r Poštnina plačana v gotovini Leto IX., Št. 2 („JUTRO" XVII., št. 9 a) Ljubljana, ponedeljek 1$. januarja 1936 Cena 2 Dir -j/xttvuijivu. t-j udijana, öjuuijeva nuca 6. —. Telefon ét. 3122, 3123, 8124, S125, 3126. doseràtnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 In 2492. Poiružnica Maribor: Gosposka ulica 8t.lL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner) a. Ponedeljska Izdaja „Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefo» fit. 3122, 8123, 3124, 3125 In 312«. vsaV ponedeljek zjutraj. — Nap rofia se posebej in velja po pošti prejemana Din 4^, po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečno Ponedeljska Irdaja »Jutra« izhaja Maribor: Gosposka ulica 11, Telefoa fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo, r— Oglasi pc tarifu. USPEŠNI ABESINSKI NAPADI A basitici nadaljujejo svojo ofenzivo na severnem bojišču z znatnimi uspehi ter ogražajo najbolj kočljive italijanske postojanke London, 12. januarja. AA. Reuterjev urad poroča: Vesti, da so Abcsinci vnovič zavzeli Makale, so brez dvo? ma neosnovane in vanje ne verujejo niti v Addis Abebi Točno je le, da morajo Italijani vzdržati hud pritisk Abesincev. Italijanske postojanke na« padajo vsak dan večje ali manjše od« dclke Abcsincev Abesinci napadajo od časa do časa posamezne oddelke italijanske bojne črte. Abesinske sku= pino na zapadli severno od reke Taka« ze vznemirjajo manjše italijanske utrdbe. Italijansko letalstvo mora za« radi tega na tigrejskem bojišču oprav« ljati neprestane izvidne polete, ko pa prispejo italijanska letala na kraj bo« jev, da bi bombardirala abesinske če« tc, «se Abesinci že umaknejo. Deževno vreme, ki je zadnie dni na« stopilo po vsei Abesiniii, v okolici Ad« dis Abebe ni hi!o posebno močno, kai« ti včeraj so bile tamkai konjske dirke, ki so jim prisostvovali abesinski pre« stolonaslednik, ministri, diplomati in tuji novinarji. Očividec bitke v soteski Dembegu« ini, kjer so Abesinci, kakor trdijo sa« mi zaplenili 10 lahkih tankov, priDO« veduje, da so abesinske patrulje skri« te v gozdovih na vrhovih soteske, opa« žile kako so se italijanski tanki usta« vili v kotlini. Patrulje so to takoj spo« ročile svojim četam, nakar je prispelo več sto abesinskih vojakov. Zavzeli so vse višine in ko ie napočila noč, so sprožili ogromne skale v dolino. Xa ta način so odrezali tankom vsako pot nazaj. Proti jutru je sledil napad Abe« sincev v močnih skupinah, Italijani so otvorili iz tankov peklenski ogenj, ki je sprva razredčil vrste Abesincev in za nekaj časa ustavil njihov napad, na kraju pa so Abesinci zmagali s svojo premočjo. Večji del posadke italijan« skih tankov je padel, ostali pa so se predali. Abesinci so jih odvedli z moč« no stražo v Desie. Reuterjev poročevalec v Desiju je obiskal včeraj štiri italijanske ujetnic ke 2 podoficirja in dva vojaka. Stanu« jejo v bivši palači italijanskega konzu« lata v Desiju. Kakor so izpovedali ujetniki, so bili Abesinci presenečeni, ko so našli del posadke v tankih živ, ker so bili prepričani, da je vsa ubita, Italijani pa so se čudili, da Abesinci niso z njimi ravnali slabo in da jih ni« so pohabili. v gorsfti soteski London, 12. januarja, g. IXS poroča, da je oddelek 1000 Italijanov doživel pri Endi Selasie strahovit poraz. Abesinske čete so napadle italijanski oddelek iz zasede ter ga uničile. Pri tem je padlo 800 Italijanov. Vseh 10 tankov, ki so spremljali italijanski oddelek, je padlo v roke Abesincev. »News Chronicle« v abesinskem glavnem stanu v Desiju poroča o uničenju tega italijanskega oddelka na podlagi zaslišanja italijanskih ujetnikov naslednje podrobnosti : Itali janski oddelek je prodiral po neki dolini. Kljub varnostnim odredbam je poveljnik oddelka prepozno uvidel, da je svoje čete speljal v zasedo. V tesnem vhodu v dolino so Abesinci, ko so zadn je zaščitnice Itali janov prešle dolino, z velikimi skalami zaprli prehod. Obenem so z bližnjih višin otvorili strahovit ogenj iz strojnic. Italijani se zaradi strmih višin niso mogli braniti proti abesinskim strojnicam. Učinek tega nenadnega obstreljevanja je bil strahoten. Polovica italijanske pehote, ki je korakal«!, ne da bi se s strani zaščitila, je v kratkem času padla. Ostali so se v paniki razpršili, da bi našli zavet'e. Abesinci so italijanski' tanke obstreljevali iz strojnic in je večina tankov kmalu posta'a nesposobna za nadaljnji boj. Ko so Abesinci ustavili streljan ie, so s fanatično hesnost.to naskočili Italijane, ki se niso mogli več briniti. Prišlo je do bo?ev moža z možem. Preostali Italijani so pobegni'i. Abesinci so zaplenili vse tanke, ki jih bo-lo odpeljali v Desie ter *amkaj uvrstili v poseben cddelek tankov, ki je bil sestavi šen na novel je abesinskesra cesarja in ki bo sodeloval v nadaljnjih boi ih na strani Ab^innev. Boji za Makalo Addis Abeba, 12. januarja, d Po do« slej še nepotrjenih vesteh so abesinske čete v koncentr-'rnem napadu severno in zapadno od Maka^ dospele že v bli« žino mesta samega. Vesti, da so Abe« sinci že zavzeli Makalo, se doslej še ne potriuie'^ čiščenje Tembiena Addis Abeba, 12. januarja, o. ri u« kajšnji službeni krogi davi še niso imeli potrjenih vesti o zavzetju Maka« le. Trdi se, da so se bili zelo hudi boji pred Makalo samo ter da so bile na obehestraneh velike izgube V Tembi« cnu, zapadno od Makale. abesinske če« te še nadalje čistijo ozemlje od itali« janskih čet. Uradno objavljajo, da s© abesinske čete pri bojih v Tembicnu zaplenile v zadnjem tednu 20 italijanskih tan« kov V ostalem na severni in na juž« ni fronti še vedno dežuje. Mova itallfa*iska bolniška ladja Trst, 12. januarja, o. Up na va tržaškega »Lloydia« je dala na razpolago oblastem eno izmed svojih najmodernejših trgovskih ladij za prevoz bolnih in ranjenih italijanskih vojakov iz vzhodne Afrike v Italijo. Danes je družba izročila v upravo vrhovnega vojnega poveljstva parnik »Gradišča«, ki bo največja plavajoča bolnišnica. Imel bo 754 postelj ter je opremljen z najmodernejšimi dvoranami za operacije in vsemi potrebščinami pnave bolnišnice. PoägMverster Somalije pri Mvssoliniju Rim, 12. januarja AA. Mussolirt* je včeraj sprejel podguvernerja Italijanske Somalije Rubeja, ki odpotuje čez nekaj dni v vzhodno Afriko. v Aksiniji Italijani pričakujejo, da bo Belgija predlagala v Ženevi, naj se odpošlje v Abesinijo posebna anketna komisija Kim, 12. januarja, o. Ko beležijo trditve angleškega in francoskega tiska, da so bile z raznih strani podvzete pobude za omogočen je posredovalne akcije v ita-lijansko-abesinskem sporu, ki se pripravlja s sodelovanjem italijanske diplomacije v Parizu, pišejo italijanski listi, da Italija ne potrebuje tuje intervencije in da so lažne in tendenčne vesti, po katerih bi bile te posredovalne pobude podvzete zato, da bi se za ceno gotovih žrtev Društva narodov rešila Itafiija katastrofe, ki ji grozi. ' V svojih poročilih iz Pariza in Londona opisujejo poročevalci italijanskih listov značaj teh posredovalnih pobud ter pravijo, da gre za priporočilo Vatikana, naj bi ena izmed držav, zastopanih v svetu Društva narodv, sklicujoč se na neguševo zahtevo, naj Društvo narodov pošlje v Abesinijo komisijo, ki bi preiskala metode italijanskega vojskovanja, predlagala, naj svet Društva narodov imenuje tehnično komisijo, ki bi izvedla vsestransko preiskavo, in sicer ne samo na bojiščih, temveč tudi glede na notranji položaj Italije in Abesinije, ter ugotovila vzroke, ki so izzvali oborožen spopad med Itailijo in Abesinijo. Ker je Belgija po svojem zastopniku v Žetnevi predlagala meseca novembra, naj Anglija in Francija predložita načrt za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora, bi bi'o sedaj najboilj primerno, če bi Belgija predložila v svetu Društva narodov formalen predlog za imenovanje arksitne komisije v Abesiniji. Kar se tiče Itali"-*, je popolnoma naravno, kakor trdijo tukajšnji listi, da v načelu pristaja na takšen postopek, ker bi iz preiskave italijanske pravice v vzhodni Afriki lahko izšle le močnejše. Anketna komisija, ki bi ji dal svet Društva narodov svoja navodila ter določil delokrog, bi mogla biti sestavljena tako, kakor je bil sestavljen znani Lyttonov odbor, ki ga je poslalo Društvo narodov v Mandžurijo, da iavede preiskavo. Ta anketna komisija bi po mnenju italijanskih listov mogla podati boljše rezultate kakor pa Lyttcnov odbor v Mandžuriji. Abesinija bi po izvedbi preiskave gotovo bila postavljena pod mandat. Država, ki bi ji Društvo narodov poverilo ta mandat, bi vsekakor morala biti ona, ki ima največje interese v vzhodni Afriki, kar je gotovo Italija. Dopisniki italijanskih listov v Parizu in Londonu dvomijo, da bi mogla ta pobuda prodreti v svetu Društva narodov, pravijo pa, da bi bila Italija pripravljena prepustiti Frpn^-i in Angliji izivedbo ankete. Prej, bi Italija vsekakor zahtevala, da se prekličejo sankcije, ki jih Društvo narodov izvaja proti njej in da se v zvezi s tem umakne obsodba, s katero je bila proglašena za napadalko. Zakaj je bil odgoden veliki fašistični svet Rim, 12. januarja, o. Službeni krogi potrjujejo vest, da je sestanek velike« ga fašističnega sveta odgoden do 1. februarja. Tuji opazovalci tolmačijo ta Mussolinijev sklep kot dokaz dobre volje Italije, da se da Društvu narodov storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi se sedanji teža vrni položaj v medna« rodnih odnošajih ne zapletel še bolj z izvajanjem petroiejskih sankcij proti Italiji. V vsakem primeru bo do te« ga roka postalo v Ženevi jasno, ali bo prišlo do izvajanja petroiejskih sank« cij ali ne. Zato