Kraljestvo Srbov, Hrvate? in Slovencev.
TTH J&mtTT v.TCLnr1
U	JLrPJfcvMI A iBniJLl^P JL
deieine ^lade ?.& Slowenijo»
Iz „Slažbenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 35:
Zapisnik o prvem predposvetovanju začasnega narodnega predstavništva ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne
1.	marca 1919.
Številka 36:
Okrožnica vsem državnim oblastim, s katero se zaradi pravilnejše uporabe zakona o taksah ponavljaje vse važnejše naredbe, izdane izza dne 1. decembra 1918.
Objava uprave državnih monopolov, da je v veljavi monopol samo na petrolej; sirovo mineralno olje in njegove produkte, razen petroleja, pa sme vsakdo uvažati brez posebne dovolitve.
Objava ravnateljstva srbskih državnih železnic, da železnica do nadaljnje naredbe ne prevzema odgovornosti in jamstva za škode pri prtljagi, živih živalih in blagu, ki se izročajo v odpravo po progah državne železnice ob srbskih mejah.
Številka 37:
Poziv finančnega ministra z dne 15. marca 1919. na podpisovanje državnega posojila v znesku 200 milijonov kron na podstavi 4%nih blagajniških bonov.
Številka 38:
Zapisnik o drugem predposvetovanju začasnega narodnega predstavništva ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 4. marca 1919.
Pravilnik za gozdno orožništvo, ustanovljeno pri ministrstvu za gozdarstvo in rudar-stv*.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
469.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se razpušča občinski odbor y Soboti.
Občinski odbor v Soboti je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov se je poverilo gerentu Petru Gcšmanu, županu občine Pernice, ki sta mu za prisednika imenovana Simon Enci in Ožbalt S e d e n i k, oba posestnika v Soboti.
V E j u bl j an i, dne 1. maja 1919.
Golia s. r.
470.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se razpuščajo nekateri občinski odbori.
Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo «astopne občinske odbore ter postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le gerente:
v Dedoncih — gerent Ivan Go m boe, posestnik istqtam;
v Nasovi — gerent Jožef Roškerič, posestnik istotam;
v Plitvici — gerent Anton K e b 1 e r, posestnik v Lomanošah;
na Plitvičkem vrhu — gerent Filip Jurkovič, stanovnik istotam;
v Potrni — gerent Ivan Pavel, posestnik istota*;
v Slovenski gorci — gerent Fran Veberič, posestnik istotam;
v Stari Novi vasi — gerent Jožef M ozir, posestnik istotam;
v Zenkovcih — gerent Jakob Dom an j k o, posestnik istotam;
v Zalincih — gerent Matija Rovan, posestnik istotam.
V	Ljubljani, dne 1. maja 1919.
Golia s. r.
471.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpušča občinski odbor v Sv. Marjeti na Dravskem poljn, okraj Maribor.
Občinski odbor v Sv. Marjeti na Dravskem polju je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov se je poverilo gerentu Antonu Greifu, posestniku v Prepolah.
V	Ljubija n i. dne 5. maja 1919.
Golia s. r.
472.
Naredba poverjeništva za uk in bogočastje glede ustanovitve začaszaga tehnično-visokošolskega tečaja v Ljubljani.
1.	Da morejo absolventi srednjih šol započeti študije tehnične smeri, se v Ljubljani začasno ustanavlja tehnično-visokošolski tečaj za gradbeno, strojno-elektrotehnično, rudarsko in zemljemersko stroko.
2.	Začasni tehnično-visokošolski tečaj izvrši v mesecih od maja do novembra 1919. pouk 1. in
2.	izrednega semestra L letnika v zmislu učnih načrtov belgrajske tehnične fakultete in tehničnih visokih šol na ozemlju nekdanje Avstrije.
Po možnosti naj se vrše na tečaju istočasno pomožni kurzi v prid slušateljem višjih letnikov.
