truppe hanno sostenuto vari scontri cen esito favorevole. II Quartiere Generale delle Forze Armate comnnica in data di 2 giugno il seguente bollettino tli guerra N. 362: Nell*Africa settentrionale formazioni aeree italiane e germaniche hanno attac-cat > navi alla fonda e gli impianti della. base di Tobruk: sono stati affondati cinque piroscafi di piccolo tonnellaggio e centrate in pieno batterie contraeree, un deposito carburanti e stato incendiato. Nella notte sul 1 giugno aerei britanniei J i hanno bombardato Bengasi; un velivolo : nemico č stato abbattuto dalla difesa con- j traerea, requipaggio, composto di cinque persone, e stato catturato. A Creta le nostre truppe, cooperando con u ni ta germaniche. hanno raggiunto gli obiettivi prestabiliti. NelTAfrica orientale situazionc immutata. ! Proslava praznika ustave Kakor po vsej državi, ie tudi Ljubljana slovesno obhajala obletnico ustave — Višek svečanosti je bila vojaška parada pred najvišjimi predstavniki Ofaien pritisk m Tobrui Hudi letalski napadi na luko in vojaške naprave — 6 ladij potopljenih — Zasledovanje Angležev na Kreti Glavni stan italijanskih oboroženih sil e objavil dne 1. junija naslednje 361 vojno poročilo: V Severni Afriki jc bil sovražni sunek na ironti južno od Tobruka, ki so ga podpirali tanki, odbit. Sovražnik je imel izgube. Letalske sile so potopile angleško motorno jadrnico, ki je bila natovorjena s strelivom in je bila na poti v Tobruk. Brodolomci so bili rešeni. Druga letala so v Tobruku bombardirala pristaniške naprave. utrjene postojanke in so pognala v zrak skladišča streliva. V noči na 31. maj so angleška letala odvrgla nekaj bomb na Bengasi. Operacije za dokončno zasedbo Krete se uspešno nadaljujejo. Italijanski oddelki, ki so včeraj prišli v stik z nemškimi silami, zasledujejo od blizu angleške vojake, ki se umikajo na južno stran otoka. V Vzhodni Afriki so bile v borbah zadnjih dni pri Debareku ▼ Amhari prizade- ! iane sovražniku znatne izgube. V Gali in i Sidamu so naše čete z ugodnim zaklju-• --t vzdržale več spopadov. Glavni Stan italijanskih Vojnih Sil je objavil dne 2. junija naslednje 362. službeno poročilo: V Severni Afriki so skupine italijanskih in nemških letal napadle ladje v luki Tobruku in pristaniške naprave tega oporišča. Pet ladij manjše tonaže je bilo potopljenih. Zadete so bile protiletalske baterije, in v nekem skladišču pogonskih sredstev je nastal požar. V noči na 1. junij so angleška letala bombardirala Bengasi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Posadka, sestavljena iz 5 ljudi, je bila ujeta. i Na Kreti so naše čete. ki sodelujejo z nemškimi oddelki, dosegle cilje, ki so jim bili določeni. V Vzhodni Afriki se položaj ni izpremcnil. vojna poročila Berlin, 2. junija, s. Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil je objavilo naslednje vojno poročilo: Na Kreti se normalno nadaljuje čiščenje južnega dela otoka od preostanka angleških in grških čet. V bližini Hera-petre je bil včeraj dosežen stik z italijanskimi četami, ki so prodirale od vzhoda. Doslej je bilo ujetih okrog 10.000 Angležev in Grkov. Južno od Krete so nemška bojna letala napadla lažje angleške vojne ladje. Z bombami je bil zadet in hudo poškodovan neki rušilec. 4 lovska letala tipa »Hurrica-ne« so bila sestreljena. Na nemški strani ni bilo nobene izgube. Na istem morskem področju so nemške letalske sile potopile neko 3000tonsko tovorno ladjo, kakor tudi jadrnico, ki so jo uporabljali za obalno plovbo in je bila natovorjena s strelivom. Zadet je bil tudi neki manjši parnik za prevažanje čet. Nemška izvidniška letala so včeraj podnevi na Atlantskem oceanu potopila eno angleško podmornico. V pretekli noči so skupine nemških bojnih letal bombardirale važne vojaške naprave ob zapadni in južni obali Anglije. Povzročeni so bili veliik požari zlasti na pristaniškem področju ob Merseyu. Vzhodno od Peterheada je bil hudo poškodovan neki veliki tovorni parnik. 30. maja so nemška bojna letala v luki Fraserburgh potopila neko stražno ladjo. Sovražnih letal ni bilo ne podnevi ne ponoči nad nemškim državnim ozemljem. BERLIN, 2. junija. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Borbe na Kreti so končane. Ves otok je očiščen sovražnika. Nemške čete so zasedle včeraj zadnje oporišče poraženih Angležev luko Sphakia. Planinci so v gorah severno od tod zlomili poslednji odpor sovražnika in ujeli nadaljnjih 3.000 sovražnih vojakov. Letalstvo je uspešno podpiralo poslednje očiščevalne operacije. Na morju med Kreto in Aleksandrijo so uničila nemška letala v nekem konvoju so vražno križarko s tremi zadetki bomb. V Severni Afriki topniško in patrolno delovanje pred Tobrukom. Nemško in italijansko letalstvo je potopilo v tobruški luki pet manjših transportnih ladij in razdejalo več postojank protiletalskega topništva. Večji letalski oddelki so bombardirali v pretekli noči važno angleško oskrbovališče Manchester, na katero so vrgli veliko število eksplozivnih in zažigalnih bomb. Močne eksplozije in veliki požari so povzročili hudo razdejanje v industrijskih podjetjih in skladiščih. Nadaljnji napadi so veljali lukam na južni in južnozapadni angleški obali. Južno-vzhodno Aberdeena in severno od škotske sta bili potopljeni dve sovražni trgovski ladji s skupno 6000 tonami, neka ilruga velika trgovska ladja pa je bila mae-no poškodovana. Niti podnevi niti ponoči ni bilo sovražnih letalskih napadov na nemško ozemlje. Bitka za Kreto končana Sistematično izvedene operacije ob tesnem sodelovanju vseh vrst orožja so dosegle nagel in popoln uspeh Rim, 2. junija, s. Bitka za Kreto, ki je ključ vzhodnega dela Sredozemskega morja in obrambni zid Egipta ter Palestine, se naglo dovršuje. Italijanski oddelki, ki so prišli v stik z nemškimi silami, naglo dovršujejo svojo nalogo. Železne klešče se zmeraj bolj stiskajo okrog ostankov angleških vojnih sil, ki bodo kmalu popolnoma uničene. Vojne operacije na otoku zavzemajo zmeraj bolj značaj naglega in vsestranskega zasledovanja nasprotnika. Ob tej priliki so še enkrat prišle do izraza značilnosti osnega bojevanja, ki se upravičeno imenuje bliskovitost. Pobuda in napad, to sta osnovni potezi tega voje-vanja, v katerem prihajajo vidno do izraza brze, silne in vse pregazeče operacije. Tudi sodelovanje italijanskih sil pri zasedbi otoka kaže znamenja iznenadenja, ki ga je doživel nasprotnik. Z naglimi sunki v obrambni sistem nasprotnika se je njegova obramba onemogočila. Prav ti sunki pa kažejo, kako dobro so bili pripravljeni italijanski operativni načrti, Vse je bilo do podrobnosti preračunano in proučeno. V tesnem sodelovanju z zavezniškimi silami, z visoko moralo in s popolno materialno opremo čet so italijanske vojne sile udarile na vzhodni del otoka in ga bliskovito zavzele. Letalske sile so jih učinkovito ščitile. Veliko vlogo je pri tej akciji igrala tudi italijanska vojna mornarica, ki je operirala v smeri od Egejskih otokov. BERLIN, 2. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje posebno poročilo: Kreta je očiščena sovražnika. Borbe so končane. čiščenje Krete Berlin, 2. jun. s. Čiščenje Krete se raz-| vi j a od včeraj povsem v redu. Število ujetnikov in množina vojnega plena stalno naraščata. Angleške čete, ki jih italijanski in nemški oddelki z veliko naglico i zasledujejo, se še zmerom skušajo spra-' viti vse na varno. Službeno poročilo angleškega vojnega ministrstva, ki je bilo objavljeno včeraj popoldne in ki govori o ■ umiku angleških čet s Krete, je z običaj-! nimi propagandistčnimi metodami dejansko prikrilo resnico, vendar ni moglo opo-reči dejstva, da je otok sedaj docela prepuščen zmagovitim silam osi. Umik Angležev s Krete spada med najhujše poraze, ki jih je Velika Britanija doživela v sedanji vojni. Angleško poročilo o umiku s Krete Rim, 2. junija, s. Angleško vojno ministrstvo je objavilo včeraj popoldne naslednja službeno poročilo: Po 12 dneh borbe, ki je bila nedvomno najsrditejša v tej vojni, je bilo sklenjeno, da se umaknejo naše čete s Krete. Okrog 15.000 mož naših oddelkov je že prispelo : v Egipt. Priznati pa moramo, da so bile ' naše izgube resne. BeHin, 2. junija, s. Angleški komunike, s katerim jc bilo objavljeno, da so angleške čete zapustile Kreto, v Berlinu ni izzval nikakega presenečenja. Vprašanje je le, koliko angleških vojakov se je lahko v resnici rešilo. Vesti iz nevtralnega vira za sedaj potrjujejo, da so Angleži v bitki za Kreto, predvsem pa pri poskusu, da bi jo zapustili, utrpeli ogromne izgube, kar je v ostalem deloma priznal tudi London. Nemški tisk registrira z utemeljeno skepso londonsko službeno poročilo, po ka'-terem general Freyburg ni postal žrtev letalske nesreče, marveč da je živ pri svojih četah. Novozelandec Freyburg je bil poveljnik oboroženih sil na Kreti. Prvi lord admirafitete priznava hude izgube angleške mornarice Rim, 2. jun. s. Prvi lord admiralitete Alexander je govoril včeraj o angleški vojni mornarici. V svojem govoru se je spomnil njene slave in njenih zmag v preteklosti. Izrazil je željo, da bi tudi bodočnost ne bila drugačna kakor preteklost Priznal pa je, da zadevajo angleško vojno brodovje sedaj na Sredozemskem morju izredno hude izgube. Toda zaradi tega brodovje ne bo zapustilo si na kopnem. Rim, 2. jun. s. Angleška admirali teta objavlja, da je bila potopljena angleška pomožna križarka »Salopian«. Poškodovane ladje v Gibraltarju Madrid, 2. jun. d. V Gibraltar so prispele zopet 4 poškodovane angleške vojne ladje v popravila Med njimi sta ena križarka in ena matična ladja za letala, obe močno poškodovani. Spomenik Midlanda odstranjen Argostoli, 2. junija. Spomenik Midlanda, ki je bil postavljen na trgu v argostolski luki, nekaj korakov daleč od stare grške vojašnice, ki je bila sedaj imenovana po Mus-soliniju, so včeraj legionarji podrli in ga poslali v Italijo, da bi se kovina, iz katere je bil vlit, porabila v italijanski industriji. Midland je bil angleški guverner Jonskih otokov. Prebivalstvo otočja ga je silno sovražilo. Ko so bili otoki leta 1863. prepuščeni Grčiji je posebna klavzula pogodbe o tem prenosu, določena, da se postavi spomenik guvernerju Midlandu. Sedaj so spomenik, ki je spominjal prebivalstvo na čase angeške-ga jarma, podrli. Nadomestili so ga z velikim liktorskih snopom in spominsko ploščo, ki bo spominjala svet na obnovo rimske oblasti na otočju. Civilna bolnišnica v Argo-stoliju je bila imenovana po princesi Mariji Piemontski. Načelnik sanitetne službe na otoku je bil imenovan za komisarja bolnišnice. Sedemdnevni napadi na Liverpool New York, 2. jun. d. Associated Press objavlja poročilo nekega Angleža, ki je pravkar prispel v Kanado, o nemških letalskih napadih na Liverpool. Očividec pravi, da so nemška letala nedavno sedem noči zaporedoma bombardirala Liverpool z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Kompleks zgradb, dolg 11 km in širok 3 in pol km, je bil pri tem popolnoma uničen. Doriot o novi francoski politiki Pariz, 2. junija, d. Na kongresu fran-( coske ljudske stranke je imel te dni predsednik stranke Jacques Doriot svoj napovedani programatični govor. Shod je bil v eni izmed največjih pariških dvoran ter je govornik podal najprej pregled o petletnem delu svoje stranke in naglasil, da je obnova Francije možna v prvi vrsti samo v tesnih stikih z Nemčijo. Vojna, ki je še v teku, pomeni narodno in socialno revolucijo proti staremu svetu