MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
•MdnUtvo Ib	Maribor, OoapMfca ri.11 / T«bk* arodaUlMi 3440, upravo 34»
teh*J« rasa« eodalja Ib praznikov vaafc dan ob 10. url / Valja maaagaa pr*J»— v upravi a« p« pa«« 10 Ota, OaalavlJaB aa doai IS Ote / Oglaal pa cvik* / Ogla a«
*, 11
JUTRA'
®ovor Petra
tesna in nepretrgana nit:
f red državnim sodiščem za zaščito J, zave v Beogradu se vrši te dni razpra-v.a Proti Petru Mijatu 0 r e b u iz Dalma-cije ter Josipu B e g o v i č u in Antoniu t _c’ l g o r e 1 c u iz Zagreba, ki so dne v.decembra lani hoteli v Zagrebu izvr-S1!l atentat na Nj. Vel. kralja Aleksandra, so Pa bili pravočasno izsledeni in po u-y0ru ,l>olicijskega nadzornika Nikolaja arčiča ter nevarni ranitvi policijskega agenta Koste Letiča aretirani. Ta pro-'~es' ki je spravil na dan vso izgubljenost e trojice in ljudi, ki so jo speljali na tako P°f. je pa odkril tudi še nekaj drugega, kar je veliko večjega pomena in sega da-[ec Preko mej naše države. Glavni obtoženec Oreb je namreč pri preiskavi in sedaj pred sodiščem odkrito priznal, kdo ga ie najel za atentat in kod se je prijavljal nanj. Oreb je bil sprva tihota-£ect tihotapil je blago v Italijo in iz Ita-^3e- Tako se je seznanil s hrvaškimi "ni i g r a n t i, prispel je v Zadar ter od
tam
v Trst, kjer se je pridružil organlza-
»Ustaša«. Bil je popolnoma vojaško aprisežen, ddbil je ustaško vojaško uni-orm° in je bil poslej vojak ustaških čet, Saniziranih v Italiji in na Madžarskem 1 dr. Paveliču, Perčecu in tovariših! e v Trstu, zlasti pa v Bresciji. Bor-in Vichettu je živel Oreb v po-■ ^nih Vojašnicah, v katerih je bilo 100 ustašev, med njimi tudi nekaj Slo-vencev, ;n se vadil ž njimi v metanju (,mb ter rabi orožja, tudi strojnic. Vsi so bili oboroženi s samokresi in puškami "i Vse niihovO življenje je bilo podvrže-510 vojaški disciplini. V prostem času so smeli hoditi svobodno v uniformah v fvne lokale, gostilne, kavarne itd. Več-;rat so obiskovali taborišča, ki jih je več, Pavelič. Perčec, dr. Budak
dr
111 drugi. Dr. Pavelič mu je tudi obljubil P°1 milijona dinarjev, če izvrši atentat J,la % Vel. kralja, če ga pa ujamejo, ne yme povedati, da je prišel iz Italije.
^četku decembra so mu dali dve bom-nn ?Va samokresa in 80 nabojev ter ga s Preko Benetk v Avstrijo, od tam ,la Madžarsko, kjer je dobil potni list na !nie Emil Benedikt ter nato v Jiigoslavi-J0’ da izvrši zasnovani atentat. Z njim je Potoval tudi neki H e r e n č i č. ki je imel vedno veliko denarja in precej orožja.
Herenčič je igral v Zagrebu važno ulogo; organiziral je vse potrebno in pripravil tudi avtomobil, ki naj bi Orebapo atentatu odpeljal iz Zagreba ter mu tako Pomagal pobegniti.
če so Orebove izpovedi točne, in o tem nimamo vzroka dvomiti, saj se do-cela ujemajo z informacijami, ki so bile " Organiziranju terorističnih emigrantskih tf)lp v Italiji in na Madžarskem že ponov 110 objavljene tudi v naših, zlasti zagreb-
Mijata Oreba
Rim - Dunaj - Budimpešta !