3.	Z vodstvom in upravo začasnega tehnično-visokošolskega tečaja se poverja kuratorij za začasni tehnično-visokošolski tečaj v Ljubljani; v tem kuratoriju so:
a)	načelnik in njegov namestnik, ki ju imenuje deželna vlada za Slovenijo;
b)	štirje zastopniki učiteljskega kolegija, ki jih imenuje učiteljski zbor, in sicer po enega za gradbeno, strojno-elektrotehnično, rudarsko in zemljemersko stroko ;
c)	dva zastopnika društva inženirjev v Ljubljani, ki ju imenuje društvo izmed delegatov v vseučiliški komisiji v Ljubljani;
d)	en zastopnik društva slovenskih geometrov v Ljubljani, ki ga imenuje društvo.
4.	Kuratorij opravlja vse posle, kolikor se tičejo vodstva in ureditve začasno tehnično-visokošolskega tečaja; zastopa ga napram javnosti ter varuje njegov ugled. Skrbi za izvršitev pouka in namestitev pomožnega osebja.
Kuratorij deluje v skupnih sejah, ,ki so sklepčne ob navzočnosti polovice članov, in sklepa z večino glasov.
Poslovni red si določi kuratorij sam.
5.	V začasni tehnično-visokošolski tečaj se sprejemajo kot redni slušatelji absolventi srednjih šol (gimnazije, realke, realne gimnazije) obojega spola, ki se izkažejo z zrelostnim iz-pričevalom ter so pristojni v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kot izredni slušatelji se morejo sprejeti državljani, ki so dovršili 17. leto in se izkažejo s primerno izobrazbo.
6.	Lične moči so honorirani docenti, tehnični učitelji in lektorji, ki jih na predlog vseučiliške komisije pokliče deželna vlada, Konstrukterje, asistente in pomožno osebje pokliče na predlog kuratorija deželna vlada.
7.	Stroške za začasni tehnično-visokošolski tečaj krije deželna vlada za Slovenijo iz vseuči-liškega fonda.
V Ljubljani, dne 2. maja 1919.
Dr. Verstovšek s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Imenovani so z dnem 1. marca 1919. za de-želnovladne kancliste XI. činovnega razreda: pisarniški višji oficiant Janez S ab e c in pisarniška oficianta Franc Urlep in Dominik Za-
Odpuščen je Hugon G e d 1 i c z k a, začasni učitelj na nemški ljudski šoli v Ormožu.
V Ptuju so z ozirom na potrebe narodnega šolstva začasno nameščeni: na dekliški meščanski šoli: Irma Scheligo, učiteljica v Šmartnem pri Slovenj gradcu, za ravnateljico: Marija Voršič, učiteljica v Zavrču, za strokovno učiteljico; na slovenski mešani ljudski šoli: Ivan Klemenčič, učitelj na Ptujski gori, za nadučitelja; Mirko Majcen, učitelj pri Sv. Urbanu v Slovenskih goricah, za učitelja; Vikto-rina Flere, učiteljica v Letušu, za učjteljico; Filomena Gorup, učiteljica na Polenšaku, 'za učiteljico; Janja Šegula, bivša učiteljica pri Sv. Marku, za začasno učiteljico; na nemški mešani ljudski šoli: Josip Gorup, nadučitelj na Polenšaku, za nadučitelja; Franc Šegula, nadučitelj pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom, za učitelja; Alojzija K o c m u t, učiteljica v Središču, za učiteljico.
Z ozirom na potrebe narodnega šolstva sta nadalje začasno nameščena: Mihael V a u h -n i k, nadučitelj pri Sv. Marku niže Ptuja, za nadučitelja na ljudski šoli v Hočah; Cirila Weleja, učiteljica pri Novi Štifti pri Gornjem gradu, na šestrazrednici v Središču.
Začasno nameščena je Marija Jurman, na-mestna učiteljica v Ljubljani, za začasno učiteljico na mešani nemški ljudski šoli v Ptuju.
Za predsednika: dr. Majcen s. r.
Tedenski izkaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemlja deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
(Od dne 20. do dne 26. aprila 1919.)
Škrlatinka (Scarlatina).
Celje mesto (1 oseba obolela, iz občine šmarske). — Celjski okraj: občina Šmarje (8 oseb obolelo, 1 oseba umrla). — Ljubljana mesto (1 oseba obolela).
D a vi c a (Diphtheria).
