Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon, post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst: Ulica Valdirivo 35/IL, Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 L m Leto III. - Štev. 35 Gorica - 30. avgusta 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek Pred taborom v Števerjanu Na svetu so stvari, ki človeku služijo, imajo zanj neko vrednost. Te stvari imenujemo vrednote. Materialne vrednote so one, ki služijo človeku v materialnem življenju, duhovne pa one, ki mu služijo v duhovnem življenju. Med duhovne vrednote štejemo tudi kulturne vrednote. Mednje spadajo vse one, ki služijo človeku pri vzgoji njegovega duha, ki mu pomagajo zadostovati njegovim duhovnim potrebam po resnici, dobroti in lepoti. Ker pa so si ljudje v gledanju na duhovni svet in njegove potrebe različnega mnenja, različnih nazorov, zato imamo tudi različne kulture. Posebno razlikujemo v tem oziru pogansko in krščansko kulturo, ker sta si pač to dve med sabo najrazličnejši naziranji, ki si nasprotujeta zlasti v vrednotenju duhovnih potreb človeka. Krščanska misel je po zmagi nad poganstvom ustvarila lastno kulturo ter z njo prepojila vse evropske narode. Zato danes nihče ne taji, da je zapadna, to je evropska kultura, krščanska. Zapadni kulturni svet tudi kadar zanika krsčanstvo in ga pobija, živi iz krsčanske kulture, krščanske miselnosti. Tudi mi Slovenci spadamo v območje krščanske kulture, spadamo v krščanski kulturni svet. Vsa naša preteklost od pokristjanjenja do danes nam o tem priča. Tudi oni, ki se navadno smatrajo za nosilce drugačne kulture, protestantje iz 16. stoletja in liberalci preteklega sto- letja, ne tvorijo izjeme v tem oziru. Tudi nje smemo prištevati v krščanski kulturni svet. Krščanska misel je vtisnila pečat slovenski kulturi ob njenem rojstvu, iz krščanske miselnosti je slovenska kultura rastla v stoletjih, zlasti od preporoda dalje, zato ji moramo ohraniti njen pristen pečat še nadalje. Pri zgradbi doma slovenske kulture so zlasti obilo pripomogli izraziti katoliško usmerjeni kulturni delavci. Bili so to pisatelji in pesniki, umetniki in glasbeniki, znastveniki in vzgojitelji, bile so to nepregledne vrste slovenskih duhovnikov in laikov, ki so iz krščanske ideje črpali moči in navdihov za svoje kulturno poslanstvo med slovenskim ljudstvom. Pred to zgradbo slovenske krščanske kulture stojimo danes mi, generacija v sredi dvajsetega stoletja. Rodovi in rodovi pred nami so jo gradili in ustvarjali, množili in ohranjali. Sedaj ji pa grozi propast. Sredi našega naroda je vstala skupina ljudi, ki skuša zavreči kar so velikega ustvarili naši predniki, ki skuša dosedanji slovenski krščanski kulturi obleči novo odejo marksističnega dialektičnega materializma. Osnovni navdih slovenske kulture naj ne bo več krščanstvo, temveč marksizem. Zato pa hočejo prevrednotiti vso našo preteklost. Stikajo po njej in iščejo svojih »prerokov« v stoletjih in ker jih ne najdejo, jih fabricirajo, kakor je Aškerc svoje »Mučenike«. Slovenska kultura postaja tako vedno bolj podobna šemi, ki si privzema obleko, katera ni njena. In to po zaslugi kulturnikov v domovini. Zato pa je dolžnost nas, ki smo ostali izven meja nesrečne domovine, da čuvamo in gojimo pristnost slovenske krščanske kulture, da čuvamo in naprej razvijamo zaklad, ki so nam ga izročili pradedje. Nam ne sme zastreti pravega pogleda na slovensko kulturno preteklost blišč in vik iz vrst nekulturnih komunistov, temveč moramo svojo kulturo presojati v luči slovenskega izročila in zdrave pameti. In ta dva nam pravita, da Slovenci spadamo v krog evropskih narodov s krščansko kulturo in da bi zato pomenilo smrt slovenske kulture in slovenskega naroda, če bi se izneverili svoji kulturni preteklosti. To uvidevajo vedno bolj tudi sami komunistični