ških in beograjskih listih, potem je to nov dokaz, kdo podpira te bande in zakaj. V fašistični Italiji, kjer se brez vednosti fašistov in njihovih oblasti miška ne more ganiti, bi bilo vsako zbiranje ustašev docela nemogoče, kaj še formiranje uniformiranih in oboroženih čet! Prav tako pa tudi ne bi bilo Orebu mogoče potovati z dvema bombama, dvema samokresoma in municijo preko italijansko-avstrijske meje v Avstrijo, preko avstrijsko-mad-žarske na Madžarsko ter narobe, če ne bi to tolerirale pristojne oblasti Italije Avstrije in Madžarske! Še manj bi bilo seveda mogoče dobiti na Madžarskem ponarejeni potni list, ki je bil tam in v Avstriji docela veljaven, Ali je po teh tako jasnili ugotovitvah sploh še potrebno vprašanje, kdo podpira zločinske emigrantske bande in s kakšnim namenom? In ali je nadalje sploh še potrebno vprašanje tesne zveze o teh peklenskih naklepih med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, torej med tistimi tremi našimi sosedami, ki so v soboto 17. t. m. podpisale v Rimu politične in gospodarske zavezniške pogodbe? Če dodamo k temu samo še to, da so šli te dni iz Italije čez Avstrijo na Madžarsko zopet novi veliki transporti orožja In irun! nied drugim, tudi strojnic in celo tankov, potem postane slika pač še popolnejša in jasnejša! Nit, ki še tu vije okoli naše zahodne, severozahodne in severne meje je otipljivo vidna!
Kar je morda še važnejše kakor vse to, je pa ugotovitev, da se je vse kar jo Oreb izpovedal dogajalo šele meseca decembra lani, torej pred tremi meseci in da obstojajo ustaške čete še sedaj, nosijo uniforme in puške ter se nadalje vežbajo za svoje zločinske akcije. Vse to torej v času, ko se je govorilo o spora z u m u in sodelovanju med Italijo, Avstrijo in Madžarsko na eni ter državami male antante na drugi strani; v času, ko se je zlasti iz Pariza oznanjal evangelij sprave in v času, ko se ie v rimskih protokolih zapisalo, da se sodelovanju Rima, Dunaja in Budimpešte lahko pridružijo tudi Beograd. Bukarešta in Praga! Za nas po vsem tem ni bilo niti treba nedeljskega Mussolinijevega govora, da bi nas šele ta razočaral in nam odprl oči, kakor Parizu. Močnejši kakor ducejev, je bil Orebov govor prt razpravi pred sodiščem za zaščito države v ponedeljek in torek v Beo radu. T a govor nam je povedal, da bi pomenilo dati se ujeti v rimske mreže toliko, kakor napraviti harakiri. Toda mlad in samozavesten narod, ki se ie osvobodil in zedinil s hekatombaini žrtev svoje lastne krvi ne bo napravil harakiri! Nikdar in nikoli;	-r.
Za kal Anglija forsfra razorožitev
r,OVOR LORDA EDENA V KLUBU KONSERVATIVCEV. ANGLIJA HOČE V
' MIRU TRGOVATI.
LONDON, 23. marca. Lord Eden ie
•'tiel v klubu konzervatlvcev govor, v
katerem je omenil situacijo, ki je nastala Pri Pogajanjih o razorožitvi. Naglasil je.
bi pomenil polom razorožit vene konference katastrofo za ves svet, ker bi se "otem države oboroževale vsaka po svo ‘i mili volji, iz česar bi se izcimilo sve-(°vno klanje, ki ga ne pomni zgodovina teglija je v prvi vrsti država trgovine ,n industrije, pa je zato nujno potrebno, da vlada na svetu mir, da bi se mogla nie aa trgovina uspešno razvijati. Če bi sc "Tičele oboroževati druge države, bi iim "'orala slediti tudi Anglija in bi se
ogromna sredstva, ki se izkoriščajo sedaj za zboljšanje industrije, vrgla v žrelo za vojni material. Anglija bi se zaradi svojega imperija morala oborožiti mnogo bolj kakor katera druga država. Edenov govor smatrajo nekateri politični krogi kot znak, da Anglija še ni izgubila vseh nad v uspeh konference o razorožitvi in da bo slej ko prej rešen ta najbolj pereči svetovni problem.