bo mogel Mussolini podvzeti v velikem fašističnem svetu vse potrebne ukrepe mnogo bolje, ka* kor bi jih mogel, če bi se sestal veliki fašistični »svet že 18. januarja Tuji opazovalci so še vedno mnenja, da bi moglo izvajanje petroiejskih sankcij pomeniti vojno z Italijo. Angleški pomorski manevri Atene, 12. januarja, o. Danes je angleški rušilec »Exmouth« odplul na široko morje, kjer bo sodeloval pri manevrih z ostalimi angleškimi vojn-md ladjami. Trdijo, da se na rušilcu nahaja več grških osebnosti. Anglija razpolaga s 5.200 letali London, 12. januarja, o. Dela za izpopolnitev angleških letalskih sil so že toliko napredovala. da lahko vsak teuen postavijo v službo novo eskadrilo 10 do 14 letal. Ob začetku meseca je bilo letal takozvane prve črte 1300. službeno pa se ne objavlja število rezervnih 'etal. Splošno smatrajo, da razpolaga Anglija danes s 5200 letali. Istočasno s povečanjem števila letal se je tudi znatno povečalo število novo izvežbanih pito lov. Tudi Portugalci za Angleže Frankfurt, 12. januarja »Frankfurter Zeitung« poroča, da so Angleži pridobili tud'i Portugalce za vojaško sodelovanje na Sredozemskem morju. Portugalska bo odstopila Angliji Algarde v bližini Gibraltarja ter ji dali na razpolago 30 izvidni-ških vojnih leta!. Senzacionalen preobrat v Hauptmannovi aferi Ukaz o aretaciji glavne obremenilne priče Trcnton (New Jersey), 12. januarja, m. Guverner Hoffmann je izdal ukaz, naj policija aretira* dr. Jassija Condona, ki ]e v Hauptmannovem procesu nastopil kot glavna obremenilna priča in ki se trenotno nahaja na neki ladji na poti v Južno Ameriko! Dr. Condon je v kritičnem času igral vlogo posredovalca med polkovnikom Lind-berghom in gangsterji in je ob pokopališkem zidu izročil odkupnino njihovemu zastopniku. Pred sodiščem je dr. Condon spoznal v Hauptmannu človeka, s katerim se je takrat sestal in se preko zidu razgo-varjal 75 minut Kasneje je dr Condon priredil nekakšno turnejo, po Ameriki, na kateri je s kabaretnimi nastopi prikazoval občinstvu posamezne momente iz. Haupt-mannove afere. Na zahtevo ameriške duhovščina, ki je protestirala proti temu. da glavna obremenilna priča na takšen način kuje kapital iz usode na smrt obsojenega človeka, jc to turnejo pred kratkim prekinil in odpotoval proti Južni Ameriki. Kot edsn neposrednih vzrokov za aretacijo »e od uradne strani navaja tudi neki članek, v katerem je dr. Condon podal senzacionalno izjavo, da je po njegovem znanju sodelovalo pri zločinu nad Lindterghovim otrokom več oseb in da še dva izmed udeležencev pozna. Odklonjeno pomiloščenje morUca Hauptmanna Newyork, 12. januarja. AA. Sodišče za pomilostitev je odbilo prošnjo za izpre-membo smrtne kazni proti Hauptmannu, ki je ugrabil Lindberghovega otroka. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Londonska pomorska konferenca v krizi Japonska vlada je naročila svoji delegaciji, naj zapusti konferenco, če bo odklonila njene zahteve London, 12. januarja, d. Prihodnja seja pomorske konferenca bi bila vnovič odgo-dena in sicer od ponedeljka popoldne na torek dopoldne. Oficielno utemeljujejo -O odgoditev, da je delegatom bolj primerno, če se sestanejo dopoldne, pravi vzrok pa bo bržkone dejstvo, da se je vršila danes v Tokiju važna seja japonske vlade, na kateri so določili nadaljnje postopanje japonske delegacije v Londonu. Prihodnje dni se bo odloiila usoda pomorske konference. Neoficielni razgovori med posameznimi delegacijami so pokazali da bo japonski predlog o enakopravnosti v pomorskem oboroževanju, če bo sploh postavljen na dnevni red, vsekakor odklonjen. Japonske zahteve so povzročile znatno zbližan je med angleško in ameriško delegacijo. Navodila japonski delegaciji Tokio, 12. januarja. AA. Kasno snoči se je končala konferenca med mornariškim ministrom in ministrom za zunanje zadeve. Iz uradnega vira poročajo, da so sklenili poslati admiralu Naganu, vodji japonske delegacije na londonski pomorski konferenci, naslednja navodila: 1. Stališče napram skupni omejitvi maksima ostane neizpremenjeno, japonska delegacija ne bo sodelovala pri razpravi o kvalitativni omejitvi. 2. če konf erenca odstavi načrt o kva- litativni omejitvi. bo Japonska navzlic temu sodelovala pri reševanju postranskih načrtov, kakor n. pr, pri omejitvi podmorniške vojne. 3. <5e bo zadržanje drugih delegacij prisililo japonsko delegacijo, da zapusti konferenco, bo na njej pustila svojega opazovalca. Pomorska sekcija vrhovnega vojaškega sveta je potrdila načrt teh navodil, ki sta jih danes potrdila tudi ministrski svet in japonski cesar. Navodila so poslali admiralu Naganu s kablogramom še nocoj. List »Asahis piše, da priporočajo navodila admiralu Nagainu, naj prepreči sklepanje o določitvi maksimalne meje za celokupno tonažo ter zahteva omejitev izrazito napadalnih vrst vojnih ladij. V navodilih čisto odkrito računajo s popolnim polomom konference. Agencija Domej poroča, da so zastopniki vojske zatrjevali predstavnikom mornarice, da so z njimi popolnoma solidarni v pomorski politiki. Odgoditev pomorske konference nja gospodarska kriza, in pa zakonodaja, ki ie odvzemala absolventom teh šol po étarh zakonih prignane pravice v javnih službah in zasebnem strokovnem de'u. Doslej je na tehnični sredin ji šoli v Ljubljani, ki je vodilni strokovni zavod te vrste v državi. absolviralo na delovodskih šolah nad 1.500 praktičnih tehnikov. Absolventi so se v vsakem oziru izkazati kot polnovredno kvalificirane moči in so zlasti po voini v raznih nanornih in odgovornih tehničnih službah nadomestili mnoge tuje strokovnjake, ki so dotlej veljali kot nenadomestljivi. številke dovolj zgovorno pričaio, da v našem narodnem gospodarstvu obstoji spričo stalno razvijajoče se tehnike živa potreba po delovodskih strokovnjakih, in je zato naWa države in vseh nieniih instanc. da absolventom delovodskih šol čimveč možnosti 73 udejstvovan je. V smislu teh stremi i en j je potekel tudi občni zbor. ki ga je ob o otvoril predsednik Varšek in posebej pozdravil zastoipni-ka komiteja tehničnega dela dT. irrž. žum-ra ter inž. Prcmclča in predsednika Zveze dru=*ev privatnih nameščencev, ki ji je OPT pridružena. Po predsednikovem nagovoru. ki je poudaril, di je bilo delovanje društva v organizacijskem in strokovnem pogledu prav zadovoljivo, je o podrobnem poslovanju poročal tajnik Som. Z ustanovitvijo razširjene organizacije, ki se je izvedla na občnem zboru 20. julija, se je življenje društva znatno razmahnilo in je število članstva znatno naraslo. OPT je v prvi vrsti namenjena mlajšim absolventom mojstrskih delovodskih šol in razveseljivo je, da so prav ti z velikim razumevanjem sprejeli njeno delo. Tajništvo je bilo ves čas v tesnih stikih s članstvom, ki je raztreseno po službah po vsej domovini, in je vse njihove želje in pritožbe sproti dostavljalo odločujočim mestom. Kar se tiče zaposlitve inozemcev, si je društvo prizadevalo, da se namesto njih zaposlijo domači strokovnjaki in je v tem prizadevanju tudi mnogokrat uspelo. Po poročilu blagajnika Šmona, ki je navajal, da je finančno stanje vkljub krizi in brezposelnosti — 50 organiziranih praktičnih tehnikov je danes brez dela — razmeroma vendarle ugodno, in po kratkem razgovoru o knjižnici, ki jo upravlja Wernig in katere dragocena zbirka strokovne literature je tudi lani lepo napredovala, je predsednik zveze društev zasebnih nameščencev Zemljič na kratko poročal o razme rah na današnjem delovnem trgu in o stremljenjih celotncga nameščenskega gibanja. Ko je bil na predlog zastopnika nad-' zornega odbora Šolarja sog'asno sprejet ab-solutorij dosedanjemu vodstvu, so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Ivan Mi-helčič, d odbor pa Gabrovšek, Som, Fe-trič, ämon, òeks. Skofic, Wernig. Šimenc, Markelj, Novak, za namestnike Varšek, Umk, Les in v nadzorstvo Dob o višek, Ameršek, Šolar. Po kratki debati, ki je opozorila na nekaj primerov zapostavljanja praktičnih tehnikov in na nekatere konkretne zahteve, ki jih bo treba uve'javiti v bodoče, je bila na predlog predsednika Mihelčiča soglasno sprejeta resolucija, ki med drugim zahteva: Mojstrsike delovodske šole so namenjene obrtnim pomočnikom za izobrazbo domačega praktičnega tehniškega osebja Absolventi teh šol naj zato tudi po absolvira-nju ostanejo zvesti svoji stroki, bodisi kot samostojni obrtniki, a'i pa kot tehnični strokovnjaki v državni, samoupravni in zasebni službi. Da bo absolvent delovodske šole dovolj visoko cenjen, naj se za vstop v to šolo zahtevata najmanj 2 razreda srednje šole, če že ni mogoče zahtevati 4 razredov z malo maturo. Absolventu pa je treba zato dovoliti najširših ugodnosti, da ne bo zapostavljen kakor doslej. V državnih in samoupravnih službah je treba sistematizirati posebna mesta, kolikor ni to določeno že z zakonom o uradnikih. Zakoni o uradnikih in državnem prometnem osebju m vse ostale uredbe, pravilniki in pra.gmatike morajo vsebovati tudi določila o absolventih mojstrskih delovodskih šol. katerim naj se povsod prizna uradniški po'ožaj. kakor to že določa zakon o tehniških srednjih in obrtnih šolah in izkaz, ki si ga jc OPT po desetih letih priborila. Obrtni zakon iz leta 1931. jc absolventom delovodskih šol skrajno krivičen. Posebno prizadeti sta gradbena in elektrotehnična obrt. Ti nedostatki naj se nujno popravijo z noveli-zacijo zakona. V interesu sp'ošne narodne in posebej še obrtno-industrijske izobrazbe naj se vsako leto omogoči primernemu številu absolventov, da bi se s podporo države, banovine, občin in zainteresiranih korporacij udeležili strokovnih tečajev al; da bi