MLJaaa ■ maIavIhI
Cena - Preno Lir 0.40
Štev. 157
V Ljubljani, v petek, 11% julija 1941-XIX
teto VI.
izkljnčna pooblaščenka sa oglaleranje Italijanskega in tujega izvora: (Jnione Pubblicitš Ilaliana S. A-, Milano.
Oradalltvo il apcavai Kopitarjeva 6, Lfablfana. Redazkm«, Ammtnbtrarionai Kopitarjeva 6, Lnbiana. |
Conceasionaria oacloahra per la pabblidtž dl provenienza italiana ed eatera: Onionc Pnbblidtš italiana 8. A-, Milana
Uradno poročilo o zaključku velikih bitk pri Bjalistoku jn Minsku
V tel največji obkoljevalnl bitki je bilo zajetih nad 400.000 rdečih vojakov, 3332 tankov in 1809 topov
Hitlerjev glavni stan, 11. julija, e. Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi: Z dvojno bitko pri Bialistoku in pri Minsku je zdaj zaključena največja obkoljevalna bitka in bitka mehaniziranega orožja v svetovni zgodovini.
V	naše roke je padlo 323.989 ujetnikov, med njimi mnogo armadnih in divizijskih generalov. Zajetih ali uničenih je bilo 3332 bojnih voz ter 1809 topov in velike količine drugega orožja. Skupno število ujetnikov se je s tem pomnožilo nad čez 400.000. Število vseh dozdaj zajetih ali uničenih tankov znaša skupno 7615, število ujetih in uničenih topov 4423, število uničenih letal pa 6233.
Hitlerjev glavni stan, H. julija, s. Nemško uradno vojno porodilo pravi:
Operacije na Vzhodu 6e nezadržno razvijajo naprej. Na finski fronti je bila dne 8. julija z ob-koljevalnim premikanjem, ki so ga podpirale finske čete, zelo utrjena Salla po večdnevnih bojih po nemških oddelkih zavzeta. Sovjetska divizija, ki se je tam vojskovala, je bila razbita.
Budimpešta, 11. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo sporoča uradno:
Naši hitri oddelki so včeraj nadaljevali boj s sovjetskimi zadnjimi stražami, da bi si prido-rili prehod čez reko Zbrus. Od 9. julija dalje sodelujejo naše nagle čete pri operacijah z nemško vojsko. Naši pehotni oddelki nadaljujejo s čiščenjem na zasedenem ozemlju. Do sedaj je bilo 25.000 ujetnikov. Ujetnike, ki dokažejo, da so Ukrajinci, pošljejo domov.
Beriin, 11. julija, s. Kakor poroča DNB je nemško letalstvo tudi 9. julija z velikim uspehom nadaljevalo svoje napade. Na baltiškem delu bojišča so siloviti nemški letalski napadi veljali sovjetskim vrstam, ki se umikajo na vzhod. Drugi napadi nemških letal so veljali sovjetskemu poskusu za popravilo mostov, ki jih je razbilo nemško letalstvo. Napadene so bile tudi cele kolone, ki so hotele prekoračiti reko. Uničenih je bilo dosti mo-
tornih vozil. Nemško letalstvo je raabiijalo tudi železniške proge in vlake. Več železniških zvez je bilo pretrganih in številni vlaki so skočili a tira.
Berlin, 11. julija, s. Nemški poročevalski urad javlja, da se je majhen nemški oddelek 8. julija v svojem napredovanju proti Stalinovi črti srečal s številnimi oddelki sovjetskih tankov. V silovitih bojih je nemška enota uničila 123 sovjetskih bojnih voz. Ostanek sovjetskih oklopnih oddelkov se je spustil v divji beg.
Mešani oddelki Nemcev in Fincev so 8. julija na nekem oddelku bojišča po hudih bojih uničili tri sovjetske stotnije in razbili čez štirideset oklop-nih voz. Ti oddelki so v napadu zavzeli tri sovjetske baterije, ki so jih skušale ustaviti. V roke so dobili veliko ujetnikov in plena.
Helsinki, 10. julija, s. Uradno poročilo finskega poveljstva pravi, da je ob vsej jugovzhodni fronti bilo v glavnem opaziti ogled-niško delavnost ter hud ogenj. Pri Lahdenpohji so finske čete vdrle za 10 km čez mejo in zajele 8 topov ter dosti strojnic in drugega orožja. Sovjetski poskusi za prehod čez mejo so se razbili s hudimi izgubami. Od 8. julija zvečer so finski oddelki uničili ria vzhodni meji 41 bojnih voz. Vojaške operacije se nadaljujejo po določenih načrtih. Različni kraji so trdno zasedeni po Fincih. Finsko letalstvo je uničilo sovjetske obrambne naprave, bojne vozove, skladišča streliva ter vlake in prevoze. Finsko letalstvo in topništvo je sestrelilo 73 sovjetskih letal, štirje finski stroji se niso vrnili dompv.
Vojno poročilo št. 400
Nov angleški poizkus pri Sofiumu odbit
Bombardiranje Cipra in Tobruka — Hude angleške letalske izgube
Vojno poročilo št. 400 pravi.
Na C i p r u so naši letalski oddelki bombardirali oporišče v Nicosiji in prizadejali mnogo škode in povzročili ogromne požare. Ob obali otoka Cipra so naša letala torpedirala parnik s 500 tonami.
Angleški lovci so v Sicilijskem prelivu napadli naše sanitetno letalo. Južno od Sicilije so naša lovska letala sestrelila angleško letalo vrste »Hurricane«.
Severna Afrika: Na bojišču pri Sol-lumu je bil pognan v beg angleški tankovski
Od izida bitke na Vzhodu je odvisna usoda Sovjetske Zveze
Berlin, 11. julija, s. Sovjetski poslanik v Londonu Majski ai je upal postaviti izredno drzno trditev, ko je dejal, da je prepričan, da bo velika bitka na vzhodnem bojišču pomenila odločen obrat sedanje vojne na korist Rusije. Nemški listi obračunavajo s to trditvijo in se sprašujejo, na kakšna dejstva opira poslanik to svojo napoved. Morda na strahotno uničevanje sovjetskega letalstva, na tisoče sovjetskih oklopnih voz, uničenih med neprestanim napredovanjem proti vsej črti, na kateri se upira boljševiška vojska. Bitka na Vzhodu se je
že odločilno akrenila, toda ne tako, kakor napoveduje Majski. Zveza veeh zdravih sil na evropski celini se bije proti skupnemu sovražniku. Evropska vzajemnost se obrača nele proti Moskvi, temveč tudi proti zavezniškemu bogataštvu. Listi pravijo, da se docela strinjajo z Majskim, da j? od izida tega boja odvisna nele usoda Sovjetske zveze, temveč vsega sveta. »In kakor mi, mislijo vsi ljudje, ki se zavedajo svoje dolžnosti: da je nujno potrebno s skupnimi silami uničiti nasprotnika svetovne omike. >
Nemško vojno poročilo o letalski vojni
z Anglijo
Berlin, 11. julija. Nemško uradno vojno poročilo pravi:
V Severni Afriki so bili krajevni sunki sovražnih tankov iz Tobruka odbiti. Nemška letala so 8. in 9_ julija bombardirala vojaške cilje v pristanišču Tobruka in na letališču jugovzhodno od Marsa Matruha. Severno od Solluma so bombe zadele angleški rušilec.
Močnejši oddelki nemških bojnih letal so ponoči metali bombe na hangarje zahodno od Ismai-lije ob Sueškem prekopu in so jih zažgali.
V boju proti angleškim oskrbovalnim trgovskim ladjam je nemško letalstvo ponoči v zavarovanem ladijskem sprevodu severno od New Quaya
uničilo 5 trgovskih ladij s skupno 21.000 tonami in je uspešno bombardiralo pristaniške naprave na vzhodni in jugovzhodni obali. Ponoči dne 9. julija je bilo severno od Nervieka še ena trgovska ladja od bojnih letal močno poškodovana. '
Nad obalo Rokavskega preliva so včeraj lovci sestrelili 17, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo pa po eno angleško letalo.
Angleška bojna letala so ponoči bombardirala razne kraje v zahodni Nemčiji. Izgube civilnega prebivalstva so majhne. Bolnišnica v Bethelu pri Bielefeldtu je bila znova bombardirana, sovražnik pa je v teh napadih izgubil štiri letala, ki so jih sestrelili lovci in protiletalsko topništvo, mornariško topništvo pa je sestrelilo dve bojni letali.
Izrabljanje bele zastave in dvignjenih rok
Hude kršitve mednarodnega prava na vzhodnem bojišču
Berlin, 11. julija, b. Ib nemškega pooblaščenega vira poročajo, da so poleg neštetih prekrškov mednarodnega prava, ki jih neprestano zakrivljajo sovjetski vojaki, zdaj ugotovili tudi, da sovjetski vojaki izrabljajo belo zastavo v napadalne namene.
večkrat se je primerilo, da so se skupine rdečih v«iakov približale nemškim postojankam in mahale
2	beto tkanino, češ da se hočejo vdati. Ko pa Prl*
dejo čiato bliztl, pa nenadoma potegnejo izpod oble ke samokrese in začenjajo streljati. Neki nemški podporočnik pripoveduje, da se je na bojišču pri Boraikih zgodilo, da so se sovjetski vojaki približali z dvignjenimi rokami, ko pa so prišli na kakih trideset korakov blizu, so planili nad Nemce s strel nim orožjem in z bodali.
S Hrvaškega
Vrnitev hrvaških ujetnikov iz nemškega ujetništva. V ponedeljek se je vrnilo domov 500 hrvaških vojnih ujetnikov. Za njimi bodo prišle še ostale skupine, tako da se bodo v najkrajšem času vrnili vsi Hrvati iz ujetništva.
Za novega ravnatelja mestnega poglavarstva je bil imenovan dr. Drago Jelič.
Cene suhemu mesu in masti. Za mast smejo prodajalci zahtevati največ 41.50 dinarjev za kilogram. Suho svinjsko meso pa bodo prodajali od 50.50 din naprej, pač po kakovosti mesa.
Prva tvornica za jadralna letala že dela modele v svoji tovarni. Na bregovih pri Sv. Nedelji bodo imeli jadralni letalci prve vožnje in potrebni pouk.
Zagrebške policijske oblasti so izdale strogo odredbo, po kateri bodo najstrožje kaznovani ti-
oddelek. Letala osi so bombardirala parnike v
?ristanišču Tobruka in utrdbe okoli te trdnjave, rav tako so bila bombardirana letalska oporišča vzhodno od Sidi el Baranija. Tam so nastali požari in na enem letališču je bilo uničenih več angleških letal. Sovražnik je izvedel polete nad Benghazi in Tripolis. Nad Tripolisom je bUo od sedem napadalnih letal sestreljenih dvoje od našega protiletalskega topništva, štiri letala pa so sestrelili lovci.
Vzhodna Afrika: Čete naše postojanke v pokrajini Amhara so hitro zlomile sovražni poskus približati se našim postojankam. V odseku Uolchefit močno delovanje topništva.
Včeraj popoldne so angleška letala napadla Siraknzo iz nizke višine in ponoči so priletela nad Neapelj, kjer je civilno prebivalstvo imelo 14 smrtnih žrtev in 30 ranjenih.
Operacijsko področje, 10. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da so od predsnočnjim do včeraj zjutraj skupine bombnikov v redovnih valovih prihajale nad letališče Mikaba na otoku Malti ter hudo bombardirale naprave na tem važnem oporišču. Uspehi zadetkov so bili kar najboljši, kakor je bilo mogoče ugotoviti po obširnih požarih, zlasti na južnem delu letališča. Odgovor protiletalskega topništva je bil silovit, zlasti na južnem delu letališča. Odgovor protiletalskega topništva je bil zelo silovit, zlasti pa so delovali reflektorji. Angleški lovci so večkrat napadli italijanska letala, ki so se hrabro bra mila z orožjem na krovu.
