Tema Avtor* 125 G la sn ik S E D 5 7| 3– 4 20 17 Zvonjenje in pritrkavanje je dobilo svoj razlagalni terminološki slovar. Na pre- davanju dr. Mojce Kovačič o pritrkava- nju leta 2012 je Milka Bokal, avtorica mnogih slovarjev, prvič slišala za le- tečo in stoječo vižo. Kot jezikoslovka je bila očarana nad temi in podobnimi pritrkovalskimi izrazi. Kmalu je ugo- tovila, da je v slovenskem prostoru v stoletjih o zvonovih, zvonjenju in pritrkavanju nastal bogat besedni za- klad. Rodila se je ideja o razlagalnem terminološkem slovarju, v katerega bi uvrstili termine (strokovne izraze), ki se uporabljajo za opisovanje zvonov, zvonjenja in pritrkavanja. Besede na- mreč dobijo svojo potrditev in mesto v jeziku, ko so opisane v slovarju in tako dobijo točen pomen. Oglejmo si primer iz slovarja: lažni zvon -ega -a m pri ulivanju zvo- nov zvon med notranjim in zunanjim kalupom, ki ima enako podobo kot končna oblika ulitega zvona in se pred ulitjem odstrani, razbije ang. outer bell, false bell Lažni zvon je slovarska iztočnica, ce- loten zapis pa se imenuje slovarski se- stavek. Poleg opisa (razlage, definici- je) lažnega zvona izvemo tudi, da je to samostalnik moškega spola, da je ro- dilniška oblika lažnega zvona in da se pojem uporablja pri ulivanju zvonov. Terminološki slovarji so v zadnjih de- setletjih izšli za mnoge stroke. Posebej dejavna je Sekcija za terminološke slo- varje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskoval- nem centru SAZU (ZRC SAZU), ki je v zadnjih 15 letih izdala različne terminološke slovarje (na primer za planinstvo, geografijo, gemologijo, geologijo, čebelarstvo, gledališče, smučanje, farmacijo in botaniko, tol- kala in avtomatiko, uporabno umetnost (pohištvo, ure, orožje) in urbanizem). Vsi terminološki slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša imajo podobno zasnovo, ki ji sledi tudi Slo- var zvonjenja in pritrkavanja. Tega je izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, soizdajatelj pa je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. V uvodu so predstavljeni stroka, motivi za nastanek slovarja in delo pri njegovi pripravi. Slovaropisni uvod podrobno opiše zasnovo in zgradbo slovarja ter zgradbo slovarskih sestavkov. Dodan je seznam krajšav, označevalnikov in pojasnil. Sledi glavni del – slovar. Ter- minološki slovarji imajo tudi seznam virov in literature, iz katerih so izbrali izraze, opisane v slovarju. Slovar zvonjenja in pritrkavanja je za- čel nastajati kot slovar pritrkavanja v sodelovanju Ljudmile Bokal in Mojce Kovačič. Bokalova je primerne izraze za slovar izbrala iz doktorske disertaci- je Kovačičeve o pritrkovanju (2009) in iz njene knjige Pa se sliš …: Pritrka- vanje v slovenskem in evropskem pro- storu (2012). Ugotovili sta, da je v slo- varju smiselno obdelati tako zvonjenje kot pritrkavanje. K sodelovanju sta pri- tegnili izvedenca za zvonove in zgodo- vino zvonarstva Matjaža Ambrožiča. Avtor slovarja je tudi Tomaž Klopčič, strokovnjak z bogatimi praktičnimi iz- kušnjami, ki jih je dobil pri elektrifika- cijah zvonjenja in obnovi zvonil. Slovar ima 1035 slovarskih iztočnic – izrazov, ki se nanašajo na zvonove, zvonjenje ali pritrkavanje in so jih avtorji slovarja našli v pisnih virih. Vključeni so strokovni izrazi (termini) iz glasbene teorije, akustike in tehni- ke. Zvonjenje in pritrkavanje je ime- lo pomembno vlogo v življenju ljudi, zato mnogi izrazi iz etnomuzikologije sodijo tudi v kulturno antropologijo. Za zvonove so uporabljali celo enake besede kot za človeška čustva: da zvo- novi veselo pojejo in žalostno ječijo ali jokajo. Posebno pozornost so avtorji posvetili zapisanim narečnim izrazom, za slovarsko iztočnico pritrkavanje so jih zbrali kar 35. Živo rabo zapisanih narečnih izrazov so preverili tudi na te- renu. Posebej številen odziv je bil med prebivalci z obrobja slovenske etnične meje. Pri pojasnjevanju narečnih iz- razov je sodelovalo kar 14 beneških Slovencev in Rezijanov ter sedem pre- kmurskih in porabskih Slovencev. Slovarske iztočnice, ki se nanašajo na zvonove: (1) izrazi za dele in dimen- zije zvona (npr. kembelj, krona, vrat, polje zvona, postranska višina zvona), (2) izrazi za obliko in sestavo zvonov (npr. težnostni sistem, bronasti zvon, jekleni zvon), (3) izrazi pri ulivanju zvonov (npr. kalup zvona, lažni zvon, zvonovina), (4) izrazi za akustične la- stnosti zvonov (npr. molski zvon, spo- dnji ton, udarni ton, uglašeni zvon), (5) izrazi za okraske, napise, upodobitve in znake na zvonovih (npr. ikonogra- fija na zvonovih, napis na zvonu, moj- strski monogram, svetniški napis), (6) izrazi iz zgodovine zvonov (npr. gotski MOJCA KOVAČIČ, LJUDMILA BOKAL, MATJAŽ AMBROŽIČ IN TOMAŽ KLOPČIČ: Slovar zvonjenja in pritrkavanja. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2017, 172 str. Knjižne ocene in poročila Alojz Demša ∗ Alojz Demšar, dr. kemijskih znanosti, upokojeni profesor za anorgansko kemijo, Chengdujska 32, 1000 Ljubljana; alojz.demsar@fkkt.uni-lj.si. 126 G la sn ik S E D 5 7| 3– 4 20 17 Knjižne ocene in poročila Alojz Demšar zvon, potujoči zvonar, historični zvon, odškodninski zvon), (7) izrazi za po- svetitev in preizkušanje zvonov (npr. posvetitev zvonov, maziliti zvonove, kolavdacija), (8) izrazi za skupino zvonov v zvoniku (zvonilo, melodično zvonilo, uglasitev zvonila). Slovarske iztočnice, ki se nanašajo na zvonjenje: (1) izrazi za načine, namene in vrste zvonjenja (npr. zvoniti firkeljc, zvoniti hudo uro, signalizacijska funk- cija zvonjenja, avemarija), (2) izrazi pri ročnem zvonjenju (npr. zvonilna vrv), (3) izrazi pri električnem zvonje- nju (npr. električno zvonjenje, avtoma- tizirano zvonjenje, linearni pogon zvo- nov), (4) izrazi za zvonik in postavitev zvonov v zvoniku (npr. zvonik na pre- slico, jarem, gonilni drog, horizontalna postavitev zvonov), (5) izrazi za bitje ure (npr. bitje ure, električno kladivo, melodično bitje ure). Slovarske iztočnice, ki se nanašajo na pritrkavanje: (1) izrazi, ki predstavlja- jo glasbenostrukturno podobo viž (npr. petka, desetka, enajstka), (2) izrazi, ki se nanašajo na raznovrstne načine pritrkavanja (npr. pritrkavati s kladivi, pritrkavati na svoj zvon, ročno pritrka- vanje), (3) izrazi, ki razkrivajo namen in vrsto pritrkavanja (npr. pritrkavati sveto jutro, pogrebno pritrkavanje), (4) izrazi za glasbeno izraznost pritr- kavanja (npr. pritrkavati naraščajo- če, pritrkavati v pojemajočem tempu, dinamika pritrkavanja), (5) izrazi, ki razkrivajo strukturne značilnosti pri- trkovalske glasbe (npr. glavni udarec, gostenje, odbijanje, gostiti za seboj, pritrkavati naokoli), (6) izrazi, ki pred- stavljajo socialno strukturo dejavnosti (npr. pritrkovalski turnir, pritrkovalski tečaj, pritrkovalsko društvo). Slovarski sestavki imajo dodane angle- ške ustreznice. Avtorji slovarja so bili pri iskanju le-teh pogosto v zadregi. Mnogi slovenski termini nimajo ustre- znih angleških in so dobesedno preve- deni v angleščino. Pojmi, ki so poseb- nost slovenskega prostora, pa so brez angleškega prevoda, npr. zvoniti popo- tnico. Popotnico zvonijo z vsemi zvo- novi, ko krsto ali žaro pokojnega nese- jo pred pogrebom v cerkev in zatem od cerkve do groba. Angleški ustrezniki ali prevodi so zbrani v samostojnem poglavju Angleško-slovenski slovar. V pomoč bodo prevajalcem in tujim po- znavalcem, ki se bodo želeli seznaniti s posebnostmi slovenskega zvonjenja in pritrkavanja. Slovar zvonjenja in pritrkavanja je odlično strokovno delo. Kovačičeva, Ambrožič in Klopčič so s slovarjem nadgradili svoje dolgoletno raziskova- nje in delo na tem področju, Bokalova pa je z bogatimi izkušnjami pri pripra- vljanju slovarjev slovar uredila, vodila delo in pripeljala slovar do izida. Za- služni za slovar pa so tudi tisti, ki so si prizadevali za uveljavitev zvonoslovja kot stroke, saj so v svojih prispevkih in knjigah ustvarili terminologijo iz ljudske govorice in strokovnih izrazov glasbene teorije, akustike, umetnostne zgodovine in drugih strok. Slovar bo v veliko pomoč vsem, ki ter- mine in izraze iz slovarja uporabljajo pri pisanju ali ustnem sporazumeva- nju: piscem sestavkov o zvonovih, pre- vajalcem, pritrkovalcem, mentorjem mladih pritrkovalcev in organizator- jem pritrkovalskih srečanj, avtorjem spletnih videoposnetkov zvonjenja in pritrkavanja, skrbnikom zvonov in tu- di tistim, ki iščejo informacije o zvo- novih.