spopolnili svoje strokovno znanje v specialnih tehničnih panogah zunaj naše države, da bodo lahko nato doma nadomestili nepotrebne tuje strokovnjake. Na obrtnih nadaljevalnih šolah, zlasti v industrijskih središčih, naj se v učiteljske zbore pritegnejo absolventi teh šol. Organizacija praktičnih tehnikov je bila dos'ej v naši strokovni javnosti vise premalo upoštevana dasi je bila do nedavna edina predstavnica organiziranih obsolven-tov vseh delovodskih šol v državi. Praktični tehniki zato zahtevajo, naj zakonodajalec v bodoče zmerom zasliši tudi njihovo organizacijo in naj se ravna po njenih nasvetih in pripombah. Naša mdada država naj se ozira predvsem na domače mlade strokovnjake in pri razumni vzajemni podpori uspehi za narodno gospodarstvo ne bodo izostali Nad 15.000 aretacij je bilo lani v Zagrebu Zagreb, 12. januarja Kriminalna statistika Zagreba, ki jo je te dni da'a policija listem ne razpolago, ni posebno razveseljiva. Zlasti je porazno dejstvo, da je število kriminalnih primerov nasproti prejšnjim letom strahotno naraslo. Kako ogromen posel je opravila policija, je razvidno že iz števila spisov, ki jih jc bilo 32.777 (za 3000 več kakor v letu 1934). Lani je policija aretirala 15.358 oseb, od katerih je 2167 izročila sodišču, okoli 6000 jih je pa izgnala iz Zagreba. Prijavljenih je bilo policiji v teku leta 4099 tatvin (približno za 500 več kakor v letu 1934.). V policijsko statistiko so vnešeni tudi požari, ki jih je bilo 109. Roparskj napadi so bili 4, detomori 3, 8 primerov posilstva, umorov in ubojev 16 (za 12 več kakor v letu 1934.), hudih telesnih poškodb 199 (139 v 1. 1934.) in sleparstev 425 (150 več kakor v 1. 1934.). Porazna je tudi statistika samomorov. Lani si je končalo življenje 45 oseb, poskušenih samomorov je pa prijavljenih 175. Škoda, ki so jo tatovi in vlomilci napravili Zagrebčanom, znaša 2.919000. na poneverbah pa 3,395.000 Din. Policiji se jc posrečilo, da je okrog 30% tega denarji vrnila lastnikom. V zvezi s tatvinami je policija aretirala 151 tatov in vlomilcev. X. K. I>. Danes ob VsS uri Legenda Oplenca Epopeja našeSa naroda Povra tek ško§a dr. Kožriiaaa Ljutljaiia. 12. januarja. Z jutranjim nionakovskim brzini vlakom, ki pri vrzi v Ljubljano ol> S.r>0 vsej državi, in je tedaj konferenca sprejela sistem organizacije po slovenskem vzgledu. Tajnik Pečovnik Je v svojem delovnem poročilu navajal nekaj številk, ki zgovorno izpričujejo stalni razmah organizacije. Med tem ko je >Zivalca« leto osorej •štela samo še 644 članov, je število do danes naraslo že na 719. Izmsd večjih prireditev naj navedemo samo razstavi malih živali na pomladanskem in jesenskem ve-lesejmu, ki sta ohe dosegli v vsakem oziru prav lep uspeh. Prvo je obiskalo nad 6000, drugo pa celo nad 11.000 oseb. S teh raz stav so ljudje raznesli glas o gospodarsko pomembnem delu društva po vsej banovini in zato ni čuda, da število pripadnikov gibanja stalno rase, zlasti po industrijskih in rudarskih revirjih kjer je poraba po praktičnem gospodarskem udejstvovanju med prebivalstvom najbolj pereča. Po raznih krajih je že vse pripravljeno za ustanovitev podružnic, ki jih pa doslej formalno ni bilo mogoče priklicati v življenje samo zaradi nenaklonjenosti nekaterih oseb, ki so skušale z ovajanjem pri uradnih instancah vzbuditi vtis. kakor da se je društvo nekaj pregrešilo zoper pravila in zakon. Ta prizadevanja pa bodo, kakor kaže, ostala brez uspeha in društvo bo moglo že v najkrajšem času razvili svojo organizacijo v polnem obsegu. Po poročilu blagajnika Babnika je bil na predlog upokojenega kmetijskega svetnika Bukovca soglasno sprejet abßolutorij. Na kratko so poročali še predsedniki posameznih odsekov, debata, ki je sledila, pa je zgovorno izpričala da sta v »Živalci« na vsej črti zmagali privrženost k društvu iu enodušje. Svetnik Bukovec je v razgovoru po vsej pravici poudaril, da bi bila živalca« upravičila svoj obstoj že. če bi ne bila storila nič drug ;ga kakor da se je zavzela za rejo solčavskih ovac, ki predstavljajo najboljše pleme za nase planinske kraj *, a so njih vrednost mnogo pred nami spoznali Avstrijci, ki so jih pred leti začeli v množicah izvažati čez mejo. Na koncu je bil soglasno izvoljen po večini dosedanji odbor s predsednikom ravnateljem Lapom. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes samo ob 4. uri FILM SENZACIJE IN NAPETOSTI TARZAN NEUSTRAŠNI POPOLNOMA NOVO. NEKAJ ZA VAS. Predstave ob 7'4 in 9 */4 odpaicjo radi konccrta.. P R E M I E K M KINO Ljubljanska nedelja Ljubljana. 12 jonurja Pomlad sredi zime Že nekaj let smučarjem zima ni preveč naklonjena, a bolj muhaste, kakor je letošnja, že do'go ne pomnimo. Južno vreme kar noče prenehati in zdaj sredi januarja, ko bi moral pritisniti najhujši mraz, imamo pomladno vreme. Posledice te blage zime sc že kažejo: prvo pomladno cvetje odg?nja. in sadno drevje že napenja popke in marsikja cveti. Tak nenavaden prirodni pojav je opažati na pr. na vrtu ge. Ane Garvasove na Ižanski cesti, kjer je češnja delno že v cvetju. Pa tudi iz drugih krajev naše banovine, zlasti pa z juga države prihajajo podobna poročila Wojvodini se je pričelo odnirati popje sadnemu drevju in če bo trajalo vreme še dober teden dni, se bo razcvete'o vse sadno drevje. Podobno je v vinogradih, kjer je trta že zače'a poganjati V Primorju je sem in tja na vinski trti opažati majhne plodove od cvetenja v preteklem mesecu in ponekod so tudi jablane že v polnem cvetju. V okolici Splita cvete šipa.nski bezeg. Na vrtu posestnika Móke Lukiča v Ludbcrgu pri Varaždinu sta v cvetju jablana in marelica. Da taka mila zima ni koristna za kmetijstvo, je seveda samo po sebi razumljivo. Smrt opernega pevca Erklavca Danes popoldne je po kratkem trpljenju izdihnil operni pevec g. Albin Eriklavec, star šele 46 let. Pokojnik je bil član naše opere že izza predvojnih let in je bil vsa leta krepka opora opernem uzboru, a se je uveljavljal tudi v večjih in manjših epizod-nih vlogah. Vedno navdušen za petje je tudi sodeloval pri raznih naših pevskih zborih, a de'avnega moža bo pogrešala tu- di stanovska organizacija, saj je od ustanovitve Lldruženja gledaliških igralcev sodeloval v odboru. Zadnja leta je nekoliko bolehal na žeJodcu, a kljub temu je še zmerom nastopal. V četrtek zvečer je še pel v »Trubadurju«, v petek je pa že moral iskati zdravniško pomoč, a danes je umrl. Priljubljeni pokojnik zaipošča soprogo m dva otroka Bl3,g mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje. Samomor zaradi bede Že pred tednom dni je brez slediu iagiirl v Šmarju - Sapu stanujoči 47 letni oglednik mesa in žrvil in zava.rovaJm: agent Anton Zi<-nik. Njegova skrbna žena je na vse shrani poizvedovala za njim, a o možu ni bilo ne duiha ne sluha. Danes dopoldne je pa neki sprehajalec v Tivolskem panku med smrekami in jelkaim naletel na neznanega moškega. negibno ležečega ob poti. O -bertovko. Nenadno se je orožje sprožilo in krogla je zadela Ingeličevo v vrat. Poškodba sicer ni huda, ivendar se je 'bati komplikacij. Maribor preko nedelje Maribor, 12. januarja. Otvoritev bolgarskega tedna Z današnjim dnem &o se otvorile prireditve bolgarskega tedna, ki bo trajal 'o vštetega IS. t. m. in v katerega okviru bo poleg 'Poučnih predavanj in gledališke predstave tudi razstava bolgarske grafike sofijske umetniške skupine, ki Se je danes dopoldne obvorila. Otvoritvene besede je spregovoril predsednik mariborske Jugoslovensko-bolgarske lige g. dr. Kuko-vec. V imenu tukajšnjega slikarskega kluba »Brazde« Pa je spregovoril književnik in novinar g. rvehar. Na razstavi je razstavljenih 71 del raznih avtorjev. Občni zbor Zgodovinskega društva v Mariboru je bil danes dopoldne v čitalnici študijske knjižnice. V uvodu je poročai o društvenem delovanju v pieteklem leta predsednik prelat dr. Kovačlč. Sledilo Je izčrpno Poročilo tajnika arhivarja prof. Baša. Zgodovinsko društv0 šteje okoli 400 članov. Osrednji problem, ki Za.Po&iu* je Zgodovinsko in muzejsko društvo, le vprašaDje prese'tve v mariborski gra-1, katerega prvo nadstropje je načelno zagotovljeno 7*a mariborski muzej in pokrajinski arhiv. Knjižničar prof. Glaser je Poročal, da se je število knVg zvišalo za 831 zvezkov. Blagajniško poročilo je Po^a' kaznilniški upravnik g. Vrabl. Za nadurni odbor je poročal narodni poslanec g. dr. Jančič, ki je izrekel priznanje odboru za neum0rn0 delovanje. Volitev letos n' bilo, pač pa se je v nadiZorni odbor Po'eg dosedanjih revizorjev dr Jančiča in dT. Herica določi še šef mariborske Policije dT. Trstenjak. O slovenskih prevodih v lanskem letu Nedavno je prinesel »Slovenec« obsežen članek s šifr0 »td« (Tine Debeljak), ki naj bi bil nekakšen pregled in ocena lanske knjižne produkcije. Da ima članek svojo posebno barvo, menda ni trebi še posebej ugotavljati. G. Debeljak se pač postavi na visok verski piedestal in že ima oporišče, s katerega lahko zavrže in raztrga vse, kar ni izšlo v »domači založbi«. So pa v tem pogledu trditve, ki si jih tudi g. Tine Debeljak, ki šteje sebe med resne znanstvenike, ne bi bil smel privoščiti. Omeni] bom samo netočnosti, k,i sem jih zasledil v poglavjih o naših prevodih. So sicer prccej debele reči tudi v poglavjih o naših domačih proizvodih, toda tu naj se oglasi kdo drug. V svojem pogledu pokaže Debeljak v začetku, da ne pozna naših založb. Teko na primer govori o založbah »Evalit« in »Prijatelj«, ko je to vendar ena sama založba. Ko govori Debeljak o starih pišite! iih, ki so lani izšli pri nas v prevodu, je kaT na lepem prezrl izbor Poejevih »Zpodb proze« (Evalit) Poe. oče ameriške »short story« pisatelj, ki ga je Beaudelaire imenoval največiega pisateljskega genija sveta. je pač Debeljaku preneznaten, da bi gi imenoval. Celo novega Du m«« i a (»Črni bilin^n«) ■ smo dobili po nepotrebnem, tuko niše Debeljak. Pač pa se mu najbrž zdi, da nujno, potrebujemo nad dvajset zvezkov katoli- škega pisatelja Karla Maya. ki ga izdaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Med modernimi pisatelji, ki so bili leta 1935. presajeni k nam. je po mnenju g. Debeljaka daleč najpomembnejša Undsc-tova, katere »Kristina. Lavransova hči« je slučajno izšla pri. Jugoslovanski knjigami, kot ena najpomembnejših evropskih religioznih veleumetnin. Kako spominjajo te besede na razne »grandiozne velefi'me«! Da je Gerkijeva »Mati« èden prvih 60cii- l ist iòni h remanov, sem tu prvič bral. Zeverjev »Vrt Marijiin«. kd je izšel v drugem prevodu, je po Debeljaiku prelepa novoiromant.ična marijanska legend«, Gi-deove »Vatikanske ječe« — da se le kdo upa napisati tak naslov! — so pa nepotrebne, toda s pridržkom, da so zase umetnostno pomembno delo. Važne'šn zanj je prevod Vacbkovega romana »Kri ne kliče no maščevanju«, najbrž zaradi njegove epske širokosti in psihološke glolvMcosti, aH kakor se lepo po slovensko reče, zaradi njegove dolgočasnosti. Mannov roman »Profesor Nesnaga«, ena izmed knjig, ki je zbudila ob izidu obilo krika in ki ji ni mogel nihče odreči visoke umetnišk" cene. se zdi Debeljaku mani pomembno delo Claesovega ^Beloglavčka« je poslovenil Silvester Škerl tako ie v«aj v knjigi nflpi-san0 — ne pa Vodniik. Tudi Krekova kniižnica Debel i«kn ni prav po volji. Pohvalno se izraža o romanu »Lamotski župnik, ki ga je napisal pisatelj H. Haluschka, zastopnik »pomembne katoliške književnosti«, ne gre mu pa v račun, da je izdala ista založba »polteno romantično psevdo-socialno povest Pina-ita Istra ti ja »Nerančulo«. Ubogi Istrati, tako hude obsodbe po vseh hvala h sveta najbrž ni pričakoval! Gospod Debeljak je imel nedavno predavanje o Štefanu Žeromskcm, pa je vzlic temu pozabil, da je izšel pri zolož-bi »Evalit« prevod njegovega najpomembnejšega romana »Povesti greha« (prevel France Vodnik). Seveda, če že govori, da izdaja ta založba »sumljivo leposlovje« — na kakšen način sumljivo, sem radoveden? — je boljše Žarcmskega kar zamolčali. Pa Hofbauerjevega »Pohoda v zmedo«, močnega vojnega romana s soške fronte, ki ga je izdala ista zoložbn. se mu tu li ne bi bil« treba sramovati. Slovenski čitatclj zlasti pa tisti, ki se je vojne sam udeležil, bo imel od njega vsaj toliko kakor od kakšnega Dorgeiesa. ki je izšel pri Jugoslovanski knjigarni. Lani smo dobili v založbi Zvezne knjigarne tudi Kresalov prevod romana »Ženske in menihi«, dela ruskega pisatelia Ka-ldnikova, čeprav ne po krivdi založbe ali prevajalca z nekoliko pristriženimi perutmi. Po obsegu je bil to celo lanski največji slovenski prevod in za spoznavanje ruskega življenja nemalo pomemben. Ker pa piše o precci nerodnih zidevah in se resnice manj boji kakor g Tine Debeljak. ga v njegovem pregiedu seveda ni. Še nekij bi ugotovili Debeliak najbrž meče vse prevode v en koš. Pozabi pa. da izdajajo skoraj vse naše večje zalo/be dvoje vrste knjig, leposlovne in ljudske. Ljudje so pač različnih okusov in zahte- vajo nekateri knjige, ki jim nudijo res literarni užitek, drugi pa knjige, ki jih zabavajo. Tudi nijbolj poduhovljena in literarno najgloblja knjiga ne more dati vsakemu človeku tistega, kar mu da lahko v dobrem jeziku in s spretnim peresom napisana lažja reč. In tudi to, o čemer poje ves svet, ni zmerom veliko. Pri tej priložnosti mi prihaja na misel resnična zgodba o Masar.vku. Ko je bil sourednik in izdajatelj revije »Čas«, mu je nekoč napisal Herben obširno, navdušeno kritiko Ib-senove »Nore«. Masaryk je kritiko prebral. jo razen naslova prečrtal in napisi! spodaj: »je velika gos«. Masaryku pa zaradi tega nihče ne bo očital, da bi bil nekulturen in nerazumen človek. Da se torej vrnemo k rodbinskim knjigam. Dolžnost takih knjig je. da navajajo ljudi na boljše branje, in zaradi tega ne smejo pasti nikoli pod določeni nivo. Tega se vse založbe drže in tudi založba »Evalit«. ki je Debeljaku očitno strašno zasovražena. V rodbinski zbirki je >z-dala lami tri pomembna dela: Poeieve »Zgodbe groze«. Ljeskova »Askalonskega hudobca« in Björnsonoveg* »Veselega fanta«. same reči. ki bi bile morale ze prej iziti v našem jeziku. In menda tudi nc bo škodovalo, če omenimo se tiov prevod Sienkiewiczeveg« »Malega viteza«, ki ga je 0 Debeljak nehote prezrl ko n« nrimer »Križarjev« istega pisatelja, ki »o izšli pri Jugoslovanski knjigarni, n. pozabil navesti. Maihen nauk5: Dobro je. da človek vsaj nekoliko pozna svetovno književnost m di ima vsaj nekoliko zmisla za nepristransko kritiko, sicer je boljše, da ne pise pregle-dov knjižne produkcije. Boris Kihterac. Požrtvovalno delo Nanosevcev Današnji občni zbor ma^borskega Nanosa je otvoril in vodil neutrudni [predsednik g. Kralj. Poročala funkcionarjev so jasno pričala o požrtvovalnem delu. Omeniti je zlasti poročilo o socialni akcijj v korist siromašnem brezposelnim, ki imajo v -ruštvenih prostorih svojo ogrevainico in k-i prejemajo tudi denarno podporo, i'» o orgar/zaciji kulturno-narodno-obramb-nega tedna, ki se je vršil v Narodnem mu in ki je 'Pokaral tvorno moč Nanosa. Pri volitvah je bil ponosno izvoljen za predsedvfka g. Marino Kralj, ostala mesta v odboru Pa so z nebistvenimi izpiv-menibami ostala v dosedanjih rokah. Pri občnem zboru je sodeloval tudr pevski odsek društva Pod vodstvom pevtfvodje S-Laha. „Denar ali življenje" S tek in močan neznanec na 53 letnega tpose^tnika Alojzija Roška rja iz Po-brežja, ki se je vračal iz Hoč, kjer je bil na obisku pri-pravah naših olimpijskih tekmovalcev bomo priho^mje dni prinesli še Poročila našega Posebnega poročevalca. Ilirija : Hermes 25 : 22 Ilirija je z majhno razliko, toda zasluženo odpravila svojega lokalnega ri vala. Po več kakor enoletnem presledku sta se naša največja table teniška kluba zopet sestala, da izvedeta tradicionalni dvoboj za prestiž v Ljubljani. Turnir se je vršil v četrtek v vrtnem paviljonu restavracije Keršič. Moštvi sta postavili v boj vsako po šest tekmovalcev, ki so absolvirali 35 single partij in 9 doublov. Dosedaj sta Ilirija in Hermes izvedla sedem tovrstnih dvobojev ter je Ilirija z večjo ali manjšo razliko ostala vedno zmagovalec, poudariti pa je treba, da so sile obeh moštev popolnoma izenačene in ima,ta tako Ilirija kot Hermes v svoji sredi lepo število izvrstnih igračev. Prireditev v športnem pogledu ni bila na višini, kar gre največ na rovaš neprimerni dvorani, vendar pa je bila vseskozi zanimiva in napeta ter je priporočljivo, da kluba taike dvoboje večkrat ponovita. Ilirija je nastopila v postavi: Lazar, Weiasbacher, 2iža, Nagy, Geržinič, Der-novšek (Medvešček). Prjjetno je iznena-dil mladi Lazar, ki ima levji delež na zmagi svojega moštva. S svojo temperamentno igro je izvojeval 8 krasnih zmag, od katerih naj posebno poudarimo ono nad Marinkam, kateremu v poslednjem času ni bil nihče kos. Tudi Weissbacher je izvršil svojo nalogo povsem solidno, izvzemši poraz proti Marinku. Njegova igra je bila to pot posebno močna v cvniblu ter je zanjo žel tudi največ odobravanja. Weissbacher se je povrnil v svojo staro formo, ki je sedaj mnogo so-lidnejša in smotrena. Državne reprezentance brez njega si danes ne moremo predstavljati. Nagy, ki je radi študija že dalj časa izven treninga, je mogel zadovoljiti le v doublu. Prav tako je premalo pripravljen nastopil Geržinič, sicer pa je pri njem že tradicija, da v moštvsnih tekmovanjih ni na višku. Zato je tudi v doublu toliko lepše zaigral ter sta ostala skupno s Weissbacherjem neporažena. Medvedšček in Dernovšek sta si partije delila, toda uspešen je bil le Drnovšek v doublu. Ekipa Hermesa v sestavi Marinko, Ko-smina, Zornada, Grbec, Kovač, Puterle je veljala v tem srečanju kot favorit. Tekmovalci so se bolj temeljito pripravili, kar se je opazilo posebno v singlih, kjer so poprečno nadkriljevali Ilirijane. Brez Horvata, ki ni bil v Ljubljani pa Herme-žanom akcija ni uspela, dasi so bili zmagi prav blizu. V njihovem moštvu stopa znatno v ospredje Marinko, ki pa na tem turnirju ni bil najbolje razpoložen. Pomembna je bila njegova zmaga nad Weissbacherjem, ki si jo je priboril v velikim stilu K osmin a in Grbec se odlično razvijata. Posebno je ugajala lepa igra simpatičnega Grbca, kateremu je ta dvomatsh prinesel prve večje uspehe. Zelo požrtvovalen je bil Kovač in je delal marsikomu preglavice s svojimi odličnimi servisi. Tudi Putrle, ki je vstopil mesto Horvata, je svojo nalogo povsem dobro rešil. Konàni score sedmega srečanja med obema kluboma je bil 23:22 za Ilirijo (v singlu 20:16 za Hermes ,v doulblu 7:2 za Ilirijo) RIM: Italijansko prvenstvo Ambrosiana: Genova 3:0, Napoli : Milano 1:0, Juventus: Alessandria 4:0, Bari : Torino 2:0, Palermo : Rola 1:0, Firenze : Lazio 2:1, Sarni-pierdarena : Brescia 2:0, Triestina : Bologna 2:2. MULHOUSE: Kis p est : FC Mulhouse 5:4 (3:2). RE.NNES: Hungaria : Stade Rcnnais 4:1 (1:0). AN ES: Olimpique An es : Szeged 4:3. STRASBOURG : Slavija (Praga) : Ra-ci,n,g Club Strasbourg 5:1 (3:1). LYON: Francija amaterji : Madžarska amaterji 2:1 (1:1). KRONIČNO ZAGATENJE IN NJEGOVE SLABE POSLEDICE, POSEBNO MOTNJE V PREBAVI, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo FRANZ • JOSEFOVO vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 80474/35. Objave Včerajšnje nogometne tekme Ljubljana: Tekme za ZP na igrišču Hermesa. Hermes : Moste 5:1 (5:0) Hermes je nastopil v kombinirani postavi ter je bil stalno v premoči. Zmaga je skoraj prenizka izražena Grafika : Svoboda 2:1 (2:0). V začetku je bila Grafika v premoči. pa je kasneje popustila, tako da sc je razvila izenačena igro. Beograd: Jugoslavija : Žak (Subotica) 2:3 (1:0). Zemun- BSK : Sparta 6:2. Saraievo: Šašk : Hajduk (Sarajevo) 6:1 (3-™ Slavij« : Železničar 3:1 (1:0) PRAGA: Sparta : Nusle 9:1 (5:0). Prijateljska tekma. Zagrebški madrigalisti bodo ure vi ob 20. koncertirali v Filharmonični dvorani. Madrigalisti so komorno združenje, ki poje poglavitno le zbore resne vsebine dela prave umetniške vrednote, ki so jih napisali najstarejši in tudi današnji mojstri. Na njihovem nocojšnjem programu bodo Mozart slavni Nizozemec Lassa, pa tudi Adamič, Dugan, Dobronič, Grgoše-vič in Odak. Koncert bo prvovrstna umetniška prireditev, zato najiskreneje vabimo ljubljansko koncertno publiko. Skladatelj Lucijan Marija škerjanc je napisal v zadinjem času več komornih del ter jih posla! zunanjim kvartetom, ki prirejajo stalno svoje koncerte po vsej Evropi. Tako sta njegov najnovejši godalni kvartet IV. sprejela v svoj program znani Praški in Dres-denski kvartet. Praški kvartet ga bo izvajal prvič v Ljubljani v petek 17. t m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Poleg Škerjanc a bodo izvajali slavni Pražani še Mozarta in pa Sukov kvintet, pri katerem bo sodeloval prof. Janko Ravnik. Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice. ^utiranje Poljakov v Nemčiji Varšava, 12. januarja. A A. Havas poroča: Ob priliki sestanka osrednjega odbora za poljske manjšine v Nemčiji prinaša poljska uradna agencija poročilo o poteku tega sestanka. V tem poročilu pravi, da je odlx>r ugotovil, da je treba spremeniti položaj poljskih manjšin v Nemčiji. Uradne izjave voditeljev rajha o ustavitvi generalizacije niso izvajane in se Poljakom v Nemčiji sistematično onemocočuje Sojenje lastne kulture. Odbor je sklenil, da se bo s posebno poslanico obrnil na Hitlerja. Desničarski opozicionalni časopis >Gonjec Varšavski« pravi, da to dejstvo opravičuje mišljenje, da namerava ministrski predsednik v tem vprašanju intervenirati v Berlinu. Politični krogi .pričakujejo, da bo zunanji minister Reck v svojem govoru, ki ga bo imel v parlamentu 11. januarja t. 1. podal izjavo o tem vprašanju. Modernizacija Kitajske Varšava, 12. januarja. AA. V Varšavo se je vrnil ugledni poljski inženjer Mieczeslav Okenski, ki je prebil kot strokovni odposlanec Društva narodov štiri leta na Kitajskem. kjer je bil inštruktor za gradnjo modernih cest pri nankinškem gradbenem ministrstvu. Za njegovega bivanja na Kitajskem je nankinška vlada zgradila 22.000 km novih ce«t. Oboroževanje Rusije Moskva, 12. januarja. 0- Po najnovejši" službenih podatkih je v Rusiji pod orož jem mil-jon mladih ljudi. Ruska v0jska razpolaga s 3.0A0 modernimi napaialnim letali in več tjsoč tanki. Odkritje spesnite bojevnikom Beograd, 12. januarja. p. Opold :e lo na beograjskem novem pokopališču na svečan način odkrili spomenik nad grobnico ruskih vojakov ki so padli v svetovni vojni v bojih okoli Beograda in na solunski fronti. Spomenik je veličastno delo ruskega kiptrja Vrhovskega ter je bil postavljen s prostovoljnimi prispevki, med katerimi je bil največji dar pokojnega kralja Aleksandra I„ nadalje Nj. Vel. kralja Petra n., kraljice Marije in kneza-namestnika Pavla. Pri svečanostih je zastopal kralja polkovnik Savič, spomenik pa je posvetil ob mnogoštevilni asistenci pravoslavne duhovščine sam patrijarh Varnava, ki je v svojem govoru napovedal vstajenje velike, močne in nacionalne Rusije. Ko je polkovnik Savič odkril spomenik ter ga izročil beograjski občini v varstvo, se je zahvalil v imenu Rusov, ki bivajo v Beogradu, za počastitev padlih ruskih bojevnikov general Korodu-mov. četa naše vojsike je pri odkritju spomenika počastila padle rvske bojevnike s častno salvo. ?3azgG72ffi zörsjäane Beograd, 12. januarja, p. V Beograd sc je vrnil iz Zagreba član združene opozicije Božidar Vlajič, ki je imel v Zagrebu razgovor s tamošnjimi opozicijskimi krogi, predvsem z dr. Mačkom, Viiderjem, dr. Trumbičem in drugimi. Danes je Vlajič poročal o svojih zagrebških razgovorih Ljubi Davidoviču. V opozicijskih krogih pravijo, da so vsi ti razgovori potekli v popolnem prijateljstvu, da jih zadovoljujejo in do so najboliši demanti razširjenih verzij., po katerih Vlajičevi zagrebški razgovori predstavljajo obračunavanje med posameznimi strankemi združene opozicije. Zagrebška zdravniška afera Zagreb, 12. januarja, o. S'uzbeno g'asi-lov savske bonovine »Narodne n ovine« so objavile odlok, po katerem je disciplinski svet zdravniške zbornice v Zagrebu na podlagi predloga zborničnega tožilca sklenil, da se zagrebškemu ginekologu dr. Mirku Karpati ju začasno prenove izvrševanje zo-sebne prakse na podlagi § 90 zakona o zdravnikih. Dr. Karpati je vložil priziv na vrhovni disciplinski svet kolikor pa je znano bo tudj ta potrdil sklep discip'inskeg-1 sveta zdravniške zbornice. Neodvisno od tega nadaljuje državno tožilstvo preiskavo proti dr. Karpatiju, ki bi bila že končana, ako bi ne bilo prijavljenih več novih primerov raznih žensk, ki zelo obremenjujejo dr Karpati ja. Zato je državno tožilstvo sklenilo, da nadaljuje preiskavo in ko bo definitivaio končana, bo vložilo obtožnico, 7& katero vlada v Zagrebu največje zanimanje. Potresna katastrofa v Kolumbiji Bogota, 12. januarja, oo. Po službenih podatkih je potres v pokrajini Narino zahteval nad 300 smrtnih žrtev, dočim je 3.000 ljudi ostalo brez strehe. Najbolj je bilo prizadeto prebivalstvo mesta La Clirorerra. kjer je bilo ubitih nad 50 ljudi. Gmotna škoda je ogromna. Obisk nemških bojevnikov v Angliji Berlin, 12. januarja, o. Iz poučenega vira se doznava, da bo na čelu nemške delegacije bivših bojevnikov, ki bo potovala v Anglijo, kjer bo delala za zboljšanje medsebojnih odnošajev. sam minister za delo Seldte. Venizelos up a, da pride zopet na krmilo Atene, 12. januarja, o. Listi so te dni objavili Venizelosovo izjavo, v kateri poudarja, da je politični pobožaj v Grčij* po zaslugi modrega kralja Jurija II. sedaj popolnoma urejen. Grčija se je stabiliziraj mnogo prej, kakor se je splošno pričakovalo. Venizelos upa, da bo splomladi čim se vrne v Grčijo, ponovno prevz»! ministrsko predsedstvo. Kruppova podjetja na Norveškem Berlin, 12. januarja. AA. Kruppove tvornice se pogajajo z ameriškim jeklarskim sindikatom in z neko skandinavsko skupino, ki jo vodi podjetje >Elektrostak v Lavriku na Norveškem, o zgraditvi nove velike jeklarske livarne na Norveškem ki bi bila največja v Evropi. Livarna bi delala samo s pomočjo električnih peči. Proizvajala bi posebne vrste jekla. Znano je, da imajo Kruppove tvornice že sedaj v svojih rokah znaten del delnic »Elektro-stala« v Larv&u. Krupp bi izročil novemu podjetju nekatere svoje nove patente. D si proizvodnje bi prišel na nemški trg. Po Kruppovem načrtu bi nova livarna izdelala na leto 30.000 ton posebnih vrst jekla. Tekstilni kartel v ČSR Praga, 12. januarja. AA. Vodilne organizacije tekstilne industrije na češkoslovaškem se pogajajo o ustanovitvi obveznega kartela. Po mnenju nekaterih tekstilnih tvornic bi bil obvezni kartel v nasprotju s češkoslovaško ustavo, po mnenju drugih pa bi dobila država s takim kartelom preveliko oblast nad tekstilno industrijo. Vsi pa so načelno mnenja, da bi ustanovitev podobnega kartela mogla zboljšati sedanje stanje tekstilne industrije na češkoslovaškem. Sijajno uspel XV« slovanski večer Ljubljana. 12. januarja Jugo-dovensko napredno akademsko društvo Jadran je priredilo snoči na Taboru XV. slovanski večer j»od pokroviteljstvom Nj. Vel. kialja Petra II., ki ga je zastopal divizijski general g. Nedelikovič, iu častnega damskega komiteja z go. dr. Kramerii-vo. go. dr. Pucovo in go. dr. Fettichovo na čelu. Cisti dohodek prireditve je namenjen za podpore nezado.-tno preskrbljenim akademikom, kar je naša javnost v iwhii meri razumevala, zakaj slovanski večer je u-spel nad vsako pričakovanje, tako da so prireditelji z akademikom g. Mirkom Ketti-choin na čelu lahko v polni meri zadovoljni. Zelo okusno, po načrtih akademika Bla-gajneta okrašena dvorana je sprejela nad 1000 posetnikov. med katerimi so bili tudi gostje od zunaj, zlasti iz Celja. Med odličnimi gosti, ki so počastili slovanski večer, so bili brigadni general g. Jovanovič v zastopstvu ministra vojske in mornarice, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. prof. Breznik v zastopstvu prosvetnega ministra, inšpektor g. dr. Ratej za g. tana, župan g. dr. Adlešič. minister dr. Krämer, rektor univerze, načelnik štaba polkovnik g. Keller, prvomestnik CMD g. iuž. Mačkov-šek, predsednik Zveze naprednih starešin g. dr. Zalokar s številnimi starešinami, podpredsednik apelacijskega sodišča g. dr. Gradnik, direktor Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančič, g. dr. Pirkmajer, upravnik bolnišnice g. dr. Radman. g. dr. Puc, g. dr Fet-tich. direktor g. prof. Reisner. višji svetnik g. inž. Beve, narodni poslanec g. dr. Riko Fux, ravnatelj akademskega kolegija g. prof. Jeran. Številni oficirji in mnogi drugi odlični predstavniki našega javnega življenja. Ko je bila zbrana že večina gostov, je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja Perirà II. divizijski general g. Nedeljkovič. katerega je pozdravil predsednik prireditvenega cdbora g. Mirko Fettich z besedami: »Velespošto-vani gospod, kraljev zastopnik! Izredna čast mi je. da Vas smem pozdraviti kot za-slopnika Nj. Vel kralja