Cel j« mesto (1 oseba obolela, iz občine ga-berske). — Maribor mesto (2 osebi oboleli, ena oseba umrla).
Osepnice (Variola).
St. 1099/3 iz leta 1919.	805 3—3
Brežiški okraj: občina Kapele (3 osebe obolele, 1 oseba umrla). — Celje mesto (1 oseba obolela). —• Celjski okraj: občini Petrovče (tri osebe obolele,. \ oseba umrla), Trbovlje (7 oseb obolelo v Loki, Dobrni in Retju). — Črnomaljski okraj: občina Vinica (1 oseba obolela). — Kranjski okraj: občine Žiri (4 osebe obolele, 2 osebi umrli). Stara Loka (1 oseba umrla), Škofja Loka (1 oseba obolela). — Ljubljanski okraj: občini Studenec - Ig (1 oseba umrla), Vrbljene (3 osebe obolele). — Maribor mesto (3 osebe obolele, 2 osebi umrli, 2 primera iz občine Razvine od Sv. Miklavža). — Ptujski okraj: občine Dravci (2 osebi oboleli), Sv. Barbara v Halozah (2 osebi oboleli, 1 oseba umrla), Trnovci (2 osebi oboleli), Veličane (1 oseba obolela, 2 osebi umrli), Zagorje (1 oseba umrla).
V. Ljubljani, dne 2. maja l‘J19.
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za zdravstvo.
Razglasi vojaških oblasti.
Ra. z grl«, si
glede oddaje tobačne glavne zaloge v Ljubljani, Mestni trg &t. 18.
Tobačna glavna zaloga v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 18, spojena z založno trafiko in prodajo specialitet, se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
Imetnik prodaje je dolžan prodajati vred-nostnice kolkovnega dohodarstva in upravičen prodajati poštne vrednostnice.
Ta zaloga je glede tobačnih izdelkov splošne tarife in splošno dopuščenih režijskih specialitet pridodeljena v dobavljanje tobačni tvornici v Ljubljani in mora s temi izdelki zalagati z lastno založno trafiko vred 257 trafik.
Vrednostnice kolkovnega dohodarstva se morajo dobavljati pri finančni deželni blagajni v Ljubljani, poštne vrednostnice pa pri glavnem I poštnem uradu v Ljubljani.
V enoletnem času od dne 1. januarja 1918. do j dne 31. decembra 1918. se je v tej zalogi pridode-I Ijenim prodajam oddalo tobačnih materialij za j 4,317.243 K 4 v kupne cene, v založno trafiko pa I po konsumentski (tarifni) ceni računjeno za 1355.571 K 63 v; založniku je pripadel trafikant-j ski dobiček v znesku 35.557 K 16 v.
S. 847/19.
Tiralici.
j Prodaja vrednostnic kolkovnega dohodarstva ! je v gorenjem enoletnem času vrgla 1837 K kos-Zoper Janeza Bozo vičarja, strelca slo-j	Pruclaja poštnih vrednostnic pa
venskega planinskega polka, rojenega leta 1896. j . j	osmatega dobička,
v Zadobju, občina Trata, teče pri podpisanem . Vuse str<^kf’ fP0Jcne z opravljanj «n razpi-sodišču kazenska preiskava zaradi zločina ubega. j	J^ncni 1 omisijs i poslov, trpi zdra-
Strelec Bozovičar naj se prime in s primerno j J. ,	, , .	,	,
eskorto odda vojaškemu zaporu v Ljubljani;! a ancnejsi podatki o dosedanjih donosih o tem naj se pismeno obvesti podpisano sodišče, j !,ro 111 ? s roskih, Katere je imel prejšnji sklicevaje se na tusodno tiralico pod S. 847/19. .,tTJct.ni Pr0( aJ^>‘■° 1 azvidm iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem S. 907/19.	okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri pri-
Zoper Jakoba Verouka, topničarja top-	okrajnem vodstvu finančne straže Ljub-
niškega polka v Mariboru, rojenega dne 23. julija 1896. vCHajdinu, okraj Ptuj, tja pristojnega, mesarja, teče pri podpisanem sodišču kazenska preiskava zaradi zločina ubega.