Stavisky je bil tudi morilec
Senzacionalna odkritja poslanca Henrtota — Veie-slepar je dal umoriti francoskega poslanca Calmotfea
OBJAVA FRANCOSKE NOTE.
LONDON. 23. marca. Na zahtevo francoske vlade jc objava francoske note o razorožitvi odgodctia za 24 ur.
ZAR1Z, 23. marca. V preiskavi Sta-v iškega afere je nastopil nov prevrat. Predsinočnjim je parlamentarna preiskovalna komisija zaslišala narodnega poslanca Henriota, ki je prvi v zbor nici opozoril na Staviskega goljufije. Razkril je komisiji, kje je dobil informacije in ji izročil večje število dokumentov, ki obremenjujejo osebe, ki do slej še niso bile v zvezi s to afero. Nadalje razkrivajo dokumenti tudi tajno zvezo med Staviskitn in umorom narodnega poslanca Calmotte, ki je bi! izvoljen v Guiany in je bil umorjen pred nekaj leti. Staviski je bil namreč kmalu po tem umoru leta 1926- aretiran. Narodni poslanec Henriot je izročil komisiji tudi neko pismo Staviskega. ki ga je pisal v Cayenne. kjer je Calmotte umrl. tri tedne pred njegovo smrtjo. Staviski je takrat pisal: »Calmotte si bo zapomnil, kaj se pravi zapirati meni pot.« Iz tega sklepa Hen-
riot in trdi obenem, da ima še druge dokaze, da je Staviski morilec poslanca Calmotte. Z ozirom na obsežnost Henriotovega obremenilnega materiala je parlamentarna preiskovalna komisija sklenila, da ne bo dala javnosti nobenega poročila, ker bi to utegnilo ovirati nadaljnjo preiskavo. Ves material z zapisnikom Henriotovega zaslišanja vred je bil takoj poslan ministrstvu pravosodja. Pričakujejo, da bo v najkrajšem času več odličnih oseb aretiranih. Tudi je komisija predsinočnjim zaslišala bivšega narodnega poslanca Boyerja, ki je izjavil, da ni bil s Staviskim v nobenih zvezah. Nadaljnja preiskava je pa danes ugotpvila, da je bil po Staviskega najetih zločincih umorjeni poslanec Calmotte sam član Staviskega sleparske družbe. Calmotte se je pa sprl z nekaterimi člani in jih radi izsiljevanja izdal oblasti.
Rušenie slovanske solidarnosti
NEPRIJETEN RAZVOJ RAZMERJA M ED ČEŠKOSLOVAŠKO IN POLJSKO. MEDSEBOJNI SPORI IN OČITKI.