razbojstva in izseljevanja. Ako smo Francozi, je dejal Doriot smo tudi Evropci. Včeraj je Evropo vodila še Anglija na svoj znani način, danes pa je Nemčija tista sila, ki je zedinila Evropo proti Angliji. Francija mora to dejstvo sprejeti ali poginiti, čustvovanje pri tem nima nikakega posla, ker narekuje korist Francije brezpogojen pristop k novemu redu. Po revoluciji bo zedinjena Francija imela pripadajoče jI mesto ob mM evrogsldh narodor Tretjič smo v nedeljo lahko občudovali zvežbanost in dobro opremljenost italijanske vojske. Prvič ob zasedbi naše pokrajine, drugič 9. maja ob priliki dneva imperija in vojske in tretjič na binkoštno nedeljo, ko je bil po vseh italijanskih pokrajinah na najlepši način proslavljen praznik ustave. Ljubljana je letos prvič najsvečanejše-proslavila ta praznik. Ze na predvečer je mesto dobilo prazničen videz. Pred vhodom v Tivoli so delavci postavili tri tribune za predstavnike oblastev in povabljene goste. Vojaki in častniki so se r>n svojih edinicah pripravljali za nastop naslednji dan. Očistiti je bilo treba opremo in izvršiti zadnje priprave za revijo. Vsak vijak, vsak jermenček in vsak gumb je moral biti na svojem mestu. V nedeljo se je zbudilo prekrasno sončno jutro kakršnih letos še nismo imeli. Sprva mirne ulice so kmalu oživele. Začeli so prihajati posamezni oddelki vojske in se uvrščati vzdolž Bleiweisove ceste, Masary-kove ceste in dalje po Smartinski cesti. Ko se je kazalec bližal 10. uri, je bilo vzdolž Bleiweisove ceste že mnogo ljudi. Tudi s hišnih oken in s streh Narodne galerije ter Moderne galerije so ljudje prisostvovali reviji. Predstavniki uradov in zastopniki našepa gospodarskega in kulturnega življenja so napolnili obe stranski tribuni, na častni tribuni pa so bili Visoki Komisar Eksc. Grazioli s soprogo, mestni župan dr. Jure Adlešič s soprogo, rektor univerze dr. Matija Slavič, predsednik Vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelacije dr. Vladimir Golia, državno pravobranilstvo je zastopal dr. Štuhec, navzočni pa so bili še načelniki oddelkov Visokega Komisariata, kom. dr. Nani kot zastopnk Ministrstva za ljudsko kulturo in predstavnika slovenskih dnevnikov dir. Reisner in glavni urednik dr. Ahčin ter nekaj novinarjev. Živahno je med njimi tekel pomenek. Ob obeh straneh ceste med tribunami so tvorili špalir višji in nižji oficirji, ki pri reviji čet niso aktivno sodelovali. Malo pred 10. uro je po B!eiweisovi cesti prijezdil poveljnik grenadirske divizije general Eksc. Orlando s spremstvom. Sprejel je raport poveljujočega častnika in pozdravil predstavnike civilnih oblasti. Kmalu za njim je iz iste smeri prispel komandant armijskega zbora Eksc. Mario Ro-botti. Godba je zaigrala himno. Ko je sprejel raport in pregledal postrojene čete, se je vrnil pred častno tribuno. Točno ob pol 11. so se začuli s severa zamolkli udarci korakov in že so nastopile prve čete grenadirskega polka pod poveljstvom polkovnika Dal Negra. Pred njimi je korakala četa karabinerjev z godbo. V prvem velikem oddelku sta bili polkovna zastava in godba ter trije bataljoni I. Grenadirskega polka, nazadnje še bataljon 55. Legije Fašistične Milice. Nastopili so v dvanajsterostopih. Enakomerno so udarjali koraki po asfaltni cesti, od časa do časa so jih spremljali zamolkli udarci bobnov. V drugem velikem oddelku pod poveljstvom majorja Lambardia je nastopil bataljon mešanih čet, ki so dodeljene I. Gre-nadirskemu polku, dalje XXI. bataljon možnarjev in 121. četa topništva kalibra 47-32. Po krajšem presledku se je začelo vrstiti divizijsko topništvo pod poveljstvom polkovnika Bogliona. V treh skupinah s konjsko vprego se je razvrstil XIII. artilerijski polk z zastavo in godbo, nato spet v treh motoriziranih skupinah XI. topniški polk armijskega zbora z zastavo. Sledile so inženjerske čete z majorjem Onestijem na čelu. V tej skupini je bil oddelek 12 moto-tricikljev, oddelek 6 stanic fotoelektrici- stov z ogromnimi motoriziranimi žarometi, ki so med občinstvom vzbudili še posebno pozornost. Sledil je oddelek pontoncev z vsem potrebnim orodjem in nazadnje se je pripeljal mimo oblasti šc motoriziran go-lobnjak, iz katerega so spustili jato golobov, ki se je naglo oddaljila v smeri proti zapadu. Mimohod čet je trajal skoraj celo uro. Vojaški dostojanstveniki in predstavniki civilnih oblastev so odšli, še cele četrt ure pa je minilo, da so se mogli gledalci vrniti vsak v svojo smer. Tivoli in promenada sta bila do poldneva prenapolnjena veselih sprehajalcev. Praznik ustave je proslavila ljubljanska vojaška posadka na najlepši in najuspelej-ši način. Vsa Ljubljana je pripomogli k temu. Ozračje pri vojaškem defileju je bilo svečano kakor že zlepa ne. Uspele proslave v Novem mestu, Ribnici in Kočevju Tudi v Novem mestu, v Kočevju in Ribnici je bil včeraj praznik ustave proslavljen zelo svečano. Povsod so čete priredile nadvse uspele vojaške parade. V Novem mestu so v prisotnosti množice ljudi in krajevnih predstavnikov oblasti defilirali mimo svojih poveljnikov oddelki divizije Isonzo. Nastopili so v strumnem redu polk pehote in oddelki topništva. V Ribnici je v vojaški reviji nastopil 1. bataljon II. Grenadirskega polka. Nastopili so tudi domači gasilci s 4 vozovi. Vojaški svečanosti je prisostvovalo prav vse prebivalstvo, šolska deca, ki je bila razvrščena na obeh straneh ceste, je z zastavicami pozdravljala vojake ter vzklikala Kralju in Cesarju ter Duceju. V Kočevju so grenadirji proslavili praznik ustave še prav posebno svečano. Pred vojaško revijo je bila vojaška maša, ki ji je prisostvovala velika množica ljudstva. Pri vojaški paradi so nastopili oddelek karabinerjev, 2. in 3. bataljon II. Grenadirskega polka, bataljon mešanih čet, ki so dodeljene polku, med njimi oddelek prometnikov na konjih in kolona trena. V sprevodu je bila tudi skupina kočevskih narodnih socialistov v rjavih srajcah. Popoldne je prispel v Ribnico poveljnik divizije general Eksc. Orlando. Prisostvoval je nadvse uspelemu telovadnemu nastopu I. bataljona II. Grenadirskega polka. | Prireditev je bila na veliki trati, obrobljeni j od Grenadirskih praporov. Oddelki Gre-i nadirjev so nastopili istočasno v različnih skupinah in z različnimi vajami. Na posebni tribuni so se zbrali zastopniki oblasti, okrog in okrog se je nagnetlo prav izredno mnogo ljudi. Šolski otroci so znova pozdravljali Grenadirje z zastavicami ter vzklikali Kralju in Cesarju ter Duceju. Po telovadnem nastopu je bila zakuska v vojašnici I. bataljona, na katero je prišlo tudi mnogo ljudi iz občinstva. V oficirskem krožku so bili pogoščeni zastopniki oblasti. Zvečer so Grenadirji priredili gledališko predstavo, ki je nadvse dobro uspela. Tudi predstave se je udeležil general Eksc. Orlando z večjo skupino častnikov. Zvečer pa je bataljon priredil večerjo, na katero je prišlo znova tudi prav izredno mnogo civilistov. Svečana prcsl&va po vsej Italiji Rim, 2. jun. s. Po vsej Italiji je bila obletnica ustave praznovana s svečanostmi, ki so bile izraz zvestobe dinastiji in režimu. Vsa mesta so bila v zastavah in množica je o priliki vojaških manifestacij navdušeno vzklikala domovini, Oboroženim Silam, Kralju in Cesarju ter Duceju. La Festa dello Statuto A Lubiana, Novo mesto e in altre localita e sta ta per la prima volta celebrata con grandi manifestazioni militari Lubiana, 2. giugno. Ieri per la prima volta e stato festeggiato 10 Statuto con una grande e solenne ri-vista delle truppe del Presidio di Lubiana. A distanza di tre settimane dalla gran-diosa sfilata, svoltasi nella giornata del-1'Impero, le truppe del presidio sono state nuovamente passate in rassegna daile Autorita militari della Provincia. La citta era tutta imbandierata e alla rivista prese parte una grande folla di cittadini, che si assieparono ai due lati della grande Blei-weisova cesta, sul cui pereorso si svilup-pavarono le poderose colonne dei Granatieri, artiglieri, Camicie Nere e altri reparti che marziali e fieri sfilarono con passo preciso davanti alle Autorita. Dalla tribuna d'onore presenziarano alla rivista l'Alto Commissario Ecc. Grazioli con la gentile consorte, 11 Sindaco dott. Adlešič, il rettore magni-fico delTuniversita dr. Slavič, il presidente della corte suprema dott. Konda, il presidente della corte d'appello dott. Golia, i capisezione dell'Alto Commissariato, il com-mendator dott. Nani, rappresentante del Mi-nistero della Coltura popolare e altri. Alle 10 ebbe inizio la grandiosa sfilata aperta dal comandante della Divisione l'Ecc. Generale Orlando. La parata si svolse davanti al Comandante del II Corpo cTArma-ta generale Ecc. Robotti. A passo romano sfilarono per i primi i fanti del 1° Reggimento Granatieri con in testa il colonnello Dal Negro, ai quali segui un battaglione della 55a legione Camicie Nere d'assalto. Al secondo scaglione con in capo il maggiore TamhaBHi parttgparnnn un battagliooe di formazione delle armi čTaccompagnamento del I" Granatieri, il XXI battaglione mor-tai 81 e la 121.a compagnia cfartiglieria da 47/32. Al comando del colonnello Boglione seguirono il XIII" reggimento artiglieria e Tli0 reggimento artiglieria del Corpo d'Armata. Infine sfilarono davanti alTEcc. Robotti i reparti del Genio al comando del maggiore Onesti, composti di sezioni di rao- totricicli, fotoelettricisti, pontonieri e un autocarro per lancio colombi. La sfilata duro quasi un'ora. Con pro-fonda impressione della fierezza delle Forze Armate italiane il pubblico lentamente la-scio la Blehveisova cesta e si disperse per le vie della citta. Lo Statuto e stato festeggiato anehe in altre localita della Provincia. A Kočevje dove e di presidio il 2o Reggimento Granatieri, ebbe luogo una grande rivista militare alla quale prese parte anehe un gruppo di nazionalsocialisti. A Ribnica alla rivista del I* battaglione del 2o Granatieri si presento la popolazione del paese in modo totalitario. Durante il pomeriggio ebbero luogo manifestazioni ginniche, spor-tive e teatrali alle quali presenzio pure il Comandante della Divisione Ecc. Generale Orlando. A Novo mesto infine lo Statuto venne festeggiato dai reparti della Divisione Isonzo. Ne pozabite obnoviti naročnine! 