Topničar Veronek naj se prime in s primerno eskorto odda vojaškemu zapoiu v Ljubljani; o tem naj sc pismeno obvesti podpisano sodišče, sklicevaje se na tusodno tiralico pod S. 907/19.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 2. maja 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
St. B II 817 ex 1919.	1001
Razglas poverjeništva ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Po brzojavnem obvestilu uprave državnih monopolov z dne 25. aprila 1919., št. 5608, je finančno ministrstvo v Beogradu odredilo, da se od dne 1. maja 1919. dalje v vsem kraljestvu prodaja sol iz državnih skladišč po nastopnih cenah:
l.) 100 kg kamenite ali zmlete soli za K 126'—;
J.) 100 .g morske soli.........za K 112'—;
3.) 100 kg industrijske soli .	. . za K 60-60.
V Ljubljani, dne 2. maja 1919.
Poverjenik : dr. Savnik s. r.
Razpis.
1002
Pri finančni prokuraturi v Ljubljani je po-polniti dve mesti začasnih koncipi-stov v X. činovnem razredu.
Prosilci, ki imajo juridični doktorat in sodno prakso, predpisano za odvetniške kandidate, imajo prednost.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, katerim je priložiti tudi dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože do dne 20. maja 1919.
pri finančni prokuraturi' v Ljubljani.
Finančna prokuratura v Ljubljani, dne 5. maja 1919.
Souvan s. r.
ljana II v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, I. nadstropje.
Vendar erar ne jamči, da bi bil donos tudi v bodoče tolikšen, kakor je naveden v tem naznanilu in v izkazih o dohodkih in bremenih.
Za tobačno glavno zalogo se more imetniku prodaje proti položitvi predpisane varščine na zahtevo dovoliti materialni kredit do višine predpisane najmanjše zaloge 70.000 K.
Ponudba se mora napraviti po določilih predpisa za oddajanje trafik.
Razpisani erarni komisijski posel se sme izvrševati le na svojem dosedanjem postavišču ali pa v drugi pripravni hiši v Ljubljani, in sicer na Mestnem trgu, potem v Stritarjevi ulici, na Marijinem trgu, v Prešernovi in v Selenburgovi ulici, na Dunajski cesti do Kmetske posojilnice in na Kongresnem trgu. Zahtevajo se veliki, svetli in zračni prostori.
Opravljati se mora samostojno.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Takim prosilcem se podeli prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti odstotni proviziji štirideset (40) stotink od prodaje na debelo.
Ti torej nimajo v svojih ponudbah staviti ni-kakega ponudka, ampak se morajo zgolj izjaviti, da so zadovoljni s prejemki; določenimi v razglasu.
Ostalim ponudnikom je označiti zahtevane opravninske odstotke od denarne vrednosti iz zaloge oddanega tobačnega materiala.
Ponudniki sev lastnokoristsvare, naj ne ponujajo previsokih povratnih dobičkov in naj ne zahteva j opre-nizkih opravnin, ker ni upati, da bi se ponuđeni povratni dobiček znižal ali da bi se zahtevana opravnina zvišala.
Jamščina znaša 40.000 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, pri finančni deželni blagajni v Ljubljani v pupilarnovarnih, neiz-žrebnih vrednostnih papirjih ali pa se mora plačati v gotovem denarju po poštnočekovnem uradu v Ljubljani s položnico ali pa z davčno plačilnico.
Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini, pravilno jih je kolkovati in podpisati ter jih najpozneje do dne 12. maja 1919. ob desetih dopoldne v zaprtih in zapečatenih urad-
nih zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne oblasti.
Ponudbe, katere niso napravljene na uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpoštevajo.
Javna ponudbena obravnava se. bo vršila pri podpisani prodajni oblasti v komisijski sobi št. 10 natančno ob zgoraj napovedani uri.
Ponudniki morajo s svojimi ponudbami celih šest mesecev izza dne ponudbene obravnave ostati pri besedi.
Predpis za oddajanje trafik in dotični drugi predpisi se morejo vpogledati pri gospodarskem uradu finančnega ravnateljstva v Ljubljani in pri priglednih okrajnih vodstvih finančne straže, ali pa se lahko kupijo po določenih cenah.
