STENSKO SLIKARSTVO POZNEGA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM Andreja Žigon, Ljubljana Cerkvenega stenskega slikarstva poznega 19. stoletja na Slovenskem dosedanja strokovna literatura dom ala ni upoštevala, zasledimo le redke, mimogrede napisane ocene. Negativno vrednotenje je bilo po­ vezano s splošnim, kategoričnim odklanjanjem historizm a, tem eljilo je predvsem na ocenjevanju iztrganih posam eznosti, to je figuralnih kom­ pozicij, v delih so iskali dram atičnost in m onum entalnost, m edtem ko se te slikarije izražajo kot lahkotne, barvno pisane in razpoloženjske dekoracije. Tako se je izkristaliziralo tudi stališče, s katerega jih m o­ ram o ocenjevati: gledati jih m oram o kot celote in v povezavi s pro­ storom , v katerem ustvarjajo značilno vzdušje. Študij virov pa nam omogoča, da skozi prizm o hotenj, želja in okusa razložimo tedanjo um etnost kot tipičen odraz dobe, v kateri je nastala.1 V zadnjih letih berem o vedno več strokovnih besedil, ki proučujejo oficialno um etnost 19. stoletja, tako na prim er historično arhitekturo, salonsko slikarstvo kakor tudi nazarensko um etnost. Avtorji ugotav­ ljajo, da sodi nazarenska um etnost s svojim zgledovanjem po pretek­ lih delih v širši okvir rom antičnega historizm a, da je nastajala pred­ vsem kot um etnost v službi cerkve in države, da je vplivala na vso Evropo in časovno obsegala skoraj celotno 19. stoletje vse do prve svetovne vojne in še čez. Zadnja publikacija je obsežni katalog raz­ stave »Die Nazarener«, ki je bila leta 1977 v F rankfurtu.2 Avtorji pro­ učujejo nazarensko um etnost z različnih vidikov, v uvodu pa beremo, da so se m arsikaterih problem skih sklopov kom aj dotaknili in da prav stensko slikarstvo, ki so ga nazarenci m ednarodno uveljavili, doslej še ni bilo zadostno upoštevano.3 Pomem ben tekst o cerkvenem stenskem slikarstvu 19. stoletja je članek švicarskega avtorja A. M eyerja »Poli- hrom ija v cerkvah 19. stoletja«.4 T rije ključni spom eniki — poslikave v cerkvah St. Ludwig v Münchnu, St. Apollinaris pri Remagnu ob Renu 1 Cf. Andreja Žigon: Poslikave cerkva poznega 19. stoletja v osrednji Slo­ veniji: Matija Koželj, Matija Bradaška, Simon Ogrin, Anton Jebačin, ma­ gistrska naloga, Ljubljana 1977 (tipkopis). 2 Die Nazarener, Städtische Galerie im Städelschen Kunstinstitut, Frank- furt/M 1977 (rk). ! Klaus Gallwitz, Zur Ausstellung, Die Nazarener, op. cit., p. 10. ' Andre Meyer, Polychromie in Kirchen des 19. Jahrhunderts, Unsere Kunst- denlcmäler, 23, 1972, pp. 174—184. in v cerkvi Altlerchenfelder na Dunaju — kažejo značilnosti nazaren­ skega cerkvenega stenskega slikarstva: ploskoviti figuralno-ornamen- talni dekorativni sistem obvladuje notranjščino v vseh njenih delih, s svojo pisano barvitostjo pa ustvarja v prostoru razpoloženjsko vzdušje. M edtem ko im a figuralika zaradi svoje ikonografske pripovednosti sprva pom em bno, poučno in vzgojno vlogo, pa zlasti proti koncu sto­ letja začno prevladovati ornam entalne dekoracije. Razčlenjena histo­ rična arh itek tu ra ni omogočala večjih figuralnih upodobitev, bogata ornam entalnost je bila v skladu z ornam entalno usm erjenim historiz- mom, navezala pa je tudi na dobo fin de siecla in ustrezala veselju