2 Tdrdf, 3. VI. ltitf Borbe v Afriki postajajo vedno živahnejše Pomen Tobruka — Preprečeni načrti sovražnika — Uspešne akcije italijanskega letalstva Itim, j unča. s. V Čirtnaiki So sc borbe spet jačje razvile/ Bojišče- v tem predelu severne Afrike postaja spet važnejše. Na področju od Tofcfuka je Bovfiziiili pričel izvajati s pomočjo svojih tankov pritisk, toda načrt se je že od vsega početka izjalovil spričo odločne obrambe italijanskih čet. Protitankovsko topništvo je nasprotnika prisililo, da se je spričo izgub in škode, ki jo je utrpel, znova umaknil. Osno letalstvo pa je medtem pričelo znova hudo bombardirati luko in vojaške naprave pri Tobruku. Metodično se nadaljuje njegovo delo razdejanja vsega tobruške-ga obrambnega sistema. Naravno je spričo tega, da si skuša nasprotnik izsiliti pot iz Bšnkošti v Ljubljani Tobruk, da bi (te umaknil na vzhod, ali v»aj. rasSicil- sVoje operacijsko področje. .'omen tobruške trdnjave je na vsak način \sen. Anglija jo hoče z vsemi sredstvi hraniti, ker ima poloiaj ključa do vsega ozemlja v smeri proti Aleksandriji in Nilu. Čim bi padel Tobruk; bi postal resen -po-jžaj egiptske obrambe. S tega vidika so važni rezultati, ki so jih dosegla italijanska letala z bombardiranjem tobruških naprav. Razen skladišč tHumcije in utrjenih postojank so uničila že vrsto vodovodnih naprav, tako da bo Tobruk prisiljen vdati se ob ddni priliki tudi zaradi pomanjkanja vode in nujnih življenjskih potrebščini- . . ~ Kreta je dokaz premagljivesti Anglije Osvejštev Krete je pokazala, da mornarica ni več zanesljiva obramba otcŠ;a ..... B prenašali, klavzuro, ki je trajala tako dolgo. in v tako tesnem prostoru. Zabavali so se z vsem mogočim. V eni izmed podmornic so prirejali celo majhne zabave. Na drugi podmornici so si razdelili čas tako, da je bil vsak dan po en mornar popolnoma prost. Ves čas so bili vsi zdravi, tako da sanitejci niso imeli nobenega opravka. Na poveljnikovi podmornici je vihar pokvaril zunanje dele radijske postaje. Dva moža sta okvaro sredi viharja popravila. Valovi so ju ponovijo potegnili s podmornice, bila sta pa nanjo tako močno privezana, da sta se lahko vrnila na ladjo. Psflan o razmerju Francije do Anglije Ps krivdi Anglije je Francija izgubila ten brodovja Francija bo z vsemi sredstvi branila svoje piavise Pariz, 2. junija, s. Na konferenci novinarjev i r. zasedene Francije je podpredsednik francoske vlade Darlan podal nekaj zanimivih iziav o angleški politiki do Francije. Od premirja dalje, je dejal, s"j Angleži zajeli 143 francoskih ladij. Teh ladij niso samo pregledali -in- -potem spet oepustili, kakor to sami zatrjujejo, nego so jih pridržalfc Angleška admiraliteta jo prezirala vse veljavne pomenske zakone in jc svojo pravico kontrole spremenila v pr.i--vico ropanja in to tudi teci?j, ko na ustavljenih ladjah ni bilo nikakega tovora. Vse -to dokazuje, da jc Anglija v odnosu do Francije prešla k piratski vojni, da bi nadomestila vsaj del svojih izgub, ki stalno naraščajo, in da bi z gladom pripravila francosko prebivalstvo, da bi se uprlo sedanjemu francoskemu režimu. Od konca j julija 3 910 je bilo sekvestriranih 90 francoskih ladij s skupno tonažo 370.000 ton. 30 ladij s 36.000 tonami je bilo razlaščenih v lukah francoskih kolonij, ki so prišle pod angleško kontrolo. 33 ladij s skuprto 158.000 tonami je bilo ustavljenih in zaplenjenih, 13 ladij s skupno 42.000 tonami jo bilo blokira nih v Ameriki n^ angleško zahtevo. 24 ladij x skupno 86.000 tonami pa je bilo torpedi m nih in bombardiranih tako. da so se potopile ali pa so se same potopile spri- čo angleških groženj. Tako znašajo izgube francoske mornarice skupno 792.000 ton ladjevja v vrednosti 120 milijard frankov. V sporazumu k maršalom Fetalnem. je dodal maršal Darlan. si prizadevam, da b; Fi Francija spet pridobila položaj velike » Evrepf in-v -svetu. •fSato- je potrebno, rla sodeluje pri novem redu. Po napadu rm Sfax sem 'e še bolj odločil, da uveljavim pravico Frrhcije. da sc svobodno poslužuje svojih luk in rti H* prometnih poti. Naša dežela jc še dovolj močna. da se lahko obrani slehernega nasilju in Sleherne žalitve svoje zastave^ Pest cvs?i angluš&i sta padi fts fukj S§ax Yichy, 2. junija, s. iz Tunisa poročajo, da je bil Sfax znova bombardiran od angleških letal. Letala so se pojavila nad luko ob zori 30. maja in so odvrgla na mesto in luko vrsto bomb. Francoske vojne ladje in letala so takoj reagirala "na napad. Pri prvem napadu je bil nevarno ranjen drugi častnik francoskega parnika P. b -IaisVčeraj jc častnik poškodbam podlegel. N^l ssMnik osefensga tajništva predsedništva vlade Rim, 2. jurrfjrr.. Dr. OsValdo Sebsstiani je iz osebnih - razlogov-prosil-za-odpust z mesta načeinika osebnega tajništva predsednika vladerDuceJe sprejel defnišljo. in je izrazil dr. Sebastianiju svoje zadovoljstvo in odobravanje za delo, '.ki ga je rpravljal v zadnjih -Sedmih letih. Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Nikolaj Dn Cčsare, podprefekt' in poveljnik protiletalske baterije v Rimu. Posojilo hrvatskemu gospodarstvu Zagreb, 2. junija, s. Na pobudo trgovinskega in industrijskega ministra so se sestali zastopniki bančnikov. Na konferenci ie bilo sklenjeno, da bodo- zavodi v obliki sredita hrvatskemu narodnemu gospodarstvu odstopili državi 30 odsi vsega svojega likvidnega denarja'. Organizacija prehrane na Hrvatskem Zagreb, 2. junija s. Tu je bil ustanovljen poseben prehranjevalni urad. V smislu tozadevnega zakonskega dekreta se bodo morale zbrati- vse rezerve-pšenice; koruze, rži o.toka. V trenutku, ko se je izkazalo, da hredovje ni več sposobno braniti Jcak otok, da. no Majske .sije. napram vojnim ladjam v absolutni premoči, je bil podan dokaz za omenjenp izjavo, vodje. V prejšnjih stoletjih v resnici angleškega otoka ni bilo mogoče zavzeti, ker ni bilo orožja, ki bi se lahko uspešno merilo s rHome Fleet«. Sedaj, to brodovje ne bo moglo služiti Angliji niti v skrajnem primeru. Dokaz za to je podala Kreta. Po sobotnem opoldanskem nalivu se je popoldne nebo zvedrilo in posijalo je toplo solnce. Na večer se je ozračje precej ohladilo in binkoštno zgodnje jutsro je bilo skoro mrzlo. To in pa čista modrina neba sta .obetala krasen dan. In res je solnce toplo prigrevalo od jutra do poznega večera. Letošnji Binkošti so bili kljub izrednim časom, ki v njih živimo, izredno razgibani. že zgodaj zjutraj je bilo po cestah zelo živahno. Poleg izlethikov in ljudi, ki so že navsezgodaj-hiteli v'ce>k4v ali iz nje. so poživljali ulice botri in birmanci, od katerih_vsak je imel po_ stari navadi na levem rokavu šopek s trakom. Letos je bilo videti po cestah manj birmancev, kakor druga leta, ker so pod silo razmer morali mnogi ostati doma. Hudo zaposleni so bili ljubljanski avtotaksiji in- številne so bile podeželske kočije, s katerimi so se pripeljali birmanci in botri. Ob 9. se je pričela v stolnici slovesna maša, po njej pa se jc začelo birmovanje. Vrveža, ki smo ga bili vajeni vsa leta. doslej pred cerkvijo, letos ni bilo. Nenavadno hitro je bilo končano dopoldansko birmovanje. Četrt čez poldne je .škof dr. Rožman zadnjemu bir-mančku podelil zakrament sv. krizme. Tudi popoldne je bilo birmovanje hitro v kraju. Poznal se je izostanek mnogih birmancev iz širokega ljubljanskega zaledja. V ponedeljek dopoldne so se zvrstili še ostali birmanci. Življenje po mestu je bilo oba binkoštna praznika izredno živahno. Na nedeljo je skoro vsa Ljubljana bila zbrana pri vojaški svečanosti in defileju čet po Bleivvei-sovi cesti, tako da sta obe umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu ln v razstavni dvorani pri Bat'i bile le slabo obiskani. Polni pa so bili vsi gostinski obrati ln kavarne, posebno oni v bližnji okolici stolnice, kjer so se oba dni zadrževali botri in birmanci. Kljub temu, da je imela Ljubljana dosti zanimivih in privlačnih dogodkov, je mnogo meščanov odhitelo iz mesta z vlaki, peš in še posebne ž bicikli, ki zdaj ob nedeljah mnogim nadomeščajo druga prometna vozila. Bližnja in daljnja okolica je bila polna ižletnlkov. Mttbgi šo združili svoj izlet s kbpanjem ali solbčenjem. Na Savi je bilo vzdolž eelegar teka-od Črnuč polno kopalcev. Tudi v kopališču na Ljubljanici so imeli dober obisk, še posebno živo pa je bilo ob Gradalčici, zlasti pod bokalškim gradom, kjer je za solnčenje in kopanje najprimernejša struga, športno kopališče Ilirije v Tivoliju je imelo prav tako lep obiska - j - . Zvečer so Ljubljančani v velikem številu prisostvovali koncertu vojaške godbe in vrvež po ulicah je trajal vse do dovoljene ure. Ponedeljsko jutro nas je zbudilo s soln-cem. Ulice so spet kmalu oživele. Dober obisk sta vse dopoldne imeli obe umetnostni razstavi in promenadni koncert godbe »Sloge« v Zvezdi. Do poldneva je valovila pestra množica po promenadi in v Tivoliju. Mnogo meščanov pa je šlo že zgodaj iz mesta, saj je binkoštni ponedeljek tako rekoč Vsesplošen izletni. dan. Na račun šmarne gore in Katarine so naši dolenjski hribi - znatno povečali obisk turistov. Tam se je tudi še marsikod dobil dober domač prigrizek in pristen dolenjski cviček. - Na reševalni postaji oba pravnika niso imeli posebni opravkov in tudi.dotok bolnikov v ljubljansko bolnišnico je bil majhen, kakor običajno za vse praznike. Iz italijanske zgodovine: Os Rim-Berlin in drugih vrst žita. Kmetom bodo pustili do-ločene'4>in(5žhič lega Blaga do prihmtHf-e žot-ve, žito bo urad pokupil po določenih c?-nah. - V Angliji so dof??li nakaznice za obleko in obutev Rim, 2. junija, s. Kar se tiče piehragš, Je. postal polomij .v Angliji .zaradi, blokatlp csi krjbUčen. Tudr, ofrlačil . je -pričelo primanjkovati. Polslužbena angleška agencija jey v zvezi s tem napovedala, da bo viada odredila racicrnranje tudi za potroš-njo.oblači.1 in. Obuval. Načrti. Z.a te ukrepe so že ;pi ipravljcpi. Prebivalstvo.je.napoved agencije. Reutor .zelo presenetila.. Za. seda j bodo. lacionirana obločil.a.iz težjega blag;:, obuvala vseh vi£t in. pletilna volna. Sleherni angleški državljan bo,prejel posebne nakaznice. na podlagi, k&tetjhisi vbo_,mogel .nabaviti pogrebne stvari. Vsaka nakaznica bp imel«, po 66 takih ogrea&ov^ Prgnps_od-r-ezkov bejire povedan. Ukrepi se uveljavijo 4akoj: Po >1 odrejkov bo treba oddati za eno žensko obleko, .26. zn moška.^Za p;?r čevljevobo treba oddati 7 orlrezkov in 7a par nogavicJJ_l)tUczki -fie bpd^a ms>rali.ocl-.xiatLludi za/jjblehe. ki so bile že naročene, -a doilej še ne, izdelane. _ .. Najvažnejša politična odločitev Kfalje-vine Italije v zadnjih letih je bila ustanovitev osi Rhn—Berlin, s katero- se je pričelo skupno politično nastopanje obeh veli-hih chžav, ki vežeta nase Srednjo Evropo. Zadržanje Nemčije je bilo -od nastopa na-todnega socializma nasproti Italiji bolj in bolj prijateljsko zlasti pa je bila nova Nemčija Italiji naklonjena za časa-abesin-ske vojne. Ko se je minister grof Ciano oktobra 1936 podal v Nemčijo je lahkotno obeležil skupne smernice za ifodoči nastop osnih sii. Tej politiki sta vladi v Rimu -in Berlinu ostali zvesti r vseh naslednjih odločitvah. s katerimi se je začelo pisati novo veliko poglavje svetovne zgodovine. Razen diplomatskih stikov je bil ustvarjen nov progi arn za okrepitev gospodarskih in kultu!nih zvez. Kakor je Nemčija izkazala naklonjenost Italiji za časa abe-sinske vojne, tako je Italija vračala Nemčiji soglasje ob zasedbi Avstrije in sudet-.skih krajev. Ker sta Anglija in Francija .začeli s svojim načinom .jamstev bolj in bolj obkrožati- osni sili. sta te dve poglobili svojo zvezo s tem, da sta 2.2. maja 1939 podpisali prijateljsko- in- -ziivezirško pngnd-*-bo. To- se pravi: pogedbo na .