Petra II.. ki je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad to manifestacijo nacionalne /hladine v Ljubljani. Današnji večer je proslava tovariškega sodelovanja med ono generacijo, ki je pripravljala in ustvarila narodno in državno edinstvo, med nami najmlajšimi, ki bomo nadaljevali delo in s tem izpolnili izročilo Velikega kralja. Priznanje, ki nam ga je izkazal Nj. Vel. kralj Peter II., nas bo le še bolj utrdilo v odločni borbi, da ustvarimo čim močnejši prestol in aa podpremo Njegova mlada krila. Prosim Vas, g. zastopnik, da tolmačite našo najiskrenejšo zahvalo na najvišjem mestu in vsemu kraljevskemu domu z izrazi globoke vdanosti in lju bežni, s katero je prežeta nacionalna omla-dina do Nj. Vel. in do svoje domovine*. Aakademski Ronny - orkester je zaigral himno, nato pa je otvoril XV. slovanski večer predsednik JNAD Jadrana akademik 2. Klemene, ki je v uvodu pozdravil vse goste in v nadaljnjih besedah orisal pomen dela slovenskih naprednih akademikov. Z današnjim slovanskim večerom slavimo 17 letni jubilej Jadranovega delovanja. Delo, ki ga je začela dunajska Slovenija, ee je ob rojstvu naše mlade nacionalne države prelilo v Jadran in obrodilo obilne sadove. Generacija za generacijo se je vzgajala v duhu jugoslovenstva in danes imamo može, ki so prežeti z jugoslovensko ideologijo in z vero v veličino Jugoslavija in v zmago svojih idealov. Jadran je danes, ko zaradi neurejenega gospodarskega in političnega življenja uspevajo in rasejo razne stroje, ki z real- nim življ&ijein nimajo nikake zveze, ohranil zvestobo svojim idealom, zvest intenri-jani blagojokojnega viteškega kralja in lu svojih prednikov. Ob koncu govora je naglasi! g. Klemene: »Zato s tega mesta kot predsednik JNAD Jadrana izjavljam, da bo jugoslovensko orientirana, v Jadranu organizirana om'a-dina ostala vedmo zvesta in iskreno vdana Nj. Vel kralju Petru II., dinastiji K i-radjordjevičev in naši veliki domovini Jugoslaviji.« S tem je bil XV. slovanski večer ofi-cielno otvorjen in slediia je svečana akademija. pri kateri so sodelovali noši priznani umetniki. Priljubljeni tenorist. član opere g. Joža GostaLc nam je zapel cb sprem-ljevanju klavirja (g. Bojan Adamič) Flajsmanovega »Metuljčka« in Hctzejevo »Serenado« in bil deležen za svoje krasno petje vse pohvale. Kot drugi sc nam je predstavil naš m'adi nadarjenii violinist g. Uroš Prevoršdk, ki nam je dovršeno odigral Cajkovskega »Serenai: Melancdi-que«, ki je bil enako delelen splcš-ncga odobravanja. Sledil je cb sprcm'jevanju pianista g. Trc-sta ruefc valček ge. Katje Delakove. ki je odplesala v evoje»n učin-koivitem kostumu umetniško na višku. Za drugo točko svojega programa si je Dečkova izbra'a »Kolo« no jugos'ovenskih narodnih motivih ob asistenci ple«n~ga umetnika g. Bergerja. s katerim priredi r^ša umetnica jutri plesni v?čer. Njen učinkoviti ples je užgal in bila je deležna vsesplošnega priznanja. Umetniški snored večera je izpopolnila simpatična koncertna pevka gdč. Igličeva, ki nam je zape'a z zvon-kim glasom Pavčičeve$a »Škrjainčka« in Zajčevo »Romanco«. Viharen ap'avz je b;l nagrada za njeno izvajanje. Pri klavirju jo je spremljal g. Bojan Adamič. Po pravici ie vsakdo izmed izvaja jo jih prejel lep šopek cvetja. Koncertnemu delu je sledil družabni večer. ki so ga otvor.ili s polonezo kraljev zastopnik diviziisiki general g. Nedeljkovič t. go. Anči dir. Krrrnerjevo, dalje predsednik Jadrana g. Klemene z go. Nedeliko-v.ičevo. minister g. dr. Krämer z go. Kel-lerjevo, brigadni general g. Jovanovič z go. dr. Adlešičevo, podpredsednik apela-cijekega sodišča g. dr. Gradnik z go. Ma-iatonovo. župan g. dr. Adlešič z go. dr. Fuxovo in g. dr. Puc z go. dr. Fettichovo. Sledili so jim številni d rini pari V istem redu so odplesali tudi kraljevo kolo. ki je vodil plesni mo ister S. Košičck. Sled'ìa je himna akademskega Ron^vjazza, nato pa se je razvila animirana zabava s plesom do ranega jutra. Zabavni večer banovinskih uradnikov V soboto zvečer je priredilo društvo banovinskih nameščencev družabni večer v spodnjih prostorih pri Mikliòu. Obisk je bil zelo lep. Navzoči so bili poled drugih gg. ban dr. Natlačen, podban dir. Majcen, načelniki bamske uprave i. L d. Večer je uvedel s popularnim predavanjem prof. dr. Sar ab on, nakar so siedile pevske točke društvenega zbora in nastopi salonskega orkestra. Po programu se je razvila živahna zabava « plesom, šaljivo pošto Ltd. Društvo banovinskih uradnikov bo po uspelem prvem družabnem večeru nadaljevalo s sličnimi prireditvami. Sokolstvo Velik zbor mostarske župe Veliki zbor sokolskih čet mostarske župe se je vršil 15. decembra v Mostaru ob proslavi lOletnega dela župe v razširjenju sokolskega dela na tamkajšnjo podeželje. Razmere na hercegovskem selu so gotovo v vseh ozirih povsem drugačne kakor pri nas, zato so morali Sokoli iz Mostarja pričeti orati ledino na povsem drugačen način kakor kje drugje. Sokolstvo je moralo vej probit-m preobraženja tamkajšnjega sela zagrabiti v celoti in ujHjrabiti vsa sokolska in druga vzgojna sredstva, da stvori sčasoma trden temelj sokolovanju. To se ,ie bratom in sestram ob ogromni njihovi požrtvovalnosti tudi posrečilo. Ne samo, da so ustvarili veliko število čet dali so jim poleg sokolskoga tudi vse polno drugega. Saj se je moralo pričeli orali ledino na vseh poljih, tudi glede obdelovanja zemlje, zasajevauv» sadnega drevja, čebelarstva, pogozdo arja krasa, ureditve zunanjosti in notran;o-ùi hiš itd. Veliko se je storilo tudi za zmanjšanje števila analfabetov. Župa je usta ìovi'a v-diko četnih knjižnic, poskrbela za -troicovne knjige in časopisje, prirejala pol--» telovadnih tudi zemljedelske tečaje i Id. Uspehi so se {»kazali že teloni let. Zln>r v Mostaru je združil k skupni manifestaciji nad 500 odposlancev 1G6 sokolskih čet z 80 prapori. Zboru pa so bili prisotni tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra IL, predstavniki senata in narodne skupščine, Save-za Sokola, raznih ministrstev. Razveseljivo je. da je v Mostar prispel tudi delegat bolgarskih Junakov, tajnik njihove zvezo br. Pelar Petrov. Referatov o podrobnem delu čet je bilo na zboru veliko število! imeli so jih sokolski delavci iz čet in ne morda iz župnega vodstva. Poročevalci so najbolje pokazali in dokazali, da je seme. vrženo na kamen, obrodilo ob umnem negovanju, rodoviten sad. Vsa poročila so bila izredno zanimiva in so jih zlasti zastopniki oblasti poslušali z vso pozornostjo. Z zborom je bila združena tudi razstava sokolskega dela jK> selskili četah. Vodnik ogromnega dela. brat Cedomir Milič pravi, da je največji uspeh vsega desetletnega truda po .njegovem mišljenju to, da se je posrečilo- povezati mestno Sokolstvo s podezeliem v korist nacionalnega dela in prebujenja sela baš po So-«olstvu. Zbor je bil završen z mogočnim sprevodom, zvečer pa je bila velika telovadna akademija, kjer so nastopili člani čet z izbranimi telovadnimi točkami. Konec leta 1985. je bil obenem tudi zakl učeJt štiriletnega prosvetnega razporeda zveznega prosvetnega odbora. Kakor poročajo iz Beograda pripravlja ta odbor s svojim predsednikom br. dr. Be-lajčičem razpored dela za .župe, društva in čete za nadaljnja štiri leta. O stvari bo seve premotrival tudi zbor župnih prosvetarjev, nakar bo delo usmerjeno tako, kakor bodo napravljeni tozadevni sklepi. Termini za skupščine. Glasom zaključka zadnje seje zveznega Izvršnega odbora se je določilo, da morajo biti glavne skupščine društev in čet končane do 15. februarja za društva, za Cete pa že do 30. januarja, župne skupščine bodo potem v drugi polovici februarja in v marcu, vzezni otočni zbor pa se bo vršil najbrž šele v prvi polovici maja. Naše Sokolstvo šteje sedaj 26 žuip, 924 društev in 1S61 četo, zato je razumljivo, da poprej ne morejo biti končani vsi redni zbori. Vabilo našemu Sokolstvu iz Romunije. Preko ministrstva za telesno vzgojo jo prejel Savez Sokola povabilo Zveze ru-munskjh gimnastov za njihov zlet, ki ga bodo priredili letos v Bukurešti. Zveza rumunskih gimnastov Je pričela v zadnjih letih z mnogo bolj izdatnim delovanjem, kakor je to bilo poprej. Zato se zanimanje za telesno vzgojo tudi v tej državi vedno bolj širi. Znano je ,da so se romunski telovadci udeležili tudi našega vsesokolskega zleta v letu 1930. Jugoslovenski Sokoli jim bodo poset vrnili v kolikor bo na razpolago sredstev. Pričakujejo pa tudi podporo ministrstva za telesno vzgojo. Nova sokolska strokovna kniga. V nakladi Jugoslovenske sokolske matice v Ljubljani je izšla zopet nova strokovna knjiga »Vežbe na orodju za članice in naraščaj«. Posabno se je bodo razveselile prednjakinje in telovadke ter vodnice na-raščajskih oddelkov, saj jim bo dobrodošel pripomoček pri vežbainju članic in ženskega naraščaja. Knjižica je izdana v slovenščini in srbohrvaščini. Ustanovljen je bil Raski Sokol v Lionu na Francoskem, kjer živi okrog 50C0 ruskih izseljencev. Starosta mu je br Roinancov, tajnik Straškevič, načelnik Antonov Društvo se je priglasilo v francoski pokrajinski savez RSS. Vrsta praškega Sokola je tekmovala 19. deceanbra z najboljšim evropskim nio-štvoim za *granje košarke v Pragi ter je igro dobila v razmerju 44 : 37. Dosegaj je imelo prvenstvo latvijsko moštvo YMCA iz Rige, ki je z zmago praških Sokolov prešlo v sokolske vrste. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoil tiibnikai. — Za Narodno tiskarno ± d. kot tlskarnarta Prane Jezeršek. — Za inseratn! del je odgovoren Alojz Novak. — Val « Ljubljani TEDEN DNI FILMA Po motivih GoetheJ e ve pesnitve „Hermana in Doroteje" narejen film Nemško filmsko podjetje Tob i s Cinema je izdelalo l'inni ki so miu osnova motivi mojstrske Goethejeve epične Pesnitve »Hermana Ln Doroteje«. Seveda je zgodil prosto predelana in prenesena v današnjo dobo. Zato je nas!