časa nad ornam entiranjem . Cerkveno stensko slikarstvo 19. stoletja, ki se je sprva zgledovalo zlasti po italijanskem klasičnem slikarstvu 14. do 16. stoletja, posegalo pa vse do starokrščanskih mozaikov, je pozneje navezovalo tudi na severno poznogotsko tradicijo »porastli- njene arhitekture«. Glede na poznavanje gradiva in literature lahko domnevamo, da je cerkveno stensko slikarstvo, ki so ga pobudili nazarenci, našlo ob po­ glavitnih središčih plodna tla zlasti v tistih deželah, ki so že od nekdaj kazale sm isel in nagnjenje do barvno pisanega, polihrom nega obliko­ vanja prostora — to so na prim er dežele srednjeevropskega alpskega pasu, Avstrija, Slovenija, severna Italija, Švica, k jer se je stensko sli­ karstvo razcvetelo v obdobjih gotike, baroka in nazarensko obarvanega historizm a poznega 19. stoletja. Nazarenski vplivi so se v našem slikarstvu začeli vidneje kazati okrog srede 19. stoletja. Zgledovanje pri renesančnih m ojstrih, um irjenost in idealizacijo zasledimo v tabelnih slikah posam eznih avtorjev, naza­ rensko obuditev stenskega slikarstva pa predstavljajo Langusovi in Goldensteinovi kom pleksi. Zmago nazarenskih idealov pom eni tre tja če­ trtin a stoletja in delovanje našega najpom em bnejšega cerkvenega sli­ k arja preteklega stoletja Janeza Wolfa. V prezbiterijih na V rhniki iz leta 1867 (sl. 145)5 in v Ribnici iz leta 1880 (sl. 147) je ustvaril prvi na­ zarenski poslikavi na naših tleh, ki ju je prežel z lastnim sm islom za m onum entalnost. Prostora obvladuje fiiguralno-ornamentalni sistem , vsi deli so popolnom a poslikani, v soglasju z arhitekturo so ornam enti na V rhniki renesančni, v Ribnici pa rom anski, poslikavi preveva za naza­ rensko um etnost značilna um irjenost. Tudi o Wolfovih stenskih slika­ rijah so avtorji govorili predvsem z vidika figuralnih kom pozicij, le redko so upoštevali ornam entalni okras in gledali poslikavo kot celoto, ki se izraža kot pisan barvni kompleks. V drugi polovici 19. stoletja je vzporedno s katoliškim obnovitvenim gibanjem začelo naraščati tudi zanim anje za cerkveno um etnost. Na­ ročila so se m nožila in v najbolj aktivnem obdobju, približno od 1890 do prve svetovne vojne, so dom ala v vseh cerkvah na Slovenskem po­ tekala raznovrstna dela in popravila. Po zgledu tujih društev je bilo v L jubljani leta 1894 ustanovljeno »Društvo za krščansko um etnost«, v M ariboru pa je deloval tako imenovani »Spomeniški svet za lavantin­ sko škofijo«. Poglavitna (tendenca obeh »institucij«, ki sta imeli več Notranjščina je bila 1 . 1977 neustrezno obnovljena; glej članek v Varstvu spomenikov. XXII, za 1 . 1979 (v tisku). nalog in ciljev, je bila pospeševanje sodobne cerkvene um etnosti, ki sta jo usm erjali po svojih idealih. Stensko slikarstvo je v tem obdobju doživelo na Slovenskem tretji raz­ cvet. Govorimo lahko o dveh pom em bnejših skupinah cerkvenih sli­ kar j ev-dekorater jev. Na širšem obm očju K ranjske so delovali sloven­ ski slikarji, slikarji tako (imenovane kranjske skupine, Wolfovi nepo­ sredni ali posredni učenci in nasledniki, M atija Koželj, M atija Brada- ška, Simon Ogrin in Anton Jebaain. Na Štajersko, k jer je prim anjko­ valo lastnih moči, pa so zahajali slikarji iz Furlanije, slikarji