kulturniki v domovini, ki so že v marsičem popustili od svojih prvotnih nazorov in zahtev. Tem bolj moramo zato skrbeti mi, da ostane naša kultura še nadalje povezana z ostalo evropsko in krščansko kulturo. Vsled tega je nujno potrebno, da po svojih najboljših močeh gojimo slovensko kulturo na podlagi kulturnega izročila, ki je krščansko in slovensko. To se zahteva sedaj od nas, ki živimo v kolikor toliko svobodnem svetu. Narodna kultura se pa goji v šoli in v kulturnih organizacijah. Šolo imamo in nam je skrbeti le, da jo bodo vsi slovenski otroci obiskovali in da bo vedno bolj na višku. Manjkajo pa nam skoro popolnoma katoliška kulturna društva. Zato si moramo ustvariti tudi ta, da bomo v njih gojili in čuvali svojo krščansko in slovensko kulturo, nepotvor-jeno in pristno, kakor so nam jo predniki izročili. Začetek takega kulturnega dela pri nas pa naj bodo tabori slovenske pesmi, kakor so se začeli na Repentabru in kakor bo prihodnji tabor v števerjanu za goriške Slovence. Zato pa vsi Slovenci v nedeljo 9. septembra na tabor slovenske pesmi v Števerjan, da izpričamo na njem zvestobo slovenski kulturni preteklosti. Kaj nam bo prinesel september V mesecu avgustu so si skoro vsi vodilni politiki privoščili nekaj počitka. Zato pa bo prihodnji mesec september postalo diplomatsko delo tem živahnejše. Na programu je namreč vrsta zelo važnih mednarodnih konferefac. Prva bo mirovna Harriman na Bledu Sovjetska politika do Jugoslavije postaja vedno bolj grozilna. Potem ko je Molotov napadel Jugoslavijo in Titovo kliko pretekli mesec v Varšavi, je njegove grožnje ponovil pred kratkim tudi Vorošilov. Torej ni več samo moskovski radio in sovjetsko časopisje, ki grozi Titu in njegovi kliki, sedaj se oglašajo že glavni voditelji ruske politike, saj Molotov in Vorošilov sta oba člana vrhovnega sovjeta. To skrbi Tita in odgovorne jugoslovanske politike, ki se vsled tega vedno bolj naslanjajo na Zapad. To je bilo morda tudi razlog, da je Tito povabil Harrimana , naj se na poti domov iz Teherana oglasi pri njem na Bledu. Harriman je v resnici to tudi storil in se preteklo nedeljo ustavil najprej v Beogradu, nato pa takoj nadaljeval pot proti Bledu, kjer je sedaj zbrana skoro vsa jugo- slovanska vlada in tuji diplomati. Na Bledu, oziroma na Brdu pri Kranju je imel Harriman razgovore s Titom v pričujočnosti veleposlanika Allena, ministrov Kardelja, Ran-koviča, Kidriča in Wilfana. O razgovorih niso izdali uradnega poročila. Le Harriman je imel tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da sta se s Titom razgovarjala o ameriški vojaški pomoči Jugoslaviji, o sovjetski politiki in njenih napadalnih grožnjah. Povedal je tudi, da so že dospele prve pošiljke ameriškega orožja v Jugoslavijo. ZDA in oboroževanje tujine Velikopotezni program oboroževanja Združenih držav Amerike ne obsega samo povečanja vojaških sil v državi sami, temveč obsega prav tako obsežno pomoč tujini. Poslanska zbornica je zadnje dni razpravljala o vladnem proračunu za pomoč tujini. Poslanci so sicer nekaj znižali vladne zahteve, ali kljub temu znaša celoten proračun za pomoč skoro osem milijard dolarjev, ki jih bodo prejele tuje države kot gospodarsko in vojaško pomoč v boju zoper komunizem v tem proračunskem letu, ki gre do julija 1952. Dvojna mera Tržaške volitve Za prihodnje volitve na STO-ju so se nekatere skupine strank že povezale, druge pa še ne. Slovenci bodo nastopili v dveh skupinah: skupina demokratičnih Slovencev (demokratska zveza, krščansko socialna zveza in pa neodvisni), bo postavila svojo slovensko listo. a-Ije OF za STO, ki bo v slovenskih občinah nastopila kot OF, v mešanih pa kot UAIS. Nositelj titove liste UAIS pri volitvah v tržaški obč. svet je Italijan Bartolo Petro-nio. Njemu sledi na listi sedanji svetnik ljudske fronte v 1 rstu dr. Jože Dekleva. Italijani so že v pogajanjih, kako naj se združijo. Kominformisti bodo nastopili zase, MlS skupaj z monarhisti prav tako z lastno listo. Ostale ital. stranke pa še vedno iščejo pravo rešitev, ki bi bila zanje najugodnejša. Vse kaže, Komunisti so bili vedno ljudje dvojne mere. To je pokazala tudi češkoslovaška vlada s svojim protestom v Washingtonu zaradi radijskih oddaj »Svobodna Evropa«, ki večkrat govorijo o razmerah na Češkoslovaškem in pozivajo ljudstvo, naj se upira krivičnim odredbam komunistične vlade. Praška vlada je zaradi tega protestirala, češ da to pomeni poseganje v pravice tuje države in kršenje narodne suverenosti. V odgovor so iz Wa-shingtona odgovorili, da je treba predvsem upoštevati, da je radio da se bodo povezale v enoten italijanski blok. Poleg tega imajo še eno grupacijo, tako zvanih tržaških indipendentistov, katera bo verjetno odnesla precej glasov na oktobrskih volitvah. Vsaj tako sodijo oni, ki dobro poznajo mnenja raznih Tržačanov, ki si želijo »status quo«. V ta namen deluje njihov časopis »Trieste Sera«, ki ostro nastopa proti tržaškim iredentistom. konferenca za podpis japonske mirovne pogodbe v San Franciscu. Začela se bo prihodnji teden 4. sept. in bi morala po ameriških računih trajati štiri dni. Do sedaj se je ameriškemu vabilu odzvalo 48 držav, ki se nameravajo konference udeležiti, čeprav pogodbe vse ne bodo podpisale. Izmed povabljenih držav se nista odzvali Indija in Jugoslavija. Ta slednja je odgovorila, da nima z Japonsko nobenih posebnih spornih zadev, ki bi jih ne mogla poravnati po navadni diplomatski poti. Indija se pa ne bo udeležila mirovne konference, ker se ne strinja z nekaterimi določili mirovnega pakta, zlasti ne z določilom, da bodo tudi po podpisu miru ostale še nadalje čete Združenih držav na japonskem o-zemlju. Odsotnost Indije je napravila neprijeten vtis v Ameriki. Komaj bo podpisan mir v San Franciscu, se bodo ministri Francije, Anglije in ZDA zbrali, da pri- pravijo konferenco sveta atlantske zveze v Ottavvi in da se pomenijo o pristopu Nemčije k obrambi Evrope. Petnajstega septembra se začne konferenca atlantskega sveta v Ottavvi, tja pojde tudi italijanski ministrski predsednik De Gasperi, ki se bo iz Ottawe podal naravnost v Washington, kamor ga je povabil Acheson, ker se želi z njim razgovoriti o raznih vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Tukaj menijo, da se bosta oba državnika pomenila o Trstu in njega usodi. Vsa ta razna mednarodna srečanja bi morala zaposliti diplomate ves mesec september. Istcjčasno pa bi na njih pripravili še redno jesensko zasedanje držav atlantske zveze, ki bo v mesecu oktobru v Rimu, in končno še redno letno zasedanje Organizacije združenih narodov, ki se bo letos začelo prve dni novembra v Parizu. Državnike čaka torej dosti dela. Narodne oborožene sile Pod poveljstvom generala Eisen-howerja so se začele snovati prve oborožene narodne edinice iz pripadnikov držav onstran železne zavese. Te edinice so določene, da se bodo borile pod skupnim poveljstvom atlantskih sil ter da bodo tvorile nekake narodne legije, ki so znane že iz prve in druge svetovne vojne. Teheran in Kaesong »Svobodna Evropa« privatna ustanova, vlada pa ne more predpisovati privatnim osebam, kaj naj poročajo in kako, posebno še, če je vlada sama prepričana, da poročila odgovarjajo resničnosti. Na drugi strani opominja ameriški odgovor, naj komunisti samo malo pomislijo, kako delajo oni sami z ozirom na druge države. Ravno praški radio je oni, ki neprestano hujska na svoje zapadne sosede z vsemi mogočimi lažmi, in tudi na Združene države same. Tak odgovor si komunisti v polni meri zaslužijo. Dovolj je, če pomislimo, kakšno kampanjo vodijo vse kominformistične države zoper Tita in Jugoslavijo; potem proti Italiji in De