PRAGA, 23. marca. Odnošaji med Poljsko ht Češkoslovaško so se v zadnjem času znatno poslabšali, dasi se ne tičejo toliko odgovornih vlad kolikor raz* nih zasebnih akcij, v prvi vrsti medsebojne časniške polemike. Razdor med javnim mišljenjem izvira deloma iz zunanjepolitičnih gledanj na aktualne probleme, deloma pa iz Tešlnskega, kjer je na Češkoslovaškem avtohtona poljska narodna manjšina. Poljaki očitajo Čehom, da hočejo to manjšino počeščiti, dočim odgovarjajo Čehi z nasprotnimi trditvami in dokazujejo, da paktirajo Poljaki z Madžari ter podpirajo vsaj moralno njiho vo akcijo na Slovaškem. Mimo tega so
zastrupili ozračje razni sicer neznatni incidenti, kakor aretacija in izgon dveh poljskih časnikarjev na Slovaškem in Češkem, prekršitev privilegija diplomatov na češkoslovaško-avstrijski meji. kjer so češkoslovaški cariniki zaplenili denar nekemu poljskemu diplomatskemu uradniku itd. Čehi očitajo Poljakom, da vodijo protislovansko politiko in jim zamerijo zlasti obiske v Budimpešti, kjer se mudi tudi sedaj poljski poljedelski minister, V interesu celokupnosti slovanstva bi bilo, da bi se z obojestransko dobro voljo poravnali ti spori še preden bi se utegnili razviti v trajno nesoglasje.
Preprečen atentat na Dollfussa
DUNAJ, 23. marca. Včerajšnja »Neue Freie Presse poroča iz Budimpešte, da je madžarska vlada odlikovala nekega čuvaja proge, ki je letos 1. februarja pri Bia Torbagyn zaradi pokvarjenih trač* nic pravočasno ustavil vlak s katerim se je vračal iz Budimpešte na Dunaj zvezni kancler dr. Dollfuss in na ta način preprečil katastrofo. Iz tega je razvidno, da so priravljali atentat na Dollfussa že pred njegovim povratkom iz Budimpešte.
Češki marksisti se oborožuieio
PRAGA, 23. marca. Praški »Večemik« prinaša vest, da je neka znana tvomlca orožja v zadnjem času dobavila večjo množino orožja za neko politično stranko na Češkoslovaškem. Povodom te vesti je napisal dr. Kramar v »Narodnih Ustih« članek pod naslovom »Priprave za meščansko vojno«, v katerem javno vprašuje ministrskega predsednika, notranjega in vojnega ministra, kaj jim je znano
o	oboroževanju neke politične stranke na Češkoslovaškem in kaj nameravajo ukreniti, da se priprave za meščansko vojno že v kali zatro?
DE VALEROV NEUSPEH.
DUBLIN, 23. marca- Senat svobodne irske države je sinoči odklonil pred log o prepovedi nošenja modrih srajc.
Na ta način ne bo stopila predložena uredba v veljavo, dokler ne bodo razpisane nove volitve, najmanj pa bodo smeli nositi Irci modre srajce še trinajst mesecev. S tem se je notranji položaj Irske zelo poostril.
RAZPRAVA V SENATU.
BEOGRAD. 23. marca. Senat jc nadaljeval včeraj in danes razpravo o proračunu. Včeraj je govoril tudi Slovenec dr. Rožič o naših narodnih manjšinah, zlasti
o	kcroških Slovencih in zahteval izboljšanje njihovega položaja.
ZVEZNA DRŽAVA AVSTRIJA.
DUNAJ, 23. marca. »VViener Zei-tung« poroča podrobno o novi ustavi in napoveduje, da v njej v uradnem imenu države ne bo besede »republika«. Po novem se bo Avstrija imenovala »Zvezna država Avstrija« ali kratko Avstrija.
MADŽARSKI SOCIALISTI ZA REVIZIJO.
BUDIMPEŠTA, 23. nnfca. Veliko pozornost je povzročil članek, ki ga je priobčila »Nepseava« ob spominskem dnevu Lajoša Košuta. V tem članku se je socialnodemokratsko glasilo postavilo na nacionalno madžarsko stališče in zahteva revizijo trianonske mirovne pogodbe. Splošno se trdi, da je nastal ta preobrat zaradi zunanjepolitičnega položaja Madžarske.	.	.