tako ime­ novane furlanske skupine, Tomaž Fantom , Jakob Brollo ter njuna si­ nova in Ožbalt Bierti. Ob teh srečam o še posameznike, Petra M arko­ viča s Koroškega, Klem enta D elnerija na Prim orskem itd. Poslikave so večidel figuralno-ornam entalnega značaja. Figuralne kompozicije, ki so večinoma posnete po tujih vzorih, zlasti po nazarenskih slikarjih Schnorru in Führichu, kvalitetno ne presegajo obrtniške ravni. Tudi ornam ente so posnem ali po tedaj razširjenih predložnih knjigah z vzorci preteklih slogov pa itudi sodobnih poslikav. Slikali so tako v sta­ rejših, baročnih in gotskih cerkvah kakor tudi v novih, historičnih no­ tranjščinah. Slikarji kranjske skupine so koncept dekoracije dom ala dosledno prila­ gajali slogu prostora, kar se kaže kot značilen aspekt historizm a. V ba­ ročnih cerkvah so figuralno-ornam entalne poslikave zasnovane na in- krustativnem načinu slikanja prostorov. Zaradi večjih stenskih in oboč- nih pasivnih površin so v teh notranjščinah lahko uresničili nazarenski ideal pripovedne celote. Med tovrstnim i deli velja om eniti Koželjevo dekoracijo v Cerkljah na G orenjskem iz leta 1889 (sl. 154). Na ovalno kupolo prezbiterija je sli­ kar »prilepil« osem slik, jih »vstavil« v sive okvire in poudaril z enotno sivo renesančno ornam entiko. Celota nazorno pripoveduje dogodke iz M arijinega življenja in Jezusovega otroštva, poslikava pa učinkuje s svojo lahkotnostjo in nevsiljivostjo. Bradaškova poslikava baročne cerkve v Begunjah na Gorenjskem iz let 1894 in 1897 sodi med boljša dela stenskega slikarstva 19. na naših tleh (sl. 155). Slikarija je zelo dobro ohranjena. Barve so tople, rožnaita in svetlo rjava dajeta celoti harm oničen ton. Renesančna ornam en­ tika (stilizirane cvetlice, akant, girlande, rozete, angelske glavice) ustvarja prem išljen in izdelan dekorativni sistem , v katerega je vklju­ čena pripovedno bogata motivika, ki ponazarja Kristusovo zgodbo. Po­ slikava je zasnovana na poznorenesančnem dekorativnem konceptu, za katerega je značilna bogata razčlenjenost, obenem pa skrajna izpolnje­ nost površin, tako da so vsi deli poslikani. Čeprav ni arhivskih podat­ kov, ni dvoma, da je pri načrtu za poslikavo sodeloval podobar in de­ korater za notranjo oprem o Janez Vurnik iz Radovljice. Na to opozarja poslikava cerkve v Predosljah pri K ranju iz leta 1895, ki jo je B radaška izdelal po njegovem načrtu6 in kjer gre za enako zasnovan koncept dekoracije slavoločnega loka. S cvetlično-rastlinskim i dekoracijam i v gotskih cerkvah so slikarji oži­ vili tradicijo poznogotskih rastlinskih poslikav, tako v Radovljici, Šent­ 6 —, Prenovljena cerkev v Predosljah, S, XXIII, 1895, št. 295, pp. 2—3. ru p ertu na Dolenjskem in v K ranjski gori. Po arhivskih podatkih je Ogrin pri poslikavi župnijske cerkve v Radovljici leta 1894 obnovil na­ ravno slikane poljske cvetlice, ki so jih našli pod ometom.7 Tudi Koželj v svoj koncept poslikave ladje v Šentrupertu na D olenjskem iz let 1896— 1897 vnesel nekatere elem ente originalnega cvetličnega šopka.8 R astlinje je tu delno stilizirano, po posam eznih tem enskih poljih pa je enakom erno razvrščeno. Središčno zvezo naglašajo pojoči angeli. M anjši, m režasto obokan gotski prezbiterij