Gasperiju, saj je italijanska vlada sama čutila za potrebno, da se pritoži v Pragi zaradi budalosti in neverjetnih izmišljotin, ki jih tamkajšnji radio oddaja na račun Italije. Seveda, kadar gre za druge, je vse prav; kadar so pa z istim orožjem zadeti komunisti, je krivica. Bodisi v Teheranu kakor v Kae-songu so pogajanja neuspela. Iz Teherana se je angleški opolnomočenec Stokes vrnil domov, potem ko se je zaman trudil, da bi prepričal Perzijce, naj bi pristali na njegov predlog, da bi bil vrhovni ravnatelj abadanskih čistilnic petroleja Anglež. Mossadeg ni hotel pristati na to zahtevo, Angleži pa niso hoteli od nje odstopiti. Zato so konferenco »odgodili«, kot se je izrazil Stokes. Sedaj so ostali Perzijci sami s petrolejem in čistilnicami, ki so Edinstven primer V Argentini bodo imeli nove volitve za predsednika republike. Dosedanji predsednik general Peron, ki je vpeljal osebno diktaturo, je edini kandidat za predsednika; kot kandidata za podpredsednika so pa postavili njegovo ženo Evo. — Kar je žena, to je mož, pravi sv. Ambrož. Zato bodo imeli Argentinci gotovo najboljšo vlado, ko se bosta predsednik in podpredsednik tako rada imela. Amerika in Rusija ZDA so prekinile trgovsko pogodbo z Rusijo. Moskva je vsled tega protestirala, a zaman. Sodijo, da bo ruska trgovina utrpela vsled tega občutno škodo, ker ne bodo mogli izvažati kožuhovine in ne uvažati strateško važnih surovin kot do sedaj. zaprte. Specializirano osebje, ki je bilo do sedaj v službi Anglo-iranske družbe, se je umaknilo in povečini odšlo domov. Le par sto jih je še ostalo v Abadanu za vsak slučaj. Za Stokesom je odšel domov tudi Trumanov posebni odposlanec Harriman, ker ni imel več kaj opraviti v Teheranu. Kako bo šel nadaljni razvoj v Perziji, je težko predvidevati. Vsekakor je položaj zopet silno resen in so Angleži pripravljeni tudi s silo braniti svoje osebje in pravice v Abadanu. Prav tako beleži neuspeh konferenca za premirje v Kesongu. Potem ko so ustanovili podkomisijo za določitev nevtralnega področja na Koreji in je ta začela delati v vsej tajnosti, se je zgodilo, da so kar na lepem obtožili Severnokorejci Američane, da so prekršili nevtralno področje s tem, da so bombardirali neki komunistični jeep, ki je tamkaj vozil. Vsled tega so izjavili, da prekinjajo pogajanja do nadaljnjega. Poveljnik Ridgwaj je te obtožbe takoj zavrnil kot neresnične ter dokazal, da ni nobeno zavezniško letalo preletelo nevtralnega področja. Vse skupaj so po njegovem mnenju vprizorili komunisti sami, da so lahko našli razlog za prekinitev pogajanj. Tako so na Koreji še enkrat tam, kjer so bili. Med tem se razvnemajo boji vedno bolj na obeh straneh. Vsekakor so ta pogajanja v Kesongu res čudna, prav tako čudna kakor vsa pogajanja s komunisti do sedaj. Kljub temu obstoja upanje, da se bodo pogajanja zopet začela. Šestnajsta nedelja po binkoštih Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14, 1-11) Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega prvaka med farizeji v soboto na obed, so ga ti opazovali. In glej, neki vodeničen človek je bil pred njim. Jezus je spregovoril ter učiteljem postave in farizejem rekel: Ali je dovoljeno v soboto ozdravljati? — Ti pa so molčali. In prijel ga je, ozdravil in odpustil. Njim je pa rekel: Komu izmed vas bo padel osel ali vol v vodnjak in ga ne bo izvlekel takoj sobotni dan? — In niso mu mogli nato odgovoriti. Povedal je pa tudi povabljenim priliko, ko je videl, kako so si izbirali prve sedeže. Govoril jim je: Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sedaj na prvo mesto, da, če bi bil morda povabljen kateri imenitnejši ko ti, ne pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne poreče: ,Umak-ni se temu,’ in bi se ti takrat začel s sramoto presedati na zadnje mesto. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto, da ti poreče, ko pride, kateri te je povabil: ,Prijatelj, pomakni se više.’ Takrat ti bo čast vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi. Kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan in, kdor se ponižuje, bo povišan. * Evangeljska zgodBa nam lepo odkriva, kako se je znal Jezus obvladati. Hinavsko opazovanje farizejev ga ni spravilo v nevoljo. Mirno jili pouči, da je v sili dovoljeno prelomiti počitek Gospodovega dne. Kadar topovske krogle padejo v mehko zemljo, se navadno ne razpočijo in ne povzročijo posebne škode. Zato oblagajo s peskom in slamo med vojno dragocene spomenike, da bi jih obvarovali. Zelo podobno je v življenju. Če razburljivemu človeku odgovarjamo mirno in skromno, ga navadno razorožimo. Saj vemo, da je za prepir treba vedno vsaj dveh. Če prepirljivcu ne odgovarjamo, se bo nehal prepirati. Če pa takemu človeku na enak način odgovarjamo, nalagamo drva na ogenj — še bolj se razburi. Edino zdravilo je potrpljenje in molk. Tega bi se morale zavedati žene po družinah, če imajo nerodne može. Seveda se vprašujejo, zakaj bi morale vedno samo one potrpeti. Saj imajo prav, toda če hočejo imeti znosno življenje v hiši, ni druge pomoči. Dobro bi bilo, da bi vsakdo napravil podoben sklep kakor sveti Frančišek Šaleški. Sklenil je, da ne bo odgovarjal v jezi. Nekoč je pripeljal nek plemič pse in služabnike pred škofovo stanovanje. Služabniki naj bi škofa zmerjali, psi naj bi lajali. Nastalo je pravo peklensko vreščanje, toda nihče se ni prikazal na oknu. Plemič ni več vzdržal, planil je v škofovo sobo in pred njim nadaljeval z zmerjanjem. Ker je škof samo molčal, je mislil, da ga zaničuje in je še bolj zmerjal. Končno se je naveličal in odšel. — Škofa so potem vprašali, kako je mogel tako zmerjanje tako mirno poslušati. Rekel jim je: »Napravil sem pogodbo z jezikom: dokler je razburjeno srce, usta ne govore!« Morda je prav ta sklep napravil svetega Frančiška tako silno krotkega. Krotkost je navidez nekaj poniževalnega, a v resnici skriva v sebi silno moč, ker zahteva od človeka veliko obvladanje samega sebe. Prav zato pa Jezus sam blagruje krotke: ,Blagor krotkim, ker ti bodo deželo posedli.’ Prizadevajmo si torej za to lepo krepost. NEDELJSKA MOLITEV TVOJA MILOST, PROSIMO, GOSPOD. NAJ NAM VSELEJ PRIDE NAPROTI IN NAS SPREMLJA: IN NAJ STORI. DA BOMO VEDNO ZA DOBRA DELA ZAVZETI. Koledar za prihodnji teden 2. septembra. NEDELJA: 16. pobinkost-na; angelska; Štefan, kralj. 3. PONEDELJEK. Dorotea in tov. muč. 4. TOREK. Rozalija, devica. 5. SREDA. Lavrencij Justinjan, škof. 6. ČETRTEK. Zaharija, prerok. 7. PETEK. Regina; prvi petek. 8. SOBOTA. Rojstvo Marije Device ne-zapovedan praznik. Romarski shod na Opčinah 9. septembra Duhovniki openske dekanije razglašamo vsakoletni romarski shod pri fatimski Materi božji. To bo v nedeljo 9. septembra, to je na prvo nedeljo po Marijinem rojstvu. Ta nedelja bodi vedno rezervirana za naš praznik, kakor smo sklenili ob prvem shodu. Vabimo prav vse naše zveste katoličane, zberite se vsi pred Marijinim kipom, ki smo ga pred dvemi leti s tolikim veseljem sprejemali po naših župnijah. Naš vsakoletni skupni shod na Opčinah je velika skupna molitev k Materi božji za nebeško pomoč v sedanjem strahovitem spopadu med dobrim in slabim. Na romanje v daljne kraje ne moremo vsi, a Opčine so blizu in tudi samo polovico dneva zadostuje, zato, pravi zvesti naši katoliški Primorci, vsako leto v večjem številu na skupni shod k Mariji na Opčine! Letošnja slovesnost se začne popoldne točno ob štirih. Velika procesija bo letos sestavljena po stanovih in ne več po župnijah. Tako bomo lažje skupno prepevali in molili. Sodelovala bo tudi velika mladinska salezijanska godba is Trsta. Točen spored objavimo v drugi številki. Vabimo tudi slovenske vernike iz mesta, z veseljem se pridružite našemu prazniku in kakor pri prejšnjih shodih tudi letos, naši meščani, v velikem številu slavite skupno z nami Devico Marijo! Vse za Marijo! Vse p Mariji Iz življenja Cerkve armenskega, maronitskega, latinskega in kaldejskega obreda. Ostali prebivalci so po ogromni večini mohamedanske vere. Glavno mesto Sirije je Damask, kjer je sv. Pavel nekoč telesno in duhovno izpregledal. Babilonski patriarh — senator Babilonski patriarh msgr. Jožef VIII. Ghanima je bil imenovan za člana iraškega senata. Patriarh ima 70 let; za patriarha je bil imenovan 1. 1947. Babilonski patriarh je poleg papeža najvišji poglavar kaldejskih katoličanov ter zaseda stolico, ki je ena najstarejših na Vzhodu. Njegova oblast se razteza čez dežele, ki so polne svetopisemskih spominov. Vseh kaldejskih katoličanov je v Iraku okoli 200.000. Medameriški kongres kat. vzgoje Začetkom avgusta so zaključili v Rio de Janeiro 4. medameriški kongres katoliške vzgoje. Kongres je trajal 11 dni ter se je bavil z vprašanji mladinske vzgoje. Zadnji dan kongresa so poslušali zborovalci z globoko ginjenostjo pozdravni govor sv. očeta, ki jim ga je poslal po radiu. Nato je povzel besedo riodejanejriski nadškof kard. Barros Camara, ki je kot papežev legat predsedoval kongresu. Zaključni govor je držal predsednik brazilske republike Getulij Vargas. Nepal odpira vrata misijonarjem Prvi nepalski minister je ponudil jezuitom svojo poletno palačo v glavnem mestu Katmandu; palača naj bi služila kot Bedež novi srednji šoli pod vodstvom jezuitov. Ta ponudba je sledila pavabilu nepalskega prosvetnega ministra očetom jezuitom, da bi ustanovili ti v Katmandu šolo po vzorcu zavoda sv. Frančiška Ksaverija v Patni (Indiji). Zlata sv. maša č. g. Draščeka v Kobjeglavi Dne 5. 8. t. 1. je daroval Bogu svojo zlato sv. mašo prečastiti g. župnik Drašček Ivan. Slavnost sv. maše se je vršila ob 10 uri. Slovesni daritvi sv. maše je prisostvovalo 8 gg. duhovnikov, med njimi sta bila tudi preč. g. dekan s Komna in zlatomašnik preč. g. Oblak iz Gorjanskega. Ljudstva je bilo ogromna množica. Prišli so od blizu in daleč. Cerkev so domači fantje in dekleta lepo okrasili z venci in cvetlicami. Poleg treh slavolokov, med katerimi je bil najlepši srednji, je bila okrašena tudi pot, od cerkve do župnišča. Na srednjem slavoloku sta bila dva angela, ki sta trosila cvetlice in obsipala z njim zla-tomašnika. Pri zadnjem slavoloku, ga je v imenu mladine pozdravila učenka osnovne sole Marica Grmek s sledečo pesmico: »Že pol stoletja duše hraniš z besedo, božjo milostjo, ovčice pred volkovi braniš jih vodiš v blaženo nebo!« Že pol stoletja kruh in vino daruješ Bogu v spravni dar, vso našo radost bolečino: prinašaš vdano na oltar! Otroci šopek smo nabrali za zlatomasni jubilej. Glej zvesti bomo ti ostali in Ti nas ljubi kot doslej! Se Kobjeglavci veselimo in voščimo Ti vseh dobrot, hvaležno danes Ti želimo: ohrani dolgo Te Gospod! Po popoldanski službi božji je zlatomašnik povabil na južino vse može in mladeniče, ki so količkaj pomagali, da se je slavnost tako lepo iztekla. Želimo, da si Kobjeglavci ohranijo to redko slavnost v trajnem spominu. Zlato-mašnika pa naj Bog ohrani še mnogo let. Nepal je samostojna kraljevina med Indijo in Tibetom s površino 140.000 kv. km in s približno 6 milijonov prebivalcev, ki živijo skoro izključno od poljedelstva. Na severnovzhodni meji te himalajske države se dviga najvišja gora sveta, Mount Everest ali Čomolungma s 8.882 m višine. Število sirskih katoličanov Po najnovejšem uradnem štetju ima Sirija 3,092.703 prebivalcev od katerih je 112.597 katoličanov melhitskega, sirskega. SLOVENSKI STARŠI! Vaš otrok spada v: Slovenski otroški vrtec Slovensko osnovno šolo Slovensko strokovno šolo Slovensko srednjo šolo Ob začetku meseca v Gorici V soboto 1. sept. ob 6h sv. maša s premišljevanjem rožnega venca v stolnici. V nedeljo 2. sept. ob 8h sv. maša s skupnim sv. obhajilom za može in fante pri sv. Ivanu. V sredo 5. sept. ob 8h zvečer pobožnost za žene pri sv. Antonu. V petek 7. sept. zjutraj ob 6h sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim v stolnici. —- Zvečer ob 8h ura češčenja isto-tam. Indijski jeziki Velika zapreka za misijone so nedvomno številni jeziki, ki jih govorijo razni narodi. Vzemimo n. pr. Indijo! Kdo bi si mislil, da govorijo v Indiji čez 200 jezikov! Res da je površina Indije skoro polovico Evrope in da šteje dandanes skoro 400 mi- -lijonov prebivalcev, a tudi 200 jezikov ni malo. Jeziki Indije se delijo v štiri velike skupine: v arijsko, dravidsko, tibersko-kitij-sko in v južno skupino. Od teh skupin sta prvi dve najmočnejši, saj govori arijske jezike tri četrtine prebivalstva, dravidske jezike pa slaba četrtina. Arijski jeziki izvirajo iz sanskrita, starodavnega jezika arijskih plemen, ki so živela 3000 let pred Kristusom. Znano je, da so se razvili iz tega jezika vsi indo-evropejski jeziki, kot n. pr. grški, romanski, slovanski, germanski, irski, bretonski, albanski in drugi jeziki. Sanskrit je sedaj mrtev jezik, kot so latinščina, starogrščina in staroslovenščina in še razni drugi izumrli jeziki. Glavni arijski jeziki Indije so hindi, bengalŠčina, bihari, marathi, pandžabi, radžastani, gudžarati, orija, landa, sindi, hindustani, urdu. Največ prebivalcev govori jezik hindi, ki je razširjen predvsem v severnem delu srednje Indije. BengalŠčina je razširjena v Bengaliji. V tem jeziku je pisal znani bengalski pesnik in Nobelov nagrajenec Rabindranat Tagore in v tem jeziku so oznanjali in ga najbrže še oznanjajo naši slovenski misijonarji v Bengaliji ondotnim prebivalcem Kristusov nauk. Jezik urdu, ki ga govorijo mohamedanei v Indiji je mešanica iz hindija, arabščine in perzijskega jezika. Indijski mohame-danci so prišli namreč iz Perzije, toda kmalu so se pomešali s hindijci ter ustvarili jezik urdu. Druga velika skupina indijskih jezikov je dravidska skupina. K tej skupini spadajo jeziki: telegu, tamil, kanariz, mala-jalam in drugi. Ti jeziki prevladujejo v južnem delu Indije in nimajo z arijskimi jeziki nobene skupnosti. Na otoku Cejlonu prevladuje singaleški jezik. Vsi ti jeziki imajo svoje lastne pisave. Taka pisanost vlada v Indiji v jezikovnem oziru; v političnem oziru je razdeljena Indija v dve samostojni državi: v Hindustani in 1 aki- stan. Otok Cejlon, ki spada zemljepisno k Indiji, je samostojna republika. Glasba in vera Umetnost in lepota vodita k Bogu. Ta resnica se kaže posebno v Hirošimi na Japonskem, kjer je glasba velika pomočnica katoliškim misijonarjem pri njihovem delu. Že pred zadnjo vojno so opazili misijonarji, da je bila med obiskovalci glasbenih tečajev tretjina katehumenov, to je takih, ki so se pripravljali na sv. krst, medtem ko je bilo med študenti jezikov Delavski sindikati in njih moč Strokovne organizacije delavcev ali s tujko »sindikati« so se rodile skupno z industrijo — seveda ob hudem začetnem nasprotovanju industrij a icev —. Skupno a njo so tudi rastle in se krepile. Sindikati v' obrtnem, kmečkem in trgovskem stanu javnih delavcev in svobodnih poklicev so nastajali za industrijskimi, sledili taktiko in razvoj industrijskih, toda po moči jih še niso dosegli. Sindikati industrijskih delavcev so se namreč od svojih početkov — ko so bili njih člani neusmiljeno jireganja-ni od kapitalistov, obstoj sindikatov samih pa od državnih oblasti često smatran nezakonitim — do danes razvili že do take stopnje, da nekateri smatrajo, da je prišel čas, v katerem bo treba podjetnike zaščititi pred nasilnostjo delavskih sindikatov.