Vladarieva zahvala za čestitko ljubljanskega občinskega sveta
Ljubljana, U. julija, s. Na vdanostno brzo-
{‘avko, ki jo je Nj. Vel. Kralju in Cesarju poslal jubljanski občinski svet s svoje prve seje, je prvi pribočnik odgovoril ljubljanskemu županu: »Vzvišeni Vladar je z živim zadovoljstvom sprejel čustva, ki mu jih izraža ljubljanski občinski svet v imenu meščanov in me pooblašča, naj izrazim njegovo hvaležnost za prijazno misel.*
Obisk Podtajnika za pravosodje v Ljubljani
Jutri ob 12.15 bo v Ljubljano dospel državni Podtajnik Ministrstva za milost in pravico Eksc. Putzolu, da se neznani z vprašanji, ki se tičejo sodne uprave v novi pokrajini. Na sporedu je tudi obisk Eksc. Putzola na sedežu apelacijskega sodišča, kjer ga bodo ob 16. pozdravili najvišji zastopniki sodstva v Pokrajini. Pozdravljamo visokega dostojanstvenika v naši sredi v prepričanju, da bo njegov obisk prinesel lepe uspehe za izpopolnitev našega pravosodja, in mu želimo kar najprijetnejše bivanje v Ljubljani
sti, ki n© bodo imeli pri kopanju dostojne kopalne obleke. Odredba velja tako za moške kakor za ženske.
V	soboto bodo v petih skupinah odšli romarji h Mariji Bistriški, kakor je to že vsako leto navada. Zagrebške romarje bo letos vodil sam nadškof dr. Alojzij Stepinec.
Hrvati se vračajo tudi iz italijanskega vojnega ujetništva. Doslej jih je prišlo preko Karlovca več ko tri tisoč. Pričakuje se, da bodo v najkrajšem času izpuščeni vsi Hrvati, ki so jih ujeli Italijani.
Koliko prebivalcev ima Luka. Kakor je objavilo mestno poglavarstvo je bilo izdanih doslej
25.000	izkaznic za nabavo raznih živil.
Bosanski delavci potujejo ▼ Nemčijo. V Pri-jedor je prišel pred dnevi zastopnik nemških oblasti, ki ima nalogo nabirati delavce za Nemčijo. S področja prijedorskega okraja ee je priglasilo 350 delavcev, ki bodo v kratkem odšli v Nemčdjot
Ureditev potrošnje v gostinskih obratih
Ljubljana, 11. julija. Prehranjevalni zavod je v zadnjem času potom svojih okrožnic ter potom časopisnih objav obvestil in seznanil vse preskrbovalne urade in javnost s podrobnimi navodili o uporabi živilskih nakaznic in oddaji racioniranih živil. Ker se nekateri gostinski obrati še danes ne drže navodil pristojnih preskrbovalnih uradov, daje Prevod ponovno naslednje pojasnilo:
Osebe, ki ne posedujejo živilske nakaznice, ne morejo dobiti v gostinskih obratih živila, za katera je uvedeno racioniranje. Izjemno je dovoljeno izdajati kruh brez nakaznic le začasnim gostom — tujcem največ za dobo dveh dni. Po preteku tega roka morajo imeti taki gostje živilsko nakaznico, ki jo dobe pri preskrbovalnem uradu tiste občine.
Za vsaik izdani obrok kruha ter juhe z rižem ali s testeninami morajo gostinski obrati odrezati 6vojim gostom pripadajoči kupon nakaznice. Odrezki za moko ali kruh so v ta namen razdeljeni na dva dela ter se lahko uporabijo pri kosilu in pri večerji za vse dni v mesecu.
Kdor nima živilske nakaznice, ne more dobiti juhe z rižem ali juhe e testeninami. Za nakazilo juhe veljajo tako odreaki za riž kot odrezki za testenine, ravnaje se po zalogah kuhinje.
Veljavni so le odrezki tistega dne, ko je gost na brani, ali pa odreaki naslednjih dni, nikakor pa ne zapadli odrezki starejšega datuma.
Vsak naslednji mesec bodo gostinski obrati dobili nova živila na podlagi odrezkov nakaznic, ki so jih zbrali v prejšnjem mesecu.
V	Bolgariji so vse prvenstvene tekme odložene za jesenske termine.
Nemški lahkoalleti so v Bukarešti premagali Romune s 100:63. S tega tekmovanja naj navedemo samo nekatere najvažnejše rezultate. Wenzels je vrgel kopje 65,92 m daleč, kar je letošnji najboljši nemški met. Zelo dober je bil tudi dr. Haun-zwickels, ki je skočil ob palici 4 m visoko. Prav dobro je tekem Romun Dinu Cristea na 5000 m. Za progo je rabil 15:18,2 min. Posebno odobravanje so nadalje želi za svojo spretnost Rudolf Har-big in metalca kladiva Blask in Storcb. Od Romunov pa se je odlično držal razen že omenjenega Xristea še njegov zemljak Guraus, ki je vrgel kroglo najbolj daleč.
Nemčija ni postavila Španiji in Portugalski nobenih zahtev
Berlin, 11. julija, s. V nemških uradnih krogih pravijo, da so izmišljeni in fantastični glasovi o tem, da bi bila Nemčija poslala španski in portugalski vladi spomenico z zahtevo, naj natančno povesta svoje stališče do nekaterih vprašanj, ki so v zvezi s sedanjo vojno na Vzhodu in na Zahodu.
Smrt nemškega letalskega prvaka
Berlin, 11. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je v zmagovitih letalskih bojih nad Rokavskim prelivom padel kot junak stotnik Bal-thasar, odlikovan s hrastovo vejico viteškega reda, odlikovanja železnega križa. Balthasar je s štiridesetimi letalskimi zmagami sijajno pomagal k uspehom nemškega letalstva. Nemško letalstvo je z njim izgubilo enega svojih najboljših lovskih pi-'latov. Spomin na tega junaškega častnika iz lovskega oddelka. Richthofen, ki se je odlikoval po svoji drznosti tudi v legiji »Condor«, bo v nemškem ljudstvu ostal nepozabljiv.
»Bela knjiga« finske vlade
Helsinki, 11. julija, s. Finska vlada je zdaj izdala »Belo knjigo«, v kateri dokazuje, da je sovjetska vlada sklenila priključiti si Finsko in jo boljše-vizirati. Sovjetska politika je torej bila napadalna politika, ki je morala prej ali. sle j privesti do spopada.
Lažne vesti o nemških izgubah na Vzhodu
Berlin, 11. julija, s. Z ozirom na vesti, da so Nemci v zadnjih ‘dneh imeli silovite izgube na vzhodnem bojišču, izjavljajo na nemškem pristojnem mestu, da so vsa taka poročila izrazito moskovsko pobarvana, čeprav jih razširjajo nevtralni viri. Kakor se je že v preteklosti pokazalo, si tudi zdaj izmišljujejo najbolj neumne in smešne štorije, kadar je treba zaradi določenega namena ustvariti določeno ozračje. Dejstva pa potem vse take trditve odločno prekličejo. Tako se je pred kratkim zgodilo tudi v Grčiji in na Kreti.
Novi odmevi o ameriški zasedbi Islandije
Washington, 10. julija, lp. Bivši republikanski kandidat za predsedstvo Združenih držav WiUkie je po razgovoru, ki ga je imel včeraj z Rooseveltom izjavil, da je zasedba Islandije samo prvo dejanje cele vrste sličnih odredb, ki bi jih morala podvzeti ameriška vlada. Willkie je dodal, da je to sicer samo njegovo osebno mnenje, toda morske pot> morajo ostati vsekakor svoljod-ne in to za vsako ceno, ker so izgube angleške mornarice mnogo večje, kakor pa gradbe novih ladij. Ali naj Angliji pomagamo z vsemi sredstvi, je rekel, ali pa se naj opusti to podjetje.
Newyork, 10. julija, lp. Ameriške oblasti ovirajo, kjer le morejo, pristaše gibanja proti posegu v vojno, da se ne morejo zbirati in prirejati svojih zborovanj in sestankov. Tako so senatorju Wheelerju oblasti v Atlanti odklonile dati na razpolago občinsko dvorano za zborovanja proti posegu v vojno. Najprej so oblasti dovolile dvorano, nato pa so odpovedale, vendar pa je za zborovanje zanimanje zelo veliko.
Rim, 10. julija, lp. O zasedbi Islandije je londonski radio ob 0.45 objavil tudi to novico:
»Ameriški minister za vojno mornarico Knox je rekel, da je ukaz o zasedbi Islandije prešel okvir izvirnih predsednikovih navodil, ki so ila za tem, da bi bil obveščen, če bi se katerakoli sovražna ladja bližala vodam zahodne polute.«
V	oddajah ameriških radijskih postaj pa ni nobene omembe o teh Knoxovih izjavah. Gre tedaj jasno za poznejši angleški poskus, da bi se pomirilo angleško javno mnenje, ker se je Anglija morala umakniti pred Združenimi državami v evropskem območju, ki je tako blizu Angliji.
Po poročilih švedskih listov je nemško vrhovno poveljstvo dozdaj vrglo v bitko na Vzhodu vsaj 10.000 tankov.
Poslanik kitajske Čangkajškove vlade je snoči z vsem osebjem odpotoval iz Berlina, ker je Nemčija pred kratkim priznala drugo kitajsko vlado, ki stoluje v Nankingu.
Eksc. Visoki Komisar na obisku v tobačni tovarni
Tudi ta njegov obisk dokazuje, kako fašizem skrbi zlasti
za delavstvo
Ljubljana, 11. julija.
Vsa od tedaj, ko je Eksc. Emilio Grazioli stopil na čelo Ljubljanske pokrajine, se nenehoma .-.anima za našega človeka. Zanima se za intelektualce, za ljudi srednjega sloja, prav posebno paž-njo in skrb pa posveča malemu človeku. Kadar koli se je podal na obiske v naše kraje, in to ni bilo enkrat, se ja vselej zanimal, kako je predvsem našemu kmetu, kakšni so njegovi življenjski pogoji, kaj jo kmetu še vsega treba itd. Zelo se tanima Eksc. Grazioli za naše ljudi, in ne motimo se, če rečemo, da jih pozna do dna.
Včerajšnje dopoldne je Eksc. Visoki Komisar porabil za to, da obišče ljubljansko tobačno tovarno, ki je bila že za Časa bivše Jugoslavije eno največjih podjetij te vrste. V tovarno je prišel ob
11	dopoldne. Pri vhodu so ga pozdravili ravnatelj tovarne, g. Aleš, zastopnik ital. drž. monopola romm. Fosella in inž. Coreni. Eksc. Visoki Komi-lar si je najprej ogledal skladišče tobaka, ki je fie v listih, nato pa je obhodil vse oddelke, kjer se tobak predeluje. Povsod se je živo zanimal za Izdelovalni postopek in se ljubeznivo razgovarjal a delavkami. V vsakem oddelku so ga delavke pozdravile z rimskim pozdravom. Večkrat se Je ustavil pri eni ali drugi mizi in ponavadi najsta* rejše izpraševal, koliko let že delajo in kakšne so njihove plače.
Ko si je Eksc. Visoki Komisar ogledal vse tovarniške oddelke, se jo posebno ie zanimal za tnenzo, ki je v tovarni in v kateri dobiva hrano vsak dan večina delavk. Menza se kar najbolj trudi, da daje delavstvu dobro in tečno hrano, ki >a ne sme biti predraga. Kosilo je v menzi po .20 lir, malo dražje In seveda boljše kosilo pa stane 1.90 lir. Eksc. Visoki Komisar je tudi pokusil jedi, ki so bile pravkar skuhane za delavce. Posvetil je posebno pozornost zdravstvenim tovarnam v tovarni, ker se dobro zaveda, da je delo v prašnih In zakajenih prostorih zdravju zelo škodljivo. Visoki gost si je ogledal tudi kopalnico in prhe za delavstvo in uredništvo.
Med ogledi je odzvonilo poldne. Delavci so prenehali z delom in so se zbrali pred glavnim poslopjem, kjer jih je Eksc. Visoki Komisar ljubeznivo nagovoril
Prvi govor Eksc. Graziolija pred večjo delavsko skupino
V	svojem govoru je posebno poudaril, da delo v vsaki tovarni ne zavisi samo od strojev, ki so postavljeni v tovarni, ampak mnogo bolj od tistih, ki tem strojem strežejo. Če so delavci in delavke zadovoljni, če so dovolj plačani, potem rade volje delajo in so tudi izdelki dobri. Ko ga jo Duce poslal v naše kraje kot zastopnika italijanske vlade, mu je posebno naročil, naj skrbi za »(•■'avstro in naj mu povsod skuša pomagati. Duce je sam sin delavske družine in pozna vse tegobo delavčevega življenja. Med svojimi domačimi je
F
imel Duce lam priliko spoinati, kaj je težko Življenje. In prav zaradi tega Duce nenehoma povsod poudarja, da je treba delavcem življenje olajšati in mu povsod pomagati. Da hoče vlada res olajšati delavcu življenje, Je bil pred kratkim I*-dan odlok o povišanju plač za 20*/*. To je šele prvi korak ▼ tej smeri, ■ drugimi ukrepi pa je bilo preprečeno nadaljnje povišanje cen življenjskim potrebščinam. Seveda je pri tem preskrbljeno ca trgovčev pravičen zaslužek. Vsak pa, kdor se bo pregreill proti interesom delavstva, bo na svoji koži občutil posledice. Zvišanje mezd je bilo v prvi vrsti preskrbljeno za delavstvo, vendar pa je bilo treba pri tem gledati tudi na podjetja, da ne bi pri tem preveč trpela, kajti zgoditi bi >e utegnilo, da podjetja ne bi več zmogla plačevanja in bi bila prisiljena ustaviti obrat, b čemer bi bilo precej ljudi brez kruha na cesti. Danes mi je dana možnost, je poudaril Eksc. Viloki Komisar, da govorim tako veliki delavski družini. Ob tej
priliki vas zagotavljam, da boste imeli vsi zaslužek, delo in da bodo vaše družine srečne. To pa seveda le, če boste tudi vi lojalni in delavni kakor ste bili doslej. Iskreno je lelel vsem boljšo bodočnost in naročil, naj izroie njegove pozdrave vsem svojim domačim.*
Njegove tople besede so zbrani delavci sprejeli z dolgim [n prisrčnim odobravanjem. Potein je Eksc. Visoki Komisar
dal večjo vsoto denarja
ki naj se porabi kot podpora le najbolj revnim družinam delavcev in delavk. Delavec Ivan Ča-mernik pa se je v imenu delavstva zahvalil Ekscelenci Visokemu Komisarju za njegovo pozornost do delavstva. Posebno se je zahvalil Eksc. Grazio-liju za njegovo odredbo o povišanju plač in za njegovo pravkar dano podporo.
Med prisrčnim ploskanjem in med špalirjem jo Eksc. Visoki Komisar zapustil tobačno tovarno. Z rimskim pozdravom ao ga delavci pri odhodu pozdravljali. Vsi so bili veseli, saj jim je bil današnji obisk ponoven dokaz, da za delavstvo skrbe tudi na visokih upravnih mestih, kar naj bo de-lavatvu dovoljno jamstvo za njegovo boljšo bodočnost.
Nastop svetovno znanih pevcev na Kongresnem trgu
Koncert so poslušali tudi naj višji zastopniki oblasti na čelu z Eksc. Visokim Komisarjem Emilijem Grazioli jem
Ljubljana, 11. julija.
Res, nestrpni so že bili mnogi Ljubljančani, ki kar niso mogli dočakati, kdaj bodo imeli priliko videti in slišati slavne .italijanske pevce, nestrpni slasti tisti, ki jim ni bilo dano, da bi dobili vstopnice za katero od obeh opernih predstav, ki so ju odigrali italijanski mojstri na odru naše Opere. In tako so čakali še na edino priložnost, koncert na Kongresnem trgu. In lahko rečemo, da so prišli prav vsi v polni meri na svoj račun.
Ura je bilo še komaj Štiri popoldne, pa so že od vseh koncev in krajev Ljubljane in njene okolice hiteli prijatelji petja na Kongresni trg. Prvi zaradi tega, da si poskrbe čim boljša mesta, posebno tisti, ki so imeli stojišča, drugi pa spet, da bi si ogledali morda pevce, kakor so Gigli ali Caniglia, o katerih so že vedeli povedati toliko novega, kakor bi se poznali z njimi Je od mladih nog. Vse so vam vedeli povedati tudi o včerajšnji predstavi »Traviatec. Vse. Kako so peli, kako so se držali, z vsako potankostjo eo vam lahko postregli, pa čeprav predstave niti videli niso.
Zahodni del Kongresnega trga, to je prostor pred nunsko cerkvijo in okrog znamenja, je bil okusno prirejen ta veliki koncert. Z oken uršu-linske šole so bile izvešene velike italijanske zastave, pa tudi s stebrov na Kongresnem trgu so visele. Ves prostor je bil obdan z velikimi palmami in drugim zelenjem, kar je zelo poživljalo vso prireditev. Prav j»sebno lepo pa je bil odet v zelenje oder, na katerem so nastopali solisti. Tik pred stopnicami, ki vodijo v cerkev, je
bil postavljen velik lesen oder, na katerem je bil klavir in mikrolon. Ves koncert so namreč prenašale vse italijanske radijske postaje, ki so včlanjene v radijski družbi EIAR. Pri vhodu v uršulinsko gimnazijsko poslopje je bila postavljena vojaška godba sardinskih grenadirjev, ki je venomer igrala in krajšala čas.
Navzočni visoki zastopniki
Proti peti uri, ko bi se moral koncert začeti, pa ao prihajali na koncertni prostor odličniki in predstavniki javnega, kulturnega in vojaškega življenja našega mesta.
Med odličniki, ki so prišli poslušat pevce-umetnike, so bili: Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli s svojo soprogo, Armadni general Ro-botti, divizijski general Orlando, kvestor Mcs-sana, zastopnik stranke Gatti, podprelekt comm. Blssia, ljubljanski župan dr. Adlcšič s soprogo in še drugi.
Ura je bila že čez pet. Vsi so nestrpni pričakovali, kdaj bo na oder stopil prvi pevec. Sedeži so bili vsi zasedeni. Bil je res lep pogled
na vso to množico. Zdelo 86 Je, da so poslušalci in nastopajoči pevci ena sama družina prijateljev. Izredna skladnost je bila na včerajšnjem konertu. Med navdušenimi poslušalci je bilo tudi izredno veliko častnikov in vojakov. Na oknih sosednjih hiS je bilo prav tako ]>olno liudi. Mnogi ao imeli v rokah daljnoglede, ki ao jim mojstre prinesli bližje... Ce pa si hodil včeraj kjer koli po mestnih ulicah ali po ljubljanski okolici, si povsod lahko poslušal koncertni nastop, saj so imeli vsi radijske aparate odprte in na ves glas so doneli na ulice lepi napevi.
Gigli: »Jutri bo pa moj dan«
Na sporedu je bil prvi Benjamino Gigli, ki so ga vsi pričakovali z veliko radovednostjo, to pa zaradi toga, ker je že prejšnji večer obljubil občinstvu polni užitek, ko je dejal: »Jutri bo pa moj dan.< In res je bil. Pel je, da ga je bilo veselje poslušati in skoraj dihati si nisi upal, da ga ne bi morda zmotil. Vihar navdušenega odobravanja ga je nagradil za petje. Kot solisti so nastopili Še Marija Caniglia, Gino Becchi, Marija Huder, Tina Macchia in Maedera Limberti. Mojstre sta na klavirju spremljala pianista Zamboni Rainoldo in pa Nicolo Rucci. Same znane napeve so peli, tako cla ao poslušalci tudi sami _ lahko ocenili pevce. Na sporedu so bili: Puccini »Bo-heme«, Verdi »Trubadur« in »Ples v maskah«, Cilea- »Andriana Leoouvreur«, Rossini »Seviljski brivec« in dr. Največje odobravanje je žel pač mojster Gigli, skoraj nič manjšega pa Marija Caniglia, katere že pri predstavi >Traviate« nikakor niso mogli prehvaliti. Zelo je ugajal duet Gigli in Becchi. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Ljudje eo hoteli, da bi jim mojstri kar venomer peli. Kdo bi se jih naveličal poslušati? Toda tudi pevci imajo svojo zahteve in še predstava jih je čakala zvečer. To so upoštevali po. elušalci
Nebo je pa {»ostajalo med petjem vedno bolj oblačno in nevarni oblaki so se zmerom bolj bližali iz severne strani proti mestu in res ne za šalo. Pri predzadnji tofikl sporeda so začele ie padati redke kaplje, potem pa vedno gosteje. In končno je začelo kar pošteno rositi. Zadnja točka je morala zaradi dežja odpasti. Pa mislite, da »o ae ljudje hoteli raziti. Kaj še. Poeebno mladina je vdrla proti pevskemu odru In E razglednicami v rokah hotela podpisov slavnih pevcev. Ljubezr nivo so se podpisovali, a dež Je končno le ugnal vse: pevce in mladino. Poslušalci so se razšli, vsi pa so bili enakih misli, da je bil današnji koncert pevski užitek, ki ga doslej še v Ljubljani nismo imeli. Strokovno oceno včerajšnjega kon-fcerta pa bomo priobčili v jutrišnji številki našega lista.
Drugi nastop rimske Kr. Opere v Ljubljani
tudi s predstavo opere »Butterfly« so gostje ieli sijajen uspeh
Snočl je druga predstava Kraljeve Opore iz Rima ponovno privabila v operno gledališče veliko množico poslušalcev, ki so popolnoma, kakor prejšnji dan, napolnili ves prostor preko običajnosti. Z istim zanimanjem kakor prejšnji dan je povečini druga publika aledila predstavi in zlasli močno aplavdirala dirigentu in orkestru.
Predstave so Be udeležili tudi: Visoki Komisar Eks. Emilio Grazioli, armadni poveljnik general Robotti, poveljnik divizije sardinskih gre-naridjev general Orlando, poveljnik div. »Isonzo«, general Romero, Kvestor Messana, zastopnik Stranke comm. Gatti, podprelekt comm. Bisia, nemški konzul dr. Brosch, številni častniki in uradniki.
»Madame Butlerfly« je bila uprizorjena pod vodstvvom dirigenta g. Oliviera de Fabritis, zborovodje g. Giuseppeja Conca, režiserja g. Marcella Govonija in scenografa g. AJIreda Furiga. Madame Buterlly Je pela ga. Avgusta Oltrabella, Suzuki, njeno služabnico, ga. Edmea Limberti, mornariškega poročnika iz USA B. F. Plnkertona teronist Aleksander Zlliani, Kato Pinkertonovo ga. Tina Macchia, ameriškega konzula v Nagasaki, Sharplessa g. Emil Ghardini, Goro Je bil g. Ade-lio Zagonara, princ Yamadori g. Glno Conti, stric Bonzo Ernest Doininici, komisar g. Mililo Ma-rucci, uradnik reglstrature g. Blando Giueti.
Glavna pevka, ga. Avgusta Oltrabella, Ima prav lep in močan sopranski glas, s katerim se je uveljavljala zlasti v drugem in tretjem dejanju. Kakor vse ostale pevce, odlikuje tudi njo razumljiva izgovarjava in zadostna prodornost na recitativičnih mestih. Pokazala nam je svojevrstno Butterfly, ki je kaj različna po igri in zamišljeni interpretaciji, kakor smo je bili vajeni n. pr. od ge. Gjungienac ali ge. Leventove. Izvrstna pa je bila v petju, ki Izkazuje prav lepe in široke višine v toplem prodornem tonu. Kultura se kaže v glasbeni Interpretaciji, ki je bila vseskozi na ' visoki stopnji. Ga. Avgusta Oltrabella predstavila pomembno operno pevako moč.
Suzuki, služabnico Butterlly, je podajala ca. Edmea Limberti, katere lep mezzosopranski glas
smo spoznali že na koncertu popoldne na Kongresnem trgu. Obojestransko, pevsko in igralsko, se je uveljavila in nudila močno prepričljivo po* dobo v dramatskem oblikovanju svoje vloge.
Mornariški poročnik Pinkerton g. Aleksandra Zilianija je bil igralsko dobro zamišljen in dra-matsko dograjen. Njegov tenorski, mehko barvan glas pogreša v višinah bolj akustičnega prostora, kakor je v našem opernm gledališču, ki ne dopušča da bi gla9 prešel v topel, mehko zveneč ton. Je pa odličen Interpret, ki je podal prav močna mesta, za kar ga Je publika nagradila oelo pri odprti sceni.
Ameriškega konzula Je podal v simpatično prikazani dramatski obliki g. Emil Ohirardinl, pevec prijetne baritonske barve. Prav nič ni pevsko zaostajal za navedenimi. Tudi njega obdajajo iste odlike tehnične izdelanosti, toplega in žametno podajajočega tona, s katerim oblikuje v smiselnem fraziranju, kakor Je na mestu tudi v recitativih. Eleganten v igri, ki se je držala vedno v mejah realnosti, je podal zelo prepričevalen lik konzula.
Mimobežno kratko vlogo Kate Pinkerton je podala ga. Tina Macchia. Ostale krajše vloge so bile v dobrih rokah gg. Adellja Zagonare kot Goro, Gina Contija kot princa Yamadori, Ernesta Dominicija kol stric« Bonza, Milila Maruccija kot komisarja ter Blanda Giustija kot uradnika regi-strature.
Najbolj smo pa občudovali izvrsten orkester, ki ga je smotrno vodil v plastičnem oblikovanju dirigent g. Olliviero de Fabritis. Lepa melodična in harmonična barvito bogata glasba nesmrtnega mojstra italijanske mlajše smeri, Giacoma Puccinija je zadobila ves svoj resnični Sijaj v Izčrpanju avtorjevega dragocenega glasbenega zaklada.
Lepa je tudi inscenacija scenografa g. Alfreda Furiga. — Zbor pod vodstvom zborovodje g. Giuseppeja Conca je izvrstno uspel v svojih nastopih, tako na odru kakor za odrom. Režija g. Marcella Govonija vseskozi ustrezajoča in zlasti v prvem dejanju želo dobra. Isto velja za kostume ln maske.
Prošnja Protituberkulozne zveze, naslovljena na vse:
Podprite boj proti jetiki!
Ljubljana, 11. julija.
Deset let je minulo, odkar vodi Protituberku-lozna zveza težko borbo proti najhujši socialni bolezni — jetiki. Vse do začetka njenega poslovanja je bila prepuščena skrb za pobijanje jetike izrecno samo zdravnikom, ki pa v veliki večini ni60 bili specialistk Za stvar vneti in požrtvovalni možje so ustanovili našo Zvezo ter pričeli jx> njenih krajevnih edmlcah z žilavim delovanjem v vseh večjih krajih Slovenije.
V	razmeroma kratkem času je vzniklo na slovenskem ozemlju 21 profituberkuloznih dispanzer-
Občinstvo je predstava zelo navdušila, da se ni moglo vzdržati niti pri odprtem odru, ko je doživela predvsem ga. Oltrabella posebno tople simpatije. Tudi po dejanjih so morali pevci priti večkrat pred zastor, celo dirigent g. Oliviero de Fabritis je moral večkrat pred zastor.
Po predstavi ,Madame Butterfly< je po kratkem odmoru nastopil balet Kraljeve Opere iz RinVa v mogočni skupini solistov ter baletnega zbora. Izvajal je »štiri letne čase«, balet iz Ver-dljve opere »Siclljske večernice« (I vespri el-clliani) po koreografskem zasntitku koreografa Kraljeve Rimske Opere g. Aurelija M. Millossa. Zborovodja je g. Nino Stinco, scenograf g. Cnmillo Parravicini. Nastopila je med solisti, gg. Filipom Marucoijem kot čarodejem, Marcellom Fenche-lom kot Princem Pomladi in Jeseni ter Viničarjem Glovannljem Brinatijem, prva plesalka Kraljeve Rimske Opere ga. Attilia Radiče, ki je izkazala vse tehnične vrline najboljših plesalk klasičnega plesa, na kakršnega je osredotočeno oČl-vidno vse zanimanje in delovanje v tej gledališki skupini. Kajti ves zbor in solisti razpolagajo a tehnično dovršenostjo in lepoto plesa. Koreografija g. Aurelija M. Millossa je zelo dobra v grad-bi in stopnjevita do prepričljivega učinka plesne estetske zahtevnosti. — Pastirčke in pastirje so predstavljali gg. Mirdza Capanna, Jolanda Rapallo, Wanda Silvestre, Guido Lavri, GennaroMon-tarieilo, Adriano Vitale, vlničarke pa gg. Sia delI’Ara, Norina Colombo, Vittoria Savio in Ada Spiochieri. Izvrstno podana plesna stvaritev je žela tudi pri publiki veliko odobravanje in ploskanje pri odprti Sceni in ravno tako tudi ob koncu, S snočnjo dvojno predstavo v opernem gledališču je Kraljeva Rimska Opera zaključila zanimivo in visoko kvalitetno umetniško prikazo-. vanje italijanskih umetnin s slavnimi pevci in godbeniki in dirigenti. Gostovanje Kraljeve Opere iz Rima bo ostalo dvakrat bolj v spominu.
jev, ki so opravljali svoj človekoljubni posel v vseh večjih industrijskih krajih Slovenije. V zvezi s temi dispanzerji je izpopolnjevalo njihovo delovanje 47 krajevnih proti tuberkuloznih lig, ki so prejemale navodila za svoje udejstvovanje od 6Voje centrale Protituberkulozne zveze.
Sredstva za vzdrževanje proti tuberkuloznih dispanzerjev so bila sicer jako skromna, vendar pa je Protituberkulozni zvezi uspelo, da je vsakoletnimi rednimi podporami bivše banske uprave in z raznimi prispevki široke javnosti omogočila uspešno delovanje vseh dispanzerjev. Prireditve tako zvanih protituberkuloznih tednov v zadnjih. l^tih 60 zbirale znatna gmotna sredstva, s katerimi je Zveza nabavila posameznim dispanzerjem deset rentgenskih aparatov, en aparat Državni šolski polikliniki v Ljubljani in večji mobilni rentgen-aparat za rentgenske preglede na terenu. Vsi proti tube rkulozni dispanzerji so bili najmoderneje opremljeni ter imeli za vodje specialis te-fiziologe, ki so jirtj stale ob strani strokovne zaščitne sestre. Uspehi, ki 60 jih dosegli posamezni dispanzerji, eo se zrcalili v dejstvu, da je znašal P^fd 5 leti v dravski banovini odstotek umrlih za jetiko 15 na 10.000 prebivalcev, dočim je ta odstotek tekom nadaljnjih 5 let plodonosnega delovanja Zveze in dispanzerjev padel na 10.
Protituberkudozm zveza je vpletala v svoj« strokovno delovanje, jx>svečeno predvsem pobijanju jetike, izvrševanje svojih nalog tudi na drugih poljih socialnega skrbstva.
Nove razmere so razcepil* njeno delovno področje, ki je obsegalo vso Slovenijo tako, da j« ostalo pod njenim vodstvom od 21 dispanzerjev samo se 6 takšnih ustanov, in sicer: Ljubljana-mesto, Ljubljana okolica, Cerknica pri Rakeku, Metlika, Kočevje in Novo mesto.
Ves naš narod se mora zavedati ogromne škode, ki bi zadela zdravstveno skrbstvo, ako bi morala Protituberkuk>zna zveza z delom prenehati.
Zato se Zveza po tej poti ponovno obrača n» vse plasti našega naroda z nujno prošnjo, da omogočijo z denarnimi prispevki nadaljevanj« njenega koristnega dela in da jo v njenih ciljih po *yojih najboljših močeh v gmotnem oziru podproj. račun pri Poštni hranilnici 15-531). — Prot it tuberkulozna zveza v Ljubljani.______________
Opozarjamo na koncert sl*'rBe . Ijflji&nsk« vIoHmstke-vlrtuofcinje, ki bo v ponedeljek, <in*
14.	t. m. v veliki filharmonični dvorani. umetnica uživa v svoji domovini in izven njenih meja slo. ves velike umetnice. — predprodaja vstopnie » knjigarni Glasbene Matice.	_________
letošnji julijski večeri v našem mestu
Ljubljana, 9. julija.
Dolgo Ca6a se letos dnevi kar niao mogli segreti. Po hladni pomladi je vreme nekaj časa obetalo najboljše, kazalo je. da se bo leto segrelo, da bomo dobili vendar že končno pravo, visoko, žarno poletje, ko med zidovi skoraj že n« bo več mogoče zdržati. Pa se je kaj kmalu to upanje poka* zalo za zgrešeno. Z juga ao se dan za dnem že kmalu zjutraj začeli vali ti umazani oblaki, ki so napovedovali pokvarjen dan, potem ko je jutro obetalo vse najboljše, Skoraj m minul dan, da ne bi dobili nevihte, ki je močno shladila ozračje in prekrižala načrte tistim, ki poleti vsako prosto uro najrajši prečepe v vodi alf pa se parijo in kuhajo na vročem soncu. Tudi zdaj, ko bi morala vladati huda vročina, se še nismo mogli prav segreti. Ozračje je prav za prav tako kakor druga leta konec maja, ne pa v juliju. Nevihte in deževja ga hlade, gore še zdaj pobelja sneg, ki tudi tam ob tem času ni običajen pojav. Tako prihajajo z vrhov, ki nam žal — zlasti turiste to hudo daje — niso letos dosegljivi — mrzle sape, ki preganjajo soparico. Tu pa tam sicer resda pride malo bolj gorak dan, pa ne v čisti vročini, ampak v sopari m zatohlosti, ki napovedujeta bližnjo nevihto — le se o pravem času 6pet ne vzdigne veter in ne prežene ob laikov. Kopalcev to zdaj že ne moti predeč. Vdali so se nekako ln se prilagodili »stilu« letošnjega poletja: če m sonca in gorkote toliko,
kolikor so ju biili sicer vajeni v tem času, je treba pač potrpeti-, vaino je le dejstvo, da imamo v koledarju ta čas označen za poletje.
In tako ob bregovih naših voda ln po kopališčih kair mrgoli ljudi tudi ob malo prijaznih dneh. Letos je Ljubljana — zlasti po kopališčih — obiskana od kopalcev prav dobro. Vesel živžav vlada, skoraj da 6e niti ne pozna, da se v velikem svetu še bijejo grozotni boji za dolgoletno podobo sveta in ljudstev. Meščani se kopljejo, sončijo in klepetajo kakor je to v našem mestu že sto in stoletna navada — vse do večera, ko se sonce skrije za hribi in ko se začenja poležati dnevna pripeka.
Mesine ulice v večernih urah
Prve, zgodnje večerne ure ulice še niso bogve kako živahne. Čas je za večerjo — in šele, ko je poskrbljeno za želodec, se ljudje spet odpravilo ven. Doma se jim ne zdi sedeti, 4k>lgčas jim je, za spanje pa je še prezgodaj. In tako se uvrste v dolge sprevode sprehajalcev, ki brusijo tlak po raznih krajih mesta, najbolj pa v središču. Ob pol devetih zvečer se nagneto črne množice pred frančiškansko cerkvijo, okrog tromostovja in sklenejo venec ter poslušajo vojaško godbo, ki vsak večer neutrudno igra pred Prešernovim spomenikom, da njeni zvoki udarjajo daleč čez hiše iti ulice ln da jih veter, čeprav že manj razločne, odnaša daleč
na periferijo. Ko je vsakovečem! koncert v kraju, »e ljudje raztepo na vse strani. Največ jih seveda zavije na promenado, ki je letos bolj živahna kot je bila poleti ob tem času kdajkoli prej.
To pa je tudi povsem razumljivo. Ljubljančani so drga leta pohiteli v letovišča na gorah in pri morju, v sedanjih razmerah pa so več ali manj — vsaj pretežna večina — navezani na mesto in na izlete namesto na letovanja kakor druga leta. Razen tega je iz vseh pokrajin Slovenije prihitelo v Ljubljano nešteto ljudi, ki so si zaželeli mirnega ln varnega kotička med znanci in prijatelji. Prišli so tudi prav številni ljudje po službenem poslu, mesto je dalje dobilo poseben, značilen pečat zaradi navzočnosti članov italijanskih oboroženih sil. Zastavne, visoke časthlke in vojake srečaš na vsakem koraku in tudi zvečer, ko poneha dnevna vročina, vidiš zastopnike vojske, ki se v velikem številu v skupinah kakor se pač pobliže poznajo med seboj, sprehajajo po vseh mestnih ulicah ter se biade, preden Odhajajo k počitku. Na promenadi 6e še dolgo po deseti uri kar tare ljudi. — Pred »Emono« je iznajdljivi lastnik postavil še novo vrsto miz, tako zaželeno je me6to na pločniku in toliko je bilo navala nanje. Po ulloi švigajo vprašanja in odgovori v slovenščini ln Italijanščini. Vrvež je velik, kakor šum padajoče reke vrvrd ta topot korakov ln metež glasov. Do konca promenade tik pred ribnikom in spet nazaj v sredo mesta, do pošte se vali reka zgovornih ljudi. Sele ko se začenja zatemnitev, se množice pomalem začno razgubil ati pa svoje domove k počitku za drugi dan.
Tiha noi, pni od hruma
Ce na te pot zanese le nekaj korakov vstran od »modnega* sprehajališča, med na pota, ki vodijo po gozdu, tja k Gadu, na Rožnik, tedaj šele opaziš, kako Čudovita je prav za prav poletna noč. Redki, od meseca prežarjemi oblaki plavajo po temnem nebu. plove med njimi in kopije svet v svoji bledi svetlobi. Prav od daleč šele, kakor v sanjah, prihajajo nerazločni glasovi, migotajo luči, gozd pa je tih, miren. Kresnice pobliskavajo po teminah, zemlja diši. Od trav prihaja duh po zrelem. Tu pa tam srečaš človeka, samotnega romarja, tihega sprehajale«, družino, ki Je napravila sprehod pred počitkom, zaljubljen F»r, ki si ima povedati sto in sito reči, pa si »pet m tišina te obdaja. Z neba se ozirajo tta nočno zemljo, kjer mesečina tke svoje čipke iz nežne svetio-be in plavih senc, redke zvezde. Mesec hiti svojo pot, od daleč nekje veter prinese pasji 1*1«, Oo-veški klic ali pesem. Lepa je ta pot v mesečini, človek se oddahne, duševno odpočije, zbere m se potešen vrača v mesto, mimo ljudi, ki se vsak v svoj kraj odpravljajo spat.
Temno je že in ljudje se podobm neznanim sencam pomikajo mimo tebe po ulicah, Zdaj že prihaja čas za počitek. Kmalu potem potihne tudi zadnje življenje, »um korakov m govora se čisto unese. Pozna noč razprostre nad mesto 6voja spokojna krila, vse utihne. Blagodejni spanec zatisne trudne oči vsem, ki so podnevi pošteno delali in se utrudili toliko, da jim je spanec čez noč blagodejno zatočišče in vir novih, oživljenih moči.
Zanimive posestne izpremembe v mestu in okolici
Ljubljana. 9. julija.
Uvodoma nar najprej popravimo včerajšnje poročilo o sodnih počitnicah. Te so se na vseh sodiščih pričele že 1. julija in bodo trajale do
15.	avgusta. Na civilnih oddelkih rešavajo in obravnavajo le najnujnejše zadeve, ko gre za razne važne stvari in ko «o drugače stvari v nevarnosti, da ne nastane kaka škoda. — Na okrajnem sodišču dalje brez nadaljnega sprejemajo sodne stanovanjske odpovedi, ki jih smatrajo za nujne zadeve, kakor tudi razne izvršilne predloge. Isto velja na okrožnem sodišču, ko druge pravde počivajo, teko pa le nujne. Drugače je s kazenskimi zadevami. Počitniški kazenski senat zaseda dvakrat na teden. Obravnava različne tatvine in afere, pri katerih so si ljudje prilaščali tuje stvari.
V zemljiški knjigi ne poznajo sodnih počitnic. Že včeraj smo omenili, koliko kupnih pogodb Je bilo zaznamovanih do zadnjih dni V naslednjem podajamo nekatere posestne spremembe, ki kažejo, da so cene nepremičninam še vedno visoke in da ljudje kaj radi investirajo svoje prihranke in kapitallje v stavbe in zemljo.
Slapšak Julija, posestnica v Ljubljani, Sco-polijeva ulica 12, je prodala Mariji Medvedovi, zasebnici v Ljubljani, Slomškova ulica, parcelo št. 117/3 k. o. Zgornja Šiška, v izmeri 713 kv. metrov, za 64.000 din: kvadratni meter je bil okoli 89 din ali 33.82 lire.
Rojina Ivan, Itrgovec v Ljubljani, Lepoš dvorska ulica 15, je prodal Josipu Vidmajerju, Ljubljana, Sv. Petra nasip 33, parcelo št. 186/9 k. o. Spodnja šiška, v izmeri 573 kv. m, za 97 tisoč dinarjev; kvadratni meter okoli 169 din. Prav ta dva primera kažeta, kakšne so razlike cen svetu v dveh katastralnih občinah.
Čok Drago, posestnik v Ljubljani, je prodal
Janezu Koritzkemu, Ljubljana, Cesta 29. okto-ra 31, nepremičnino vlož. št. 162 k. o. Ljubljana — mesto (hiša št. 9 v Gosposki ulici) za
360.000	din.
Korošec Blaž, vlakovodja v Ljubljani, Poljanska cesta 13, je prodal Ivanu Zaletelu ml., zasebniku, Ljubljana, Tyrševa cesta 61, nepremičnino vlož. št. 750 k. o. Spodnja ššika (niša št 17 v Podjunski ulici in vrt) za 378.000 din.
Mathian Frančiška, posestnica, Zgornja Šiška, Vodnikova cesta 77, je prodala Kraišnji Mirku, Ljubljana, Mala čolnarska ulica 12, parceli št. 332/5 travnik in št. 33/6 k. o. Zgornja šiška, v skupni izmeri 1188 kv. m, za 124.360 dinarjev; svet je bil deloma po 70, deloma Pa po 130 din kv. m.
Dom In svet št. 4—6
Ravnokar je izšla nova, trojna številka Doma in sveta, te odlične tn priljubljene slovenske revije, ki Je tako prva naša kulturno-leposlovna revija, izšla v novih razmerah in v novi državi. Vsebina je kakor vedno zelo bogata in pestra in jo bodo danes gotovo 6e posebno veseli vsi prijatelji slovenske besede in kulturno tvornosti.
Pesništvo zastopajo Severin šali (Groza, Smrt), Ivan Čampa (Njiva), France Balantič (Prošnja za besede, Tvoj berač, Zadnji čas pred n*zlwi#V)'i Pepči Marinc (Sence) in Jože Šmit (Pomladne impresije), Tine Debeljak in Dušan Lu-*el° posrečeno prevedla tri’ Prešernove nemški pesmi (Ljubezenske prispodobe), Joža Lovrenčip pa Romanco portugalskega pesnika Guillhermina.
V pripovednem delu se nadaljuje Malešičeva povest Škrlatno nebo na vzhodu in zapudu, pripovednik Jože Krivec pa je začel objavljati krepko pisano Pot navzdol. Ljubek majniški spomin na mladost je Plestenjakova Lučka. Petdesetletnik Jalen je v svoji noveli Zlati cveti dal spet lep primer klene in idilično nadahnjene zgodbe s čislo sodobno poanto: »Marija (na Brezjah) pa se jim je dobrohotno smehljala, kakor bi hotela reči: Nič se ne bojte. Saj vas varujem jaz — Mati Slovencev.«
V znanstvenoesejističnem delu Anton Vratuša nadaljuje in konča svojo razpravo Doneski k spoznavanju Slovencev med Rusi do 1. 1900 s posebnim ozirom na Prešerna. Razprava Je silno zanimiva tako za slovstvenika, kakor tudi za kulturnega zgodovinarja. Prav tako konča Jože Kastelic svojo obširno oceno Sovretovih Starih Grkov, ki se mu je spremenila v obširno Študijo, s katero je mladi avtor (ki je tudi odličen pesnik) pokazal veliko znanstveno sposobnost in filološko razgledanost v svet antike.	j
Svojevrstna aktualna zanimivost le esej Ita-bja. in Evropa, ki ga je iz Paplnljeve knjige Italia mja prevedel. M. Javornik. Prevedeni Informativni odlomek nam zanimivo in značilno pokaže, kako pojmuje smisel in poslanstvo današnje Italije njen najvidnejši in tudi najzanimivejši duhovni predstavnik.
Bogat j« tudi razglednik, kjer so ocenjene vse pomembnejše slovenske knjižne novosti.
V zapiskih se spominja T. Debeljak Štiridesetletnice Muma-Aleksanarova in petdesetletnika Janeza Jalna, Dom in svetovega sotrudnika.
Jože Lovrenčič pa je v sestavku: V delavnico sem tvojo zrl..- dal mnogo novih in važnih prispevkov o pesniškem ustvarjanju Pagliaruizija-Krilana, ki spada med naše najboljše epike iz stare šole.
Vinjete je narisal Evgen Sajovio.
Anžič Alojzij in Julka, Ljubljana, Moste, Zaloška cesta- 78, st« prodala: Josipu Koprivcu, vulkanizerju, Kočevje, Malijeva ulica 12, parcelo št. 221/1 k. o. Moste za 38.400 din, dalje Stanku Koprivcu in njegovi ženi Pepci, Ljubljana, Moste, Zaloška cesta 11, parcelo št. 221/9 isle.k. o-, v izmeri 1400 kv. m, za 44.800 din, in Batič Adeli, trgovčevi soprogi, Ljubljana, Bcr-nekerieva ulica 42, parcelo št. 221 iste k. o,, v izmeri 1483 kv. m, za 47.456 din.
Olip Ivaniča, posestnica, Belgrad, sedaj v Ljubljani, je prodala Mariji Smoletovi, krznar-jevi soprogi, Ljubljana, Opekarska cesta 33, parcelo št. 144/5 njiva k. o. Gradiško predmestje, v izmeri 551 kv. m, za 125.460 din; sploh je v tej katastralni občini svet zelo drag.
Pogačar Rudolf, pivovaritelj, Ljubljana, Malgajeva ulica št. 3 in Velepič Ivan, delovodja sta prodala Ivanu Sircu, posestniku, Ljubljana. Rožna dolina XI parcelo štev. 340-1 njiva, štev. 341-3 in štev. 342-2 k. o. Zgornja Šiška v skupni izmeri 1740 kv. m. za 165.605 din.
Lončar Marija, posestnica, Ljubljana, Celovška cesta št. 66 je prodala Franu Soperju, Ljubljana, Poljanska cesta št. 59 nepremičnino vi. štev. 577 k. o. Dravlje (hiša št. 3 v Dravljah) za 142.000 din,
Jenko Anton, posestnik v Dravljah, Čebelarska ulica št. 6 je prodal gdč. Ivanki Sitarjevi, posestnici, Ljubljana, Vodnikova cesta 52 posestvo vi. štev. 97 k. o Dravlje za 125.000 din.
Dvorano, v kateri je nameščen zemljiškoknjižni urad in so shranjene tam važne listine, so ta teden začeli beliti in prenavljati. Zato se je moral urad preseliti v nekdanjo porotno dvorano, kjer bo ostal do konca tega tedna.
Pokrajinski zakladni urad ustanovljen
Od 15. t. m. dalje bo v Ljubljani posloval Odsek Pokrajinskega kr. zakladništva, dodeljen tukajšnji podružnici zavoda Banca dTtalia (v poslopju bivše Narodne banke).
Z istim dnevom bo začel 6voje poslovanje Pokrajinski zakladni urad v poslopju Hranilnice Ljubljanske pokrajine, Knafljeva 9, poleg zavoda Banca dTtalia.
Oba urada bosta omejila svoje poslovanje le na dohodke in izdatke, tičoče se državnega proračuna, kakor na primer na likvidacijo in izplačilo italijanskih pokojnin, ki jih uživajo italijanski rojaki, bivajoči v tej pokrajini (ali oni, ki bodo v bodoče premeščeni sem) ter na plače sem premeščenim italijanskim uradnikom.
Odsek Pokrajinskega kr. zakladništva bo med drugim Čim prej začel vršiti posle glede emisije in izplačila navadnih zakladnih bonov, kakor to delajo druga zakladništva Kraljevine.
Kaznovani mesarji in gostllni&arji
Tržno nadzorstvo Kr. Kvesture je pretekle dni ugotovilo, da so naslednji obrati prodajali meso po višji ceni, nego jo določa uradni cenik:
1. Abramovič Ivan, mesar, Šišenska 51;
2. Grabelšek Franc, mesar, Sv. Petra cesta;
8. Mendušlč Vinko, gostilna, Trnovski pristan;
4. Felber Ana, trgovina s kolonialnim blagom, Ižanska 89.
Razen tega so ugotovili, da je Abramovič prodajal meso v svojem stanovanju, dočim je imel mesarijo zaprto, in da je Miholič Ana, gostilničarka, Sv. Petra nasip 87, postregla svojim gostom z mesom ob prepovedanih dnevih.
Glede teh obratov je Eksc. Visoki Komisar odločil jioleg ovadbe na sodišče, da se Abramovičeva mesarija zapre za nedoločen čas, ostali zgoraj omenjeni obrati pa za 2—8 dni.
Razdeljevanje živilskih nakaznic za mast, slanino, olje in sladkor
Ljubljana, 11. julija. Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bo trgovcem razdeljeval živilske nakaznice za mast, slanino, olje in sladkor na podlagi vloženih prošeni v petek 11. julija od 7.30 do 13.30 ure v II. nadstropju Mestnega doma.
Potrošniki, ki so vložili predpisane prošnje za. predmete, pa bodo živilske nakaznice dobili pri svojih trgovcih od sobote 12. julija dalje.
Civilne zavodske družine in javni obrati bodo dobili bone za ustrezajočo količino raoioniranih živil po 15. juliju. Natančni datum bo objavljen v dnevnikih.
Obenem mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce in potrošnike, da po naknadni odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino zamenjava med racioniranimi živili ni dovoljena.
K novemu načinu razdeljevanja mesa v Ljubljani, ki smo ga včeraj opisali, pripominjamo samo še to, da tudi zavodi in gostinski obrati in vse civilne zavodske družine morajo do 15. julija pri mesarjih — prav tako kakor zasebne btranke — prijaviti Število oseb, ki so pri njih rta hrani. O vsem bo pa občinstvo poučeno z lepakom, ki bo te dni nalepljen po vsem mestu.
Hrvaški pevski zbi.r je priredil pred dnevi velik koncert v Gradcu, kjer je prvikrat nastopil, odkar je bila ustanovljena neodvisna hrvaška dr. žava. Kakor pišejo, je žel pevski zbor zalo velik uspeh.
Novice iz Države
Umrla Je sorodnica črnogorskega kralja Pe-trovičn. S Cetinja je prispela novica, da Je tam umrla ga. Zlatama Jovioevič, daljna sorodnica kraljeve rodbine Petrovičev. Poročilo ia Crne goro pravi, da so se poleg ogromne množice ljudstva udeležili pogreba tudi Visoki Komisar Maazollni z uradniki komisariata, general Tuooi, poveljnik divizije »Messina« z vsemi višjimi častniki ter Številni častniki vojačke posadke na Cetinju. Pred krsto so nosili tudi vence, ki so jih poslali Nj. Vel. Kraljica in Cesarica, Visoki Komisar, poveljstvo divizije »Messina« in dalmatinski guverner. Krsto s truplom pokojne sorodnice nekdanjega črnogorskega kralja so prinesli v cerkev sv. Vlaha, kjer Je arhlmandrit od navzočnosti sorodnikov in zastopnikov oblasti opravil pogrebne molitve.
Milo iz listov indijskega figovca. Iz Catamije poročajo o važnem odkritju na polju italijanske gospodarske samooskrbe. Tamkajšnjemu domačinu Antoniu Perrdcelliju se je po dolgem in težavnem prizadevanju posrečilo dobiti iz listov indijskega figovca snovi, kakršne bo potrebne za izdelovanje vseh mogočih vrst mila, od čisto navadnega do naj-finejšega toaletnega. S tem novim, nadvse presenetljivim Pcrdcellijevlm izumom se bodo lahko v veliki meri okoristili ljudje na Siciliji, v Kalabriji in na Sardiniji, kajti tu so tla kakor nalašč za saditev te vrste figovega drevesa.
Na istem kraju in skoraj ob istem času sta se smrtno ponesrečila stric in nečakinja. Dva
huda udarca je doživela preteklo sredo družina revnega delavca v Gallaraitu. Po kratkem presledku sta se na istem mestu smrtno ponesrečila
12	letna Ana Castiglioni in njen 62 letni stric En-rico Castiglioni. Mala Ana se je peljala skupaj s svojo sestrično s kolesom malo na razvedrilo, pa je nenadno izgubila ravnotežje, padla na glavo ter obležala nezavestna. Sicer so jo hitro prepeljali v bližnjo bolnišnico, a je tam že čez nekaj ur podlegla težkim poškodbam. Približno prav enako se je nesreča pripetila kmalu potem tudi njenemu stricu. S kolesom se je peljal k maši zadušniei za nekim svojim bližnjim sorodnikom, ki Je umrl junaške smrti na bojišču. Nazaj grede pa je tudi on na istem kraju kot njegova nečakinja izgubil oblast nad vozilom, se prevrnil in obležal. Brž so ga prepeljali domov, poklicali zdravnika, toda tudi zanj ni bilo več rešitve. Čez nekaj ur Je bil že mrtev.
Nič več riža med krušno moko. Minister za
fioljedelstvo in gozdove je izdal odlok, po katerem e v nekaterih italijanskih pokrajinah prepovedano mešati riževo moko med krušno. Odlok se nanaša na naslednje pokrajine: Lombardija, Piemont, Ligurija, Venelo, Emili a, Toecana, Marohe, Umbrija in Lacija. Vsako nadaljnje nakazovanje riževe moke je začasno ustavljeno. Porabiti pa se smejo za kruh vse tiste količine riževe moke, ki jih imajo zdaj mlini še v zalogi ali ki so na poti v mline.
Novi predpisi glede izdelovanja in prodaje čevljev in usnja. S posebnim ministrskim odlokom so bili izdani predpisi, ki se nanašajo na izdelovanje ter prodajo čevljev in usnja. Tovarne čevljev smejo uporabljati goveje ali konjske kože tudi za izdelovanje težkih čevljev za industrijske ali poljedelske delavce. Čevlji smejo Imeti tudi dvojne podplate iz govejega usnja, da so bolj trpežni. Najvišje dovoljene cehe takšnim čevljem bo določil minister za korporacije.
Nesrečni tisočak v copatah. 74 let stari kmet Cesare Rabiglio iz Valenze je bil mož, ki je vedno mislil, da je prav, če človek varčuje in ne razmetava denarja kar tja v tri dni, kakor delajo nekateri, ki ga lahko zaslužijo. Kmet pa je kmet in ve, da je denar »v trdnih rokah«. Mislil je, da bo /tista svoja težko prihranjena petstotaka najbolje spravil, če ju da za podlogo stare copate, ki jo je imel v svoji nočni omarici. Nesreča pa je hotela, da je njegova žena te dni naredila »generalno či-ščefije« po stanovanju in da je pograbila tudi tisto staro copato ter jo vrgla na ogenj, kajti še sanjalo se ji ni, da bi bil v njem spravljen denar. Ubogi kmet je prepozno opazil, kaj se dogaja z njegovim premoženjem. S petstotakoma se je namreč ogenj že »obliznil«.
Dsla pri zapornici ob iompotr-skem mostu v polnem razmahu
Ljubljana, 11. julija.
Lepo sončno vreme omogoča, da gredo dela
pri novi zapornici ob šempetrskem mostu zelo hitro od rok. Voda ie nizka in nikakor ne dela preglavice, kakor je bilo to že neštetokrat doslej. Na levi strani od že postavljenega velikega železo-betonskega podstavka so delavci izkopali velik kvadrat, nekaj metrov globok. Ob levi strani so postavili motorne stroje za mešanje betonske mešanice, ki neprestano delajo in mešajo. Delavci z velikih kupov mečejo gramoz, ki ga uporabljajo in mu pridajajo določeno količino cementa. Drugi delavci spet mečejo velike skale na dno Ljublja-nlčine struge, tako da bo dno čim bolj trdno, kajti zapornica bo morala vzdržati velik vodni pritisk. Delavci delajo hitro in veBtno vsak svoje delo. Ko bodo naredili dela v levi polovici struge, bodo pa začeli z deli v desni polovici Ljubljanice. Le če bo vreme podjetju naklonjeno, bo dolgo ,- urnim bo vreme podjetju naklonjeno, bo zapornica končno le izdelana.
Nov tednik n« Gorenjskem
V Kranju je izšla v soboto prva številka novega nemškega tednika v slovenskem jeziiku »Ka-ravanken Bole*. Tednik je, kakor je to naznačeno na načelni strani, uradni organ »Kfirntner Volke-bunda« in poročevalni list načelnika civilne uprave. Uredništvo lista je na Bledu, uprava pa v Kranju. Prva številka ima politična, propagandna in vojna poročila. Prvi uvodni in načelni članek o »cilju in poti »KMrntner Volksbunda« je napisal zvezni vodja Viljem Schick. Iz zanimivega uvodnika navajamo najvažnejše odstavke:
»Ljudstvo se je' pozivu, naj se vpiše v Koroško ljudsko zvezo, v pretežni večini odzvalo. Po mestih, trgih in vaseh se je 2e prijavilo lepo število mož in žena v Kor. ljudsko zvezo. Te številne nri-jave dokazujejo, da hočejo prebivalci lepe Gorenjske pokrajine sodelovati pri velikih nalogah našega časa«.
Clankar nato piše o veličini nepremagljiv« nemške vojske in tesni povezanosti 80 milijonskega nemškega naroda s Filhrerjem ter nadaljuje:
»Sila nacionalsocialistične zamisli in izredna veleumnost Adolfa Hitlerja potrebuje tudi Vašega sodelovanja. Vsi prebivalci te dežele nam niste
ai, kakor Vam mi nismo tuji. Vsakdo bo moral krito potrditi, da je harmonična zveza z Nemci, dokler je obstajala v vsakem oziru blagodejno vplivala. Tako naj bo zopet v bodoče. Vsepovsod po deželi se je pričelo živahno delo v prid Vaše lepe domovine. Vi ne smete stati ob strani, marveč se morate udeleževati nalog in dela, ker bo tudi Vaša domovina deležna vseh velikih uspehov, katere si pribori in pridobiva z delom ves nemški narod pod svojim Fiihrerjem. Povedali smo že: Vi nam niste tuji in res — stokrat bližji ste nam kakor pa onim, ki so Vas v zadnjih 20 letih nazivali kot svoje slovanske brate. Nagrobni kamni Vaših pokopališč potrjujejo, kar smo že vedno vedeli in česar se vsakdo znova zaveda, '	r spozna
to deželo in njeno prebivalstvo: Ti lj je imajo našo kri, nemško kri, v svojih žilah. O tem pričajo stara nemška imena, četudi so mnogokrat spačena ali bila v teku časa poslovenjena, pred vsem pa dokazujejo to plemenski znaki in značaj sedanjih prebivalcev. »Karntner Volksbund« ima sedaj veliko nalogo, da prebudi to zasulo nemško krt in jo pridobi nazaj nemškemu narodu«.
V Zagrebu ustreljenih deset komunistov
Zagreb, 11. julija, s. Posebno sodišče v Zagrebu je obsodilo deset komunističnih agitatorjev na smrt z ustrelitvijo. Obtoženi so bili, da so nahu jskali druge, da so umorili nekega policista, čigar truplo so našli strahotno razmesarjeno v nekem gozdu blizu Zagreba.
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 11. julija: Pij L, pap.
Sobota, 12. julija: Moh. in Fort
Obvestila
Sprejem v zavod sv. Stanislava
Ljubljansko škofijstvo je premestilo Zavod sv. Stanislava z gimnazijo vred v Ljubljano. Dosedanji gojenci naj pošljejo prošnje za zopetni sprejem škofijskemu ordinariatu do 1. avgusta. Prošnji morajo priložiti tudi zadnje šolsko spričevalo. Pojasnila glede sprejemnih pogojev dobijo starši od 25. julija naprej vsak delavnik od 10 do 12 v Slomškovem domu, Poljanska c. št. 6. Prav tam posluje tudi ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Krnel, Tyr-Ševa cesta 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Zaradi snaženja uradnih prostorov mestnega socialno-političnega urada na Ambroževem trgu, ta urad za stranke ne bo posloval v ponedeljek in torek 14. in 15. t. m.
Člani Ljubljanske čebelarske podružnice, ki še nimajo stojišča za ajdovo pašo na Dolenjskem, naj to takoj 6poroče Društveni čebelami. Navedejo naj število panjev.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20
Petek, 11. julija: »Via mala«. Izven. Cene od 7.00 lir navzdol. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
Sobota, 12. julija. »Okence«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slov. mariborskih Igralcev.
Nedelja, 13. julija. »Via mala«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slov. mariborskih igralcev.
OPERA
Začetek ob 20
Petek, 11. julija. Zaprto. (Generalka.)
Bobota, 12. julija. »Pri treh mladenkah«. Red Premierski.	.
Nedelia, 13. julija: ob 10. Javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 lir navzdol. — Ob 20. Pevska tekma. Izven. Cene od 10 lir navzdol.
Charlie Chan v San Franciscu
Kirk je odšel k svojemu odvetniku, chan pa se je vrnil v vilo, da bi tam Pričakal naslednjega dne, za katerega je uPai, da mu bo prinesel več novih spoznanj.
...J® dan v torek popoldne je gospo-d1®0® Morrovv prispela prva na sesta-
Y	.°8 treh in pol 66 je pripeljala v Kitk6v nebotičnik. Vreme je bilo slabo. Vlekel j© veter in padal dež. Mia. dettka je bila navdušena.
Kirk ji je pomagal sleči plašč.
»Kaže, da ste danes silno dobro volje in polni energije,«
»Vso pot eem prehodila peš. Čutila sem, da se vse preveč razburjam in da takšna ne bi mogla mirno sedeti v taksiju. Pomislite le... čez nekaj minut bomo morebiti prisostvovali sestanku med majorjem Diranom in njegovo ženo!«
»Ali to pomeni, da je major Se prispel?« je vprašal Chan.
»Da... On in nadzornik Duff sta tukaj že pol ure. Njen vlak Je Imel nekaj zamude. Nadzornik Flanery ju je sprejel na postaji. Malo pfej mi je telefoniral, . da bo vsak trenutek tukaj. Kot vsak resnični Anglež majav sploh ni
Mkamor na obisk prej, preden ni odšel v hotel in se tam skopal.«
»Popolnoma razumljivo po tako napornem potovanjul« je dejal Kirk. »Zdi se mi, da ima danes mala Jenny Jero-me-Mary Lantelly službo v dvigalu.«
»Da. Videla sem jo, ko sem stopala po stopnicah. Bog ve, kakšnemu razburljivemu prizoru bomo prisostvovali, če je ona zares prava Eva Diran!«
»Že mora niti Eva Diran! Mar Chan ni stavil rtanjo!?«
»Ne smete biti v nobeno stvar preveč prepričani.« Je rekel Kitajec. »Pogostokrat se mi je pripetilo, da som se zmotil.«
Kirk je odrinil drva od kamina in potegnil k peči naslanjač, da bi se mogla gospodična Morrow vsesti.
»Čim prideta, bomo popili čaj. Angleži ne morejo nobenega dela začeti prej, preden ne popijejo skodelice čaja.«
Kirk se je vsedel na stol zraven naslanjača, na katerem Je sedela gospodič* 1 na Morrow in začel svoji sosedi govoriti o vsem mogočem in nemogočem. Ta čas je slišal, kako je za njima Chan nervozno stopical sem in tja po sobi.
»Vsedite se, Charlie! Videti ste, kakor da bi bili v čakalnici zobozdravni. ka.«
»Ta vtis tudi zares imam. Čez nekaj minut bom vrgel na mizo svoj adut. Če bcm izgubil, me nihče več ne bo mogel rešiti pred Flattefyjevim zasmehovanjem.«
Bilo je Štiri ura popoldne in megla je že padala na mesto, ko se je nenadoma zaslišal zvonec. Kirk sam Je šel odpret vrata. Vstopil je Flanery v družbi mladega Angleža, moža, ki je bil košat in širokopleč.
Samo dva molka. Kirk je Čez njiju pogledal na stopnice, toda tretjega od nikoder ni bilo.
»Dober dan,« Je rekel Flanery. »Ali major Diran še ni prispel?«
»Ne,« je odgovoril Kirk. »Ali morebiti niste spotoma izgubili?«
»Ne, nisva,« je odgovoril Flanery. »Čez eno minuto vam bom to pojasnil. Gospodična Morrovv, dovolite, da vam predstavim nadzornika Duffa od Scot-land Varda.«
Mladenka jima je pristopila s smehljajem na ustnah.
»Drago mi je«, je spregovorila.
»Jaz sem očaran,« je izjavil Duff z Nočnim glasom.	•
Ta mladi policaj je bil videti kakor kmet. Po svojem rodu Je to tudi bil in večino svoje mladosti je prebil na neki kmetiji v Yorkshireu.
»Nadzornik in jaz sva odšla s postaje v rnoio pisarno,« je pojasnil Flanery. »Hotel sem mu pokazati vse akte o tej aferi. Major pa je odšel v hotel, da bi se nekoliko osvežil... Prišel bo vsak hip. Gospod Kirk, pozabil sem vam predstaviti svojega tovariša is Scotland Varda, nadzornika Duffa. Gospod nadzornik, to je Charlie Chan, vaš tovariš iz Hono* lula.«
Chan se je globoko priklonil in dejal:
»Ta trenutek se bo za zmerom vtisnil v moj spomin.«
»Ah.. hm.. res?« je zmeden začel Duff, »Nadzornik Flanery mi je o vas, tovariš Chan, že pripovedoval. Oba izvršujeva isti pokllo na različnih zemljepisnih dolžinah in Širinah.«
»Da, zelo daleč drug od drugega,« je pripomnil Chan.
»Dobro bi bilo, če se major ne bi srečal s tisto mlado osebico v dvigalu prej,1 preden mu mi ne pripravimo srečanja z njo«, je predlagal Flanery. »Potrebno bi bilo, da ga nekdo sprejme tla vhod-l nih vrtih in da ga DOnelle V kakšno' drugo dvigalo.«	I
»Z zadovoljstvom prevzemam to doli nost,« je odvrnil Chan.
»Ne, videl sem ga ie na postaji h bo boljše, Če ga počakam jaz,« je odgo voril Flanery. »Sicer pa moram neka naročiti svojim možem, Iti pazijo na dek le. Ko sem vstopal, sem opazil tlekogi Od hjih pred hišo Oprostite, gospod nad zornlk, takoj bom nazaj.«
Flanery je Odšel.
Kirk je ponudil angleškemu detektl vu naslanjač.
»Popili bomo čaj, Čim bo prispel ma Jor,< je rekel.
»Vi ste nenavadno ljubeznivi,« ji odgovoril Duff.
»Ali ste že pregledali vse akte o te aferi skupaj a nadzornikom Flanerjr jem?«, je vprašala gospodična Morro*
»Da. vse do kraja. Strašna žaloigra Mi vsi smo nenavadno visoko cenili ii ljubili sira Frederika Lahko vam tr dim, da Scotland Yard ne Bprejme z lah koto na znanje izgube takšnega člana Ne bomo mirovali prej, dokler ne bonu imeli v rokah zločinca. In pri tem delu gospod Chan, z hvaležnostjo sprejemam« vsako pomoč, Če se nam le ponudi.«
Chan se Je priklonil,
»Pridružujem svoje skromne soosob nosLi vaši veliki moči.«
f**	i	w
■lil
iitro 16. julija se prične s številnimi uradnimi obiski. Prvi ministru Harryju Newu, državnemu zastopniku pri svetovni ivi »Eno stoletje napredka«; drugi Harryju Hornerju, gu-rju’države Illinois; tretji čikaškemu županu Kellyju, četrti •edsedniku razstave. Ta pot bi bila silno neprijetna, če bi či osebe, h katerim sem namenjen, ne bile zelo simpatične; ikanski tipi, preprostih kretenj in jasnih ^ idej. Po četrtur-razgovoru izgineje vse meje plemena, jezika in navad, ujejo svojo domovino, toda cenijo Mussolinijevo Italijo in
Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani« Jož® Kramarič — Mesečna naročnina jo 6 Lit* za inozemstvo 10 Lit
Amerikanski tank vrste »Mak 2«, ki ga je na bojišču v Severni Afriki razdejalo italijansko-neinško
topni štvo.
Kako se Finci vojskujejo
»Sisi«, kmetje - četniki, so pravi strah sovjetskih vojakov
»mott* in pomeni v govorici gozdarjev, veliko množimo podrtih dreves. To besedo uporabljajo >sisi« za svoj način napadanja, ter sličijo žrtve njihove taktike kupom podrtih dreves.
Strah že samo pred sledovi smuči
Ta način boja se je razvil tako, da je sovražnik bil najprej napaden od spredaj. Nato 60 »sisi« napadli sovražnika z boka, tako da so napredovali v obliki klešč, katere so zaključili za hrbtom armade. Ob bokih	sovražnika so	pustili majhne	skupine, ki naj bi	mu preprečile	beg. Strah	pred	tak-
šnim načinom napadanja je med sovj. vojaki bil tako silen, da	se niso upali	prodreti v	gozd, če,
so zapazili le eno sled smuči	ali sani.
Ko je »motii« bil obkoljen, ga je bilo treba razrezati »kakor klobaso« kakor se to imenuje s tehničnim izrazom. Na ta način 60 dolge rdeče kolone bile razdeljene na vedno manjše skupine.
Ko so Rusi, močnejši po številu in oborožitvi, bili obkoljeni, jih ni bilo mogoče takoj napasti. Navadno so se Rusi takoj utrdili s pomočjo tankov, topov in metalcev ognja. Finci pa so počakali, da sta jim prišli na pomoč lakota in zima ter so z njuno pomočjo dokončali svoje delo. Ta način obleganja »sisi« imenujejo »zorenje mottija«, S tako taktiko je isnfki general Hagglund uničil 6evero-vzhodno od Ladoškega jezera 8. sovjetsko divizijo in 34. brigado tankov, general Siilasono pri Raatu 44. divizijo. Dve drugi diviziji, in sicer 54. pri Kuknu in 168. pri Kitilaju na bregu Ladoškega jezera sta ob koncu vojine bili že tako »zreli«, <£a ju je pred poginom rešila le sklenitev miru. (Po Ficeolu).
»Sisi« je prastaro ime finskih kmetov, četnikov. Ti bojevniki imajo poseben način bojevanja, ki so se ga oprijeli zaradi svojevrstnega finskega ozemlja in posebnih zgodovinskih okoliščin. Finski kmetje so se pomikali proti jugu od Severnega Ledenega morja. Z železno vztrajnotjo 60 obdelovali prej neobdelano ozemlje in se z orožjem branili pred napadi sovražnika, ki je prihajal z vzhoda.
Tako je na mejah postala posebna vrsta kmetov, ki so bili v bojevanju tako izurjeni, da se niso zadovoljili zgolj z obrambo, pač pa so tudi sami napadali deželo, odkoder je že večkrat sovražnik planil nadnje.
Pravljični vojaški uspehi
Znamenit je pohod kmetov iz Jia, na severni obali Botniškega zaliva v letih 1590—91, pod poveljstvom Juha Veeaines6a, proti mestu Kola na istoimenskem r>olotoku in proti samostanu v Petsa-mu ob Ledenem morju.
Za vojaško moč Švedske, s katero je bila Finska zvezana, so bili ti kmetje, kot stražniki onega divjega obmejnega ozemlja, zelo velike važ-nobti. 2e v vojni v letih 1808-09 so se »sisi« uspešno borili proti Rusom na severovzhodni meji.
V modernem ustroju finske vojske gotovo ni prostora za oddelke, ki bi na svojo roko vodili gverilske soje. Toda taktika teh četašev je bjla vključena v vojni načrt in uporabljena v zadnji vojni proti sovjetski Rusiji. Pomanjkanje cest v obširnih gozdnatih pokrajinah je omejevalo napadalno možnost Rusov, ki so, kakor vemo, hoteli uporabljati vojskovanje z velikimi masami. Morali so se torej postavici v dolge in ozke vrete, kjer jfHinapadalna taktika »sisov« imela izreden uspeh.
Majhne skupine prostovoljcev so z boka ali za hrbtom napadale sovjetske napadalne oddelke in jim prizadejale ogromne izgube. Mnogokrat so se te skupine tvorile daleč za hrbtom sovražnika in ga nenadoma napadale v najbolj neprehodnih krajih ali v gozdovih in skušale zanesti zmedo in demoralizaoijo med armado
Smrt v gozdu
Za ta posebni način vojskovanja so vojaki bili tudi primerno opremljeni: Nosili so snežne če^[je, bele plašče, lahko avtomatično orožje, in so imeli sani za prevažanje živeža in municije.
Ruske divizije niso mogle zaradi pomanjkljive opreme napredovati brez velikih težav. Njihova pehota in lahki tanki niso mogli prodirati skozi gozdove pokrite s snegom. Še manj je to moglo težko topništvo. Zimska noč na severu, ki traja 18 do 24 ur, je olajšala delo finskih četašev in bila jjravi teror ruske armade.
»Smrt prihaja iz gozda« so ponavljali rdeči vojaki, ki so se pred napadi »6isijev« vrgli na tla ali pa ee skrivali v jarkih.
Ce je število teh četašev bilo dovolj veliko se je ta gverilska vojna .skušala spremeniti v vojno »motti«. Beseda »motti« izvira iz švedske besede
Revna mati s sinom, ki ga je med potjo premagal spanec
Prevrnil se je vlak, poln "	'
Več slonov se je ubilo, številni levi in tigri pa so se razbežali po poiju
in napadli kmete pri delu
Takšna ali vsaj podobna železniška nesreča, kakor se je te dni pripetila v Ameriki na progi Denver—Kansas City—Saint Louis, je gotovo prava redkost, če ne celo nekaj edinstvenega v svetovni kroniki prometnih nesreč.
Vlak, kateremu je bilo pripetih 15 vagonov, napolnjenih s cirkuškimi zverinami, je nekje zunaj na odprti progi iz neznanega vzroka iztiril ter se prevrnil. Med temi živalmi so bili sloni, levi, leopardi, tigri, zebre, kače, opice vseh vrst in še mnogo drugih živali, katerih umetnost razkazujejo po cirkuških prireditvah. Lahko si mislite, da vse te raznovrstne zverine niso kar tako prenesle tega nenavadnega »potresa« in da človeku ne bi bilo posebno varno gledati ta prizor preveč od blizu.