cerkve na Proseku pri Trstu je Jebačin leta 1919 dosledno »gotsko« izpolnil (sl. 152). Stene pokriva ornam entalna preproga, v lunetah ob oltarju sta figuralna prizora, stran ­ ska tem enska polja so izpolnjena s stiliziranim listjem in s cvetlicami. R astlinje »poganja« tudi iz vogalov osrednjih obočnih polj, v katera so spretno vkom ponirane sim bolične figuralne upodobitve. N ajznačilnejše so slikarije v novih, historičnih cerkvah. A rhitektura, ki jo poudarja slikana dekoracija, in druga cerkvena oprem a ustvar­ jajo tako imenovano celostno delo. Tanka stavbna lupina in velika, pravilom a slikana okna, skozi katera proseva v prostor obilna pisana svetloba, dajejo vtis krhkosti, lahkotnosti in zračnosti. Slikana orna­ m entalna dekoracija se z rom anskim i, gotskim i in renesančnim i vzorci, ki naglašajo stru k tu rn e dele, prilagaja slogovnim značilnostim posa­ meznega objekta, s pisano, vendar harm onično barvitostjo pa ustvarja v prostoru vedro razpoloženjsko vzdušje. Z dekoracijo ladje novorom anske cerkve v Ribnici je Koželj leta 1890 skladno dopolnil Wolfovo poslikavo prezbiterija (sl. 148). Tudi Koželj je izbral arh itek tu ri ustrezne rom anske vitične vzorce. Učinkovito iz­ stopajo obočni polkrožni loki in diagonale križnih obokov. Veliko, prostorno in svetlo novorenesančno cerkev v Čadramu pri Slo­ venskih Konjicah je v letih 1908— 1910 dekoriral Bradaška, načrt za poslikavo pa je zasnoval Avguštin Stegenšek (sl. 149).9 Slikarija se od­ lično ujem a z jasno zasnovano notranjščino: barvno svetla in lahkotna m reža ornam entike, v katero so vključeni figuralni motivi, ustvarja v p rostoru značilno razpoloženje, h katerem u prispeva pom em ben delež tudi svetloba, ki proseva skozi velika slikana okna. Z dekoracijo oltarnega zaključka in ladje v župnijski cerkvi na Vrhniki je Ogrin v letih 1906— 1907 dopolnil Wolfovo slikarijo v prezbiteriju (sl. 146).1 0 Renesančne cvetlične m otive je prepletel z rom anskim i vitič- nim i vzorci. O rnam enti so skoncentrirani na stru k tu rn ih delih. Deko- rirajo štirikotne stebre in se nadaljujejo na obočnih polkrožnih lokih, obkrožajo okna in stenske zaključke ter obrobja plitvih kupol, ki so svetlo tonirane in poslikane z zvezdicami. Slikarija je ubrana v enotnih rjavih in rdeče rjavih barvah. Novorom ansko cerkev v Sori pri Medvodah je leta 1909 poslikal Jeba­ čin (sl. 150). Tem enska polja prezbiterija izpolnjuje bogat vitični orna- 7 Popis cerkva: ž. c. v Radovljici. ' Ivan Steklasa: Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem, Ljubljana 1913, pp. 183—184, repr. pp. 173, 175—176. -g., Der Maler Matthias Bradaška in Krainburg, LZg, CXXX, 1911, št. 75, p. 690; 9 Avg. Stegenšek, Nove župnijske cerkve: Čadram, LKU, I, 1914, pp. 96—97, repr. pp. 68, 95. 