Tiskani uradni ponudbeni obrazci in zavitki se dobivajo pri teh uradih brezplačno.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 10. aprila 1919.
T 13/19—5.	940
R«Zi£fl«S.
Martin Borštnik, rojen dne 5. novembra 1886., posestnikov sin iz Ljubljane, Karolinška zemlja št. 44, se je kot vojak 17. pehotnega polka, 11. stotnije, jeseni leta 1915. udeležil bojev na italijanskem bojišču in se izza bojev pri Podgori v času od dne 30. oktobra do dne 29. novembra 1915. pogreša. Zadnjikrat je pisal domov dne 27. oktobra 1915.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 3lega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Jere Borštnikove na Karolinški zemlji št. 44 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Martin Borštnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 23. aprila 1919.
'I' 65/18—5.	*4,
Raz grla s.
Vinko S uš in, rojen dne 10. februarja 1876., trgovski poslovodja v Ljubljani, 1 ržaška cesta št. 43. je kot četovodja trdnjavskega topniškega oddelka št. 7/3 v Przemyslu po padcu te trdnjave dne 19. marca 1915. prišel v rusko ujetništvo, kjer je baje umrl v Caricinu ob Volgi dne 26. avgusta 1915. Zadnjikrat je pisal iz Rusije dne 26. junija 1915.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Sušinove v Mariboru, Sodna ulica št. 14, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Ivanu Stieneju, davčnemu pristavu v p. v Ljubljani, kar bi vedel o imenovanem
Vinko Sušin se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. novembru 1919. razsodi sodišče p® vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 23. aprila 1919.
Nc 1IM156/15—51.	»98
Sklep.
S tusodnim sklepom z dne 1. septembra 1915., opr. št. Nc III 1156/15—-2, uvedeno poslovno nadzorstvo mizarskega podjetja in pogrebnega zavoda Filipa Lazarja na Jesenicah je na predlog poslovnega nadzornika in dolžnika odpravljeno, ker ni več vzrokov, ki so bili svoječasno merodajni za uvedbo tega nadzorstva. (§ 10. ces. ukaza z dne 17. septembra 1914., št. 247, dri. zak.)
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 24. aprila 1919.
št 471/25. Razglas o oddaji tobačnih trafik v slovenjegraškem preglednem okraju finančne straže.
	l! i 1 i I I >cKi		Predmetne		trafike											Jam-ščina, ki se mora plačati pred izročitvijo ponudbe, znaša kron	Oddaja	pred-	Prošnje, oziroma ponudbe, napravljene na uradnem obrazcu, je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru najpozneje do dne
1 I i H		Kraj	Dobavišče	Denarr vredno ' dobav Ijenil tobačn izdelkt K 1	I a Bt h )V	Trati-kan laki dobiček je znašal		Oprav-uina pri prodaji vred-nostnic kol kovnega do-hodar-stva			Oprav- ! nina pri prodaji poštnih vred-nostnic		Dose- danji letni povratni dobiček K fr		Trafika se sme izvrševati na svojem dosedanjem stanovišču ali pa v drugi primerni hiši, ki je v njega neposrednji bližini, zlasti pa v		metne po jav- nem nate- čaju	trafike po do-pustil-ni poti	
					v 1	enoletnem čas K v It				a v	K	V							
.1	23*8	Sloveujgradoc št. 64	Glavna zaloga								i						I		
			Slovenjgradec	8.722	76	872 127			326	05	18 40		46 !		hišah št. 17, 21, 63 in				
															116	—	—	1	23. maja 1919. ob
																			desetih dopoldne
2 2389		Slovenjgradoc št. 184	»	2.693	44	269	34;		—	—-		—	30 i		hišah št. 17, 21, 63 in				