Dnevne vesti
Lutkovno gledališče Sokola Matice v; Narodnem domu zaključi letošnjo sezono v nedeljo 25. t. m. ob 16. uri z uprizoritvijo izvirne igre v 6 slikah »Konjiške
Narodno aledaiifte
RFF
Velikonočne počitnice na osnovnih šolali. Po odredbi prosvetnega ministrstva bodo trajale velikonočne počitnice od vštetega 29. mrarca do vštetega 11. aprila.
Iz železniške službe. Železniški kontrolor Bruno Parma je premeščen i-z Maribora v Ljubljano na glavni kolodvor.
Bivši ministrski predsednik dr. Srškič v Sarajevu. V Sarajevu se mudi že nekaj dni bivši ministrski predsednik dr. Milan Srškič v družbi bivšega ministra za socialno politiko Nikola Preke in pod= predsednika narodne skupščine Hasana Begoviča.
Nov grob. V visoki starosti Sl let je včeraj umrla v Mlinski ulici vdova po že lezničarju Josipina Roškarjeva. Sledila je kaj kmalu svojemu možu, s katerim sta skupno nosila zakonski jarem 55 let. Pogreb priljubljene pokojnice bo jutri v soboto ob pol 17. na frančiškanskem pokopališču. Bodi ji ohranjen lep spomin!
Smrt dolgoletnega gledališkega garde-robarja. Davi je umrl g. Ivan P o s e b, poštni poduradnik v p. in dolgoletni gar-derobar Narodnega gledališča v Mariboru. Pokojnik je bil dolga leta pred vojno garderobar in eden najagilnejših članov slovenskega Dramatičnega društva ter sploh ena najbolj popularnih osebnosti predvojnega slovenskega življa. V časih najtanjših narodnostnih bojev je ostal mož na svojem mestu, ni podlegel častnim vabam nemških krogov, ki so ga hoteli pridobiti zase. — Največ svojega življenjskega dela pa je zapustil gledališču. Ta-korekoč za občinstvo neviden, je opravil ogromen kos dela. Ni mu bilo težko pričarati najdragocenejših rekvizitov, ali izvabiti od bogsigavedikoga obleke, ki ie nihče rad ne posojuje. In kdor je imel priložnost opazovati, s kakim veseljem .ie prinesel težko pričakovano rekvizito ali obleko, je lahko zaslutil, koliko duševnega bogastva je bilo v tem preprostem človeku. Pokopali ga bodo v nedeljo, 25. tm. popoldne. Naj mu bo lahka slovenska gruda, ki ji je bil vdan do poslednjega utripa srca!
Smrt v gozdu. Prejšnji teden se je podal v Limbušu stanujoči 78 letni prevžit-kar Jože Kampinger v gozd. S seboj je vzel nahrbtnik in sekiro, da bi nabral drevesnih gob, kakršne zažigajo ob velikonočnih praznikih. Ker pa starčka ni bilo domov, so bili njegovi domači v velikih skrbeh. Iskali so ga vsepovsod, a ga tiiso mogli najti. Šele pretekli torek ga je našel neki njegov znanec sredi gozda mrtvega. Sključen je sedel na štoru in je starčka očividno zadela kap. Prepeljali so ga v mrtvašnico na limbuško pokopališče in ga pokopali.
Trije iščejo četrtega tovariša in sicer za dvomesečno športno potovanje s čolnom (jadrnico). Razpolagati mora z 2000 Din in pomagati pri gradnji čolna ter mora ustrezati pogojem za pridobitev potnega lista. Podrobnosti in naslov v uredništvu našega lista.
Špionski znaki na gransr.ionskih ploščah. V Sofiji so cariniki zaplenili neko pošiljko, natmenjeno za tujino, v kateri je bilo več sumljivih matric za izdelovanje gramofonskih plošč. Sumijo, da so na teh matricah vtisnjeni posebni špionski znaki- in jc zaradi tega policija uvedla obširno preiskavo.
Izredna konferenca avstrijskih škofov. Vsi avstrijski škofje so se sestali na izredni konferenci, ki io je sklical kardinal Innitzer. O čem razpravljajo škofje, ni znano, verjetno je, da bodo izdali novo pastirsko pismo.