— Prav črnogledi so pa mnenja, da je moč sindikatov zrastla že tako daleč, da bo treba delavce same zaščititi pred terorjem njih lastnih sindikatov. To bi se po domače reklo, da so sindikati postali tudi ' socialno zlo. Ali odgovarja ta trditev resnici? Poglejmo! PRAKTIČEN PRIMER MOČI SINDIKATA. V letu 1950 smo brali o veliki rudarsk: stavki v USA, ki je pokazala brez dvoma ogromno moč rudarskega sindikata. Drža\ na upravna oblast, sodnija in kon< no pod pritiskom teh dveh celo predsednik rudarskega sindikata John Lewis so ukazali rudarjem končati stavko in iti na delo. Odgovor rudarjev pa je bil: »Brez no\> kolektivne pogodbe ne!« Rudarji so vztrajali v stovki. Moč njihovega sindikata je pač tako velika, da v času stavke sindikat lahko vzdržuje rudarje in njih družine. — Združene države so se nahajale že ob koncu svojih zalog premoga. Narodno gospodarstvo USA je zaradi tega utrpelo ogromno škodo.— Rudarji pa so se v ponedeljek 6. marca vrnili mirno na delo šele, ko je prejšnjega dne John Lewis kot predstavnik in zastopnik 370.000 rudarjev z lastniki rudnikov podpisal za rudarje ugodno kolektivno pogodbo. le tri odstotke katehumenov. Zato so sklenili jezuiti že takrat ustanoviti glasbeno akademijo, ki ima dandanes že tri 1* ta uspešnega dela za seboj. Orkester te akademije je nastopil že večkrat v javnosti. Nedavno tega je izvajal po radiu izbran program, ki ga je poslušalo 44 milijonov Japoncev. ALI JE BIL SINDIKAT RES »PREMOČEN?« Rudarski sindikat v USA je nedvomno eden najmočnejših na svetu. Kakor ostali svobodni delavski sindikati, je sindikat rudarjev v USA svobodna organizacija delavcev v zaščito njih koristi. Sindikat ima svoja pravila, ki predvidevajo, da je njegov odbor svobodno izvoljen od občnega zbora. Svoboda in demokracija sta v USA na vtS-ku. Ni tedaj dvoma, da je bil tedanji odbor, ki je vodil stavko, demokratsko izvoljen in tedaj o nasilstvu sindikata nad delavstvom ne more biti govora. Sindikat je vse članstvo, ne samo odbor, in članstvo je potom odbora reklo svoj: »Ne!«, ko je predsednik Lewis dal ukaz »v imenu odbora« za obnovitev dela. To je nov dokaz, da o nasilstvu odbora nad članstvom ne more biti govora. Morebitno »nasilstvo« bi obstojalo edinole do malega odstotka neorganiziranih delavcev, ki bi morda bili voljni delati brez pogodbe, ker oni niso imeli podpore za preživljanje od sindikata. A to je njih krivda ,ne pa krivda organizacije. ALI SO STAVKO UPRIZORILI KOMUNISTI Popolnoma zgrešena je tudi ta domneva. Saj je rudarski sindikat v USA — eden prvih — odločno pomedel komuniste z vseh odločilnih mest. Značaj stavke je bil čisto strokoven. Šlo je za pravico, ki je rudarjem do konca druge svetovne vojne nihče ni kratil: Imeti kolektivno pogodbo! To zakonito pravico je rudarjem končno priznalo tudi sodišče, ki je rudarski sindikat oprostilo vsake krivde. Sodišča v USA pa so dokazano nepristranska! ALI JE BIL SINDIKAT PREOBJESTEN? Na videz najmočnejši razlog za to stavko naj bi bila po mnenju nekaterih časopisov »preobjestnost« rudarskega sindikata. Res, narodnemu gospodarstvu USA je ta stavka povzročila za nekaj milijard dolarjev škode. Toda, kot rečeno: stavke niso bili krivi rudarji (saj jih je sodišče te krivde oprostilo), temveč trust (zveza) rudniških lastnikov, ki nove kolektivne pogodbe ni hotel podpisati, v nadi, da bo država prisilila rudarje na delo pod prejšnjimi delovnimi pogoji in s tem pripomogla lastnikom rudnikov, da obdrže dosedanje dobičke. — Pa končno niti lastniki rudnikov ne nosijo največje moralne krivde. Večjo od njih nosi kapitalistični družabni red, ki vlada v gospodarstvu USA. (Nadaljevanje priliodnjič) Leto III. • Štev. 35 KATOLIŠKI GLAS Stran 3« Kam pojdeš v nedeljo dne 9. septembra ? \r V Ste ver ja n na tabor slovenske pesmi fituMiHHHiiiin iuiiiiiiii[in;iiiiininM;ii)i.m;iiiui!iTi Nekoliko odgovor Dva tisoč prič proti „Delu“