1 0 Cf. op. 5. m ent, poudarjajo pa jih obrobni geom etrijski pasovi. Celota učinkuje s svojo jasno in čisto zasnovo. Istega leta je Jebačin poslikal tudi bliž­ njo cerkev v Sm ledniku. A rhitekturo enotne in svetle notranjščine je učinkovito dekoriral z rom ansko ornam entiko, v katero je vpletel m edaljone s figuralnim i upodobitvam i. Tudi v tej notranjščini prevla­ dujejo svetle in tople barve, zlasti rožnati in svetlo rjavi toni. Župnijska cerkev sv. M artina v Šm artnem pri Litiji sodi m ed boljša dela rom antičnega historizm a na Slovenskem. Osnovni m aterial — opeka — je viden tudi v notranjščini, kjer opečnata barva dekorativno učinkuje. Iz opeke so oblikovani tanki šilasti obočni loki in rebra, opeka obkroža tudi dvojna šilasta okna te r rozete. Jebačinova dekora­ cija iz let 1911— 1913 daje vzdušju notranjščine odločilen pečat (sl. 151). Poleg figuralnih kompozicij (postaje križevega pota v ladji in v kapelah pod okni, O znanjenje na slavoloku in obe veliki sliki na stenah kapel) je zlasti učinkovita cvetlično-rastlinska dekoracija obokov. Sodobno, stilizirano in nežno rastlinsko m otiviko je zasnoval Josip Dostal.1 1 R ast­ linje »raste« vzporedno z rebri do približno tretjine oboka, na sredini pa poudarja sečišča reber in ustvarja večje in m anjše »rože«. Eden najpom em bnejših vidikov dekoracije je bavna harm oničnost celote. Na belini tem enskih polj se odražata opečnata barva m ateriala in barva rastlinske ornam entike, zelenega listja ter spet rdeče rjavih in pa li- lastih cvetov. Jebačinova dekoracija se z arhitekturo in svetlobo, ki proseva skozi okna, staplja v celoto, ki barm onira v soglasju izbranih barvnih kontrastov. Med slikarji furlanske skupine je najpom em bnejši Jakob Brollo, ki je sprva sodeloval s T. Fantonijem , pozneje pa sta bila njegova pomoč­ nika sin A. Brollo in O. Bierti.1 2 Brollo je slikal predvsem v starejših, baročnih in gotskih notranjščinah. V nasprotju s slikarji kranjske sku­ pine je gotsko cerkev dekoriral na skoraj enak način kakor baročno. Poslikave, ki se prilegajo zlasti kupolam in velikim longitudinalnim prostorom , so zasnovane na baročnem in rokokojskem načinu slikanja, kot ornam entalne motive pa je Brollo pogosto uporabljal štukaturo, girlande in cvetlične šopke. Za poslikavo prezbiterija podružnice v Malem Bukovcu v Podravini iz leta 1878 je značilna baročna ornam entika (okviri), osrednji prizor Slava sv. K atarine pa je slikan v iluzionistični tradiciji. V letih 1889— 1890 je Brollo dekoriral podružnico na Stari gori pri Vidm u ob Ščav­ nici v Slovenskih goricah. V razčlenjeno ornam entalno mrežo so vkom- ponirani figuralni in sim bolični motivi, lahkotno učinkujoča dekoracija pa je ubrana v enotnem rožnatem tonu. N ajkvalitetnejše Brollovo delo je poslikava župnijske cerkve sv. M ar­ tina v Ponikvi pri Grobelnem iz leta 1890, ki tem elji na baročno-roko- kojskem konceptu (sl. 156). Iz pendentivov »rastejo« niše, v katerih so upodobljeni cerkveni učitelji, v nišah nad njim i so naslikani slovanski svetniki, m ed te so tako rekoč »pripete« slike z evangeljskim i prizori, " I. Lavrenčič, Zgodovinska črtica: O zgradbi župno-dekanijske cerkve v Šmartnem pri Litiji (ob 25-letnici njene posvetitve), S, LIV, 1926, št. 223, p. 6. 