															115	—	—	1	»
3 2390		Slovenjgradec št. 99	>	4 691	14	459	11			—	-	—	80		hišah št. 17, 21, 53 in		-		
I															116			1	»
4	2391	Bakovska vas št. 27	»	1.338	16	133	81			—	—	—	4		—	—	—	1	>
! 5)2392 Št. Ilj nad Turjakom št. 6				3.296	70	329	57		—	-	—	—	61	-	—	—	—	1	»
6 2393		Meža pri Zgornjem																	
		Dravogradu št. 18	»	6.638	76	563 87			—		—	—	20	—	—	—	...	1	*
: 7j 2394		Meža pri Spodnjem																	
!		Dravogradu št 21		2.071	64	207	15		—	69	—		20		—	—	—	1	»
8	2395	Meža pri Spodnjem																	
		Dravogradu št. 19	»	2.879	22	2*7 193			21	05	—	—	20		—	—	—	1	,
9	2396	Pasja vas št. 22	Glavna zaloga																
			Celje	5.037		503	70:		—	—	—	—	105	—	hišah št. 13 in 17 v				
															Pasji vasi in št. 11,				
															12 in 102 v Skalah					1	9
10	2397	Paka št. 37	Glavna zaloga																
			Slovenjgradec	2.378	46	237	84		—	—	-	—	10	—	hiši št. 44	*		—	1	»
1112398		Šoštanj št. 66	Glavna zalogä																
			Celje	14.768	60	1476 '86			—	—	_	—	180	—	hišah št. 66, 67, 58, 59,				
															60, 14, 43, 21, 20 in 22	160	1	—	»
12 2399 1 Topolšica št. 99			Glavna zaloga																
			Mozirje	7.566	40	756 |641			—		—	—	8	_	hišah št. 138 in 135		—	1	»
13! 2400		Velenje št. 2	Glavna zaloga																
			Celje	3.439	20	343 92!			—	—	—	—	50		hišah št 10, 11, 13, 14				
1															15 in 16	—	—	1	»
14	2401	Velenje št. 61	>	3.348	60	334 i86			—	—	—	—	37	—	hišah št. 63, 54, 44, 43				
															in 70	—			1	»
15	2402	Muta št. 4	Glavna zaloga															I	
1			Marbek	3.261	37	i 326 113			27	51			20	60	—	hišah št. 1 in 17, even-				
			•												tualno 18	—	—	1	»
16	2403	Muta št. 96	»	1.178	46	117	81		—	—	—	—	4	—	hišah št. 1 in 17, even-				'
															tualno 18	—	—	1	»
17	2404	Muta št. 77		»	1.873	06	187	3t			—	—		12	—	hišah št. 1 in 17, even				
								I							tualno 18	—		1	»
18	2405	Muta št. 27	»	4.007	93	400	7f	»	—	—			—	20	—	Uši št. 28					1	»
19	2406	Muta št. 62		6.028	G3	602	86;		—	—	—	84	30	—	hišah št. 61 in 101	—	o—	1	»
20	2407	Marbek št. 24	*	2.972	32	297	23		—	—	—		30	—	hišah št. 19 in 31					1	»
'21	2408	Vuzenica št. 30	»	8.001	42	800 44			23	40	9	75	72	—	hišah št. 13 in 34	—	—	1	»
22	2409	Vuzenica št. 20	»	1.482	58	148 j25			—	—	—		14	-	hišah št. 13 in 34	—	—	1	»
23	2410	Vuzenica št. 26	*	1.181	46	113	h	■	—	—	—	—	36	_	hiši št. 5			___	1	»
24	2411	Vuhred št. 13	»	8.008	79	800 187			—	—	4	93	60	!-	hiši št. 61	. -	—	1	»
Opomba
Te trafii-.e se eventualno pri oddaji spoje v eno samo trafiko, ki bi tako ojačena mogla invalida živiti.
»
»

Opazka: Tiskani uradni obrazci za ponudbe in prošnje, nadalje zavitki se pri finančnem ravnateljstvu in pri oddelkih finančne straže dobivajo brezplačno.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 10 aprila 1919.	Dr. Josij- Povalej s r
T 40/18—9.	942
Ra. z grla. sl
Jesip Z m e t, rojen dne 30. maja 1884., posestnik in stavbni mojster v Kranju št. 72, je kot pešec pehotnega polka št. 97 dne 21. oktobra 1916. prišel v rumunsko ujetništvo ter je baje dne 15. aprila 1917. v Jassvjti umrl.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Apolonije Zmetove v Kranju št. 72, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, I. Pikušu, pekovskemu mojstru v Kranju, kar bi vedel o pogrešancu.