<>v filmskemu delu »Dandanašnja Herman in Doroteja«, a v Zagrebu so mu dali naslov »Ljuibavnt-cn<_ Zakaj tako, Je čisto nerazumljivo in prav tako nepotrebno. Razen tega pa n^m še tak naslov prav ničesar ne Pove. V l-jubljani, kjer Se bo v kratkem tudi predvajalo to lepo fiknskio delo, ga bodo mencia imenovali po zagrebškem zgledu Ljubimca«. nemškimi farmierji, ki obubožajo in se vrnejo domov, med njimi tudi Doroteja. Ob prihodu jo na postaji vidi Herman, sin Vtlogl Hermana in 'Doroteja igrata simpatična umetnika Gustav Fröhlich in Renata Miillerjeva, ki sta, kakor jKraljici Kristini«. Spet se je začela smejati sreča Johnu Gilbertu Toda ne dolgo. Vzela ga je smrt..... Z njim je legel v grob edlen najsimipa-tičnejših fnlmskih junakov. Stara garda umira, dobre mladine pa ni. . . . Ii akvarlstove torbe O ribah zunaj in doma, o hrani, toplih vodicah in o ploskoglavem somu Marsikdo misli, da se ribe le v prostih Tiodah dobro počutijo, kjer jim je na razpolago vsakovrstna hrana, vedno dovolj kisika, zlasti pa prostora in svobode. Ko pa mailo razmišljamo, spoznamo dokaj hitro, da je tako mnenje pogrešno, kajti za svobodo se ribe kot umno nižja bitja sploh ne zmenijo, glavni čini tel j jim je hrana in kisik, proßtoir pa le v toliko, ker ribe v prostornih posodah hitreje rastejo, če jih sicer pravilno hranimo. Razmotrivajoč življenje rib na prostem, se pa lahko prepri* čamo, da se ribice, ki jih neguje izkušen akvarist, v akvarijih mnogo bolje počutijo kakor na prostem, kjer jim vedno preti po_ gibelj. Tu so vidre, povodne miši in ptice. kače, žabe, ki zasledujejo ribice, a tudi medsebojno se ugonabl ja jo. Neurja zas.-pavajo ikre z blatom, poplave pa .zvao-Ijajo majhne pa tudi večje ribe na poplavljena m .sta, kjer po usami i; vi vole pogi» nejo. Tudi dolgotrajne suše iti mrz e. r>uhe z nic prinašajo smrt mnogim V manjš h. plitkejših koritih nahajajočin se ribica.n. Če pomislimo še na mnogoštevilne notranje in vnanje zajedalke, ki jim ribe često mnogoštevilno podležejo, ne bo dvoma, da je ribam. predpostavljajoč pravilno nego v akvarijih mnogo bolje kakor na prostem. Zelo redka obljudenost, emotrena prehrana, odstranjevanje nesnage in odpadkov, ustrezajoče razmerje med rastlinami in ribami. kar nam za jam ču j e biološko ravno* težje (proizvajanje ogljikovega dvokisa po ribah in proizvajanje kisika po rastlinah) so pogoji za to. — V zimskem času nam je s prehrano dokaj težko glede žive hrane, ki je ribicam najmiilejša. Zateči se tnoiamo k suhi, umetni, ki nam pa često povzroča ne-všečno spremembo vode. Doslei bistra, postane kar čez noč belkasta. Če si že nc moremo preskrbeti nitkarjev in povodnih bolh, si pomagamo z nastrganim mesom, ki ga ribe rade jemljejo. Po preteku tedna se bo voda zopet zbistril«. Tudi posušene povodne bolhe so prikladno hranilo. Na« strgano meso in drugo hrano, ki je ribe do mraka ne pojedo, je treba odstraniti, ker 6e začne razkrajati na račun kisika. Že ßvojePasno smo poročali o toplem izvoru pri Vikrčah pod Šmarno goro kamor bi allevar is ti. ki jih osrečujejo z obilno raz-množitvijo zobokrapovci, spustili nadšte-vilne ribice. Žal je jarek zelo kratek, poleg tega pa perejo Viikrčanke v plitki kotanji ob izviru vendar se ribe kljub te» mu dobro drže. Razen Vikrč sita še dve mesti v ljubljanski okolici pripravni za manj občutljive toplovodnice in to pri Podborštu vzhodno od Črnuč in pri St. Pavlu blizu Dragomelj. Tudi v teh vodicah je voda pozimi topla (18 stop. C pri izvorih) in za öambuirije. ki so 6e privadile celo na mrzlo Neretvo, za drime vrste tega rodu, in za nekatere pritlikave some. zelo prikladna. Govoreč o somih, ki tvorijo več io skupino. bo morda zanimalo dejstvo, da imamo v Evrooi in to le v srednji in vzhodni (vzhodno Rena) oz. vzhodnojužni le en rod. katerega edini zastopnik ie som (Si* lurus glanis). dočim ima io ostale celine njih več. a po večini jih odlikujejo zanimive lastnosti. Naš som zraste na 3 m in Je v tej velikosti nevaren tudi ljudem. 7e dlje časa je udomačen v naših vodah so-mič, sicer v Ameriki doma. Danes si oglejmo soma iz rodu ploskoglavcev. Aspredo laevis zraste na 30 cm im celo več. živi pa v sladki, mešani in* morski vodi. V splošnem je podoben ostalim somom. po načinu razmnožitve se pa odlika* je od vseh. Za časa drsti se razvije na ^ebušni kožj gosto omrežje žil. Po drst se spusti ikrruica na ikre, ki se prilepijo na trebušno kožo. Okoli vsake ikre nastane bradavica, ki ie zgoraj široka za spre* jem ikre. do'nji del je pa podoben kratkemu peclju. Ikrnice se nam vidijo, kakor da bi kdo prilepil poediine jagode Vezga s tenkim pecliem vred pod vsem trebuhom (samo da so ikre be'e). Vse bradavice so prepredene z najtanjšimi žilicami, ki hranijo jaičeca. kar se vidi na tem. Ja rastejo. Ta način povezanosti m.i'ere z ja'ceci je svojstven sicer le sesavcem. samo da se pri njih razvija plod v notranjosti. Živo* rodni krapovci na primer ro^e tudi popolnoma razvite mladiče, ali jajčeca v duplini nima io nobenega stika z materjo po žilah. Tako poskuša priroda. da zagotovi na razne načine obstoj svojih bitij, saj so ji nota, kot stv amici. vsa odnrt*. Ko se embriji tega južnoameriškega soma izležeio. se bradavice skrčijo in izginejo v kožo. _ Pol stoletja ie deluie CM D, daruimo se za pot stoletja! □□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n 100 uspehov n JUTRU" na en oglas □□□□□□□□□□□□□D g ar□□□□□□□□□□□□ □ Sveže najfinejše □ norveško □RIBJE OLJE ^ iz lekarne □ DR. G. PICCOLI J A □ V LJUBLJANI — se □ priporoča bledim m D slabotnim osebam. □□□□□□□□□□□□□□□ □ Ljubljanski Pa smo skočili čez Silvestrovo, >v novo leto«, kakor je bilo nekje prav lepo in primerno napisano. Zadnji večer smo žrtvovali, malo globlje pogledali v denarnice in se šele pod jutro vrnili domov. Druga leta so nam drseli čevlji po poledenelih tleh, letos pa ledu ni bilo. Pač pa so pustili pijanci po trotoarjih dovolj nadomestila zanj, toliko, kakor že dolga leta ne. Hudo vinsko vesel je bil letošnji Silvester. Ali je bila morda to stara vera ali pa stara jeza? Vrag vè! Na tisoče imamo statistik, privatnih in državnih, samo take ne, ki natanko povedala, koliko ljudi se napije iz veselja in koliko iz jeze. Ä Našemu listu radi očitajo z druge strani nečistovanje z jezikom. Da mešamo med naši ljubo slovenščino hrvatizme, germanizme in ne vem kakšne »izme« še. Hudo je to, res, in časih je takšne stvari težko preprečiti, ker je časnikar pač odvisen od minut in strojev in v naglici kdaj le prezre kaj takega, kar bi sicer nedvomno popravil. Toda to se primeri pač povsod, tudi tam, odkoder pogosto takšni očitki prihajajo. Naš ponedeljski tovariš z druge strani je imel na primer danes teden podobno nesrečo. Na prvi strani mu je pod neko sliko ušlo, da kaže slika >zarobljene« italijanske tanke. Ce je bilo to le tiskovna napaka in bi bilo moralo biti napisano, da so bili ti tanki 2>zflJ-ubljeni«, pa prosim odpuščanja. Ker smo že pri rubljenju. — društvo za zaščito dolžnikov smo ali bomo dobili. Potrebno nam je bolj kakor kaj drugega. V naši banovini, ki ima okoli 300.000 davkoplačevalcev, je bilo leta 1934. nad 195.000 rubežni, in lani jih najbrž ne bi bilo nič manj, čs se upniki ne bi bali sodnih stroškov. Kaj pomeni rubežen za povprečnega človeka, večina ve, ali pa si vsaj lahko misli. Zlasti za tiste, ki zaradi neprestanega zmanjševanja plač že tako komaj žive. Kmet je zaščiten. Kaj pa ubogi obrtniki, ki jih konkurenca z velikim kapitalom ubija in jim odtrguje poslednji grižljaj od ust? Kaj pa uslužbenci vseh vrst, ki so si v boljših časih nakopali kakšen dolg na glavo, bili zdaj toženi in morajo dolge mesece oddajati več kakor pol plače za povračilo in poleg tega plačati še za sedanje razmere pretirano visoke sodne in odvetniške takse? Ali mar ti ne zaslužijo zaščite ali pa vsaj pametnega olajšanja dosedanje iz-terjevalne prakse? i Samo dva osla smo izvozili v novembru, tako beremo v oficielni statistiki * Da potrebujemo zdravo, pošteno mladino, ki bo jamstvo za moč našega naroda, beremo vsak dan. Imamo poliklinike, imamo dijaške kuhinje, kopico društev, ki so si nadela nalogo, da bodo skrbela za mladino, toda še zmeraj sre- čujemo po ulicah raztrgane otroke, ki prosjačijo, še zmeraj prebiva po kleteh na stotine otrok, ki hirajo in jim nihče ne pomaga. Na te naj se kdo spomni, pri teh naj začne kdo gledati, da se bo njihovo stanje izboljšalo. Tu, odkoder dobe naša sodišča pozneje največ podmladka za kriminal, naj se začne kakšna podporna akcija. Dokler se to ne bo izvedlo in sicer siste.natsko, ne bodo pomagale ganljive besede o pokvarjenosti mladine, ki mora biti ponos vsakega naroda. * Te dni smo brali o prav zanim .vi tožbi. Dva upokojena rudarja tožita premogovnik za odškodnino. Rovi, ki so izkopani pod njunima hišama, so vzrok, da sta se hiši že domala podrli in da so nastale na posestvu razpoke. Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo vmesno sodbo, da je rudnik res zakrivil škodo. Potrebna bo zdaj še nova pravda pred stolom sedmorice v Zagrebu. Ta sodba bo potem podlaga za novo odškodninsko. tožbo. Vsa pravda bo trajala šc r.ajmanj tri leta. Dva rudarja, ki sta si z žulji svojih rok postavila dom, bosta tri leta brez domačije in bosta morala z družinama živeti ves ta čas v plačanem tujem stanovanju s svojo pokojnino. Koliko znaša ta pokojnina, vam lahko pove vsak izmed trpinov, ki so v dolgih letih dela pustili svoje moči v jami. Niti tr<»h številk na mesec ne doseže pogosto. Med tem pa se bo tri leta reševala zadeva, ki bi se dala rešiti v treh dneh. In vprašanje je še, kako se bo rešila! Tone Brus. žena v sodobnem svetu UviteHjSca 1 i O • ii središče pošolsfce izobrazbe kmečke žene Zadruga D<-m učiteljic, ki seje pretvo-i».ia iz Društva učiteljic, ima namen, postavita dom, ki bi nudil upokojenim, a tu-dii drugim uči tel j i Ca m prijetno bivališče, obenem pa naj bi bil kulturno središče vsega ženskega del.a Učiteljice, včlanjene v zadrugi, Porabijo vsak daljši odmor, da se sesianejo k skupnemu Pogovoru Za uresničenje svojega gospodarskega smotra, a tudi svojih kuRurnilh nalog Zato združijo sestanek vedno z zanimivim in poučnim predavanjem. To pot je predavala naša priznana kulturna delavka ga. Cirila Pleško-šteDi-jeva, ki je bila tudi Saina učiteljica, o na-ogah učiteljice, ki mora biti središče izobrazbe kmečke žene. l>a se učiteljice zavedajo te svoje naloge, nam priča zgodovina ženskega gibanja, ki so ga vodile skoro Povsod učite-i.rce. Predavateljica se zaveda, da je pravo kulturno delo za učiteljico na deželi mnogo hujše, kakor v mestu, kajtj na deželi naleti navadno na ovire, ki izjalovijo vsak njen poizkus. Ena izmed giavnih ovir pi r. delu učitel jice med naraiom pa je Po mnenju predavateljice tudi Pomanj. kljdva pnprava za praktično delo. Fantje na učiteljišču diobijo vsaj osnovne Pojme •.z gosipo-iarstva. med tem ko se Za deseta to ne smatra potrebno. Kako kvarno je to Pojmovanje, dokazujejo od časa do časa se ponavljajo».«! glasovi, kakor na pr., notica, ki jo je nejavno prinesel neki dnevnik. V notici opozarjajo, da itmajo na neki šoli pač štiri učiteljice, kateiun glede pouka v šoli ne morejo ničesar očitati, toda radi bi dobili vsaj enega učitelja, ker sq se ljudje Začeli zanimati za neke panoge gospodarstva, kjer pa učiteljice ne velo nič pomagati in eivetovatL Morda je le res to vzrok, morda je izražena želja le odjek političnega ozadja. Toda dejstvo je, da se morajo učiteljice pravočasno zavedati svojega v tem pogledu pomanjkljivega znanja zlasti zdaj, ko ženske vse riva od kruiha. Aavadno vocìi gospodarske ustanove zadruge, društva, gosipodarske tečaje na dežel/. učitelji! A poznajo naše učiteljice, ko zapuste učitelj—e, razvoj, pomen in poslovanje teh gospodarskih ustanov? Zakaj bi se ne tudi one udeleževale tega deta, ki ga tovariši vrše leta in leta in u'. tako utrjujejo svoje postojanke med narodovi? V gospodarskem pogledu je učitelj bolj zaželen^ moč, kakor učiteljica, ki nima gospodarske izobrazbe^ Poglejmo še, kako je z njen0 politično in sociološko izobrazbo. Brez strankarsko-Poliitičnega vplivanja bi morali položiti osnove študij obeh vprašanj vsekakor že na šoli, in sicer za oba spola enako, z^kaj vsakdo, ki hoče delati med narodom, mora poznati vsa ta vprašanja in njihovo medsebojno Povezanost. Samo tako bo razzimela življenje svojega naroda in dogodke, ki gibljejo druge narode. Samo učiteljica s takim razumevanjem in spoznanjem bo lahko Upnica je oplenüa dolžnika Zagreb, 12. januarja Na nenavaden način je poizkušala izterjati svoj denar neka upnica, ki sta ji bila dva mlekarunarja precej dolžna. Dušan Te-pavac in Ivka Bosančeva imata v Zagrebu več mlekarn in nedavno sta potrebovala nekaj denarja. Ker je v banki hudo priti do denarja, sta si ga najela pri neki ženski. Obvezala sta ss, da bosta ves znesek, 10.000 Din. v precej kratkem roku vrnila. Toda ni se jima posrečilo denarja zbrati in zato je upnica skušala priti do povračila na čuden način Prišla je pred mlekarno v Bužanovi ulici, toda ne sama — s seboj je privadla devet moških z vozom. Uslužbenko Marto Oberžanovo so možaki lepo prijeli in jo držali, dokler niso trije odnesli vsega pohištva iz mlekarne in gt odpeljali z vozom. Šele potem so jo izpustil. Lastnika mlekarne sta zadevo seveda prijavila policiji, ki fco predrzno upnico poklicala na odgovor in jo naučila, da se dolgovi n^ izterjavajo na tak način. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 13.: zaprto. Torek. 14.: Si.romakovo jagnje. Red C. Sreda. 15.: Kako zabogatiš. Red Sreda. Četrtek. 16.: zaprto (generalka). Petek, 17.: Pesem s ceste. Premiera. Proslava 351etnice umetniškega delovanja Jos:pa Gradiša-Daneša. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 13.: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Torek, 14.: Carmen. Red B. Sreda, 15.: Prešmentani grad. Red A. Četrtek, 16.: Salome. Red Četrtek. Petek, 17.: Zaprto. zavestno uspešno sodelovala Pri oblikovanju usoile svojega naroda. predavateljica je podala, tudi nekatere konkretne m' gJjaje in navodila učiteljicam za njihovo samoi zobra-z-bo : sociološko gledanje kmečkih problemov, razvoj kmetijstva. vzroke kmečkih puntov, konservativnost kmeta. Navedla Je primerne knjige, ki so potrebne za nadaljnjo izobrazbo učiteljice. Zlasti pa nas je opozarjala, kako potrebno je, da se časopisje pravilnio čita: ne sama osmrtnice in novice, amPak zlasti uvodnike in socialne in gospodarske članke. Za zgled nam je anabira.!a zada/, državni proračun (za leto 1935/36). It. primerjanja posameznih postavk smo mogle Povsem jasno razbrati vzroke razmer in položaja ljudstva v naši državi. Ni res, da taka vprašanja in taki članki niso za ženske. Vsaka dobra mati tel gospodinja mora skrbeti, da ne izdaja denarja za luksuzne predmete, če denari primankuje za hrano. In če pregl-edujem-o naš (proračun z očmi dobre gospodinje, "vidimo marsikaj zanimivega. Tako na pr. mora vsakaga osupniti, da znašajo Pokojnine skoro eno milijardo; Za senat, ki sino prej lahko brez njega živeli znaša postavka 13 milijonov; izdatki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dose-zajo 200 milijonov, toda dohodki (domovi-bolnice, sanatoriji) znašajo 122 milijonov. Prav tak0 zanimivo je obdavčenje posameznih pokrajin. Vse to moü-a učiteJjica točno poznati, če hoče z narodom dela-ti in živeti ter mu pomagati. Dalje je predavateljica tudi povsem konkretno ozna«-la Pob po kateri naj uči-tliiea pridobi kmečko ženstvo. Najboljše sredstvo za to so gospodinjske nadaljevalne šole. Po učenkah te šole spozna učiteljica, kaj matere same zanima, po njiih naveže stike z domom in ljudstvom. Gotovo se lahko pri krneč ih žen^h zbudi zanimanje za vsa najvažnejša socialna in gospodarska vprašanja. Le prav je treba to storiti. Vsaka mati. ki namerava poslati hčerko v mesto služit, se bo gotovo za.nl-mal za posels-ko vprašanje, o zavarovanju proti bolezni, o zakonu za pobijanje spojnih bolezni, o prostituciji, saj vemo kolikim nevarnostim so izi postavi jena kmečka dekleta. Matere, ki Pošiljaj» svoje hčere v svet, morajo vedeti, da obstoje razne socialne ustanove, domovi, kamor se lahko dekle zateče v siili. Tudi za kmečke žene in matere so važni starci-no zavarovanje in občinskt domovi za onemogle, ki jih imajo kulturne države. Razmotrivanje o vseh vprašanjih bi bilo tudi našo kmečko ženo privedlo do spoznanja, kako pogrebno bi bilo, da bi v političnem življenju tudi ona akti'.vno sode'o-vaJa. Danes je življenje naše kmečke žene hudo, zato bo hvaležna vsakomur, ki ga ji pomaga lajšati in ki ji kaže pot iz zadrege. Tuda za to nalogo mora biti učiteljica sama dovolj pripravljena Živahna debata Po predavanju je pričala, da. se učiteljice zavedajo važnosti delovanja med narodom. DRAMA. »Pesem s oeste«, igra s petjem ču godbo, je drama treh godcev e ceste, ki jih po vseh njihovih potih spremlja usoda pouličnih muzikanilov. Cigana Miška, ki bi se rad izognil temu življenju, igra Kralj, življenjskega filozofa Krištofa Danes, pijanca Karla Sanoin. Gospodinja Ana je Severjeva, Kali Mira Danilova. Premijera bo v petek. Na premijeri proslavi 351etaico umetniškega dela član drame Daneš-Gradiš. OPERA. Opozarjamo na nocojšnji plesmi večer Katje Delakove v operi, na katerem nastopita poleg Katje Delakove in n j eine skupine še dva odilnčna gosta, švicarska pdesailka Susi Weber in plesalec Fritz Berger, ki je dames poleg Hera Ida Kreutzberga najbolj uvaževan plesalec in ediini partner slovitih plesalk Krausove. WieserXhalove, Geertove in Pfuiw mayerjeve. Spored tega .plesnega večera je izredno pester, izvajate i pa zaslužijo vse priznanje. Pri uprizoritvi opere Gairmen v torek bo pela naslovno partijo Berno!-Go-lobova Dona J ose ja pa Marčec. V opereti »Prešmetani grad«, ki se uprizori v sredo, bo pel tenorsko pa.rtijo FrancL Vremenski pregled. Evropa: Visok pritisk je objel večji del južnozapadme in južne Evrope. Depresija nad severom in vzhodom. Prevladuje oblačno, deloma dež in sneg po vsej Evropi. Temperatura je padla v srednji in južnvzhodni Evropi. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. Delno vedro na vzhodu. V teku zadnjih 24 ur je deževalo na severni polovici in na jugovzhodu države. Temperatura se je malo dvignila v sredini države, padla pa drugod. Plevje —4, Banja Luka +17. Kovosadska vremenska napoved za danes: Oblačno, delno dež in sneg na severo-zapadu. Temperatura bo padla. PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba f Fitirl nam je danes po 12. liri naš dobri In nadvse skrbni papn. tast in stric, gospod Martin Ogorevc TRGOVEC IN POSESTNIK, previden s sv. zakramenti v 89. leta svoje starosti. Pogreb se bo vršil v torek, dne 14. januarja ob 14. in pol. Sveta maša zadušnica se bo brala v tukajšnji nadžupnijski cerkvi v sredo, dne 15. januarja ob 8. uri. Slov. Konjice, 12. januarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI.