N j ri a p m se va ne to a le nj a ko zn ls šo ilna ev št Občan Pisan svet Urbančanov Tjaša Oman Glasilo Občine Destrnik I Cena: 0,60 € I september 201 7 I Številka: 4 (207) I Leto XXII I Tiskovina I Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik 1 8. SEJ A OBČI N SKI H SVETN I KOV sprejeli so rebalans letošnjega proračuna in zaključni račun 3 36. KMEČKI PRAZN I K postavitev klopotca, kmečke igre in prikaz starih običajev 6-7 PODELI LI PRI ZN AN J A priznanja za urejene hiše, kmetije in druge objekte 1 9 - 20 1 Uvodno razmišljanje ... Ali gre za moralno bebavost? Vir: Facebook O bčan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativnapika.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1 996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in priprava za tisk: Kreativna PiKA d.o.o. https://www.kreativnapika.si, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Evrografis d.o.o., Puhova ulica 1 8, 2000 Maribor. 2 Avtor številnih knjig na temo množičnih medijev in popularne kulture Arthur Asa Berger je že v prejšnjem stoletju ugotavljal, da živimo v vizualnem svetu, kjer večino naše fizične in emocionalne energije usmerjamo v proces opazovanja ter videnja. Podobno kot ribe v morju plavamo v svetu podob, s pomočjo katerih oblikujemo percepcijo sveta nas samih. Vizualne podobe najdemo na vsakem koraku in lahko rečemo, da te bogatijo naše življenje, hkrati pa sporočajo ostalim naša estetska merila, finančni in družbeni položaj, okus ... Ravno okus in estetska merila so velika težava našega okolja. Govorim o vizualnih podobah, ki svinjajo našo pokrajino s sporočili o tem, kateri rojstni dan kdo praznuje in kako je ime otroku, ki se je pravkar rodil. Ne motijo me plakati in lutke na dvoriščih posameznikov, saj podobe velikokrat razkrivajo stanje našega duha, naših misli, razgledanosti, vrednote, na katere stavimo itd. Tudi ne presenečenja ob polnoči, ko slavljenca z obiskom presenetijo prijatelji, pri čemer vsi vedo vse naprej, a se vsi sprenevedajo, da je presenečenje popolno. Zelo pa me moti svinjanje pokrajine ob glavnih cestah, na prometnih znakih, v krožiščih, z različnimi plakati, lutkami, s papirnimi lokomotivami, z zidarskimi odri, s šivalnimi stroji, z gasilskimi oblekami itd. Menim, da je osebni praznik stvar posameznika in ne družbe kot take, zato ni stvar masovne komunikacije. Govorim o vizualnih podobah in ne o likovnih, ker se likovne podobe držijo klasičnih oblik izražanja ter tradicionalne estetike. Torej, vizualno je le gledanje samo, likovno pa je opazovanje z razumevanjem odnosov med likovnimi elementi. Toliko v pojasnilo, da ne bi kdo govoril o tem, da gre za umetnost. To je čisto navadno svinjanje, kar pa seveda še ni najhujše! Prihaja tudi do napačnega razumevanja postavljenih podob, saj je znak dogovorjen lik, ki ima določen pomen. Prometni znak 50 pomeni omejitev hitrosti na 50 km/h in v nobenem primeru ne pomeni, da Franc ali Micka praznuje 50. rojstni dan. Pri vsem tem je potrebno na površinski ravni razlikovati med dobesednim in prenesenim pomenom sporočila, saj ima vsak znak poleg svojega običajnega pomena še dodaten, razširjeni pomen. Govorimo o denotativni in konotativni ravni. Denotacija je dobeseden, očiten pomen, o katerem se strinjajo tako rekoč vsi pripadniki določene kulture. Lisica je žival, psu podobna zver, ki je rdečkasto rjave barve, s košatim repom … in s tem se vsi strinjamo. Konotativni pomen pa prestavlja vrsto asociacij (ideološke, emocionalne), ki so izven te primarne ravni pomena in so družbeno, kulturno ter subjektivno determinirane. Na primer lisica tu konotira zvitega, prebrisanega človeka, ki mu ne gre zaupati. Ste se kdaj vprašali, kako konotativno te vizualne podobe dojemajo tujci, ki se vozijo skozi naše kraje? Verjetno ne, če bi se, potem tega ne bi več počeli. Za premislek, postavite se v vlogo turista, ki potuje skozi naše kraje in ga za ovinkom ob cesti pričaka miza, na kateri je svinjska glava ali pa na prometnem znaku namesto številke, ki označuje omejitev hitrosti, obraz nekega neznanega človeka. Verjetno se ne počuti zaželenega ali ga obide občutek tesnobe, saj imata odrezana svinjska glava in mesarski mož lahko res različne konotativne pomene. Ali kaj si predstavlja turist, ko vidi delovno obleko, napolnjeno s slamo, namesto obraza pa list papirja z neko podobo, vse skupaj postavljeno za staro mizo, na kateri je stari računalniški monitor? Sprašujem se, zakaj so se pojavili ti odkloni v naši družbi, saj ne gre za obujanje kulturne dediščine. Verjetno so ti odkloni posledica sodobne potrošnje, ki temelji na vizualnosti, podobah in reprezentacijah. Svet postaja fikcija, resničnost pa se izgublja v svetu podob. Tako so množični mediji izvrševalci volje kapitala in kapital narekuje modo. Potrošnja je postala nova ideologija, s katero smo vsi zadovoljni, kapitalisti, ki povečujejo dobiček, in tudi posamezniki, ki si s potrošnjo zadovoljujejo trenutne lažne potrebe. Tudi svinjanje pokrajine z opisanimi vizualnimi podobami nekomu predstavlja trenutek pomembnosti, nam drugim pa gnus in neodobravanje. Vprašanje je, ali gre v teh primerih za moralno bebavost, kot je odklonska vedenja posameznikov leta 1 835 poimenoval James Cowles Prichard, ali gre za svet znotraj sveta, ki stavi na napačne vrednote sodobnega sveta. Zmago Šalamun, medijski komunikolog Zmago Šalamun 1 8. red n a seja občin skih svetn ikov V nadaljevanju seje so se seznanili tudi s poročilom o polletni realizaciji. Po podatkih župana so bili prihodki ob polletju realizirani v višini 1 .027.51 3 evrov oziroma 38-odstotno glede na plan. Odhodki so bili po ekonomski klasifikaciji realizirani v višini 957.771 evrov ali 33,3 odstotka glede na veljavni proračun. Sprejeli so tudi zaključni račun proračuna Občine Destrnik za lansko leto, v katerem so prihodki znašali 2.038.890 evrov, odhodki pa 2.608.1 56 evrov, od tega je bilo za investicije namenjenih 1 .006.075 evrov. Soglašali so tudi z oblikovanjem skupin v vrtcu pri OŠ Destrnik, v katerega je v letošnjem letu vpisanih 62 otrok, ki obiskujejo štiri homogene skupine, in sicer: v prvi skupini (1 –2 leti) je 1 4 otrok, v drugi (2–3 leta) je vpisanih 1 4 otrok, v tretji skupini (3–4 leta) jih je 1 3, v četrti (4–6 let) pa je vpisanih 21 otrok. Potrdili so tudi kadrovski načrt zaposlenih v vrtcu pri OŠ Destrnik za šolsko leto 201 7/201 8 in določili termine v telovadnici pri OŠ Destrnik. Termini trajajo med 1 6.30 in 22.30, prednost pri dodeljevanju pa imajo domača društva. Občinski svetniki in svetnice so se strinjali, da Občina Destrnik sofinancira Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, v letu 201 7 v višini 27.469 evrov. Sredstva so zagotovili z rebalansom proračuna. Sklenili so še, da bodo knjižnici ta sredstva nakazali le v primeru, če bodo vse občine soustanoviteljice pristopile k financiranju, kot je določeno, torej 1 0,82 evra na prebivalca v posamezni občini. Ob koncu seje so svetniki in svetnice soglašali, da bo tudi Občina Destrnik sofinancirala izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Tjaša Oman Svetniki in svetnice so na septembrski seji občinskega sveta najprej potrdili zapisnika 1 7. redne in 6. dopisne seje, na kateri so z devetimi glasovi ZA potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta za posodobitev športne dvorane. Ta je vreden dobrih 1 00.000 evrov, od tega bo dobrih 40 odstotkov vrednosti investicije zagotovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na seji so svetniki potrdili tudi rebalans letošnjega proračuna, v katerem se prihodki zmanjšajo za dobrih 54.000 evrov ali za 2 odstotka. Odhodki se zmanjšajo za 6,1 odstotka, kar znaša dobrih 1 76.000 evrov. Občina se bo v letošnjem letu pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zadolžila za dobrih 76.000 evrov – sredstva za sofinanciranje projektov po 21 . členu Zakona o financiranju občin, in sicer za investicijo »Ureditev infrastrukture Mihelič–Kramar«. Z rebalansom so dopolnili tudi letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Destrnik in vanj vključili prodajo občinske stavbe v Vintarovcih 50. Strinjali so se tudi s spremembo kadrovskega načrta občine, ki s 1 . oktobrom letos predvideva zaposlitev ene osebe za določen čas. V posameznem koledarskem letu pa bodo omogočili obvezno prakso oziroma opravljanje študentskega dela petim dijakom oziroma študentom. Nina Zorman Nina Zorman Svetniki sprejeli rebalans letošnjega proračuna Vsak začetek šolskega leta je začetek nove zgodbe, ki jo skupaj ustvarjajo učenci, učitelji in starši ter lokalna skupnost. Od svojih otrok moramo zahtevati najboljše, kar zmorejo; več kot bodo znali, bolj bodo lahko oblikovali prihodnost po svoji podobi. Za vzgled si lahko vzamemo izjemen uspeh slovenskih košarkašev na evropskem prvenstvu, na katerem so osvojili naslov evropskih prvakov – s svojim dosežkom so nam dali enkratno sporočilo: sanje se lahko uresničijo, le verjeti moraš vanje in biti pripravljen delati, garati, da jim slediš. Njihov trud je poplačan. Postali so naši junaki in za mnoge veliki vzorniki. D ra g i pr vošol čki , u čen ci , d i j a ki i n štu d en tj e! Dela se lotite predano, v duhu fair playa in ekipne pripadnosti ter na ta način prispevajte k rasti in krepitvi pozitivnih vrednot v naši krasni občini Destrnik. Naj bo vaša pot polna novih spoznanj in posuta s trdnimi prijateljstvi. Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš 3 Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje (PZDU Spodnje Podravje) že več let vsako leto organizira srečanje upokojencev iz te regije. Ta so bila v različnih krajih, letošnje srečanje pa je organiziralo Društvo upokojencev Destrnik. Srečali smo se 1 9. avgusta. Lep poletni dan je prve udeležence pričakal že nekaj po deveti uri. Prihajali so številni avtobusi in tudi posamezniki s svojimi avtomobili. Prireditveni prostor pred gasilskim domom se je polnil in ob desetih nas je bilo že okoli tisoč. Pod šotorom je bil pravi živžav, bilo je kot na velikem sejmu. Srečali smo se prijatelji in znanci ali kako drugače povezani. Najprej je vse nagovoril predsednik PZDU Spodnje Podravje Franc Hojnik, ki je v imenu zveze pozdravil vse udeležence srečanja in jim zaželel prijetno druženje. Župan Občine Destrnik Vlado Vindiš je v svojem pozdravnem nagovoru na kratko predstavil občino Destrnik in izrazil zadovoljstvo, da se je tako veliko število upokojencev zbralo prav na Destrniku. Predsednik domačega društva upokojencev Branko Goričan je pozdravil vse navzoče in jim zaželel prijetno druženje na Destrniku. Zahvalil se je, da jim je zveza zaupala organizacijo tega srečanja. Na oder je stopila tudi podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Marija Pukl. V nagovoru je predstavila najpomembnejše aktivnosti zveze, ki so pomembne za današnjo in prihodnje generacije upokojencev. Precej pozornosti je posvetila demografskemu rezervnemu skladu, ki naj bi bil za upokojence in tudi za tiste, ki to še niso, Obnova mostu v Svetincih Dotrajani most v Svetincih je občina nadomestila z novim. Gradnja se je pričela v začetku avgusta. Most ustreza vsem gradbenim standardom. Položili so betonske cevi s premerom 1 20 cm in jih ojačali z betonsko posteljico ter armirano ploščo. Vtočna in iztočna glava je spojena s kamnito ploščo. Širina mostu se je iz slabih treh povečala na pet metrov. Postavili so tudi zaščitno ograjo in očistili del jarka. Vrednost naložbe je 1 7.000,00 evrov. Besedilo in fotografiji: Občina Destrnik 4 Tanja Hauptman Tradicionalno srečanje upokojencev Spodnjega Podravja izjemnega pomena. Med drugim je povedala, da bomo uspešni le, če se bomo posvetovali, upoštevali in delovali usklajeno. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopili ljudske pevke Urbančanke, članice Turističnega društva Destrnik, Stari prijatelji iz Kicarja, ki so zapeli in zaigrali, hišni ansambel Društva upokojencev Markovci pa je »urezal« nekaj poskočnih melodij, kar je nakazovalo, da se bo na Destrniku še plesalo. Ansambel Marki iz Prekmurja pa je s svojo glasbo dodobra razgrel tisočglavo množico. Društvo upokojencev Destrnik fm Izgradnja pločnika v Vintarovcih Režijski obrat Občine Destrnik je opravil pripravo z odvodnjavanjem, Cestno podjetje Ptuj pa je izvedlo asfaltno preplastitev. Načrtujemo nadaljevanje izgradnje pločnika v Vintarovcih. Ob tem je potrebno postaviti še javno razsvetljavo. V tem času občina pridobiva ponudbe za izvedbo projekta. Gradnja pločnika je načrtovana v prvi polovici naslednjega leta. Besedilo in fotografiji: Občina Destrnik Dobrodošel prvi šolski dan dan za naše prvošolčke. Z rumeno rutico okrog vratu in s torbo na ramenih ste postali čisto pravi šolarji. Pogumno naprej, naberite čim več znanja,« jih je spodbudil župan Občine Destrnik ter jim ob tem podaril rumene rutice. Učencem in tudi staršem ter delavcem šole je zaželel uspešno šolsko leto. In čeravno je prvi šolski dan minil igrivo, so si v ponedeljek, 3. septembra, že oprtali šolske torbe ter se opremili z rutico in s knjigami. Brezskrbne šolske počitnice so se iztekle, zamenjali so jih šolske učilnice in učbeniki. Za 27 prvošolčkov je bil prvi šolski dan nekaj prav posebnega – prelomnica v njihovem življenju. Ob velikem dogodku jih je obiskal tudi župan Vladimir Vindiš, ki je prvošolčke prijazno pozdravil v čisto pravi učilnici, v kateri bodo v tem šolskem letu pridobili kar nekaj znanja. »Prišel je težko pričakovani Za varnost otrok v cestnem prometu je najpomembnejši zgled Nina Zorman Nina Zorman SIP TV SIP TV Nina Zorman poudaril policist Robert Rojko in izpostavil, da policija z začetkom šolskega leta že izvaja vrsto aktivnosti, in sicer ne le ob začetku šolskega leta, temveč tudi med letom, ko z medvedkom – policistom Leonom – otroke seznanjajo o nevarnostih, s katerimi se lahko srečajo v vsakdanjem življenju, in jih poučijo o primernem samozaščitnem oziroma preventivnem delovanju ter spoštovanju pravil na različnih področjih. Bodimo dober zgled! S prvim septembrom so se v šolske klopi znova vrnili otroci, med njimi je kar nekaj prvošolčkov, ki so se letos prvič podali na šolsko pot. Tudi letos policisti, redarji skupaj z mestnim redarstvom in gasilci Gasilske zveze Destrnik otrokom prvih nekaj dni pomagajo, da je njihova pot varna ter brezskrbna. »Otroci sodijo med šibkejše udeležence v cestnem prometu, zato je prav, da voznike opozorimo, naj bodo nanje še posebej pozorni,« je poudaril policist Robert Rojko, vodja policijskega okoliša Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slovenskih goricah. »Dejstvo je, da je hitrost glavni vzrok za najhujše tragedije na cestah. Lahko ji rečemo prehitra ali neprilagojena hitrost glede na stanje vozišča, spretnosti voznika ali tehnične zmožnosti vozila, še vedno pa je to hitrost. Od nas je odvisno, ali jo bomo izrabili za številne izgovore, ali jo bomo upravljali v pozitivno smer,« je povedal Robert Rojko. Otroci hitrosti in oddaljenosti avtomobila ne znajo oceniti »Predvsem prvošolčki še ne poznajo vseh nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolskih poteh in v vsakdanjem prometu. Prav tako učenci, ki se po dolgih počitnicah razigrani vračajo v šolske klopi, še niso pozorni na vedenje v prometu. Najmlajši tudi ne znajo pravilno oceniti hitrosti ali oddaljenosti avtomobila, zato moramo za njihovo varnost poskrbeti predvsem drugi,« je Za varnost otrok v cestnem prometu je najpomembnejši zgled. »Otroku ne smemo nikoli reči, da se mora pripeti, sicer bomo plačali kazen. Otrok se mora pripeti sam od sebe,« opozarja policist Rojko. Podpira idejo, da morajo biti otroci čim prej aktivni udeleženci v prometu: »Promet spoznavajo z zgledom staršev, najprej so sopotniki v vozilu, potem so pešci, nato kolesarji. Počasi spoznavajo situacije. Seveda pa se velikokrat pojavi težava: ali naj bo otrok privezan, če starš ni. Torej, bodimo dober zgled našim malčkom,« svetuje vodja policijskega okoliša. Grajsko ocenjevanje vina na ptujskem gradu Na ptujskem gradu je tudi letos potekalo grajsko ocenjevanje vina, na katerem so sodelovali vinogradniki iz društva vinsko turistične ceste – VTC 1 3, tudi trije iz občine Destrnik. Vsak od njih si je prislužil po eno zlato diplomo in srebrno priznanje. Turizem na vasi Lacko (Drstelja) je prejel zlato diplomo za sivi pinot in srebrno priznanje za renski rizling. Vinogradnik Anton Sever (Drstelja) je dobil zlato diplomo za laški rizling in srebrno priznanje za sovinjon. Vinogradnik Milan Malek (Jiršovci) je prejel zlato diplomo za beli pinot in srebrno priznanje za zvrst. Vsem prejemnikom priznanj želim, da bi tudi v prihodnjih letih pridelali dobro vino, ki bo vredno priznanj. Anton Sever 5 Tanja Hautpman Tu rističn o d ru štvo Destrn ik Kot je že tradicionalno, je letos na Destrniku potekal že 36. Kmečki praznik, ki ga je tretji konec tedna v avgustu organiziralo Turistično društvo Destrnik. Prireditev, katere osrednji dogodek je še zmeraj nedeljska povorka starih kmečkih običajev, pa zmeraj več ljudi obišče tudi v soboto, ko člani društva postavljajo klopotec in izvedejo kmečke igre. Kmečki praznik so v soboto, 1 9. avgusta, začeli s srečanjem upokojencev Spodnjega Podravja, nadaljevali pa s postavitvijo klopotca. Osrednja sobotna prireditev so bile šeste kmečke igre. Kmečke igre niso le tekmovanje, pač pa druženje in spoznavanje, hkrati pa se tako krepi predvsem skupinsko delo. Namen iger je predvsem navdušiti mlade, da sodelujejo in tekmujejo, ter omogočiti sodelovanje med društvi in občani našega kraja. Letos so se v kmečkih igrah pomerile štiri ekipe: Jiršovci (Hitri in drzni), PGD Destrnik – ekipa 1 , PGD Destrnik – ekipa 2, Drstelja (Drsteljske pande). Člani društva so letos pripravili štiri različne igre, ki so bile povezane s kmečkimi opravili, hkrati pa je bil njihov namen Zahvala Turistično društvo Destrnik se za pomoč pri organizaciji 36. Kmečkega praznika zahvaljuje: županu Občine Destrnik g. Vladimirju Vindišu, direktorici občinske uprave ge. Darinki Ratajc, Občini Destrnik – občinski upravi in režijskemu obratu, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Destrnik, Društvu upokojencev Destrnik in tudi donatorjem. To so bili: Turistična zveza Slovenije, Občina Destrnik, Picerija Pri Mici, Janežovci, Kamnoseštvo Arnuš, Vintarovci, kmetija Podhostnik, Janežovski Vrh, kmetija Arnuš, Dolič, Plan B, d. o. o., Sebastjan Klemenčič, Nova vas pri Ptuju, Čisto mesto Ptuj, Javne službe Ptuj, Peka peciva Majda Čeh, Gomila, kmetija Zupanič, Drstelja, Slikopleskarstvo Branko Goričan, Placar, Zidarstvo Murko, Vintarovci, Stavbno kleparstvo Lenart, Jiršovci, kmetija Kmetec, Levanjci, Mizarstvo Branko Horvat, Svetinci, Izletniško-vinogradniška kmetija Lovrec, Jiršovci, kmetija Anžel, Svetinci, Marica in Viktor Žampa, Levanjci, kmetija Matjašič, Levanjci, kmetija Mahorič, Svetinci, Lipa Irgl, s. p. (Andrej Irgl), kmetija Murko, Janežovski Vrh, Geoinformatika, geodetske storitve Tadej Srdinšek, s. p., Hermes gradbeništvo in transport, Cestni tovorni transport Urban Zelenik, s. p., Daniel Fric, slikopleskarstvo, Srečko Arnuš, Gomilci, Janez Belec, s. p., montaža oken, rolet, Janez Zelenik, Levanjci, Ludvik Hozjan, Pivnik, Evgen Kuzma, Velika Polana, Elektro Zelenik,in vsem, ki ste prispevali dobitke za srečelov. 6 zabavati in nasmejati obiskovalce prireditve. Ekipe so se pomerile v žaganju hloda, v spravilu krompirja na loparju, vlečenju vrvi pod oblačili in v igri s plavajočimi jabolki. Slednja je tekmovalce zmočila, gledalce pa kar najbolj nasmejala. Tekmovalci so namreč morali čim hitreje pojesti jabolko, ki je plavalo v vodi, ampak brez pomoči rok. Najboljši so bili Hitri in drzni iz Jiršovcev, vse ekipe pa so prejele lepe nagrade. Igre sva povezovala g. Feliks Majerič in moja malenkost. Zbrane obiskovalce je med igrami zabaval ansambel Marki, za zabavo pozno v noč so poskrbeli Original Štajerci, za nekaj sodobnejših in latino ritmov pa gost večera Isaac Palma. Zahvala Turistično društvo Destrnik se zahvaljuje vsem sosedom za strpno in dobro sodelovanje ob 36. Kmečkem prazniku. Posebna zahvala je namenjena sosedu Jožetu Čehu, pri katerem je postavljen društveni klopotec. Tanja Hauptman 7. vaški piknik v Jiršovcih V prelepem sončnem vremenu so se vaščani Jiršovcev v soboto, 26. avgusta, zbrali na vaškem pikniku pri lovskem domu na Drstelji. Na veselje vseh je bil odziv vaščanov velik, saj so se zbrali vaščani iz okrog polovice vasi, da pa jim ne bi bilo dolgčas, so medse povabili tudi vaščane iz sosednjega Strmca in se skupaj zabavali celo popoldne. Pred pripravo piknika, ki je v Jiršovcih postal že tradicionalen, saj se je bil letošnji že sedmi po vrsti, je potrebnih nekaj srečanj in sestankov, ki jih organizirajo na pobudo predsednika vaškega odbora g. Danija Sužnika. V vasi so zelo složni in prav vsak po svojih počeh priskoči na pomoč. Na sestankih se dogovorijo o zbiranju sponzorskih sredstev, organizirajo glasbo, gospodinje poskrbijo za vrtnine, poudarek je na nesebični pomoči. Piknik pa ni piknik, če ne diši z žara in tako je bilo tudi letos, saj so spekli odojka, ki so si ga za osvojeno 1 . mesto prislužili na letošnjih kmečkih igrah, ki so potekale v sklopu Kmečkega praznika. Na pikniku pa niso samo jedli in pili. Igrali so različne igre, s katerimi so si popestrili druženje. V poznih večernih urah so s prijetnimi občutki, da so popoldne preživeli skupaj s sosedi, prijatelji, sovaščani, odhajali domov v želji, da bo naslednji vaški dogodek spet povezal njihove prelepe Jiršovce. Sabina Cebek Tanja Hauptman Sobotno dogajanje na 36. Kmečkem prazniku Tanja Hauptman Tu rističn o d ru štvo Destrn ik Nedeljska povorka na 36. Kmečkem prazniku Tanja Hauptman Že tradicionalno so s priznanji nagradili najlepše urejene hiše in njihove okolice za leto 201 7 (v Občanu na predzadnji in zadnji strani). Podelili pa so tudi priznanja za naj pridelek: za sončnico z 52 cvetovi, 70 dag težki krompir in ogromen paradižnik. Tanja Hauptman Da obiskovalci prireditve niso ostali lačni in žejni, so dobro poskrbeli člani društva, in sicer s peko mesenih dobrot, z odlično gibanico in s krapcem iz krušne peči ter z domačim vinom. O tem, kako pridni so člani društva, priča podatek, da so v dveh dneh spekli in prodali okrog 200 gibanic. Prireditev je povezoval in z duhovitimi komentarji popestril Feliks Majerič. Programu je sledil zabavni del s Poskočnimi muzikanti. Tanja Hauptman Tanja Hauptman Tanja Hauptman Tanja Hauptman Tanja Hauptman predstavitev znova vključili tudi podmladek, ki je bos, kot v starih časih, tekal okrog voza, na katerem so prikazali izdelavo pušlcev in pripravo drv za zimo. Tradicionalni udeleženec povorke Franc Murko je prodajal kokoši iz traksla, vaščani Placarja so prikazali, kako so nekoč izdelovali orodje, iz Ločkega Vrha mlatev pšenice na stari način, gasilci iz PGD Desenci pa so prikazali gašenje požara s staro brizgalno. Sledil je stacionarni prikaz postopka od lanu do platna – delo s tukačem, s trlico, na kolovratih, z motalom in na statvah – prikazali in izvedli so ga članice ter člani TD Destrnik. V nedeljo, 20. avgusta, je bil na Destrniku osrednji del Kmečkega praznika, kjer vasi že tradicionalno prikažejo stare kmečke običaje in opravila. Letos se je na prizorišču pred gasilsko-turističnim domom v Destrniku zbralo 1 2 skupin, ki so v lepem vremenu prisotnim čudovito predstavile stara kmečka opravila. Ogledali smo si lahko: društvo kmetic, prikazale so, kako so nekoč želi na njivi, nastopajoči iz Vintarovcev so prikazali, kako so včasih pripravili sode za trgatev, videli smo prikaz nošenja vode na vagah, društvo vinogradnikov in kletarjev se je predstavilo kot najbolje znajo, z dobro vinsko kapljico, v Desencih so bili poskrbeli za vsako podrobnost, saj so na starem traktorju prikazali luščenje in mletje koruze. Janežovski Vrh je imel tri predstavitve – perilje, prikaz kovaštva in prikaz studenca na kolo. Jiršovci so v V društvu so z obiskom prireditve zadovoljni in hkrati optimistično zrejo v prihodnost, saj so z mislimi že pri naslednjem kmečkem prazniku. 7 Nina Zorman Pog ovor s Tjašo Om an Tjaša Oman Ljudje smo vizualna bitja. Pomembnost in sporočilnost podob še nikoli ni bila prisotna tako močno, kot je danes. S pojavom družbenih omrežji se je odprl nov svet, ki pa ima svoje prednosti in slabosti. A zanimivo je, da prvo selekcijo ljudje običajno naredimo prav na podlagi fotografij – te nas ali odvrnejo ali pritegnejo. Čeprav vsi vse povprek »škljocamo« in ustvarjamo foto zapise, to še ne pomeni, da smo fotografi. »Zmotno je prepričanje, da je za dobro fotografijo potreben dober fotoaparat. Dobra fotografija nastane v naši glavi, fotoaparat pa je samo podaljšek naših razmišljanj, znanja in izkušenj. Zato je učenje najboljša pot do dobrih fotografij,« razlaga slovenski fotograf doc. Arne Hodalič. »Septembrsko naslovnico našega lokalnega glasila Občan sem si že vizualizirala v glavi. Točno sem vedela, kaj želim fotografirati in kako. Potrebovala sem le še prvošolčka, ki bi mi bil pripravljen pozirati, in privolitev njegovih staršev. Po uspešnem fotografiranju sva si za nagrado prislužila kokto,« pripoveduje Tjaša Oman, mlada perspektivna fotografinja, ki smo jo povabili k ustvarjanju Občanovih naslovnic. Mladi so željni ustvarjanja, radi delajo to, kar jih veseli. Vse, kar jim lahko ponudimo, je to, da jim damo PRILOŽNOST. Tjaši Oman, doma iz Levanjcev, ki je po poklicu medijska tehnica, dela ne zmanjka. Veliko izmed nas vzdihuje, ko lahko na družbenem omrežju Facebook spremljamo njen profil Tiasa Photography. Vav! Iiii! Neverjetno lepe fotografije, ustvarjene s smislom in z občutkom. Nežne, preproste, elegantne, vrhunske. Fotografije porok, dojenčkov in malčkov, romantične fotografije parov, vse do različnih veselih dogodkov – Tjaša in njen stalni sopotnik – fotoaparat ujameta prave trenutke ob pravem času. Na vprašanje, kdaj je odkrila ljubezen do fotografije, Tjaša z nasmehom pove: »Začela sem pri treh, štirih letih – še zdaj hranim to fotografijo mladih mačk v koruzi. Mama ni mogla verjeti, da sem jaz to posnela. Takrat smo še imeli fotoaparate na film. Ata in mama sta ga kupila, jaz sem ga vstavila in ko sta želela iti kaj fotografirat, sta začudeno ugotovila, da je film poln. Fotografirala sem vse – od mačke, do 8 babice, ko sedi, dedka, ko spi, in vsega, kar je bilo pri hiši. Vse sem dokumentirala. Vsi filmi so bili nemudoma polni. Svoj prvi fotoaparat sem si kupila v devetem razredu kot darilo za sveto birmo. Najprej smo se doma skregali, nato še v trgovini (kjer smo bili vsaj dve uri!). Mama in ata sta me opozarjala, kaj bom s tako dragim fotoaparatom, ki bo nato stal v kotu in ne bo nič z njim. Na koncu sta ugotovila, da sem trmasta in odločena v nakup fotoaparata. Vem, da je bila to pravilna odločitev. Vem, da je bila to moja strast, moja želja. Fotografija je bila tista, ki me je popolnoma posrkala v svoj svet. Do danes sem menjala že kar nekaj fotoaparatov, vendar svojega prvega še vedno hranim,« zaljubljeno razlaga fotografinja Tjaša. Tjaša Oman Tjaša Oman Fotografinja, zaljubljena v Gorenjsko A fotoaparat ni njena edina ljubezen. Če glasbenik Saša Avsenik reče za »našo« Tjašo, da je čist' njihova, čisto prava Gorenjka, to pove veliko, kajne? Tjašo na Gorenjskem navdihujejo mir, sproščenost, toplina ljudi in lepote narave. »Na Gorenjskem si ljudje vzamejo čas. Vzdušje je sproščeno in ni napeto. Zame je Gorenjska čisto drugačen svet. Že če greš na Gorenjskem v gostilno, si vzamejo čas za stranko. In da, tudi narodno-zabavna glasba mi je izjemno pri srcu. Glasbo legendarnega Avsenika cenim in spoštujem že zato, ker je Slovenijo opisal točno takšno, kot je. Gorenjska ima svoj čar. Zanimivo je, da gredo ljudje v Begunjah, ko pridejo iz službe, dejansko v hribe na sprehod. Pri nas vsak, ko pride iz službe, najprej jamra, kako je utrujen. Energija tam je čisto drugačna,« pripoveduje Tjaša Oman, ki je že neštetokrat pobegnila na Gorenjsko na kakšen večer narodno-zabavne glasbe. V bistvu je ta njena ljubezen do narodno-zabavne glasbe znana vsem muzikantom. »Ko smo bili na Avsenikovem festivalu, mi je nek fant iz Podgorcev dejal: »Saj veš, kdaj Tjaša pride v Begunje, jo tak' ali tak' vsi poznajo.« Saša Avsenik pa smeje dodaja: »Ko pridem na Facebook, najprej vidim, kje je Tjaša – na Gorenjskem.« Naslednji odgovori me niso presenetili. V bistvu sem se smejala, ker je resnično težko najti osebo, ki ima tako srčno rada Gorenjsko. Njen najljubši film je – nič presenetljivega – Pr' Hostar! Gre za najbolj gledani slovenski film, satirično komedijo, ki je slovenski javnosti postregla z izvirnimi prigodami gorenjskih »gaunarjev«, s sočnim besediščem in z zabavnimi liki, ki so jih gledalci v trenutku vzljubili. »Ko smo film šle v kino ogledat s prijateljicami, je bilo hecno to, da ga nobena ni najbolj razumela, saj govorijo v gorenjskem narečju. Jaz sem se pa precej nasmejala, meni je bilo vse smešno, saj sem vse razumela,« opisuje Tjaša in dodaja, »najlepša glasba mi je slovenska. Domače, narodne, kot na primer Slovenija, od kod lepote tvoje, Prelepa Gorenjska, Tudi ti nekoč boš mamica postala, Mi ne gremo na drug planet in še bi lahko naštevala. Če bi že slučajno morala izbirati med tujimi izvajalci, priznam, niso mi ravno najbolj čas, da dozori,« razlaga Tjaša. Ob vprašanju, kaj je njen skrivni recept za dobre fotografije, Tjaša skromno skomigne z rameni in odgovori: »Vsi ljudje smo po svoje fotogenični. Ljudje imajo v sebi blokade, predsodke, ovire. Vedno rečem, naj ne pozirajo, naj se sprostijo in uživajo. Na poroki je na primer najboljše, če nevesta in ženin pozabita, da sem tam. Ljudje imajo strah pred fotografom, ki pa je res nepotreben. Najlepše in najboljše fotografije so pristne, naravne. Ravno to cenijo tisti, ki me pokličejo za rezervacijo termina. Ljudje me na podlagi mojega kakovostnega dela, ki ga vidijo na Facebooku, ali pa promocije »od ust do ust« pokličejo in si želijo, da sem ravno jaz tista, ki bi ujela čarobne trenutke njihovega slavja. Tako imam že za naslednje leto rezerviranih devet terminov za poroke.« Tjaša je mlada ženska, ki se zaveda svojih slovenskih korenin, spoštuje preteklost in se veseli prihodnosti. Je ženska, ki meni, da bi se Slovenci morali bolj spodbujati, podpirati in bodriti – tako z nakupom njihovega unikatnega izdelka, izjemnega truda in vrhunskega dela. In to zagotovo zmoremo. Kako vem? To smo dokazali na košarkarski tekmi v Istanbulu. Da, zagotovo zmoremo! Nina Zorman V telovadnici na Destrniku kmalu sanacija tal S prvim septembrom sta župan Vladimir Vindiš in direktor zadruge Lipa Lenart Saša Horvat podpisala pogodbo o sanaciji poda v športni dvorani Destrnik, ki stoji ob osnovni šoli. Župan Vladimir Vindiš je povedal, da se na občini trudijo ustrezen življenjski standard zagotoviti vsem občankam in občanom. Tako so v maju svetnikom in svetnicam predali v potrditev DIIP za posodobitev športne dvorane. Ocenili so, da je zaradi dotrajanosti in nevarnosti za vadeče nujno potrebno zamenjati celoten parket, saj ponovno brušenje ni možno. Investicija, vredna 93.480,00 evrov (z DDV), zajema ureditev športnega poda v telovadnici. Naložbo bodo izvedli tako, da bo bistveno izboljšala telovadne razmere, estetski videz poda in njegovo privlačnost tudi za zunanje uporabnike. »Dopoldan v telovadnici svoje šolske obveznosti opravljajo učenci osnovne šole Destrnik, popoldan pa oddajamo dvorano v najem različnim zunanjim uporabnikom. Športna dvorana je edini pokriti objekt v občini Destrnik, kjer lahko šoloobvezni otroci in ostali občani skozi vse leto izvajajo športne aktivnosti. Zato je izrednega pomena, da je objekt funkcionalno ustrezen, kar z obstoječim podom prav gotovo ni. Menim, da naložba izkazuje zelo pozitiven učinek na ukvarjanje s športom v občini Destrnik in vpliva na vse skupine prebivalstva na tem območju. Naložba bo prispevala tudi k večjemu medgeneracijskemu druženju, boljši varnosti in dostopnosti do storitev,« je še povedal župan Vladimir Vindiš. Sanacijska dela se bodo začela še letos, predvidoma v začetku novembra, zaključili naj bi jih v roku treh tednov. Nina Zorman pri srcu. Zadnje čase je svet in tudi Slovenijo obnorela pesem Despacito – meni taka zvrst sploh ni všeč. V svoj izbor bi vključila še skupine, ki so malce umetniške, imajo pomenska besedila, z vsebino in s kakovostjo – na primer mlada glasbena skupina Čedahuči, Manouche, Magnifico. Všeč mi je, da so malce drugačni.« Njeno delo je povezano tudi z izjemnim opazovanjem ljudi, okolice. Le na tak način ugotoviš, kako deluje neka kultura. Tjaša opaža, da »na naših porokah (na Štajerskem) gre velikokrat za nekakšno tekmovanje, boj, katera bo imela lepšo, bolj glamurozno, odmevno poroko. Ko sem fotografirala poroko na Gorenjskem, sem bila presenečena. Poroka je bila čisto na »izi« – ob treh, štirih smo se zbrali, ob petih je bila civilna poroka, ob šestih cerkvena, potem pa zabava. Hrana je bila preprosta. Poroka je bila preprosta in obenem čudovita.« Na delovni poti je srečala že ogromno ljudi, z različnimi značaji in vrednotami, a ugotavlja, da najbolj spoštuje poštene ter iskrene ljudi. Ljudi, ki se ne pretvarjajo, ki niso »fini«, ki se ne delajo, da so nekaj več – v bistvu sploh niso nekaj več. Enaki ljudje so, kot sem jaz, ti, mi. »Pri ljudeh zelo pogrešam to, da si med seboj ne pomagamo. Včasih so si bolj pomagali, kar slišim po pripovedovanju dedka in babice. Pa ni tako samo med mlado populacijo, tudi starejši si več ne pomagajo med seboj. Prijateljičin oče je razlagal, kako so bili veseli, ko je kateri od prijateljev gradil hišo. Vsi so se zbrali, cel dan so zidali, pokrivali streho, zvečer pa so šli še na veselico. Ob kakih treh, štirih so odšli z veselice, malo doma prespali, zjutraj pa spet naprej na delo. Danes tega več ni. Če že koga vprašaš za pomoč, se bolj kot ne otepa. Če bi vprašala svoje sošolce, ali mi pridejo pomagat kosit travo, bi verjetno en ali dva prišla. Po vsej verjetnosti pa bi za svoje delo želela plačilo. No, so pa izjeme – če pogledam brata Jana in njegovega prijatelja Leona: vedno se družita, ko ima Jan tekmo in mora doma pokositi travo, na pomoč pokliče Leona in je stvar takoj urejena. Ali pa Leon pokliče Jana, naj hitro »prileti« k njemu, da mu pomaga kakšno stvar urediti, nikoli ni problem. Hecno mi je bilo poslušati pogovor med Janom, Leonom in njunima prijateljema, ki sta bila pri nas na obisku. Moja mama jih je vprašala, ali se že kaj veselijo šole. Leon in tudi Jan sta pojamrala, da ne. Prijatelja, ki sta bila na obisku, pa sta dejala, da se že veselita, da bosta srečala sošolce. Onadva pa sta v bistvu ves čas skupaj, vedno si najdeta kakšno delo, zunaj, na svežem zraku in ne za računalnikom,« pripoveduje o pomenu solidarnosti ter prijateljstva. Entuziastična Tjaša si v prihodnosti želi ustvariti svoj fotografski studio z naravno svetlobo. Veliki beli prostor z velikimi okni in belimi zavesami. Studio, ki bi vsakega gosta sprejel z nasmehom, s prijaznostjo in hudomušno dobrodošlico. Tjaša sanja o službi, kjer bi bila sama svoj šef. »Žalostno je, da ljudje ne vidijo vrednosti mojega dela in koliko truda je vloženega. Res je, da je to delo opravljeno z veseljem, užitkom, vendar s pohvalo in z zahvalo ne morem plačevati računov. Seveda sem vesela vsake pohvale, zahvale in tudi daril v obliki vstopnic, majic itd. Vendar s tem v sodobnem svetu ne moremo živeti. Žalosti me, da bi ljudje danes radi imeli vse brezplačno. Ne zavedajo se, da ko mi rečejo, naj pridem in naredim samo »fotko ali dve«, da to ni tako enostavno. Premalo se ceni to delo. Velikokrat mi celo rečejo, kako mi je lepo, da imam tako »fajno« službo. Na neki veselici mi je nek možakar celo rekel, kako imam lepo življenje. Uživam življenje, delam to, kar me veseli. Če mi kaj ni všeč, imam še vedno možnost, da nekaj ukrenem glede tega. Opažam, da se ljudje bojijo sprememb in narediti korak naprej. Veliko časa preživim za računalnikom, ker delo fotografa ni zgolj in samo pritiskanje na sprožilec fotoaparata. Nihče ne ve, da moram, ko pridem domov, fotografije najprej prenesti na računalnik. Sledi izbor kakovostnih fotografij in obdelava v grafičnih programih, kar traja ure in ure. Če je treba še izdelati fotoknjigo, gre spet ogromno časa; ne gre le za vstavljanje fotografij v nek »template«, ker to knjigo naredi monotono. Potrebno je zasnovati zgodbo, kar knjigi doda poseben čar. V bistvu vsak kakovosten projekt potrebuje svoj 9 90 let Rozalije Kos iz Ločkega Vrha V nedeljo, 3. septembra, je lep življenjski jubilej praznovala Rozalija Kos iz Ločkega Vrha. Prav na ta dan pred devetdesetimi leti je bila tudi rojena. Prvo nedeljo v septembru smo se zbrali na njeni domačiji, kjer je pri njihovi kapeli zahvalno mašo ob 90letnici življenja daroval njen sin g. Milan Kos. V spremstvu domačega župnika in še nekaj zbranih duhovnikov ter sorodnikov in prijateljev, smo se skupaj zahvalili za vse dni življenja, ki so ji bili naklonjeni. Slavljenki je voščil tudi župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki jo je obdaril s cvetjem in z lepimi željami. Po sveti maši smo se zbrani okrepčali, slavje pa so nadaljevali v Desencih. Kegljišče Občina Destrnik in Društvo upokojencev sv. Urban – Destrnik sta začela z izgradnjo kegljišča na vrvici na platoju pod vrtcem v Destrniku. Do sedaj so delavci režijskega obrata izvedli izkop in zabetonirali ploščo. Pri tem so z delom pomagali tudi člani društva upokojencev. Kegljišče na vrvici je potrebno, saj ekipe iz društva upokojencev sodelujejo v Podravski ligi. Prepričani smo, da bo igrišče pripravljeno do maja naslednje leto, tako da bodo lahko upokojenci športno kegljanje izvajali že na svojem igrišču. Besedilo in foto: Občina Destrnik Gospo Rozalijo sem obiskala nekaj dni po praznovanju, da bi mi zaupala nekaj podatkov za lažji zapis tega članka. Njena dobra volja, ko mi je pokazala fotografije s slavja, je bila prav nalezljiva. Povedala mi je, da je imela še sestri Ivano in Nežo, ki pa sta že pokojni (skupaj jih je bilo sedem), sama pa ima dva sinova – Milana in Franca, na katera je zelo ponosna. Živela je skromno, delovno in pošteno. Skozi življenje se je z molitvijo zatekala k veri v boga, da je imela moč in uteho za nove izzive. Ko sem jo med pogovorom opazovala, lahko z gotovostjo trdim, da so leta res samo številka, saj jih ne kaže toliko, kot jih šteje. Pohvalila bi njeno čilost in res si želim, da bi jo lahko obiskala ob naslednjem okroglem jubileju. Strinjam se tudi z mislijo, ki so jo zapisali na »pildeke« v spomin na obhajanje zahvalne maše in jih zbranim tudi razdelili: »V našem življenju ne štejejo leta, pač pa šteje življenje v naših letih.« Uredništvo Občana se pridružuje čestitkam ob zavidljivi obletnici in želi gospe Rozaliji še veliko zdravja ter dobre volje. Tadej Urbanija Vaški piknik prebivalcev naselja Vintarovci V soboto, 2. septembra, je v prostorih župnišča potekal vaški piknik prebivalcev naselja Vintarovci, največje vasi po številu prebivalcev v občini Destrnik. Ti so se v velikem številu odzvali vabilu, da eno popoldne preživijo skupaj ob prijetnem in sproščenem vzdušju. Člani vaškega odbora, organizatorja dogodka, so poskrbeli za vse potrebno, kar sodi k takšnemu srečanju, udeleženci pa so s seboj prinesli predvsem dobro voljo in izkoristili priložnost, da pokramljajo o tem ali onem, za kar si danes vse premalokrat vzamemo čas. Čeprav so organizatorji sprva načrtovali, da bi dogodek potekal pred gasilskim domom na Destrniku, so zaradi slabega vremena dogajanje prestavili v prostore župnišča. Ob tem se iskreno zahvaljujejo gospodu župniku za izkazano gostoljubje, gasilcem pa za posojene klopi. Posebna zahvala gre tudi trem obrtnikom iz Vintarovcev, ki so dogodek podprli kot donatorji, in vsem drugim, ki so na kakršen koli način prispevali k uspešni izvedbi srečanja. Pri tem ne gre pozabiti na Ivana Kara in Milana Zelenika, ki sta poskbela za pripravo hrane. Če sklepamo po številu obiskovalcev piknika, ki se ga je udeležilo več kot sto ljudi, vaščani Vintarovcev pozdravljajo organizacijo tovrstnih dogodkov, ki so obenem tudi dobra priložnost za povezovanje vaške skupnosti. Roman Petovar Miran Murko Tanja Hauptman 10 Mladinski gasilski tabor Majda Kunčnik Mladinski gasilski tabor, ki je v izvedbi PGD Desenci, v sodelovanju s PGD Destrnik tri dni potekal pod okriljem GZ Destrnik, je eden tistih dogodkov, ki z vso resnostjo udejanja tisto, že skoraj zlajnano, a še kako resnično prepričanje, da »na mladih svet stoji«. Tabora se je udeležilo skupaj petindvajset otrok, med katerimi jih je bilo pet iz pobratenega Petrijanca. Vodja projekta Majda Kunčnik je ob skrbno načrtovanem programu in ob pomoči drugih članov poskrbela, da so mladi po končanem taboru odšli domov z novim znanjem ter s pozitivno izkušnjo o tem, kaj pomeni biti gasilec. Prvi dan so otroci spoznavali osnove zgodovine gasilstva in organiziranost gasilskega društva, izvedli poskus gorljivosti različnih snovi ter izdelali lastno zastavo, tako da so na rdečo barvo odtisnili svoje dlani, s čimer so simbolično ponazorili gasilsko gorečnost. Zelo poučen je bil tudi prikaz gašenja kuhinjskega požara (vžig jedilnega olja), ki so ga izvedli operativci obeh društev. Tovrstni požar predstavlja realno grožnjo v vsakem gospodinjstvu, zato je pomembno, da mladi poznajo pravilen postopek gašenja in se zavedajo, da voda kot gasilno sredstvo v takšnem primeru situacijo močno poslabša. Drugi dan so spoznavali osnove prve pomoči, pri čemer je svoje znanje z njimi delila Adriana Horvat, ki je končala srednjo zdravstveno šolo. Taborniki so pristopili z vso resnostjo in kmalu odlično obvladali rutino postavitve v bočni položaj. Letošnji tabor je še posebej izstopal po izvedbi prikaza intervencije. Obe društvi sta izvedli vajo gašenja, taborniki pa so imeli priložnost opazovati potek celotne tovrstne intervencije: njeno organiziranost, dogovarjanje o izvedbi nalog, gašenje s cisternami in z motorno črpalko, uporabo dihalnih aparatov, spust s stolpa z vrvno tehniko. Vaja je bila dobro pripravljena in spektakularna ter je udeležencem nudila dober vpogled v delo gasilcev. Po zaključku vaje so se mladi lahko družili z gasilci, si ogledali opremo in Majda Kunčnik Majda Kunčnik Tadej Urbanija jo imeli priložnost tudi preizkusiti. Polni novih znanj so se zvečer odpravili na pohod, na katerem so med drugim spoznali osnove orientacije v prostoru. Zadnji dan so se mladi preizkusili v različnih igrah z gasilsko tematiko, kjer so urili svoje ravnotežje, motoriko, hitrost, predvsem pa krepili timski duh, ki je med resnično intervencijo še kako pomemben. Mlade je obiskal tudi Žan Zorec, član društva iz Desencev, in skupaj z njimi preizkusil zaščitno požarno obleko z dihalnim aparatom ter staro črpalko, ki zmeraj navduši s svojo unčikovitostjo. Na obisk je prišel tudi župan Vladimir Vindiš, ki je med drugim priskrbel vojaški šotor, v katerem so bivali udeleženci, picerija Mica pa je prispevala pice, ki so jim šle zelo v slast. Omenimo še, da je tabor potekal vzporedno z dejavnostmi Rdečega križa, in mladi so z veseljem priskočili na pomoč pri prenašanju paketov pomoči. Poleg številnih znanj, ki so jih otroci pridobili na zdaj že tretjem gasilskem taboru pri nas, seveda niso zanemarljive tudi tiste male skrite dogodivščine, ki jih udeleženci delijo med seboj in puščajo lep spomin, ki bo mlade v prihodnje motiviral, da se bodo z veseljem odločili, da tudi sami postanejo operativni gasilci ali da na kakšen drug način pomagajo pri tej pomembni dejavnosti. Obvestilo o oddaji člankov za naslednjo številko Članke in oglase za 5. številko časopisa Občan oddajte do petka, 1 . decembra 201 7 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativnapika.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc ali docx. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Občani pišejo (pisma bralcev) oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo 11 Tanja Hauptman osebni arhiv osebni arhiv Lidija Hernet osvojila sektorsko 2. mesto na svetovnem prvenstvu v ribolovu ob reki Tisi bodrila in spodbujala. Meni, da je bila to tekma njenega življenja. Vrisk in jok ob koncu sta nazorno pokazala, kako vesela in ponosna je na svoj dosežek. Skupno je z desetimi točkami osvojila 21 . mesto, kar je njen najboljši rezultat do sedaj. Lidiji iskreno čestitamo tudi člani uredništva Občana in ji želimo še mnogo uspešnih ribolovov. Žetev na Kukovčevi njivi V naši občini imamo občanke in občane z mnogimi talenti in najmanj, kar si zaslužijo, je, da jih predstavimo ter tudi javno pohvalimo. Ena izmed njih je Lidija Hernet, ki živi v Ločkem Vrhu, ukvarja pa se z ribolovom. Rib ne lovi le v prostem času, pač pa se udeležuje tudi tekmovanj in po svetu zastopa našo državo. V poplavi slovenskih športnih uspehov, ki se letos kar vrstijo, se lahko tudi Lidija ponaša s sektorskim 2. mestom na svetovnem prvenstvu v ribolovu. Prvenstvo je potekalo v madžarskem mestu Szolnok. Tekmovanja se je udeležilo 1 7 reprezentanc iz celega sveta, vsaka je imela po šest tekmovalk, trenerja, vodjo in pomočnika. V enem tednu so se od ponedeljka do petka zvrstili treningi, v soboto in nedeljo pa je bil tekmovalni del. Tekmovalci imajo štiri ure časa, da ulovijo čim več. Za boljši rezultat šteje teža rib. Vsaka tekmovalka ima svojega sodnika, ki ji ribe šteje in jih vpisuje za vsako uro. Pomembno je poudariti, da je za udeležence iz Slovenije tekmovanje precej naporno, saj nekatere konkurenčne države zastopajo poklicni ribiči, ki lovijo vse leto in nimajo težav s stroški, ki jim jih v celoti povrnejo. Za Slovence in tudi Lidijo pa je lov rib s plovcem konjiček, ki si ga večinoma financirajo sami, trenirajo pa zgolj v prostem času, ki ga ob ostalih obveznostih ni na pretek. Prav zato ima osvojeno drugo mesto še večjo težo in predstavlja velik uspeh. Lidija je povedala, da je bil za osvojeno 2. mesto v sektorju odločilen drugi dan, ko je s pomočjo taktike trenerja Mitja Kmetca ujela 249 rib, ki so tehtale 6500 g. Hvaležna je tudi sestri Janji Hernet in Marku Zanoškarju, ki sta jo vse štiri ure v obeh dneh lova 12 Vse več dogodkov v Društvu kmetic Destrnik postaja tradicionalnih in eden izmed njih je tudi prikaz žetve pšenice na stari način. V prejšnji številki Občana je Nina Zorman že predstavila našo žetev. Bila je naša gostja in vesele smo, da je bilo tako. Njene besede imajo tisto, kar nam članicam da vedeti, da delamo dobro. Žetev pšenice smo 6. julija prikazale na njivi Franca in Jožice Kukovec v Placarju. Kljub kapljicam dežja nam je delo uspelo opraviti. Že med žetvijo sta nas bodrila in razveseljevala Feliks Majerič ter muzikant Jože Novak. Da pa kmetice in ostali gostje nismo bili lačni ter žejni, so poskrbeli Silvo in Metka Kokol, Jože in Marica Mahorič ter naša Marica Zelenik. Vsem sodelujočim in vsem, ki ste kakor koli pripomogli k temu, da smo žetev uspešno izvedli, se iskreno zahvaljujem. Besedilo in fotografija: Irena Gajšek S premišljenim nakupom do zmanjšanja odpadkov Svoje je prispevala tudi gospodarska kriza, ki zahteva nujno ukrepanje in spremembo obstoječega načina razmišljanja, potrebno je upoštevati novo nastale razmere ter se jim prilagajati. Iz tega izhajajo tudi naloge vsakega izmed nas, da preprečujemo oz. zmanjšujemo nastajanje odpadkov, če pa se jim ne moremo izogniti, naj bodo ti v čim manjših količinah in brez negativnih vplivov na okolje. V gospodinjstvih vsakodnevno nastaja zelo velik del odpadkov, ki so posledica načina bivanja, prehranjevanja, oblačenja ... Na trgovskih policah je vse več novih izdelkov, pakiranih v različnih embalažah, zato je pomembno razmisliti, koliko embalaže nam ostane, iz katerih materialov je ter ali je ta vračljiva. Odpadke ločujmo na mestih njihovega nastajanja Ločeno zbiranje odpadkov je tako za prav vse posameznike osnovni predpogoj, da lahko nastale odpadke usmerimo v nadaljnje postopke predelave oz. ponovne uporabe in se na ta način izognemo dragemu odlaganju. Sistem ravnanja z odpadki družbe Čisto mesto Ptuj je skladen s slovensko zakonodajo, zato zagotavljamo ločeno zbiranje odpadkov na območju občin spodnjega Podravja in dela Slovenskih goric od začetka naše prisotnosti, tj. od leta 1 992. Skladno s potrebami smo sistem zbiranja večkrat dopolnjevali, da bi občanom omogočili zbiranje čim več vrst odpadkov čim bliže mestu njihovega nastajanja, torej v/pri gospodinjstvu. V obdobju od januarja do avgusta 201 7 smo na območju občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale zbrali naslednje vrste komunalnih odpadkov: Tanja Hauptman Tu rističn o d ru štvo Destrn ik 55. mednarodni kmetijskoživilski sejem Agra v Gornji Radgoni Člani TD Destrnik so se letos s projektom Od lanu do platna udeležili sejma Agra, ki je potekal od 26.–31 . avgusta v Gornji Radgoni. Predstavili so delo s tukačem, trlico, kolovratom in statvami. Predstavili so tudi končna izdelka – laneno seme in olje. Zgovoren je podatek, da se je na sejmu predstavilo 1 820 razstavljavcev iz 36 držav. Dežela partnerica je bila letos Kitajska, ki se je predstavila s kar 24 podjetji. Na šestih mednarodnih strokovnih ocenjevanjih kakovosti so podelili več kot 1 200 medalj. Sejem je obiskalo ogromno eminentnih gostov, domači in tuji ministri, gospodarske delegacije ter slovenski politični vrh. Skupna ugotovitev razstavljavcev in gospodarstvenikov, ki so obiskali sejem, je, da je v kmetijski ter živilsko-predelovalni industriji še veliko priložnosti. Pridelati znamo vrhunske pridelke, vendar je cena, ki jo dosežemo, prenizka. Vanjo bi morali vključiti tudi trajnostni razvoj in preprečevanje posledic podnebnih sprememb. Sejem je v šestih dneh obiskalo več kot 1 20.000 obiskovalcev, med njimi sta bila tudi destrniški župan g. Vladimir Vindiš in predsednik TD Destrnik g. Ivan Hauptman. Na lastne oči sta se lahko prepričala, da so člani društva s projektom Od lanu do platna poželi ogromno zanimanja, ne samo obiskovalcev, temveč tudi medijev, saj so jih za nekaj trenutkov predstavili tudi v večerni informativni oddaji. To je tudi največje priznanje in spodbuda za nadgrajevanje projekta. KOLIČINA KOLIČINA DELEŽ (kg/skupaj) (kg/mesec/prebivalec) (%) Papir in papirna embalaža 601 .247 1 ,97 1 3,03 Mešana embalaža 689.601 2,26 1 4,95 Steklena embalaža 369.949 1 ,21 8,02 Biološko razgradljivi odpadki 659.1 89 2,1 6 1 4,29 Kosovni odpadki 244.297 5,30 0,8 Mešani komunalni odpadki 2.049.089 6,71 44,42 1 5,1 0 1 00 SKUPAJ Vaš zbiralec odpadkov 4.61 3.373 Tanja Hauptman VRSTA ODPADKA opravi vsak posameznik in velik prispevek k lepšemu bivalnemu ter delovnemu okolju. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov najdete na spletni strani: http://www.cistomesto.si/kakolocujemo za ločevanje odpadkov ali na tel. št. 02/780 90 20. Tanja Hauptman Odpadki, kot posledica intenzivnih procesov industrializacije in urbanizacije družbe, se pojavljajo povsod, kjer se proizvaja, porablja, dela ali biva. Spoznanje, da so prostor za odlaganje odpadkov in naravne surovine za proizvodnjo novih izdelkov vse bolj dragocene ter omejene naravne dobrine, pa zahteva drugačen pristop k obravnavanju odpadkov in način ravnanja z njimi. S premišljenim nakupom, z racionalno porabo in ločenim zbiranjem bomo zmanjšali količine odpadkov za odlaganje. Takšno ravnanje ima več pozitivnih učinkov: prihranek pri dragocenem deponijskem prostoru, zmanjšanje skupnih stroškov ravnanja z odpadki, prihranek pri potrebni energiji za proizvodnjo novih materialov in izdelkov, prihranek pri naravnih surovinah … Ločeno zbiranje odpadkov je tako le majhen korak, ki ga lahko 13 Tu rističn o d ru štvo Destrn ik V prvih vročih avgustovskih dneh so člani TD Destrnik, kot je zdaj že tradicionalna navada, pulili in mlatili lan. Prvega avgusta so opravili žetev, nekaj dni kasneje pa so populjeni in požeti lan še zmlatili ali po domače zbintali. Člani društva se v okviru projekta Od lanu do platna vsako leto trudijo, da dediščina ne bi šla v pozabo in da se bo razvijala še mnogo let. Lan je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin. Cveti v svetlo modri barvi, v preteklosti so ga uporabljali za izdelovanje vrvi in tkanin, lanenih oblačil ter rjuh, slamo pa za vezanje trte. Tanja Hauptman Tanja Hauptman Pulili in mlatili so lan Pri Sevrovih so tudi letos lan populili, nato pa ga zbrali v snope in pustili posušiti. Suhega so otepli in potem v majhnih snopih razgrnili po travniku. Pravijo, da se lan tako mladi. Pri bintanju lanu se iz lanenih stebel stre laneno predivo, ki ga nato z razčesavanjem marljive in spretne roke članic društva na kolovratih spletejo v predivo. Po opravljenem delu so se zbrani okrepčali z domačimi dobrotami. Tanja Hauptman Čebelji pridelki – odlično darilo dandanes. Čebelji pridelki so tesno povezani s tradicijo čebelarstva na Slovenskem in so primerni tudi kot protokolarno darilo, znotraj in tudi zunaj naših meja. Širjenje pomena slovenskega čebelarstva in predstavitev zunaj meja nas dela prepoznavne v tujini. Peneča medica, ki so jo razvili slovenski čebelarji, je edinstvena, narejena izključno iz medu in vode – po klasičnem postopku z vrenjem v steklenicah. Nanjo smo čebelarji še posebej ponosni in je primerna za posebne priložnosti. Tudi pobuda Čebelarske zveze Slovenije za svetovni dan čebel nas postavlja na sam svetovni oder dogajanja in prepoznavnosti. Širok spekter čebeljih pridelkov boste dobili v primernih darilnih embalažah in jih lahko s pridom uporabite za obdarovanje ob najrazličnejših priložnostih, še zlasti ko želite iz rok dati le najboljše. Čebelji pridelki so darilo čebel in narave – podarite košček narave. Jesen je čas priprav na zimo, ko napolnimo zaloge in brezskrbno pričakamo zimo. Saj poznate tisti dobri občutek, kajne? Ob tem pa tudi že razmišljamo, kako bomo obdarovali naše najdražje, znance, saj se čas praznikov približuje z izjemno hitrostjo in še preden se bomo dobro zavedli, bodo prazniki tu. Pa smo zopet v dilemi, kaj podariti našim najdražjim in kako jim izkazati pozornost ter hvaležnost. Čebelji pridelki so vsekakor izbira, s katero ne morete zgrešiti. Slovenski medovi s široko paleto okusov lahko razveselijo še tako zahtevnega uporabnika in hkrati nudijo možnost, da prav vsakega obdarjenca razveselimo z drugačnim okusom. Čudovito je spoznavati paleto različnih okusov slovenskih medov in najti najljubšega med njimi. Tudi za marsikoga še neodkriti čebelji pridelki, kot so cvetni prah, matični mleček, propolis, medica, medeni liker, peneča medica, postajajo vedno bolj prepoznavni in zanimivi za kupce. Zlasti takrat, ko potrebujemo izdatnejše blagodejne učinke, ki jih bomo znali poiskati in najti pri slovenskih čebelarjih. Sveče iz čebeljega voska pa bodo z mehko rumeno svetlobo in s prijetnim vonjem v nas zbudile nostalgijo po starih časih, ko so ljudje zelo drugače preživljali večere kot 14 Tanja Magdič Tanja Magdič Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko Prikaz žetve tudi na kmečkem prazniku Postavitev klopotca na Grajenščaku Članice Društva kmetic Destrnik smo delo, ki smo ga julija opravile na njivi, želele prikazati še ostalim občanom občine Destrnik. Tako smo 20. avgusta na povorki na destrniškem kmečkem prazniku uprizorile žetev pšenice na stari način, torej s srpi. Naša druženja so vedno vesela in vesele bomo tudi me, če boste prisluhnili vabilu, da se nam pridružite na naših druženjih. Hvala članicam, da ste se oblekle v stara oblačila, vzele srpe in naše veselje do dela v društvu prikazale ostalim. Vinograd si je skoraj nemogoče predstavljati brez njegovega zaščitnega znaka – klopotca. Zato so se v soboto, 5. avgusta, že tradicionalno zbrali člani Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice ter že šestnajstič postavili klopotec na posestvu biotehniške šole na Grajenščaku. Prireditev so pripravili skupaj z Biotehniško šolo Ptuj, s KGZS Zavodom Ptuj in Planinskim društvom Ptuj. Postavili so velikana med klopotci, premer njegovih peres je 6 metrov, stol pa je dolg dva metra. Klopotec velikan, ki je delo Franca Kelca, bo na tem mestu klopotal skoraj do martinovega. Prireditve so se zraven g. Kelca in mnogih vinogradnikov – tudi iz naše občine udeležili: Andrej Rebernišek, predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev, Marjan Horvat, ravnatelj kmetijske šole Ptuj, Viktorija Dabič, predsednica Planinskega društva Ptuj, Urška Repič, 6. ptujska vinska kraljica ter mnogi drugi. Po postavitvi klopotca so ptujski planinci nadaljevali že 1 8. pohod po poti klopotčevanja, ostali zbrani pa so se zabavali ob šaljivih družabnih igrah, ki jih je pripravilo in izpeljalo društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Smeha in dobre volje ni manjkalo, sledilo je druženje ob dobri hrani in pijači. Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Igre brez meja v Pobrežju V Pobrežju so v soboto, 8. julija, potekale 1 6. tradicionalne igre brez meja, ki jih vsako leto pripravijo člani ŠD Pobrežje, sodelovali pa smo tudi člani društva Koranti Destrnik. Letos so člani športnega društva združili moči s člani TD Korant iz Pobrežja in ob igrah pripravili še ribji piknik, na katerem so lahko obiskovalci poskusili domače pobreške postrvi. Na igrah se je za pokale potegovalo deset ekip: Društvo Koranti Destrnik, Pokači iz Župečje vasi, PGD Videm, ŠD AS, ŠD Pobrežje, TD Korant klub Draženci, Koranti Demoni, Sama žlahta, Bager team in Voluharji. Ob zanimivih in šaljivih igrah, ki so jih pripravili člani ŠD Pobrežje, so se zabavali gledalci ter tudi tekmovalci. Koranti Destrnik smo se uvrstili na visoko tretje mesto, eno točko smo zaostali za drugim mestom. Drugo leto gremo po težko pričakovano zmago. Tanja Hauptman OBVESTILO STARŠEM NOVOROJENIH OTROK Miro Kokol Miro Kokol Obveščamo starše novorojenih otrok, da Občina Destrnik namenja sredstva za denarno pomoč ob rojstvu otroka na podlagi Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1 0/201 2). Do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka je upravičen starš, ki ima skupaj z otrokom stalno bivališče v občini Destrnik. Vlogo prejmete na občinski upravi Občine Destrnik ali na spletni strani občine (www.destrnik.si). Izpolnjeno vlogo pošljete po pošti na naslov: Občina Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik ali jo oddate v sprejemni pisarni občine. Vloga mora biti oddana najkasneje v roku enega leta od otrokovega rojstva. Po poteku tega roka se vloga zavrže kot prepozno vložena. Informacije na Občini Destrnik, tel. št. 02 761 92 50. Občinska uprava Občine Destrnik 15 Junija smo se člani in krvodajalci iz Destrnika tudi letos odpravili na izlet po Sloveniji. Tokrat na vzhod naše lepe domovine, kjer smo si ogledovali lepote Prlekije in Prekmurja. Zjutraj smo se veseli in polni pričakovanja kar z dvema avtobusoma odpravili v Krapje, kjer smo si najprej ogledali čebelarski muzej Tigeli. Lastniki so nam z veseljem predstavili svoje čebelarstvo in povedali, da so zelo ponosni na zelo stari osemkotni čebelnjak še iz časov izpred druge svetovne vojne ter tudi na vse starinsko orodje v njem. Na koncu so nam v pokušino ponudili medenjake in likerje, vse izdelano doma in z okusom medu. Zatem smo se odpravili na vseslovensko srečanje krvodajalcev v Veržej, kjer smo se družili z več kot tisoč krvodajalci iz vse Slovenije. Kulturnemu programu in druženju je sledilo nagradno žrebanje izmed vseh prisotnih. Kar dva naša člana sta dobila lepi nagradi – cel vikend bosta lahko uživala na morju ali pa v toplicah. V neposredni bližini smo si ogledali tudi znani Babičev mlin, ki je najstarejši še delujoči mlin na reki Muri. Po kosilu smo pot nadaljevali proti Vinariumu, 53,5 m visokemu stolpu, ki stoji na 302 m nadmorske višine in ponuja prečudovit razgled po Lendavskih goricah, v sosednjo Hrvaško, Madžarsko ter tudi v Avstrijo. Sami smo se lahko o tem prepričali s terase na stolpu, ki je na višini 42 m. Nekateri so višino premagali kar po stopnicah, ostali pa z dvigalom. Polni vtisov smo si ogledali Lendavski grad, ki ponosno kraljuje nad mestom in v svoji notranjosti ponuja pogled v čas veliko pred nami, ko je tam še živela grajska gospoda. Pot nas je vodila še na ogled znamenite Plečnikove cerkve v Bogojini, z značilnim okroglim zvonikom. Farni župnik nam je z veseljem opisal njen nastanek in nam pokazal še notranjost, ki je bogato okrašena z lesom ter lončenimi izdelki. Dan smo zaključili še z udeležbo na prireditvi ob državnem prazniku na Kovačevi domačiji v Nedelici. Domačini so nas veselo sprejeli in nam skozi pesem in ples prikazali značilen prekmurski način življenja. Dan se je že prevesil v večer, ko smo se utrujeni in, upam si trditi, zadovoljni napotili proti domu. Člani UO se vsem udeležencem izleta zahvaljujemo za sodelovanje in dobro voljo ter želimo, da ob letu spet ponovimo druženje ob raziskovanju krajev po naši lepi Sloveniji. Majda Petrič Vesna Marinič Vesna Marinič Izlet OORK Destrnik OBVESTILO O OBJAVLJENIH JAVNIH RAZPISIH Obveščamo vas, da so na spletni strani Občine Destrnik (www.destrnik.si) objavljeni naslednji razpisi: 1 . JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI DESTRNIK ZA LETO 201 7 • 04002 UKREP A (Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo) v višini 9.500,00 EUR in • 04004 UKREP D (Podpora delovanju nepridobitnih organizacij – društev na področju kmetijstva) v višini 1 .000,00 EUR. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 31 . 1 0. 201 7. 2. JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DESTRNIK ZA LETO 201 7 • UKREP – Naložbe za nakup nove opreme in nematerialnih investicij. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 31 . 1 0. 201 7. 3. JAVNI RAZPIS ZA ŠTIPENDIRANJE ŠTUDENTOV OBČINE DESTRNIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 201 7/201 8 – Rok za oddajo vlog je najkasneje do 1 5. 1 0. 201 7. 4. JAVNI RAZPIS O SUBVENCIONIRANJU IZGRADNJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK V LETU 201 7 Rok za oddajo vlog je najkasneje do 1 5. 1 1 . 201 7. Vloge prejmete na občinski upravi Občine Destrnik ali na spletni strani občine (www.destrnik.si). Občinska uprava Občine Destrnik 16 Miro Kokol Miro Kokol Koranti Destrnik na Triglavu V četrtek, 24., in petek, 25. avgusta, smo člani društva Koranti Destrnik izvedli vzpon na Triglav, ki je potekal pod budnim očesom našega farnega župnika Jožeta Škofiča. Ob tem podvigu sta se nam pridružila Mirko Kos in Mateja Korent. Ob pol treh zjutraj smo se zbrali pri Mici v Janežovcih, ob treh pa se napotili proti Bohinju – Pokljuka. S pohodom smo pričeli na Rudnem polju in se nato mimo Vodnikovega doma povzpeli do doma Planika, kjer smo izvedli zadnje priprave za vzpon na Triglav. Ob 1 7.38 smo dosegli najvišji vrh Slovenije. Občutek je bil res veličasten, fenomenalen, zmagovalen in še bi lahko naštevali naše občutke. Po opravljenih obveznostih – med drugim je bil tudi obvezni krst pri Aljaževem stolpu, smo po sestopu z vrha prenočili v domu Planika. Zjutraj pa smo se podali novim dogodivščinam naproti. Pot nas je vodila proti Triglavskim jezerom. Po kratkem počitku v koči na Doliču, smo pot čez Hriberce in mimo Prehodavcev nadaljevali v dolino Triglavskih sedmerih jezer. Po naporni večurni hoji smo prispeli do koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo si privoščili odmor. Vendar nas je kar naprej preganjal čas. Nadaljevali smo z vzponom proti planini Ovčarija, Dednemu polju in Planini pri Jezeru ter končno prispeli na konec naše poti – do Planine Blato, kjer sta nas čakala kombi za prevoz domov in Franc Kokol, ki zdaj ni bil več privid, ampak realnost, saj so ga nekateri večkrat videli že na poti proti cilju. Naj omenim, da je član društva Koranti Destrnik Franc Kokol opravil že tretji vzpon na vrh Triglava, tokrat v 73. letu starosti. Obenem gre zahvala našemu župniku g. Jožetu, da nas je strokovno, poučno, zanesljivo in varno popeljal po Triglavskem narodnem parku. V dveh dneh smo opravili krepke korake, ure hoje in lepe kilometre poti. Po prihodu domov smo se pri Mici v Janežovcih primerno okrepčali in strnili spomine na čas, ki smo ga skupaj preživeli pri vzponu na Triglav. Koranti po Peci in Triglavu že snujemo nove načrte za osvojitev katerega izmed vrhov v Sloveniji. Miro Kokol Tudi letos je na župnijskem dvorišču odmevala oratorijska himna. Zbralo se nas je 65, 46 otrok in 1 9 animatorjev. Kar pet dni smo otroci in animatorji preživeli skupaj ob zanimivi zgodbi in zabavnih igrah. Letošnji oratorij je potekal od 28. junija do 2. julija pod naslovom Dotik nebes. Glavna oseba je bila Marija. »O njej pa že veliko vemo,« so govorili otroci. Že drugi dan smo ugotovili, da ne vemo niti tega, kolikokrat je Marija upodobljena v naši župnijski cerkvi. Veliko novih in zanimivih stvari smo se naučili o Mariji, saj smo jo v zgodbi spremljali skozi celo njeno življenje. Animatorji smo za otroke pripravili veliko zanimivih aktivnosti, da nam je zadnji dan skoraj zmanjkalo časa za vse. Tudi letos smo en dan oratorija namenili izletu. Odpravili smo se v Terme Ptuj, kjer smo zelo uživali v kopanju, skakanju in vožnji po toboganu. Organizirali smo tudi velike vodne igre, ki so potekale na travniku. Animatorji smo poskrbeli, da so bile ne samo vodne, ampak tudi zelo mokre igre. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu, kuharici Mileni, družini Brenčič, PGD Desenci in vsem staršem ter sorodnikom, da smo uspešno izpeljali že 1 0. oratorij. Mirjana Fladung Mirjana Fladung Miro Kokol Letos že 1 0. oratorij 17 OBVESTILO ŠTUDENTOM, KI SO ZAKLJUČILI ŠTUDIJ, IN MATURANTOM, KI SO PRIDOBILI NAZIV ZLATI MATURANT Obveščamo študente, ki so zaključili študij, in zlate maturante, da lahko na podlagi Pravilnika o dodelitvi denarne nagrade Občine Destrnik študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij, in zlatim maturantom (Uradni vestnik Občine Destrnik 4/201 0) podajo vlogo za dodelitev denarne nagrade. Pravico do denarne nagrade uveljavljajo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki jo prejmejo na občinski upravi Občine Destrnik ali na spletni strani Občine Destrnik (www.destrnik.si). Izpolnjeno vlogo skupaj s prilogami pošljete po pošti ali oddate na Občino Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik najkasneje v šestih mesecih od datuma diplomiranja oziroma pridobitve naziva zlati maturant. Po preteku roka se vloga zavrže kot prepozno vložena. Informacije na Občini Destrnik, tel. št.: 02 761 92 50. Občinska uprava Občine Destrnik Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili. SPOMIN 22. septembra minevajo štiri leta, odkar se je od nas poslovil dragi Janez Vajt iz Doliča 1 5 Hvala vsem, ki se s prižgano svečko in z lepo mislijo nanj ustavljate ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 2. septembra je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, stric, ati in dedek Dušan Čeh Drstelja 34, Destrnik Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, se ustavite ob njegovem grobu in mu prinašate cvetje ter prižigate sveče. Tvoji najdražji Preveč je žalostnih dni že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke že tri leta gorijo. V SPOMIN Boleč je spomin na 22. avgust, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi Jožef Gajšek iz Vintarovcev 74, Destrnik Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in z lepo mislijo obudite spomine nanj. Žena Dragica in hči Tatjana z družino 18 Ni več te na dvorišču, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 1 0. septembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, stric, bratranec, boter in sosed Frančišek Doklovič iz Jiršovcev 48, Destrnik Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter mu poklonite lepo misel, prižgete svečko in podarite cvet. Tvoji najdražji Se bo uresničila velika želja? Feliks Majerič Odkar so destrniški upokojenci začutili športno strast do kegljanja s kroglo na vrvici je minilo res malo časa. Vendar v tem času niso samo stali križem rok in samo nekaj pričakovali. Najprej so našli skupni jezik z lastnikom gostišča »pri MICI« in skupaj postavili lepo urejeno kegljišče. A kaj, ko vsak dan ni samo lepo vreme. Poiskali so še rešitev za deževne in mrzle dni ter v župnijski kleti uredili še eno kegljišče. Skupaj z županom so iskali primerno lokacijo, da bi uredili nekaj trajnega. Našli so prostor pod vrtcem, ki pa tudi ni najprimernejši. Vendar je v naši občini – vsaj v centru težko najti prostor, ki bi bil na ravnem in s primernim dostopom za starejše. Prvi koraki so že narejeni in »vlita« je že osnovna betonska plošča. Nad njo naj bi stala lesena konstrukcija z dvema kegljiščema in s priročnim prostorom. Dela bomo izvajali upokojenci sami. Potrebovali bomo tudi kakšno pomoč, tudi tistih, ki še niso upokojenci, zato upamo, da nam pomoči ne boste odrekli. Društvo upokojencev Destrnik fm Počasi, vidite, da delam, pa še nisem upokojenec. Tu rističn o d ru štvo Destrn ik Priznanja za urejene hiše, kmetije in druge objekte – 201 7 V TD Destrnik poteka ocenjevanje že 23 let. Komisija je tudi tokrat zbrala predloge in obiskala več domov v občini Destrnik. V društvu se zavedajo, da vsi urejamo svoje domove in okolico v okviru zmožnosti ter za svoje zadovoljstvo. Dobitniki priznanj so se pridružili množici naših občanov, ki so priznanja prejeli že v prejšnjih letih. Mnogi bi priznanje zaslužili vsako leto znova. Naj bodo nagrajenci motivacija vsem nam tudi v prihodnje. Letošnji dobitniki priznanj so: Angela in Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23 a (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico) Tanja Hauptman Skupinska fotografija nagrejencev Družina Krajnc, Drstelja 6 (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico) Družina Kmetec-Kolednik, Levanjci 1 5 (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico) 19 Priznanja za urejene hiše, kmetije in druge objekte – 201 7 (nadaljevanje s prejšnje strani) Družina Vindiš, Placar 41 a (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico) Marica in Bogoljub Požun, Zasadi 1 3 a (priznanje za vzgojo vrtnic in ostalo hortikulturno dejavnost) Družina Koser, Janežovski Vrh 21 a (priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico) Igor Ilec – Plahometovo, Dolič 37 (priznanje za ohranjanje dediščine življenja na vasi) Kmetija Petrič, Jiršovci 1 (priznanje za urejenost kmetijskih objektov) Iskrene čestitke! Tanja Hauptman Fotografije: Kristina Hauptman in Sabina Žel 20