Josip Zmet se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 23. aprila 1919.
'I' 66/19—8.	943
Rstzglgks.
Anton Dušik, rojen dne 19. junija 1895. v Zavrstniku št. 19, občina Šmartno pri Litiji, je služil pri saperski stotniji 4/3 na italijanskem bojišču ter se je udeležil poizkušenega prehoda preko Piave v noči na dan 17. novembra 1917. Od tega dne je neizvesten.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega tnarca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji
njegove matere Marije Dušikove v Zavrstniku št. 19 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Anton Dušik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. maju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 25. aprila 1919.
T I 16/19—4.	906
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jožef Anderlič.
Jožef Anderlič, rojen leta 1893. v Kačjem dolu, pristojen v Št. Peter na Medvedjem selu, je dne 29. julija 1914. odšel k 87. pehotnemu polku, bil baje v bitki pri Sv. Martinu pri Gorici meseca julija 1915. ranjen ter se od tedaj pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Eme Anderličeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Jožef Anderlič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 14. aprila 1919.
T I 36/19—4.	908
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Karel Geršak.
Karel Geršak, rojen dne 3. maja 1885. v Dekmanci, pristojen v Št. Peter pod Sv. gorami, je ob splošni mobilizaciji s 17. pehotnim polkom odrinil na rusko fronto; zadnjič se je oglasil dne 81. avgusta 1914., potem pa ni bilo več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Geršakove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem.
Karel Geršak se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 14. aprila 1919.
T I 12/19—6.	909
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Kračun.
Franc Kračun, rojen leta 1882. v Polenah, pristojen v Frankolovo, posestnik v Belem potoku, je ob prvi mobilizaciji z domobranskim pehotnim polkom odšel v Galicijo ter se od meseca avgusta 1914. pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Kračunove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Fricu Zanggerju, odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o imeno-vancu.
Franc Kračun se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. decembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 14. aprila 1919.
T I 44/19—4.	863
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Malinger.
Janez Malinger, rojen dne 28. maja 1881. v Štorah, pristojen v Poličane, posestnik v Braslovčah, je ob prvi mobilizaciji s 27. pehotnim polkom odšel v Galicijo in se zadnjikrat oglasil dne 3. oktobra 1914.; potem ni bilo več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Katarine Malingerjeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Viktorju Rössnerju, posestniku v Braslovčah, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogre-šancu.
Janez Malinger se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 14. aprila 1919.
T I 65/19—9.	910
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Martin Podgoršek.
Martin Podgoršek, rojen dne 6. novembra 1886. v Podgori, pristojen v Rečico ob Paki, je ob prvi mobilizaciji s 4. črnovojniškim pehotnim polkom odšel v Galicijo ter je baje padel dne 18. oktobra 1914. pri Novem miastu; od takrat vsaj se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Podgorškove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču. kar bi vedel o imcnovancu.
Martin Podgoršek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 14. aprila 1919.
T 1 45/19—4.	856
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jožef Potočnik.
Jožef Potočnik, rojen leta 1888., posestnik v Gornjem gradu št. 104, je početkom vojske s 87. pehotnim polkom odšel v Galicijo, bil baje dne 26. avgusta 1914. v Galiciji ranjen in ujet ter se od takrat ni več oglasil.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Ivane Potočnikove posto-panjc, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Jožef Potočnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. novembru 1919. *azsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 14. aprila 1919.
T I 20/19—5.	911
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Bogovič.
Anton Bogovič, rojen dne 3. januarja 1886. v Arnovih selih, pristojen v Artiče, je dne 27. julija 1914. odrinil k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Maribor in odšel na rusko fronto; od meseca oktobra 1914. se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Neže Bogovičeve postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem.
Anton Bogovič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 15. aprila 1919.
T I 66/19—2.	912
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Gačnik.
Janez Gačnik, rojen dne 11.februarja 1886., pristojen v Vrbe, je dne 27. julija 1914. odšel k vojakom v Celje, potem v Ljubljano in odtod v Galicijo; zadnjikrat se je oglasil dne 23. maja 1915. iz ruskega ujetništva, potem pa ni bilo več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Uršule Gačnikove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku gospodu drju. Walterju Rieblu, odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o imenovancu.