žlvjjenje in -smrt. Prva velika preizkušnja italijansko--nefnškega-zavezništ-va pa-je bila -že državljanska vojna v Španiji, špansko vprašanje je bilo poln;h trideset- rnoseev v ospredju evropske- politike. Italijanska vlada je takoj cb pričetku španske vojne izrekla svojo naklonjenost faiangistom generala Fianca,~ki so se-berili za to. da bi-njihova domovina ne postala žarišče boljševizma d"leč na evropskem zapadu. Da izkaže svojo pomoč, je Italija oktobra 1938 poslala -v španiju močne--oddelke legidnarjcV, ki so se potem borili osemnajst mescev v raznih predelih. Italija je takiat naglaša-la, da ni načelno sovražna Sovjetski Rusiji. ker je že februarja 1024 pri?na'a sovjetski režim in jc septembra 3933 sklenila s Sovjetsko Rusijo pr.jateljsko, n^napadal-no in nevtralnostno pogodbo. To j2 bila prva tovrstna pogodb i med zapadno silo in sovjetsko vlado. Toda sovjetska politika v špahiji je hudo ptlžadCla interese fašistične Italije,- -Ne samo Idfejno- naspi-otje iri'!d fašizmom in boljševizmom, marveč -tudi doefela stvarni vzroki so pDdniitili na-sprdtja Italijo zrper porlžiganjc državljanih«? vojne v -Španiji. Italija kot-svodo-^m-p1<» -Silrt ni mučni* dopustiti, da-bi se v špailiij z-iPiUl'al boljševizem, ki. bi gotovo -zanetil -prevrate pa vsem Sredozemlju. Prav Zftladi tega n^eprot-ja in-Jt^jšnic po ohranitvi otA-rega^ red« je Italija d-ic fi.no-• v«?rtrbra'1937 ekl-^nila z Neine'j-> . in-Jpp-aft. f-ko zve7o pivti - kfnrntcrni. Nae'on -ln-\ španl4-«^ dne 15, aptila-1989 pr-i^tepili k tej zvezi, nfkn-jo b|to liovavn-a~prwiWcn, ds jo dnc -6. maja -1-03» l^toptln iz-Društva narodov. Odnop! med Italijo in špani -9- so sr tv t o. začeli poglabljati- v- prija- teljstvu. Julija 1939 se jc podal minister grof Ciano v Španijo, da ob'šče vojaška pokopališča koder sktirnn počivajo šnan-ski nac;cnalisti in italijanski legionarji. .. Bolj.in bo'j so se"v letu kopičili ob- laki na"-l evropskim obzorjem. Biio je. več poizkusov,. t. m. v mali Fil-harmonični dvorani- Na svojem -_spor.edu ma skladbe Coreilija. R.espighija, Mozarta, Pnganinija v priredbi Šimanovskega, Škerjanea in eno. lastno skladbo. Pri klavirju. bo pianist Marjan LipoVšek. Vstop-. rce bodo od. torka.dailje v prodaji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem -gu (—). Bencin fla puitipi avto kluba. Obveščalo čtant in vse ostale avtomobiliste in motoeikliste, da bomo s 3. junijem t. 1. ' očili bencin na naši črpalki? Tvrševa c. L. proti predložitvi tozadevnih bencinskih jono.v (—:• Za nastop »!Vtrakovega gledališča«, ki uprizori v četrtek ob pol 20. uri v frančiškanski dvorani Mrakovo tragedijo »Sinovi starega Rimljana, so vstopnice na razpolago od torka dalje od 10. do 13. ure in od 3 5. do 17. v veži pri blagajni pred Frančiškansko dvorano. Naše gledališče D R A M A Torek, 3. junija:' oh' lS.30: Učenjak. Red Torek. Sreda, 4. junija: ob 19.30: Komedija zmešnjav.-' Red Sreda, .....- Četrtek, 5. junija: ob 19.30: Bog z vami, mlada leta! Red B. Drevi v torek ob 19.30 bodo imeli v Drami abonenti reda torek predstavo Dete-love veselgigix nllčebjak?*. .K. .kateri...bo igral Jan naslovno vlogo, Cesar. Danes, Nablocka in Plut" pa" komične vloge ki so pripomogle delu do živahnega uspeha pri občinstvu. Razen njih bodo se sodelovali: Gale, Peček, Simčičeva, Vida Juvanova, Pfesetnik in Kaukler. Režiser: dr. Kreft. Red Sreda bo ime! v sredo predstavo Shakespeareove »Komedije zmešnjav«, delo, ki občinstvu izredno ugaja in izvablja veliko smeha ter Ustvarja dobro voljo. Letošnja nova uprizoritev te komedije je dosegla največji uspeh, kar ga je imela kdaj Jekom let na našerrt odru. Odlični prevod Otona Zupančiča in posrečene kreačije, so pripomogle delu do popolnega uspeha. * OPERA Torek. 3. junija; zapr-to. Sreda 4. junija: zaprto. (Generalka). Četrtek, 5. '.junija: ob 19. uri: Faust. Red Četrtek. . Letošnja uprizoritev Mašsenetove opere »Don Kihot« bo zanimiva, Čer bomo slišali poleg Primožiča in Betetta v glavnih partijah, izmenoma Kogejevo in Spanovo v vlogi Dulcineje. Vrednost opere -obstoji tako v libretu kakor v glasbeni koncepciji. Premiera italijanske komedije v Drami Na binkoštno soboto so v Drami krstili S. Samca slovertski prevod komedije San-dra Camasia in Nina Oxilia »Bog z vami, mlada leta« (Addio giovinezza«). Pri nas doslej neznano delo dveh avtorjev, ki sta morala kmalu po uspehu svojega deta dati slovo ne samo mladosti, marveč tudi življenju, je prav ljubezniva in zabavna stvaritev. ' Pteveva jo posebna nostalgija za mladostjo, ki se jame umikati v trenutku, ko se mlademu človeku zdi, .da je dosegel svoj najvišji cilj: končal je študije, dozo-rel za življenje, izpolnil upanje in želja svojih staršev. A prav ta trenutek je pre-lomeh. S koncem študij zapušča veliko mesto in-odhaja kam na deželo, da prevzame mesto zdravnika ali advokata; poslavlja se od veselega študentovskega življenja, poslavlja se cd ljubice, ki mu je premalo, da bi jo bil vzel za tovarišico nove življenjske poti in preveč, da bi jo mogel takoj pozabiti. Tako se v visoko zavest doseženega cilja mešajo kaj različna čustva; slovo od končanega študentskega življenja se spreminja v nekoliko melanholično, čeprav še vedno vedro in lahkomiselno slovo od mladih l<*t. To in samo to je osnovni-motiv komedije, ki smo jo videli-v soboto in ki utegne postati -najrnikavnejša igra sedanje pozno sezone, študentje, njihove ljubice in gospodinje prinašajo na oder v pisani zmesi drobne in »velike« dogodke, ljubezen in žalosti smeh in jok, v vsem pa-neko zdravo vedrino in toplo simpatijo, ki nam dobro stori zlasti v sedanjih časih, ko smo tako daleč idiliki življenja in ko je v nas toliko njegovega tragičnega občutja. Priznati je treba, da je igra, ki kajpak ne revija nobene globlje mršetne-ali psihološke problematike.' tehnično dobro zgrajena in prepričljiva: razplet je nepresiljen in humor prav tako naraven, kakor je naravna •tista Otožliostr "ki z njo izzveni ta komedija. Iiv ta Ttiaice-sentimentalna, a čisto človeška melanholija občutja, da-so minile najlepše reči v življenju: da se poslavlja mladost. ■ Kako beži lepota Kako mladosti zamre smehljaj! In dni, ki poteko brez ljubezni, ne bo nazaj, ne bo nazaj. Bolj.kakor oseba mcclicinca Maria Sal-viatija. ki ga ljubezen do Dorihe ne moti, da. ne bi hlepel po pustdlovstvih s .skrivnostnimi damami, je zanimiva oseba njegovega prijatelja in tovariša Leona, .mladeniča, ki je za ženske premalo mikaven in si mora izmišljati ljubezenske doživljaje, da prikrije tiho življenjsko tragiko zaznamovanca. Izmed ženskih oseb si najlaže pridobi zanimanje in simpatije Drtri-na, preprosto dekle, ki mu je ljubezen z Marijem največ na svetu in ki vendar ve, da so dijaške ljubezni kratke kakor lepe poletftfe noči; kar pogumno se ume odpovedati sebičnosti razmerja, ko občuti, da tako veleva' neizprosno, življenje, ki tolikokrat hodr -pvok-< strtih src. Režiser prof. O. sest je dal delu predvsem tisto atmc.'jj'eio. ki jo nujno zahteva, dalje z lahno otožnostjo navdahnjeno vedrino in s vojsk o lahkotnost v zapletu in razpletu dogajanja, v poteku posameznih slik, ki jih ne veže nobena močnejša dra-matska ideja, a so_vendar več kakor zgolj fragmentarni posnetki iz resničnega živ-4jenja. - - ---- — V ospredju igre je najprej Levarjeva kofe Dorinaragralka-jtT sicer daje s svojimi običajnimi akcenti, vendar pa vseskozi prisrčno in prikupnor-nfena Dorina je -pristno naivno dekle, ki ljubi z žarom prve ljubezni in se odpoveduje z vzdržno modrostjo zrele žene. Pustolovščin željno »damo iz boljše družbe .- Eleno igra s finim občutjem M. Danilova." N. Gabiljelčičeva pa se" uveljavlja -v vlogi robustne in manj sentimentalne "Eritme. Izmed moških vlog stopa V ospredje-predvsem Kralj kot Mario Salviati. -Njegov Mario je vseskoz prepričevalen. deživljen odrski lik. Severjev Leone Dalnreda samo potrjuje, do kakšnih odtenkov in neprisiljene, naravne izdela-nosti se -je že povzpel igralski razvoj tega zelo nadarjenega- karakternega igralca. Drcnovec je tema dvema likoma dostavi! še Carla Fanti ja. Ostale vloge (Rakarjeva, Juvanova. Slavceva, Gregorln,- Tiran in Milčinski) so bolj postranskega značaja in samo prispevajo k učinku in uspehu te ljubke dijaške komedije. Na prcmiferl. ki je potekla v polnem gle-dplišču. ni občinstvo štedllo z odobravanjem. "MM. gčSfr smo opazili tudi zastopnika Tiskovnega."uradn Visokega Konrisa-l-ijata gg." comm. Tigolija in prof. U. Urbanija. B^-flm^ discipliniran^ In trezni! »JUTRO«, ponedeljska fzflaja Od Karlovca do NiSa Voznih redov ni .ve.e. jne v .Karlovpu ne v Sarajevu ne v Nišu. Žalostna, utrujena, pestna množica ljudi . je preplavila postaje, kolodvore, potniške, brze, in tovorne vlake. Mudi se ji, a vlaki prihajajo poredko, enkrat, dvakrat na- dan. Z neskončno počasnostjo minevajo ure. Sediš na svoji culi a]i pa kovčegu in zdi se ti. da se je čas ustavil, da vse to ni pravo, resnično življenje, marveč slika, ki'jo je bil nekdo tako samovoljno upodobil na platno. Ko pa se Voziš naprej, se ti zdi, da ne boš nikdar prišel do cilja, tako počasi gre vlak od poSlaje do postaje. In na vsaki postaji ista utrujena, nestrpna mno-žica potnikov. Brad — zares brod čez Savo Ura je bila štiri zjutraj,, ,ko je krenil vlak iz Karlovca. Zapustiii smo mesto z njegovimi nemirnimi ulicami, vozimo se proti Zagrebu. Naš cilj je daleč tam na jugu. onkraj bosanskih rek,, na Moravi — Niš. V Zagrebu čakamo tri ure na vlak pro* Sarajevu. Hladno jutro je, mesto se šeJe preb>na. a tu na. peronu hodijo ljudje nemirno sem in tje. da bi pregnali spanec in utrujenost, ki lega na oči in na vse telo. In ko je vlak tu. se začne borba za prostore v vozovih, na hodnikih in na stopnicah vagonov. Ljudie stoje -povsod, kifer je le mogoče stali, sede na svojih cu-Jah, drug drugemu na kolenih. Oddihuje-jo "si. Hvala Bogu. zdaj bomo le že šli naprej. Nemirno diha vsa ta množica ljudi, ki je od postaje -do postaje vedno večja, vedno tesneje Stisnjena drug k drugemu. Vedno svetlejši dan postaja, ko hitimo .'-redi prostrane ravnine proti Slavonskemu Brodu. In tam vlak prvič obstoji in ne £re naprej: Minuto za minuto se usipljejo ljudje iz voz. obloženi's culami., s.kovče-gi. s posteljnino, s kosi pohištva, z otroci... in vsakdo vleče svoje breme preko perona proti reki —1 tam čakajo čolni, da prepe-j i o; o ljudi na drugi breg, ker most še leži razbit v vodi. Tedaj je treba zopet«, čakati nekaj ur", nekaj " dolgih, tegobnih . ur, -dokler se ni dan nagnil proh večeru. Še večja množica ljudi čaka rra ~novi vlak proti Sarajevu*. In vsi ti ljudje govore Urez odri.ha. brez konta in kraja se razlegfc vpitje. vzkliki smeh in jok. Vsi so gledali vojni v "oči in v rij"ih"?e še zrcali >ble§k gre, e pred tem. kar so bili videli. Vsi bi radi-rešili nekaj 'tega. za kar. so morda leta in lota delali dan.za .dnem .po tovarnah, po de' 'vnict-.h. nisEtrnah_in .uradihvsi bi r d. r"ši.LL vsjjj _svoie.gQlo ,življenj?u. u Zdaj pa zdaj z bliskovito,naglico_j>riyo-zi mimo. post;si.e .transportni vlakjz_voja-.-•'v?m, V_dal..jpvij=e zasvetita jlvejuči, in .sf Iglglo približujete. ^jTgdai ljudje^ trdneje ,o c-iile in Kovčege in vse množice se polasti nemir. ,' .. Vlak prihaja! * "" ' ... A vlak gre naprej, ne da foi se dobro - -il. in roke izpustijo cule in kovčege. ' V.^ — Z, >- V>vež v Sarajeva S' c . pr vem večernem jenr^ku je odpeljal \ k proti Sarajevu. Večina potnikov ire;n!ic, dokler jih po nekaj urah vožnje iramijo vzkliki: , . , ^^ ovac! Glejte. Rajlovač!«. " Tri hiše i pogorišču in videti _Jo visoke in mot ne.,. Ta m. kjer so bili hangaiyi niče.' leže kupi razvalin. Bgžno.dg-v nagli vožnji nase oči'pogorišče za jem. evo, polno nemira, glasno bosansko leži precl nami. ranjeno. Še vedno ifazgotine, ki "inu "jih je bila pri-\-> na. Razbita okna. vsaka tretja, niša pfeluknjana. "narušenaV" Židov-•>v;ne z :: 'eč vidnirrii riapisi Zapr-rki //'lijaki o.d * bomb ... Ulice so vid: —■' Črnogorci, ki so bili prišli '.-••: o. muslimani. Slovenci. Srbi — različna plemena različnih veroiz-h;'e skozi mesto, po zadnjih oprav-eden odidejo dalje proti jugu ali sever. -.ti kriddvoru gre nepretrgana prb- •'ntniki. ki so se pripeljali včeraj, so zgubili v mesto, danes so prišli novi. eni Še-dalje'proti jugovzhodu — v ne pr R; iema cez me]o kraljevine Hrvatske Id-.j pride vlak za Niš? Kdaj gre vlak Niš'.'