1 2 Cf. Andreja Žigon, Jakob Brollo, ZUZ, n. v., XI—XII, 1976, pp. 123—203, repr. 82—89. na tem enu pa se nad rozetam i in balustrado odpira pogled v nebo, kjer sv. Trojica krona Marijo. Svetniki v nišah so z držami, kretnjam i in s pogledi obrnjeni proti tem enski, iluzionistično slikani kompoziciji, tako da je celota značilno baročno povezana. Zaradi bogate razčlenjenosti, igrive ornam entike in poudarjene razkošnosti pa daje poslikava roko­ ko j sko lahkoten vtis. Na Štajerskem je nastala tudi ena značilnih nazarensko-historičnih po­ slikav pri nas: dekoracija novorom anske bazilike v Brestanici ob Savi, ki sta jo leta 1911 poslikala Peter M arkovič in Ožbalt Bierti, prvi figu­ ralno, drugi ornam entalno, in sicer z novorom anskim i vzorci.1 3 Raziskave in študij doslej prezrtega gi'adiva so odkrili nekatere spo­ m enike naše um etnostne preteklosti, ki presegajo zgolj dokum entacij­ sko vrednost. Ob poslikavah v starejših objektih so za dobo značilne zlasti dekoracije v novih historičnih cerkvah, v katerih bistveno pri­ spevajo k ustvaritvi razpoloženjskega vzdušja. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je potrebno raziskati vsa dela stenskega slikarstva pretek­ lega stoletja, pom en teh dekoracij pa bo pravilno ovrednoten šele te­ daj, ko bodo ocenjene kot sestavni del celostnih um etnin, ki jih pom a­ gajo oblikovati, torej tedaj, ko bodo raziskana in ovrednotena tudi dela drugh um etnostnih strok, podobarstvo in kiparstvo ter arhitek­ tura, ki je osnovni okvir vsake stenske dekoracije. Izsledki raziskav pa bodo pripom ogli tudi k določanju kriterijev za doslej bolj ali manj samovoljno obnavljanje teh del. ZUSAMMENFASSUNG Auf der Grundlage der bisherigen Untersuchungen gibt das Referat eine geschlossene Übersicht der Entwicklung und der charakteristischen Eigen­ heit der kirchichen Wandmalerei der zweiten Hälfte bzw. des späten 19. Jahrhunderts in Slowenien, wie sie einerseits die Maler der sog. Gruppe von Kranjska repräsentieren, die sich in Zentralslowenien betätigten (M. Koželj, M. Bradaška, S. Ogrin, A. Jebačin), in der Steiermark dagegen die Maler der sog. Friauler Gruppe (T. Fantoni, J. Brollo und andere), und die im Stil eines nazarenisch angehauchten Historismus konzipiert ist. Vor allem muss auf die Feststellung hingewiesen werden, dass das Studium des bis vor kurzem fast gänzlich übersehenen Materials erwiesen hat, dass man die Malereien nicht auf Grund von herausgerissenen Einzelheiten bewerten darf (der mehr oder weniger handwerksmässigen Figuralkomposition), sondern als ornamental-figurale Dekorationen, mit welchen die Maler — namentlich in den neuen, historischen Innenräumen — wesentlich zur farblichen Wir­ kung und zur Stimmungsatmosphäre des Raumes beigetragen haben. Die Forschungen haben sozusagen einige Denkmäler unserer Kunstvergangen­ heit entdeckt, die den lediglich dokumentarischen Wert übersteigen und ferner bestätigen, dass noch die weitere Erforschung des desbezüglichen Materials notwendig ist, während die Ermittlungen auch für das Aufstellen von Kriterien für die bisher mehr oder weniger willkürliche Wiedererneue­ rung dieser Werke wichtig sind. 1 3 Avg. Stegenšek, Nove župnijske cerkve: Rajhenburg, LKU, I, 1914, pp. 131—132, 134, repr. pp. 45, 129, 131. 145 Janez Wolf: Vrhnika, prezbiterij, 1867 147 Janez Wolf: Ribnica, prezbiterij, 1880 149 Matija Bradaška: Čadram pri Slovenskih Konjicah, pogled proti prez­ biteriju, 1908—1910 151 Anton Jebačin: Šmartno pri Litiji, pogled proti prezbiteriju, 1911—1913 153 Simon Ogrin: Kamna gorica pri Radovljici, prezbiterij, 1904 LXV 155 Matija Bradaška: Begunje na Gorenjskem, ladja, 1897