Janez Gačnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače pa znanje, da še živi.
Po 20. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 15. aprila 1919.
T 44/19—4.	974
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ivan Krivograd.
Ivan Krivograd, rojen dne 15. avgusta 1893. v Sv. Janžu, občina Slovenj gradeč, pristojen v Kotlje, je bil prideljen 7. pehotnemu polku, 11. stotniji, v Celovcu ter se po poročilu poveljništva imenovane stotnije pogreša izza pozicijskih bojev pri Dolini dne 22. junija 1915. Poslednje poročilo od njega je dobila njegova mati Marija Krivograd začetkom meseca junija 1915. Od tega časa o pogrešancu ni več glasu.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita .domneva smrti v zmislu zakona z dne 31. marca 1919., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegovega variha Josipa Haberja, železniškega uslužbenca v Podklancu, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa gospodu Gregorju Pipanu, p. d. Brat-nekerju, kovaškemu mojstru v Guštanju št. 73, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu.
Ivan Krivograd se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 24. aprila 1919.
E 718/13/64.	999
Dražbeni oklic.
Na predlog mestne hranilnice v Kamniku kot zahtevajoče stranke bo dne 11. junija 1919.
dopoldne ob pol desetih pri tem sodišču v sobi j št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba na-' stopne nepremičnine: zemljiška knjiga za Žu-
panje njive vi. št. 48 kaolinska tvornica v Crni, cenilna vrednost 46.474 K 20 v, najmanjši ponu-dek 23.237 K 10 v. K nepremičnini zemljiške knjige za Županje njive vi. št. 48 spadajo te-le pri-tekline: služnostne pravice, vodna moč, rudnik in obratna oprava v cenilni vrednosti 31.921 K 60 v.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Za poslabšanja poslopij in priteklin po cenitvi med vojno ne prevzame sodišče nobenega jamstva.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 28. aprila 1919.
A VI 161/17—6.	#95
Poklic neznanih dedičev.
Friderik S c h i w e n k o, krojaški pomočnik, nazadnje bivajoč v deželni blaznici v Feldhofu, je dne 20. februarja 1917. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Miklavž Ko-schak, orožniški stražmešter v p. v Mariboru.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, moira to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI., dne 25. aprila 1919.
A VI 410/19—1.	9%
Poklic neznanih dedičev.
Anton S e t a r, 47 let star, pristojen v Slivnico, je dne 7. marca 1917. v Eggenbergu pri Gradcu umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Miklavž Ko-schak, orožniški stražmešter v p. v Mariboru.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 28. aprila 1919.
St. 208.	992 S—1
Razpis notarskih mest.
Notarska mesta v Konjicah, Laškem trgu, Marenbergu, Mariboru, Pliberku, Rogate« in Slovenjgradcu so razpisana.
Prošnje naj se vlože semkaj za vsako mesto posebe do dne 2 4. maja 1919.
Notarska zbornica v Celju, dne 3. maja 1919.
St. 13.129/V—1919.	1000
Ot>j ava.
Ker cene za papir in za izvrševanje tiskovin, potrebnih v obratu, presezajo doslej veljavne cene za posamezne golice, je bila poštna uprava primorana zvišati ceno nakaznicam na 6 v, z veljavnostjo izza dne 15. aprila t. 1., ceno denarnim kuvertam pa na 16 v, spremnicam na 16 v in brzojavnim golicEflh na 4 v z veljavnostjo izza dne 5. maja t. 1.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani,
dne 1. maja 1919.
St. 6594.	985 S—2
Razglas.
Lov mestne občine škofjeloške se v sredo dne 2 8. maja 1919. ob enajstih dopoldne na uradnem dnevu v Škofji Loki v občinski pisarni na javni dražbi odda v zakup z i dobo od dne 1. avgusta 1919. do dne 31. julija 1924.
Zakupni in dražbeni pogoji se morejo vpo-glcdati pri okrajnem glavarstvu med navadnimi uradnimi urami.
Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 28. aprila 1919.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.