... Nihče ne ve odgovoriti. Morda ■i. morda š.cle čez nekgj dolgih,, ur... 1>! - kajo. in ^rdrajo sko^l R£Siajo,.sa-tr;-n porini. vlaki...In po vse.h postajah or -. po njih ravnati osebni vlaki, ki •/•<'• >jn krajevni promet. Sonce se je milo že čez poldan, ko se vozimo proti ••'. Ne. danes, ne bomo še na cilju. Mor-iutri. Vozimo se sredi prekrasne po-;;ne. mimo hribov, kf nudijo nepozabno e razglede in ki "so c'deti v prelestno ze-ie. Zrak. k ga dihamo skozi odprta okna svež "kakor gorska ..voda. Kmalu smo na meji kraljevine, Hrvab-ske. Višegrad Na vrhu hriba.. *jer teče tim'a meja, stoji vojaška straža. In še preden smo v Cačku, je že zopet mrak. Vlak gre samo do Cačka in vsa množica potnikov se usiplje proti čakalnicam. Nihče ne gre v mesto iskat prenočišča. Ura je že odbija devet in pb tej uri ne sme nihče na cesto. Zavito v plašč noči spi mesto navidez mirno. a v resnici nemirno spanje, polno mO-rečih sanj. V čakalnicah1 je nemogoče spati ker ni 'skoraj kam ^esti, ne kam nagniti trUdne glave. In kdo, odkod so vsi ti ljudje, ki v tej pozni juri ne mislijo na spanje, vsi ti glasrio govoreči možje, ženske, ki si imajo toliko povedati — kam vse so namenjeni, kaj jih je gnalo na to dolgo, negotovo pot?... V-novem jutru, pkopanem.v soncu, "še vse bleščečem y jutrnji rosi, se vozimo dalje, proti Kraljevu. Po vseh postajah nam nudijo kmetje svojo dobro domačo kleko-vačo. po 28 din liter, s steklenico vred. V Kraljevu so nam povedali, da je vlak .proti Nišu pravkar odpeljal. Za hip se je. množice polastil obup. Vlak je' pravkar odpeljal — to pomeni nove brezkončne ure čakanja, nove ure žeje in gladu, utrujenosti in negotovosti. Most v Kraljevu je porušen in morali smo zopet s čolni na drugi breg reke. Skoraj tri-četrt ure se.je vlekla č-udna procesija ljudi proti mestu, kjer bomo čakali na drugi vlak proti Nišu Kdo bi mogel popisati to romanje z enega brega reke na drugi, ko so prevozniki zahtevali za kovčeg po 25 din in več in mnogo ljudi ni imelo nič denarja, ko so ženske prenašale svojo posteljnino s tovornih voz. v katerih so se bile pripeljale do sem. ko so materam v natdčjU' jokali otroci in so možje preklinjali... V Stalač smo prispeli šele ob enajstih zvečer. In zopet so nam povedali, da je naš vlak že odšel. Niš ni 'bil Več daleč, a pot je lahko trajala ure in ure. Nismo si upali spati, aa ne bi prespali vlaka, o katerem ni nihče vedel, kdaj pride. Od Stalača ;do Ni&J fee«eli.> Vlak je bil tako polh ljudi, da še nihče rti' msgel premakniti. irt groza -M* je. obšla, fcče- sisjjru fclu!Wffi ^togHVofgm ^ott^žfeb^tei^ffegov^1-rofri-btez začetka- iti kane«-o ženi,- -ki* jo je mož lia-šel pod ruševinami, 0 dvefh' zakoncih. ki -Mar-skupaj • tfcfcte iz^hiše, ko -so padile bombe, in je-trjtf popolnofrra raa-trgalo. on-~pa ie ostal -nepoškodovan. iz-ropariih lekarnah, o pokradenem pohištvu o tisočerih nezgodah in trpljenju ... Življenje v Nišu Končno — "med drevjem so -se zasvetli-kale prve hiše Niša-. I*« postajo ni padi« nobena bomba- Najhujše je rbila prizadeta glavna ulica Jug Bogdana. Povsod-je zračni pritisk- vrgel vrata-iz..tečajev. Hiše ob Park hotelu šo vse prerešetane. Povsod "so še sledovi razdejanja, a preTfo njih si že krči "novo življenje pot. Živila §o v glavnem na? nakaznice, kruh "je koruzen, moke je še vedno toliko, da ni "pomanjkanja Nogavic ni. blago je razprodano do zadnjega S v Ho so odnesli bolgarski vojaki. Po bifejih imajo še povsod dovolj .lepe ..šunke. sira. slan i ne. V najboljši" restavraciji', se 'Že "vedno lahko dobro^pao.ipedujes za 15 din. Rdeči. Križ, ki je začel posloyati takoj po vojni, zbira informacije iri jih daje "ti^žVe-tim, ki se obračajo nanj. V itfisu je še vfe-dno precej Slovencev, ki žive v najboljših odnošajih z vsemi cfetalimi prebivalci in z oblastmi." Od juga pa noč in dan prihajajo tovorni in osebni -vlaki z begunci, ki zapuščajo Makedonijo. Nekateri se ustavljajo v Nišu. drugi gredčf "naprej, da bi btH čim dalje od vasi in mest, ki jih tako naglo zapuščajo. In če se zazreš v vst t£Lv^venjp, v vse te nemirno begajoče ljudi, se ti zdi, kakor da stojiš ob bregu reke/ki je čez-nao- narasla in ,se razliva ob bregovih, kalna, umazana, peneča se voda K. Špurova. Živahno športni ilvljenjc v Norem mestu Italijanski Vojaki Štf flavfltišeni za nogomet — Velika vo-, m / jaška jtekma v nedeljo 15. |wult Novo mesto, 31. maja. Na Dolenjskem in tudi v Novem mestu, njegovi piestolnici, se športno življenje prav za prav nikoli ni moglo prav razmahniti. Res je, da so se po končani svetovni vojni mladi ljudje zavzeli tudi za uvedbo zdravega športnega gibanja v dolenjski metropoli, toda tisltega pravega življenja v velikem na športnih terenih tukaj ie ni bilo nikoli. Leta 1922 je bil po zaslugi pokojnega inž. Zdenka Skalickega, inž. Jožeta Medica in Stanka šproca ustanovljen športni klub, ki so mu nadeli ime Elan. V tem klubu so predvsem gojili atletiko. pdtem nogometno igro in tudi na teniškem igrišču na Loki je bilo mnogo prijateljev tega športa. Elan je vzdiževal dobre zveze z bratskimi klubi iz Ljubljane in Kranja, največ pa ž onimi iz Zagreba. Tudi v plavalnem športu so se novotiieški športniki pridno udejstvovali, vendar bi bila za nadaljriji razvoj te športne panoge nujno potrebna zgraditev modernega kopališča — načrti, zanj so bili že pripravljeni _ ki bi prineslo rrfeštu tudi v tujšKd-proinetnem pogledu velike kbrišti. Od lani je delovanje SK Elafia skoraj čisto počivalo, kar velja posebrio za nogometno sekcijo. Toda prav glede nogometa so zdaj nastopili čisto drugačni časi. V mesto je prišla italijanska garfiizija in na mah so oživeli športni prostori. Največ je k temu pripomogel nogomet, ki je med italijanskimi vojaki izredno udomačen. Ob vsakem prostem času prihajajo na igrišča sjuipine vojakov ter še z veliko spretnostjo iti značilno živahnostjo udajaio svoji priljubljeni igri. Vsak vojak je razen igralca lahko tudi sodnik ali kritik, ker vsak pozna vso športno tehniko in vsa nogometna pravila. Razna vojaška moštva so kar redno na treningu ter so do sedaj tudi že odigrala nekaj medsebojnih tekem, v katerih so bili razdeljeni po posameznih vrstah orožja. Med njimi je nekaj znanih nogometašev iz Italije, vsi pa so odlično oprerriljerii in imajo tudi enotne drese po edihlcah. ki jih Zastopajo. Za nedeljo 15. junija so: se dogovorili za Veliko vojaško nogometno tekmo, v kateri si bosta, stali nasproti enajstorici pionirske in topniške oborožene edinice. Za tekmo, ki bo gotovo prinesla velik športni užitek za novomeško občinstvo, vlada že sedaj veliko zanimanje. Prireditve se bodo udeležili tudi številni vojaški dostojanstveniki in krajevni civilni faktorji. H koncu še nekaj besed o igrišču na Loki. Ta najlepši športni prostor, ki bi imel prostora za nekaj tisoč gledalcev, naj bi bstaj ohranjen tem namenom. Tla so ravna in trdna, tako da ob deževnem vremenu ni blata in luž kakor na igrišču v Kandiji. Razen tega je na Loki tudi že naravna tribuna, na desni strahi ob Krki pa senčnat prostor, kar je za gledalce v poletnem časU velika udobnost. Slednjič imajo igralci v neposredni bližini osvežujočo kopal in tudi prostore kjer se lahko preoblačijo. Nedvomno je. da bi Loka vse bolj ustrezala Svojemu namenu kakor pa kandijsko igrišče, ki je navsezadnje tudi premajhno. Stroški za preureditev Loke v enega najlepših športnih prostorov v našj pokrajini bi bili malenkostni. K. P. Na Kodeljevem so igrali Okrnjen športni spored binkoštne nedelje Ljubljana, 2. junija Nekaj nerodnosti so imeli športniki včeraj s svojimi prireditvami. Napovedi so obetale prav razgibano nedeljo, tetda v zadnjem hipu so se- pojavile nepredvidene tež-keče in ves nedeljski spored je bilo treba odložiti na danes s posledico pač, da nogometni turnir, ki so ga pripravljali pri SK Ljubljani s sodelovanjem dveh vojaških nogometnih enajstoric, ne bo izvedljiv v prvotno mišljenem obsegu. O preloženem atletskem mitingu smo bili tudi mi obveščeni pravočasno. V splošni zadregi za izvedbo včerajšnjega športnega sporeda pa so se brez nesreče izmotali prireditelji majhnega domačega pokalnega- turnirja s-Kodefjevega. s- sede- -lovanjem štirih, moštev, od katerih^sta bili. jJ« j _rV - jI r.j m - \ 't '« * * r ■ r * * 11 * 4 * '* " v dopoldanskih tlrah odigrani naslednji dve tekmi: Bf.f Ljubljana • Jadran S: 1 (2:0) Po obojestranski živahni igri je "kombinirana postava Ljubljane brez težav ugnala enajstorico iz Trnovega-. Mars - Mladika 1:0(0:0) Prireditelji tlfrnirja so dobili v Marsu precej močnega nasprotnika, ki si je mogel šele ro trdem boju izvojevati najtesnejšo zmago. O zaključnih srečanjih turnirja, med premagancema Jadranom in Mladiko ter zmagovalcema Ljubljano in Marsom, ki sta odločili. čigava bosta pokala, bomo poročaii v naši jutrišnji redni izdaji. Nekaj nedeljskih dogodkov v Italiji tekmah za italijanski pokal sta bili v nedeljo odigrani obe semifinalni tekmi. V fBenetkah je igral rimski. Lazio in izgubit z^l i 3. Beneška enajstorica je v tem pr-kalnem tekmovanju presenetila že enr krat, in sicer z zmago nad no.vim prvakom Bologno, zdaj pa je odpravila še zadnjega nasprotnika ter se tako kvalificirala za prvega finalista. Druga semifinalna tekma med Torinom in Romo, ki so jo igrali v Torinu. je ostala kljub podaljškom neodločena 1:1. Po propozicijah se bosta obe moštvi sestali še enkrat 90 minut — v četrtek 5. junija. X prvenstvu »B« divizije, ki se polagoma tudi bliža koncu, je bila odigrana vrsta važnih tekem, od katerih je bila najbolj pomembna ona za Ligurio, ki je kandidat za prvaka in obenem za vstop v »A« divizijo. moštv.o iz Genove je imelo za nasprotnika Sieno in gladko zmagalo s 3 : O ter tako nespremenljivo zasedlo prvo mesto (z 49 točkami pred Modeno s 4(y v tej diviziji. Ostali izidi teh prvenstvenih tekem so bili: Modena — Verona 6:1, Spe-zia — Macerata 3 : 1, Alessandria — Sa-vena 2 : 2, Fanfulla — Pro Vercelli 4 : O, Pisa — Padova 2 : 2, Lucchese — Brescia 3 : 2, Uainese — Anconitana 4 : 1, Vicen-za — Reggiana 1 : 0. Damski teniški dvoboj 7. Madžarsko je za Italijo že dobljen, kajti po prvih dveh dnevih v Milanu vodijo Italijanke 3 : 0. že .prva dva singla sta prinesla, domačinkam obe točki, nedeljski double pa je dvojici -Tonolli-Sandonnino prinesel še tretjo točko z zmago nad parom Jusito-Szilvassy po dveh setih. O nekaterih velikih atletskih mitingih, ki jih je bilo v nedeljo po Italiji več za moške in ženske, bomo še pisali. čitamo še... O kolesarski dirki iz Gorice v Ljubljano, o kateri smo že govorili, čitamo nove podrobnosti. Prireditev je dokončno določena na dan 20. julija. Zamišljena je tako, da bo proga vodila od Gorice v Ljubljano in nazaj (220 km) mimo Trsta. Odločilni krogi so pokazali za to športno manifestacijo italijanskih kolesarjev veliko umeva-nje in so med drugim za zmagovalce že odredili lepo alegorično darilo fašistične stranke, ki ga bo prejelo moštvo," ki bo v treh zaporednih letih doseglo najboLjše ocene. Dirka bo v ostalem sploh uvrščena v spored prireditev italijanske kolesarske federacije. Nogometni stiki med italijanskimi^ in našimi klubi bodo polagoma m'6rda le dobili konkretne oblike. Za zdaj pa je res še vse ostalo samo na papirju ... SHčahje Hermesa s Triestino je bilo odgodeno, zdaj čitamo o drugi kombinaciji med moštvoma sPro Gorizia« in SK Ljubljano. Kakor beleži »Gazzetta dello .Spprt« je prvi dvoboj med tema enajstoricama na sporedu dne 8. junija v Ljubljani, povratni pa teden dni pozneje v Gorici. Kakor kažejo dosedanji dogodki, so vse te tako natančne napovedi bolj ali manj preuranjene. V Bihaču je moštvo italijanske Vojske (sestavljeno iz oddelkov neke hitre divizije) premagalo domači Djerdjelez s 3 : 0 (1 : 0) Inserirajte v „Jutru"! Iz Doieltjskitt toplic Letošnje izredhe deževno in za mesec maj neprimerno hladno vreme,^ kateremu so Se pridružile splošne sedanje svetovne razmere, so deloma zaustavile številnejši poset dolenjskega zdravilišča. Kakor hitro pa so se vremeriske raztnere izboljšale in je dnevna temperatura toplejša, že prihajajo kopališki gostje. Čeprav je v Dolenjskih Toplicah številnejša posadka vojaštva in je tudi nastanjenih več oficirjev, vendar so v kopališkem domu vse stanovanjske sobe na razpolago kopališkim gostom, kakor tudi mnogo sob po drugih restavracijah in privatnih hišah, :ki pričakujejo gostov. Dela na kopališkem trgu se nadaljujejo in bodo kmalu gotova:- Ko bodo. dela, dpgptovljena,. bo kopališki Jrg dobil 'povšffln drugo lice,'kar bo zdravili: šču,. ler v. prospeh. — Po odredbi italijan-skih obTasti so se'pojavili že povsod, tako po trgovinah in restavracijah poleg slovenskih tudi italijanski napisi. Po javnih lokalih so tudi napisi, ki opozarjajo na pozdravljanje po rimskem načinu. — Po travnatih poševnih gredicah, ki so na obeh straneh stopnic proti cerkvi, napravljajo vojaki napise iz travnate ruše in nrostor med črkami in številkami posipujejo z belim peskom. Po hišah pa napisujejo razne Ducejeve reke. Pred krstom nove Mrakove drame Dramatik Ivan Mrak pripravlja za četrtek uprizoritev svoje najnovejše tragedije »Sinovi starega Rimljana«. Je to že deseto delo, s katerim stopa pred našo kulturno javnost. Še premnogim je v spominu škandal okrog uprizoritve njegove -Obločnice« in knjižnih izdaj »Slepega preroka« in »Mone Gabrijele«. Sledila je uspela recitacija Milana Skrbinška njego-gove biografske tragedije »Kleist«, nato je avtor sam režiral v Šentjakobskem gle-' dališču svojo himnično dramo »Lincoln«; Z uprizoritvijo tega dela je Ivan Mrak po. dolgi, težki borbi prodrl, "sledile sO uspele uprizoritve s>Cajkovskega«, »Groharja« in »Starega Rimljana«. Nič manj toplega od*^ meva ni --bila'-' deležna' >t§cRa^JS "sfijegbve tragedije »Kar§djerdje'<*.~;v 9 ° r"'--c- cr V't.reli .zadnjih delih je pfsatelj nastop pil tudi. kot nosilec naslovnih vlog. Vsa naša kritika 'mu., je brez izjeme priznala velik*"ijgralski "dar,. Okrog skupino'" mlafllh 'igralcejf .kot.....,»Mrako^o gledališče«, .ki uprizarja" njegov^ "d^la^ne samo . v.,Ljubljani,, marveč po -vsej Slovg-niji. Tradicidlnalna so "bijla njegova vsas koletna gostovanja v celjskem Mestnem in mariborskem Narodnem gledališču. Krstne predstave njegovih del v Ljubljani so v teku let postale kulturno-družabni dogodki čisto svojevrstnega značaja. Lani je kritik »Mariborskega Večernika« napisal, »da je našel malokateri dramatik snovi ki bi mogla služiti za izoblikovanje resnične velike tragedije,..kakor jo je Ivan Mrak v Starem Rimljanu. To snov mu -je dal lastni rodni dom.« .. »Sinovi starega Rimljana« so delo. ki je v rahli -zveži s. »Starim Rimljanom«, vendar je koncipirano docela samostojno in je samo v sebi zaključeno. Ker je zanimanje za vsako novo Mrakovo delo pri nas zelo veliko, opozarjamo na prodajo vstopnic pri blagajni pr£d frančiškansko dvorano od torka dalje od 10. do 13. ih od 15. do 17. Krstna predstava bo v četrtek ob 19.30. Filmski igralec v nevarnosti Iz Livorna poročajo o dogodku, ki bi postal lahko usoclen* za "Filmskega igralca Al^fcja .^alaorja, Galaor se je nahajal v Tireni, kjer organizira predstave za vojsko. Na kolesu se je napotil iprot,i nekemu lokalu. Tedaj pa se je zakadil protjL njemu meztg, «ki je bil vprežen " v kmečki voz. G£.Jaor ni izgubil prisebnosti, temve£-5c -je pognal prOti živali, da bi jo ustavil, toda to V.u hi uspelo. Padel je pod žival. ve«da-r so je v zadnjem trenutku -še-mege* pognati proti-pločniku-ter je s-tem preprečil-naj«-večjo nesrečo. ..... "** ........ ~ K znanemu filozofu je pritekel nekoč brez' sape možak in dejal: s Pomagajte nam, mojster! V moji hiši stanujeta dve sestri, ki imata- dva- tako podobna si majhna otroka, da ju niti materi ne moreta razlikovati. Sedaj pa sta bila otroka zavoljo nepazljivosti pestunje zamenjana. Kako naj materi prepricaMo/ da sta dobili vsa-kS"svoje pravo dete T« — »Morda pa pestunja otrok- -sploh- -ni žariieiijal«.« je-dejal filozof. »O zamenjavi ni dvoma:* -^e odvrnil možr. »Nu/-tedaj j«? stvar preprosta,« je rekel modrijan, zamenjajte ju še enkrat in vse bo v redu!« pmat Nevv lork, 2. jun~d. Kakor javlja Associated Press, je ogromni požar, ki je _v soboto nastal v prisiariižkih napravah, in v dokih v New Versevu. povzročil škodo 2.5OO.CC0 dolarjev. Bil je to .največji požar v Zedinjeniit država H oil 1. 191 / dalje. Med drugim Je zgorelo 1£00 toa žita epeiprav-tj&čega za prevoz v Anglijo". - c - OMetrlss nsmorske- bitke pri S:age?aku . . ^ Berlin. 2. jun s. O priliki .ŽD-Jeinice. velike pomorske bitke, pri -Skagerraku je vrhovni poveljnik .nemške .vojne mornarice veliki admiral Raeder izdal dnevno povelje. \v katerem; poveličuje s ponosnimi besedami" junaštvo nemških mornarjev, ki so znali boriti se z vsem pogumom in nepremagljivo voljo tako že leta 1916-kakor v ■sedenji vojni. ite tiar ažurno! Kalvatat Gotta: Zvonec O'- vsakem zvonkljaju se umirajoča p ••" no vsem životu, odpre prestrašeno r< se zdi, kakor da hoče vrtati, pot-em pa. oUemcgla pade nazaj na vzglavje. ..nik je rekel, da ne bo preživela noči. Pravijo uboga Ivanka.V toda nihče ne ir,-. Njen brat, ki-je župnik, je zelo star. Trpi. n edini zaies, trpi. Vsaka stvar ga if:y{rese in vse ga draži: kpkodakanje..ko-+ : na vi tu, glas ve,čemega zvona, .škri-Mnje. vrgt_i.rx. kiic cerkovnika. Zelo. je posien. Prihaja in odhaja. Na stopnicah se fcrpiijst-^no sliši hoja njegovih velikih in tr£kil> čr vijov. Stopi v sobo/bolne (.Sestrf, -jo pogleda^. od|de s poveš^no glavo, kakot da se je bil domislil nečesa, ha kar je bil pozabil, gre po stopnicah navzdol, se no-.sloni na. vrata, ki vodijo v vinograd in tam nchTižno občuduje sončni zahod." ■'1 Raz^n brafa Petra nima Ivanka drugih sorodnikov. Tri ali štiri svetohlinke" se me niajo ob njeni postelji. Zdi se, da "ob .rožnem vencu mislijo bolj na to, kar je. rekel zdravnik. J^ — Ne bo pi-rži\rela noči. Ivanka v resnici ni imela nobene prijateljice. Nemara zaradi svojih živegv^lakomnosti in .sirovost.i postarne in sebicir.: stare device. Ko je piTd štiridesetimi leti dobil njen brat župnijo.Sv; Lazai.ja. je lmelst Ivank^t komaj šestnajst let. Brat jO je prisilil, ^ je zapustila svojo rojstno vas in v družbi s staro teto sliižHa r župrvi«tfu. Župnija Sv. Lazarja je v starinsken' delu bregovitega mesta. Vlažne in ozke >ilice, nerodno tlakovane, na stotine kra-marij, visoke in nizke hiše, polne baiko« oov in balkončkov. Siedi mesta je cerkev s sivim pročeljem na strmo ulico, ki je imenovana po velikem kralju Arduinu. Desno od "cerkve je župnišče. Spodaj pod vrtom, pod tcrasnlm vinogradom liže široka reka mestne nasipe. se razliva med otočki in se izgublja v gošči gozdov. Od tam se vidi, kako vzhajata sonce in mesec. Vidijo se ljudje, kako hodijo po drevoredu ob nasipu. Vidijo se bližajoče _se nevihte in črni oblaki. Ivanka ni bila nikoli lepo dekle. Bila je niakeH.čokate postave. Oblačila se je vedno po kmečki šegi. Pravijo pa, da je bila kot jjiladenk«. cvetoča, da so bila njena usta iKleča Up, nageljnov cvet in da je bila prava pocipbhr pomladi. Brat j£ bil Vednd silno strog z njo. Nihče je fli mogel nikoli videti izven hiše. Videli so jo sam d v cerkvi, ko je klečala v prvi klopi, oblečena v raskavo haljo, glavo pa je imela pokrito z gosto črno kopreno. Vzgo'jena po Samostansko že od prvih mladih let, vesela in pobožna, ves dan zapo-Js'eh"a,-a Mšnlm delom m Verskimi obredi, ! ' rfV z^Vettala- svojega Stanja, poznala "privlačnosti sveta, ni imela prijateljic" fer ril'bila nikomin-'nevoščljiva. Vsaj "tako so mislili. - Za Ivanko je bil, ves »svet«, to je ljudje, ki žive in se gibljejo po epstah. hišah, mestih in vaseh, .s^mo sreb/n glas zvonika, nalahko pritrjen na stropu velike sobe, zvezan z dolgo železno žico, ki je vodila Jo zunanjih vrat župnišča. Din, din, din... « — Nekdo zvoni! Mladenka je bi^a vedno prva, ki je odprla vrata. Kadar ni utegnila in je odprla vrata teta ali brat, je takoj vprašala: — Kdo je ? Kdo je prišel ? — Kaj te briga! Radovednost je greh. • Tako je neprestano grešila vselej, ko je pozvonilo. Vedno je hotela vedeti, kdo je prišel iz velikega sveta zunaj v njen mali svet. Din, din, din ... Zvonkljanje ji je pognalo kri po žilah, čutila je potrebo po gibanju, da steče, odpre in vpraša: — Kdo je? Kdo je prišel? Kakor hitro je videla in vedela, se je pomirila. Ljudje, ki so prihajali in zvonili, so bili skoraj vedno isti: duhovniki iz mesta in podeželja, svetohlinke ali domači berači. Poznala je zvonkljanje vsakega posameznika. Močan potegijaj: pek. Dva boječa potegljaja: kaplan. Trije ali štirje poteg-ljaji: cerkovnik. Enakomerno zvonkljanje: pismonpša. Nekega popoldne v avgustu — bilo je tako vroče, da je morala večkrat pomoliti svoje gole roke v kad vrtnega vodnjaka — je močno zazvonilo, tako močno, da se je zdelo, kakor da se bo odtrgal zvonec. Prvi trenutek je prisluhnila in obstala kakor onemela. Teta Tekla in župnik sta počivala v svodih sobah v prvem nadstropju. Ivanka je 'hitela k vratom, jih odprla ih pred njo je stal nepoznan mladenič, visok in mršav, ki je glasno in lepo pozdravil: — Dober dan, gospodična. Ali je župnik doma ? Prišel sem po krstni ljst. Ali lahko pustim kolo tu zunaj ? Menda ga ne bo nihče ukradel. Prihajam od daleč. Kakor vidite, sem ves prašen in poten. Taka vročina! Vendar sem moral napraviti to pot, kajti rojstni list. ne moj, — • . Doma nihče ni ničetear opazil in nihče ni zvedel, ka^-se je' zgodilo. Dru^i -dan je Ivanka s tesndbo,1 ki ji je stiskala srce, pričakovala pive popoldanske ure, toda ■Zvonček Se rtr -oglasil. S prav takim ob-čutjem-je* pričakovala naslednji dan -in še druge dni. Zvonček je večkrat pozvonil. Vsakokrat' jf je bilo, kakor da bi jo kdo utlaril po možganih. Hitela je k vratom ifi jili 6'dprla, toda neznanca ni bilo. In ni ga bilo nikoli več. £)nevi njenega življenja so potekali, tedni in meseci. Ivanka je pozabila na svojo ljubezen. Včasi -se je spomnila dogodka, kakor se spominjamo nemogočih sanj. Slednjič je pozabila na vse in postala, stefra devica." Vj -"Tbda £dnj, ko mora Umreti' zdravnik je rekel, da ne bo preživela noči — jo ob vsakem glasu zvonca strese po vsem -životu, prestrašeno odpre oči iti se zdi, kakor da hoče vstatf in hiteti "R 'vrstOTTrr da jfh'w*pr?r Dffi- tftfr, din ... »TOŽBO«, iwmMPi» k3a|i 4 Vera in vraže za binkoštni čas še nekaj paberkov o starem verovanju med našim kmečkim ljudstvom ni * ..•.•v 'T f * rf* £ v * J-."* Pomlad v gorah — La primavera nelle Alpi Znano je le še na Kozjaku in okolici Šoštanja, da so v starih časih kurili tudi na binkoštno soboto kres; kresove so zažigali na njivah, in ko so se vrnili domov, so škropili po vseh shrambah. Nekaj sledov o binkoštnem kresovanju zaslediš tudi še v Zilji. Ohranjeni pa so še običaji, ki se izvajajo tudi na kres in Jurjevo. Tako pokajo na binkoštno »biljo« v Zilji in v Prekmurju z biči. Prekmurci obesijo tudi na »risalsko« soboto na hlevska vrata šipkove veje, da ne morejo coprnice do živine. V Mežiški dolini je zabranil hlapec čarovnicam, da niso mogle narediti škode na njivah, s tem, da je pred zoro na binkoštno nedeljo zataknil v srednjo brazdo vsake njive po eno blagoslovljeno šibo. Tudi v okolici Laškega gredo ljudje za-rana na binkoštno nedeljo na njive in zatikajo vanje blagoslovljene vejice, škropijo z vodo in molijo. V Rožu prislonijo na bin-košti k vratom in nataknejo na okna zelene brezove veje, da sede nanje sveti Duh. Binkoštna rosa je zelo dragocena. Prekmurci nabirajo na »risalsko« nedeljo roso v »dojni« lonec in krave bodo imele zato več in boljšega mleka. To dokazuje, da se je moč Jurijeve rose, ki je po ruskem verovanju nebeško mleko (nebesnoje molo-ko) in da je kravam mleko prenesla na naše binkošti. Zato mora pri nas kosec na binkoštno nedeljo mahniti s koso še pred sončnim vzhodom trikrat narobe, t. j. od leve na desno, pa mu v letu ne bo zmanjkalo mleka in krme. V Prekmurju združijo ta običaj še s kradežem, kar pridobitek še poveča. Na »risalski« petek naberejo trave na »osodu« posestnika, kateremu nameravajo za leto dni odvzeti mleko; to travo pokladajo svojim kravam, ki dajo nato toliko mleka povrh, kolikor bi ga imele sosedove. Največja nevarnost pa preti v tem oziru in pred čarovnicami sploh na binkoštno soboto do binkoštnega jutra. Zato ne sme v tej noči nihče iz hiše, zmešalo bi se mu. Hišna in hlevska vrata zaklenejo že pred mrakom. Na binkoštno soboto je treba prignati ovce s paše še pred mrakom in jih zapreti v hlev. da jih ne molzejo čarovnice. Na binkoštno nedeljo vstajajo zelo zgodaj in zaženejo živino na travnike kar vse »povprek«. Na Koroškem morajo gnati pastirji na binkošti živino še pred sončnim vzhodom na pašo, v Lendavi pa že takoj po polnoči. Da ne zamudiš binkoštne rose, je povsod v Sloveniji vera, da je treba tega dne zgodaj iz postelje, in onega, ki je zadnji vstal, zasmehujejo. »Risalski sopi« pravijo v Prekmurju tistemu, ki je zadnji vstal, in se norčujejo iz njega: »Sopi, sopi, dii-pla, stare piijtre zatik!« V ljutomerski okolici mu rečejo binkoštni »lulija«, v Mežici je binkoštni »čolej«, v šaleški dolini je jflincluknja«. Kdor prižene zadnji živino na pašo, je »sopi«. Pastir, ki prižene na binkošti prvi živino na pašo, dobi venec, oni, ki prižene zadnji, je binkoštni »volej«; na štajerskem je bil zadnji pastir »lukman«, zadnja pastirica pa »luk-manca«. Svoj čas je bil pastirju, ki je na binkošti prvi prignal živino na pašo, odmerjen del pašnika, ki je bil samo njegov. Tak pašnik se je imenoval »velenjak«. V Tuhinju je pastir, ki prižene na binkošti prvi na pašo, »čaščen«, zamudniku pa kličejo »Pomije lok, lok, lok!« V Rožu so rekali pastirju, ki je prišel zadnji z živino na pašo, »binkoštni kralj« ln so mu skušali obesiti žabo za vrat, priklanjali so se mu in govorili: »Potolči ga, pomolzi ga, vrzi ga za plot, pa daj mu skledo pečenih krot!« še danes pravijo na Koroškem pastirju, ki se na binkošti zaleži, »potoci-har« in mu kličejo: Potolči ga, pomolzi ga, zavleci ga za plot! V dravski dolini pravijo binkoštnemu zaspancu »binkoštni luknja«, a tistemu, ki je po sončnem vzhodu še v postelji, natrosijo kopriv v postelj. Zaspanec dobi koprive v postelj tudi v Mežiški dolini in v Zilji. Na binkoštno nedeljo mora pastir vstati še pred zoro že zaradi tega, da bi čarovnice in sosedje ne poželi binkoštne rose. V Zilji je na binkoštno nedeljo v času, ko se delita noč in dan, hodil nevoščljiv kmet po sosedovi rži, preko rame je imel navezana dva krajca rjuhe iz domačega platna, tretji krajec je vlekel za seboj po žitu, z levico je držal četrti krajec, z desnico pa je žel roso z rži. Ko je požel vso roso z rži, je šel še na pšenico in naredil tam prav tako, le da je držal zdaj z levico krajec rjuhe, ki ga je prej vlačil po rži. žito, ki mu je bila požeta binkoštna rosa, v mlinu ni dalo moke, in če si ga pokladal živini, je ostala mršava. Od tedaj je v Zilji na binkošti vsak kmet na vse zgodaj na svojih njivah. V čemšeniku je žela »baoa« na binkoštno nedeljo pred zoro roso z dlanjo; v krški okolici pa so tudi čarovnice razgrinjale v noči binkoštne sobote na ne- deljo rjuhe po polju in odvzele žitu »ple-njanjec. Isto velja še zdaj za binkoštni ponedeljek v št. Juriju pod Kumom. Binkoštna rosa ima tudi zdravilno moč. Na »risalsko« nedeljo se umivajo žene v rosi, da so bele in lepe. V Šaleški dolini velja to le za dekleta. Kdor hoče biti lep, naj se umije na binkošti z rženo roso tako zgodaj, dokler ni še čarovnic na polju; če bi prišel prepozno, bi ga čarovnice raztrgale. Na Blokah govori dekle, ki se umiva na binkošti z roso: O, preljuba binkoštna rosica, daj, da lepa bodo moja lica! Prav tam se je poslužilo moči binkoštne rosice dekle, ki se ji je odtujeval fant, pa je v temi zajela kravjak sosedove Liske in je bila potem po vsem obrazu lisasta in je v resnici izgubila fanta. Enaka nezgoda se je zgodila Ziljanki, ki je miže roso žela in si mazala oči: »Sveta rosica, na binkoštno nedeljo, da bi me nikoli oči ne bolele!« šele po tretjem potegu preko oči se je razhudila: »Prekleto, tu je pa kravjak!« V Savinjski dolini postane dekle le tedaj lepo, če se umiva z binkošno roso v času, ko zvoni jutrnico, in na takem mestu, kjer je slišati zvonjenje tieh cerkva. Pege izginejo z obraz tistemu, ki se umije z binkoštno roso. V št. Juriju in drugod se mora umiti z roso na binkoštni ponedeljek, v Lendavi pa na binkoštno nedeljo s pšenično roso, nakar mora steči domov, ne da bi se ozrl. Da pa peg kdo ne dobi, se mora umiti s pšenično binkoštno roso v okolici Laškega v času, ko zvoni jutrnico. Čarovnice, ki delajo na binkošti škodo pri živini, spozna, kdor si obleko narobe obleče. Neki pastir v črnem vrhu pri Idriji je tako spoznal vse čarovnice, ki so mu molzle krave, pozabil pa je obrniti en žep in zaradi tega ga je opazila čarovnica in zaklicala drugim: »aržet, aržet!« (žep). Dekle more tudi izvedeti za svojega bodočega moža, če si nabere na binkoštno soboto devet vrst cvetlic, jih zveže v šopek in si ga položi, ko gre spat, pod zglavje. Od časa, ko je nabrala šopek, ne sme več spregovoriti, v sanjah se ji potem prikaže bodoči mož. V Ljutomerski okolici pa si postavi dekle na binkoštno soboto posodo vode, brisačo in molitvenik k postelji. Ko se zmrači, ne sme več spregovoriti, tedaj gre na vrt, kjer si utrga tri različne cvete. Ko stopi pri tem preko praga, se mora prekrižati in misliti le na to, kdo bo njen mož. Iz vrta se mora dekle vrniti po drugi poti in skozi druga vrata, pred posteljo pa si pljuskniti trikrat vodo v obraz, nerabljeno brisačo položiti pod svoje zglavje, nanjo molitvenik, na tega pa tri utrgane rože. V spanju se ji prikaže ženin. Jutro na binkoštni ponedeljek imenujejo na Blokah »sveto jutro«, še preden zazvoni na »sveto jutro« jutrnico, hiti gospodinja k studencu ali k izvirku in zajame vodo. S to vodo so gospodinje svoj čas zamesile hlebček kruha, ki je bil za vse leto namesto kvasa; kruh. ki so mu dodali ta kvas, je bil zdrav in je teknil kakor noben drug. Tudi na Koroškem so prepričani, da je binkoštna rosa dobra za kvas za vse leto. V Mežiški dolini se na binkoštno nedeljo spreminja voda v vino. Iz izvirkov, ki pritečejo naravnost iz skale, teče v tem času tako dolgo, da zmoliš očenaš, vino, prav tako dolgo pa teče tudi zlato in srebro, šumic, ki teče skozi Mežico in se izliva v Mežo, daje v tem času samo vino. Na binkošti mora biti pšenica pleta, ker gre tedaj k maši. Binkoštno blato — je leto bogato. V. M. Muslimani na Balkanu Muslimanke na šetnji — Donne mussulmane a passeggio Ko so zmagovite italijanske in nemške čete čez prelaze in globoke doline hudournikov prodrle na Balkanski polotok, so se borile na tleh, ki so jih pol stoletja krotile turške čete in so bile del velike os-manske države. V današnjih hitro tekočih časih komaj kdaj mislimo na to, da je po mnogih mestih, ki sta jih zdaj zavzeli osni državi, še pred 30 leti vihrala zastava s polmesecem. Države, ki so si delile os-mansko dediščino, so v teku svoje vladavine hotele sicer izbrisati sledove, ki jih je vtisnila deželi turška posest, vendar jim je v mnogih primerih to le deloma uspelo. Razumljivo je, da se sledovi 5001etnega skupnega življenja in skupne zgodovine ne dajo hitro iztrebiti, toda različni narodi, ki naseljujejo polotok, so imeli veliko odporno moč. Mnoge njihove značilnosti in običaji so se kljub stoletnemu suženjstvu ohranili nedotaknjeni. To lahko opazujemo na vsakem koraku. Najznačilnejši v tem pogledu pa je jedilni list balkanskih narodov. Treba je potovati samo skozi posamezne vasi in mesta in poznavalec dežele bo takoj vedel, katere narodnosti in kakšne vere je prebivalstvo. Na Balkanu je islam najvidnejši ost s nek turške vladavine v teh deželah, z osvojitvijo polotoka po osmanskih Turkih v 14. in 15. stoletju je postal islam tudi ofi-cielna državna vera. Podjarmljenih narodov sicer niso silili, da prevzamejo novo vero, in so lahko ostali zvesti krščanstvu. Toda povsod so zidali mošeje za turško-islamsko vladajočo kasto in spreminjali cerkve v mohamedanske molilnice. Vladajoča kasta ni ost3la osamljena pri svoji veri, ampak se je kmalu pomnožila s turškimi naseljenci, uradništvom in z domačim ljudstvom, ki je posamezno in v sku- I. jen ko Igorov: Pomlad pod oknom Kadar zaslišim besedo pomlad, vidim pred seboj krasno naravo, mladost, veselje, in ljubezen. Zdi se mi nemogoče, da bi lahko mislil ali celo storil človek spomladi, ko vse kipi, in greje sonce, kakšno slabo dejanje. Te dni sem doznal, da je že prišla pomlad, kajti na lasišču se mi je začel nabirati prhljaj in tudi lasje mi že izpadajo. In tudi kri, ki se mi je vdrla iz nosa, mi je naznanila, da prihaja pomlad. Zadnjič sem pospravljal pisalno mizo in urejal tistih nekaj knjig, ki predstavljajo mojo knjižnico. Pri takih stvareh se zamudim vedno zelo dolgo. Ne zaradi dela, marveč se ne morem ločiti od raznih razglednic, spominov iz preteklosti, slik, knjig in še raznih mnogih, silno zanimivih stvari. Prepričan sem, da imamo vsi ljudje to veselje. Naletel sem na sveženj rjavih in starih slik. Gledal sem jih po vrsti: oče in stric, podčastnika c. kr. mornarice. Oba z brki. kakršne so nosili takrat. V desnih rokah cigareto, z levima se oprijemljeta bodala. Zunanji nogi pomaknjeni za malenkost naprej in vstran. — Potem oče in mati na poročni dan. Mati mlada, vitka punčka v čipkasti, beli obleki z visokim ovratnikom. Teta in jaz praviva o takih ovratnikih, da so takšni, da bi se lahko hudič obesil nanje. — Oče zdaj zatrjuje, da je bil »kot fant« vedno okusno in lepo oblečen. Mati pa: »O, dokler te nisem jaz dobila v roke, ni bilo videti nikjer tistega tvojega okusa.