Vlak je v trenutku, preden se je nesreča pripetila, vozil z veliko hitrostjo. Nenadoma pa ga je nekaj vrglo s tira in so 6e skoraj vsi vagoni prevrnili čez železniški nasip. Nekaj se jih je popolnoma razbilo in je bilo več živali v njih na mestu mrtvih. Največ žrtev je bilo med sloni in povodnimi konji, dočim se je večina manjših, urnejših in gibčnejših živali rešila. Nekatere so 6pričo silovitega sunka popadale iz vagonov, druge pa so same poskakale v zlato svobodo, ko so se vagoni na dnu nasipa ustavili. Zverine, kakor levi, leopardi in tigri so začeli grozovito tuliti in so nenadoma podivjale, čeprav so bile prej že čisto krotke. Mnogo se jih je tudi razbežalo po bližnjem polju.
Cirkuško in železniško osebje se je hitro podalo na lov za pobeglimi živalmi, da bi jih spravilo spet nazaj v vagone, kolikor je bilo še celih.
Tedaj, ko se je nesreča pripetila, je bilo zunaj na poljih nekaj tamkajšnjih domačinov na delu. Pobesnele živali so jih naskočile in jih nekaj celo raztrgale. Tudi med cirkuškimi in železniškimi uslužbenci je bilo precej ranjenih, nekaj precej težko. Po radiu so brž poklicali na pomoč. Iz Kansasa je prisopihal pomožni vlak s številnim osebjem, ki je ranjencem nudilo prvo pomoč ter poskrbelo tudi za to, da je bila proga čimprej spet očiščena
Sicer	nič ne	povedo, koliko škode trpi zaradi
te	hude	nesreče	cirkuški	lastnik, gotovo pa je
precej prizadet, če le nima morda še kje drugod kaj prida takšnih dragih zverin v zalogi, kakršne so	se mu	med potjo ubile	ali razbežale. Sicer pa
se	je to	zgodilo	v deželi,	kjer kljub današnjim
resnim časom drugod po svetu še vedno uganiajo cirkus.
Stoletna lipa nekje na lepem Dolenjskem. Tudi po njej je te dni završalo, ker so se spravili nanjo obiralci dišečega cvetja
Uspavanje z »rajskim plinom«
Pomemben napredek na polju kirurgije
Od tedaj, ko so iznašli narkozo, je kirurgija doživela nenavadno velik napredek. Razne skušnje, ki so 6i jih zdravniki pridobili na klinikah, ter raziskovanja so dokazala, da etrova in kloro-lormova narkoza večkrat bolj ogražata bolnikovo življenje, kakor pa operacija sama. Zato so skušali poiskati nadomestek, bodisi v obliki delnega omrtvičenja, bodisi drugega uspavalnega pripomočka. Eno teh možnosti so našli v najstarejšem uspavalnem sredstvu, v takoimenovanem rajskem plinu.
Zobozdravnik Horace Wells je leta 1844 pri poskusih z rajskim plinom opazil, da človek, ki je s tem plinom omamljen, ne čuti bolečin, tudi če je operacija še tako težka. Zato je z uspehom začel uporabljati plin pri izdiranju zob, da ne bi njegovi pacijenti preveč trpeli. Po njem podaja 1867 Calton statistiko o 20.000 zobnih narkozah in leta 1881 že o 120.000. Potem se je razširila uporaba plina po vsej Evropi in tudi v Ameriki.
Velike prednosti
Z vidika kemije in fizike rajski plin tudi ni brez nevarnosti. Sicer ne gori in tudi ne eksplodira, pač pa podpira gorenje kot kisik. Je brez barve in ima sladek okus. Postopek s plinsko narkozo je za bolnika prijeten. Po drugem ali tretjem vdihu dobi bolnik občutek, kakor da so ga zapustile moči. Dihanje postaja vedno globlje in bolnik v 20 do 30 sekundah popolnoma izgubi zavest. Ce bolnik dobi kake druge vrste mamilo, sliši nek zvok, ne čuti pa nobenih bolečin. Pri uspavanju z rajskim plinom mišičevje popusti in bolnik se popolnoma onesvesti. Plinska narkoza v primeri z drugačnimi traja dosti manj časa, približno toliko kot delna omrtvitev. Sproščenje mišic se tu hitreje doseže kot pri drugih metodah in tudi hitreje odneha, kar ima veliko prednost pri in po operaciji. Bolnik pride hitreje k zavesti tudi po dolgi narkozi in se prebudi z občutkom, da mu je popolnoma odleglo.
Takoj po operaciji smeš jesti
Navadno bolnik ne čuti nobenega glavobola in vse druge posledice drugačnih narkoz tu odpadejo. Bolnik sme takoj po operaciji — seveda $e
vrsta bolezni to dopušča — Jesti in piti. Plinske narkoze si bolniki tudi sami žele. Lahko jo uporabljajo tudi večkrat zaporedoma na istem pacientu. Pod narkozo z rajskim plinom delajo težke operacije na glavi, vratu, mozgu in drugod s presenetljivo dobrimi uspehi. Pri nas se ta narkoza bolj malo uporablja. Plinska narkoza je v rokah veščega specialista brez nevarnosti, postopek pa ni tako enostaven, kot pri drugih. Tudi pripravljanje aparatov za plinsko narkozo potrebuje izurjenosti. Toda prednosti rajskega plina pred drugimi uspavalnimi sredstvi 60 zelo velike. Priporočljiva je zlasti v primeru, če je bolnik izčrpan in oslabljen, ko je vsaka druga narkoza morda življenjsko nevarna zanj.
Rajski plin lahko uporabljajo tudi pri operacijah malih otrok, prav tako pa tudi pri ljudeh visoke starosti. Zlasti r zobozdravnlštvu zavžeirtS narkoza z rajskim plinom odlHSno mesto, posebtib v Nemčiji. Uporabljajo jo predvsem pri bolnikih, ki so zelo bojazljivi, že pri samem pogledu-iM operacijsko orodje vsi preplašeni. <
Sovjetski ujetniki bodo v Nemčiji delali
>11 Gazzettinoc poroča iz Berlina, da so se tamkajšnji tuji časnikarji zanimali za vprašanje, kaj bodo počeli v Nemčiji sovjetski ujetniki, m so se zato obrnili na pristojno mesto, naj jim kaj več povedo o tem. Odgovorili so jim, da »ni izključeno, da bodo Nemci uporabili ruske ujetnike pri obnovitvenih delih in pri delih na polju«.
Ptičja bolnišnica
Nekje v državici Texas je neka bogatašinja dala zgraditi ptičjo bolnišnico. Ustanoviteljica te svojevrstne bolnišnice je izdala posebno odredbo, da živali ne smejo nikdar operirati brez narkoze, in da živali na splošno ni dovoljeno trpinčiti. Papige in kanarčki eo najpogostejši pacijenti te bolnišnice! Operacije na teh malih živalih niso tako lahke, kot bi si človek morda predstavljal in mora biti zdravnik, ki živali operira, posebno izurjen v 6voji stroki.
MaršaJ Italo Balboi
Italijanski roji nad svetom
Stormi d'ltalia mi mondo
Podam se na tribuno, postavljeno v sredini, stadiona, v družbi župana in guvernerja države Illinois. Okrog nas igrajo državne himne konjeniki Black Horses Troopa v značilnih črno-belih krojih in zuavskili hlačah. Stadion je razsvetljen, da se zdi, kot da je dan. Umetni ognji fantastično razsvetljujejo, res nepopisni prizor. Moji letalci so se razvrstili po stopnišču nasproti tribune. Petnajst deklet, oblečenih v kroj mladih fašistinj, meče cvetje. Prisotnih je tudi 250 veteranov, ki so se med svetovno vojno borili na italijanski fronti. Med vzkliki prevladuje klic »Živela Italija!« Toda na napovedovalčev znak nastane grobna tišina. Mikrofoni sporočajo spored pozdravnih govorov. Najprej govori guverner Homer, nato zastopnik zvezne vlade, ki me pozdravi v imenu predsednika Roosevelta. Zahvalim se s kratkim govorom, v katerem poudarim, da sem ponosen, ker sem izvršil Ducejevo povelje, s tem, da sem ponesel v Chicago živo pričevanje nove Italije. Poslanik Rosso prevede v angleščino moje besede. Vzklikanje, ki sliči hrumenju viharnega morja, se kar ne more poleči.
Le s težavo smo se umaknili navdušeni množici in se podali v hotel Drahe. Mesto je v morju luči. Noč je že nastopila, ko smo v spremstvu častne čete konjenikov dospeli do prenočišča.
Novaltalija.
Jutro 16. julija se prične s številnimi velja ministru Harryju Newu, državnemu r razstavi »Eno stoletje L vernerju'države Illinois; i pa predsedniku razstave. Ta k sreči osebe, h katerim sem
amerikanski tipi, ; ‘
i---
| jo občudujejo brez pridržka. Ducejev ugled v tej deželi je brez-1 mejen. Drug za drugim so padli vsi predsodki proti novemu načinu vladanja, ki ga je fašizem uvedel v Italiji. Uspeh Mussolinijevega poizkusa je odstranil vsako vprašanje naziranja. Deset let režinia je tako pozitivno dejstvo, da ga noben dvom ne more zatemniti; stvarnosti ni mogoče tajiti. Američan navadno polaga važnost na dosežene uspehe, na pridobitve, na raznih P®1!1" udejstvovanja. Primerjanje nekdanje Italije z današnjo je^ lahko: dovolj dokazov jim je na razpolago. Kakšne državljane je pošiljala moja domovina v Ameriko še pred desetimi leti? Maso delavstva iz najnižjih plasti, nesrečno čredo izseljencev, ki so tvorili nekako steljo za valorizacijo ameriške zemlje. Chicago ima pozimi tako ostro podnebje, da črnci, ki so vajeni največjih težav, niso mogli vzdržati; umirali so kakor muhe. Toda Italijani so nadomestili Kamovo pleme. Mnogi so se prilagodili tej vlogi: južnjaki, ki so prišli iz slamnatih kolib Puglie, iz trogloditskih jam Bazilikate, iz brezvodnih vasic Sicilije. Ubogi kopači, težaki, dninarji, kmetje, kolika zasluga gre vam, da je Amerika v tridesetih letih dosegla višek napredka. Italijani v rudnikih, na «Ai.-.nin>ii> m-; fiKriolnvnn in 5p neobdelanih ookrajin, pri pe-
gradnji ] mena, ZZ-skih mest . stotov
£
vedno bolj: v kaotičnem svetu* ki je postal žrtev vojnih zablod, ogrožen od boljševizma, ki pa z zaupanjem zre proti luči, ki prihaja iz Rima. Danes pošilja proti novemu svetu krilato poslanstvo, v katerem zmaguje v službi medsebojnega sporazu-mevanja med narodi, zadnja pridobitev napredka v ®e MI *• letalo, ki zmaguje nad prostorom. Sto pogumnih	Je
porušilo pregrajo oceana in povedalo narodom, ki »e, norijo zn življenje, da je svet majhen in da more človeški genij povečati zavest bratstva in sodelovati pri skupnem napredku.
»Poglavar leteči orel«*
Popoldne se je vršila najbolj edinstvena ameriška slovesnost. Indijanci	iz	rodu	Sioux,	ki	so	taborili	poleg razstave, mi hočejo
podeliti	visoko	odlikovanje	s tem, da	me imenujejo ra svojega
poglavarja. Najprej sem se nekoliko obotavljal, da bi sprejel to čast. Toda zdi se, da tega ne smem odkloniti; zadnji, kate-remu je bila podeljena ta čast, je bil predsednik države Coolidge. Sicer pa bo ta dogodek naredil še bolj pestro nase potovanje. In res se nisem motil. Ko dospem na razstavo, je celo pleme zbrano v krogu okrog svojega vigvama. ženske so oblečene v , si pobarvale z rdečo m modro barvo, po plečih. Moški pa so ogrnjeni v s pa imajo vence iz mnogobarvnih —i, po vsem telesu pa so pokriti 8 j	se predme in uprizorijo
njimi	je poglavar, visoko vzrav-
na hrbtu, ob njegovih nogah
3	plesu se mi približa star j pravici nosi ime »vedno zeleno drevo«. Z močnim
 . ves rod k plesu. Je to ples orlov. Medtem ko se
plesalcev vedno bolj oži, starec izgovarja nerazumljive za-.	se mi približa, me prime za roko in me odvede v
Ob zvokih indijanske godbe mi položi na glavo venec narejen iz pestrobarvnih peres. Podeli mi ime leteči orel«. Vsi Indijanci me obkolijo in se mi glo-