« Sicer pa je bil že v svojem šestindvajsetem letu skoraj popolnoma plešast. Hipoma se pogledam v zrcalo in zapazim globoke zalive pleše na obeh straneh. Nič zato, kje je zapisano, da mora imeti vsak moški bujne lase? — Sicer sem pa kar v redu dečko,« si rečem, čeprav ne mislim čisto resno. Na drugi sliki spet oče. Skupina c. kr. financarjev z visokimi, zoprnimi pokrivali. — Potem jaz — enajstmesečnik. Debel ko prašiček in zlatolas. Golega so me položili na zofo, mama mi je pokazala novo igračko in fotograf je pritisnil. — Na naslednji skoraj popolnoma slepa nona, materina mama. Na glavi ruto, okoli ramen pied. — Potem materina sestra Tonca s kitami skoraj do tal, lepe postave in snežnobelih zob. — Potem pa, ko da bi gledal v zrcalu samega sebe: materin brat Francelj. V suknjiču z navznoter zavihanim ovratnikom, s starim klobukom in raztrganim trakom okoli. Nos, čelo, obrvi, ko moje. — Mati mi je večkrat praviia o njem: Prikupen fant je bil, vsi so ga imeli radi. Dekletom je bil zelo všeč. Spominjam se še neke iz Dobravelj, ki se je večkrat oglasila pri nas doma, kadar je šla mimo, in prosila korec vode... Tudi prijateljev je imel mnogo, vedno so hodili ponj, da so šli na vas. Naša mama mu je vedno branila: .Nikamor ne hodi, Francelj. Doma ostani, doma je najlepše, še prehla- dil se boš, ko si tako slaboten in šibek. Ko boš bolan, ne bo nihče več hodil pote; takrat ostane samo mati. Le poslušaj me in nikamor ne hodi!' Pa kaj, ko je mladost norost. Saj si ti ravno tak, saj te ne morem nikoli obdržati doma. — No. nekega zimskega večera so šli spet na vas. Ko so peli pod oknom, jih je oblila stara Podliskouka: »Jest vm bm pej dala, preklete duše, se boste vangavli podi vok-nem!« Polno vedro ledeno mrzle vode je zlila nanje. Na Frrnceljna je moralo pasti dobršen del, zakaj, ko je prišel domov, jfc imel obleko čisto strjeno. Po tistem je obležal. Semtertja ga je cbiskal kdo prijateljev, toda vedno bolj poredkoma. »Oh, mama, zakaj vas nisem ubogal?« je večkrat dejal. Strašno se mi je smilil, revež. — Ravno tak je bil ko ti. — No, spomladi, ko je zunaj vse cvctelo in dišalo in so ptički tako lepo peli. je že vedel, kaj mu je namenjeno. Nepretrgoma je zrl skozi okno v braj-do, kjer je na cvetoči cimbori pel slavec. Kadar je zletel na sosedove topole ali pa je izginil še kam dalje, je vedno vzdihnil: »Da, da, beži, ker sluti — smrt...« Umiral pa je z besedami: »Oh, zunaj je vse tako lepo, vse cvete in diši, jaz pa — umiram ...« Res, slavec se ni varal, bal se je smrti in je zbežal. • * « Kadar se spomnim strica Franceljna in še najine sličnosti, mi ni prijetno pri srcu. pinah v mnogih krajih prestopilo v novo vero. če se je sredi prestolnega mesta Madžarske do današnjih dni ohranil grob mohamedanskega svetnika Gil Babe kot nekaka božja pot muslimanov, potem se ne smemo čuditi, da stoje na Balkanu še v vsakem večjem mestu mošeje in cerkvene občine muslimanov. Najmočneje so muslimani bili zastopani v bivši Jugoslaviji. Bilo jih je 1.5 milijona. Predvsem so bili naseljeni v Južni Srbiji, Macedoniji, deželah, ki so bile po balkanski vojni odvzete Turkom, in v Bosni in Hercegovini. Poleg četrt milijona Turkov, ki so večinoma naseljeni v dolini Vardar-ja, so najštevilnejši, in sicer štejejo precej več kakor poi milijona, muslimani, ki govore srbski jezik. Naseljeni so v Bosni, či-je dobro tretjino celotnega prebivalstva tvorijo. V tej deželi je po letu 1500 pristopilo vse domače plemstvo k islamu. Mnogi odlični državniki turškega cesarstva so izšli iz njihovih vrst. Po številu tretji so muslimani albanskega porekla, ki žive v mnogih krajih ob meji Albanije. Albanski narod, ki živi v mejah svoje kraljevine, versko ni enoten. Na severu dežele prebivajo plemena, ki so rimskokatoliške vere, na jugu pa večina prebivalstva pripada ortodoksni cerkvi. Večina prebivalstva Albanije pa je muslimanska, in sicer so muslimani naseljeni pretežno v sredini države. Kakor so sprva Albanci hrabro in vztrajno branili svojo svobodo proti osmanskemu orožju, tako so pozneje bili pomembna opora osmanske države vse dotlej, dokler je imela moč na Balkanu. Veliko je število Albancev, ki so se povzpeli do vodilnih mest v armadi in v upravi. Tudi v Bolgariji število muslimanov nd majhno. Pred 20 leti so jih cenili na tri četrt milijona, od katerih je bila pretežna večina turškega porekla. Mimo njih je tudi še manjša skupina bolgarsko govorečih muslimanov, tako imenovanih Pomakov. V Bolgariji živi tudi manjša skupina turško govorečih kristjanov (Gagavzi). Turško-muslimanska manjšina pa se zaradi izseljevanja v Tuičijo iz leta v leto krči. Kot kuriozum naj omenimo precejšnje število muslimanskih ciganov, ki žive razen v Bolgariji tudi v bivši Jugoslaviji. Najmanj muslimanskega prebivalstva ima dondanes Grčija. Albanci, ki prebivajo v njenih mejah, so vsi grko-katolikj. številni Turki, ki so bili naseljeni posebno v zapadni Trakiji, pa so se po sporazumu med Grčijo in Turčijo izselili, tako da je turška manjšina v Grčiji odtlej maloštevilna. Zamotanim narodnostnim in verskim od-nošajem na Balkanu je vtisnila pečat turške preteklosti še muslimanska vera. Ljudska pobožnost je med narodi zakoreninjena. Viden znak specifično verskega zamak-njenja je deivištvo. Prihod zapadne civilizacije med pravoverni muslimanski svet je vplival v posameznih krajih v različnem tempu in obsegu. Glavni okraji islama na Balkanu so v njegovih najbolj nepristop-nih predelih. Na drugi strani pa se je islam ohranil tudi v Bosni, čeprav je ta dežela pod avstrijsko oblastjo bila prisiljeno zgodaj navezana na ožji stik in vpliv zapada. Toda prav dejstvo, da se je muslimansko prebivalstvo nahajalo pod političnim vodstvom kristjanov, je bilo vzrok, da se verska vprašanja niso načenjala. To je vodilo tako daleč, da se je v teh deželah islam tako v Avstriji kakor pozneje v Jugoslaviji ohranil posebno konservativno. Reforme, ki jih je uvedel in izvedel Ke-mal med muslimani v svoji državi, so ostale za ta muslimanski živelj tuje. Način družabnega življenja je v Bosni ostal nazadnjaški, čeprav je v Kemalovi Turčiji bilo uvedeno moderno rodbinsko pravo. Čeprav so se na primer celo v nekaterih albanskih krajih oprijeli koristnih reform, so bosanski muslimani še nadalje obdržali vse svoje konservativne navade in zamudili ugodno priliko, da bi se postavili v vrsto z naprednejšimi skupinami Mohamedove vere. E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA Sreda, 4. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. 8: Napoved časa iz Rima, nato slovenska glasba. 8.15: Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13: Napoved časa in poročila iz Rima. 13.15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Koncert pod vodstvom Mo Vittorio Macioco. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Pisana glasba pod vodstvom Mo. Fragna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orkester Cetra pod vodstvom Mo Marzizza. 19: Govorimo italijanski! Poučuje g. prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20: Napoved časa in poročila iz Rima. 20.15: Pevski spored. 20.o0: Simfonična glasba. 20.40: (med odmorom poročila). 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Četrtek, 5. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi. S: Napoved časa iz Rima, nato spored pesmi (gl. zgoraj). 8.15 Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Slovenska glasba. 13: Napoved časa in poročila iz Rima. 13.15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Pe-tralia. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Koncert v zamenjavi iz Nemčije. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Italijansko-brazilski koncert v zamenjavo. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20: Napoved časa in poročila iz Rima. 20.15: Operna glasba. 20.30: Prenos iz Rima. Portugalska glasba. 21: Godalni orkester pod vodstvom Mo Manno. 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Atene po vojni Vittorio Curti (»Tribuna«) slika življenje v zasedeni prestolnici Grčije takole: "— »Franki« so dobili dovoljenje, da smejo iti iz Pireja v Atene. »To boste gledali!« je z izrazom občudovanja rekel podčastnik svojim ljudem, in ti so se zlikali, oščetkali in očedili, da so bili videti kakor novi. S si sem za njimi tja gor do rjavkastih ostankov Partenona, kjer pripeka solnce z razbeljenega neba. da kamenje kar poka pod njimi, in se nato vrnil po vijugasti stezici, mehko pokriti z gosto, prožno plastjo prahu. Škržati so cvrlikali. in nadležne muhs so se lepile na obraz ter šele tedai za hipec odletele, kadar si jih prepodil z. medlim zamahom roke. Pri Paternonu si videl mornarje, črne srajce, vojake nemškega letalstva, tankov -ce in dva ali tri fotografe, ki so vtikali glave pod črne prte svojih aparatov in čez. pet minut razdeljevali zanikarne slike, rta katerih je stal fotografiranec pred velikanskimi od tisočletij oglodanimi stebri. Kakor da to ne bi zadostovalo, je imela vsaka karta napise v mnogih jezikih: otožen spomin iz časov, ko so še prihajali tujci z vseh koncev sveta ... V tesni uličici, kjer so nizke hiše pobeljene z živim apnom, da te kar oči skele od njih fosforne beline, je Luka Ksantis, stoodstoten Levantinec, obesil nad svojo krčmo neslovniški napis: »A L A BELL A ITALIA — Vini, birra« ter obljubil gostom slastne makarone s paradižniki. Jojmene, v kakšnem obratnem razmerju je dobri namen z uspehom: testenine, ki imajo rahel okus po zatohlini, izkopane kdo ve odkod in kdo ve kdaj. so razkuhane v kašo, vodeni sok paradižnikov pa začinjen s sladkorjem. Cafiero, paternopejski mornar, je globoko užaljen rekel ustrežljivemu krčmarju: »Veš kaj. Luka, ti si mi pravi policaj!« in šel v kuhinjo, da vzame stvar osebno v roke. Mornarji so potem priznali, da je Cafiero »manj zanič«, a radi prebave so vendarle poplaknili jedačo z dvema kozarčkoma »mastike«. Pred grobom grškega Neznanega vojaka stojita na straži evzon in nemški vojak. Prvi je v svojem bleščečem, naškroblje-nem belem krilcu skoraj dreban na pogled, drugi zajeten, čvrst, močnih nog. negiben, kakor da bi se bil zarasel v zemljo. Pred marmornato ploščo leže lavorjevi venci, ki so jih Nemci in Italijani položili na spomeniku potem ko so priznali, da so se Grki dobro bili. da so se krepko upirali in da posel z njimi ni bil lahak. Srečavajo me tovorni avtomobili in brzi stroji s častniki glavnega štaba; vojaki, ki imajo prost izhod, stopajo počasi po velikih ulicah, kjer je promet strogo urejen; propelerji letal režejo nebesno modrino; tu pa tam stoji pred vrati straža, ki rezko udari s petami, kadar pride častnik mimo nje — a vse to ne zadostuje, da bi vzelo Atenam značai mesta, ki v silni solnčni pripeki dremlje ob znožju Partenona, med vrstami cipres, ter se duši v rjasti in vijoličasti barvi, na vročem zraku, ki zaudarja po sežgani travi. Visoke železobetonske hiše so podobne igračkam, če jih primerjaš z razbeljenim kameniem razvalin. :.n avtobusi brze svojo pot. kakor bi hoteli s tem, da ti hitro izginejo izpred oči, popraviti neskladni dojem svoje podobe. Na ladji sem vprašal nekega mornaria. ali so mu bile Atene všeč. Pritrdil mi je. hkratu pa dodal, da bi moralo biti v mestu, ki nase kai da, vino boljše, tečaj lire ugodnejši in napisi v italijanščini bolj pravilni. — Poroka. Na binkoštno soboto 31. maja sta se poročila g. arh. Viljem Krainer in gdč. Mar j a Rusova, po rodu iz Loškega potoka. Za priči sta bila g. inž. Mirko Šu-šteršič, pooblaščeni šumski inženjer in nevestin brat dipl. jurist Ciril Rus, sodru praktikant. Bilo srečno! Potresi v Turčiji V anatolskih provincah Denisli in Mugla so čutili v zadnjih dneh močne potresne sunke. V Mugli so bili stresljaji tako močni, da se je pokvaril vodovod. Približno desetina hiš je tako narušena, da so se morali ljudje izseliti. Urejuje Davorin fiavljen. - izdaja za ionzorcl* »Jutra* Stanko Viraat. - Za Narodno tiskarno (K d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren Alojs Novak. - V«4 * Ljubljani.