Kongres mednarodne letalske zveze. Prihodnje leto bo v Beogradu kongres mednarodne letalske zveze, na katerem bodo razpravljali o tekmovanju letal v brzini, o tekmovanju športnih In trgovskih letal, nadalje o tekmovanju vojaških leta vseh kategorij, o preosnovanju vojaških letal in o mednarodnem tekmovanju vojnih letal. S kongresom bo združen tudi velik letalski miting, ki se ga bodo udeležile vse države, včlanjene v mednarodni letalski zvezi.
Znaten popust na nemških železnicah. Uprava nemških državnih železnic je dovolila v letošnji sezoni izredno velik popust v času od 25. tm. do 9. aprila t. 1. Sleherni potnik, ki bo ostal^ v kakem kraju najmanj 7 dni, bo plačal na železnici samo četrtinsko vožnjo.
Grajska klet: danes velika izbe ra morskih rib.
Jonny Jazz kapela igra jutri v soboto v hotelu Halbwidl.
Prihod odličnega francoskega znanstve nika v Maribor. Jutri dopoldne prispe v Maribor naš veliki francoski prijatelj g. Jaoues Ancel, bivši borec na solunski fronti in pisatelj knjig o Macedoniji, Balkanu in Italiji. G. Ancel je prepotoval že večino države, bil je v Beogradu, Zagrebu' m prihaja v Maribor iz Ljubljane. V naši sredini mu želimo prijetno bivanje.
Dar. Namesto venca na grob umrlemu g. Ivanu Posebu je darovalo Sokolsko društvo Maribor-Matica 150 Din. Dijaški kuhinji v Mariboru.
Požar v Račah. Predvčerajšnjim je zopet v Račah gorelo. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Baumana in uničil objekt do tal. Zgorela je večja množina sena in slame in razno gospodarsko orodje, tako da ima posestnik Bauman okrog 6O.CCO Din škode. Na pomoč prihiteli gasilci so rešili kar se je dalo. Kako je požar nastal, se ne ve:
Na prodaj je, kakor smo brali v nekem zagrebškem dnevniku, v Mariboru velika mlekarna. Zadnje dni je bilo več zborovanj, ki so se bavila z vprašanjem preskrbe mesta z mlekom in ureditve vnov-čenja s strani producentov. Ne bi bila to najugodnejša priložnost za rešitev vseh teh vprašanj? Naj bi morda prevzela zadevo v roke mestna občina!	.	-
Veliki adresar za mesto Maribor in okolico. Pred približno 50 leti ie izšel v Mariboru prvi popolni adresar. seveda nemški, ki je še sedaj dokument časa. Po vojni s.mo dobili v Mariboru tudi nekaj adresarjev, ki pa niso zaslužili tega imena v pravem pomenu besede, ker so vse bovali samo nekatere naslove, ne vseh. Zato se nujno čuti potreba, da bi se sestavil in izdal adresar Maribora in njegove okolice, ki bi vseboval poleg vseh zgodovinskih, zemljepisnih, kulturnih, političnih in gospodarskih podatkov in statistik tudi vse naslove prebivalstva našega mesta in predmestij, torej okoli SO 000 naslovov. Tak adresar bi bil poltg časov nega puktičncga tudi zgodo vinsko-do-kumentaričnega pomena za bodočnost. Seveda pomeni izdaja tako ogromnega dela tudi velike žrtve. Kakor smo izvedeli, se je baje že začela akcija za sestavo in izdajo adresarja, ki naj bi izšel leta 1934. Zamisel moramo le pozdraviti.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 predava g. univer. prof. dr. Hadži iz Ljubljane o biologiji Jadrana,
o	bujnem rastlinskem in predvsem živalskem življenju našega sinjega morja. 'Skioptične slike!
Najstarejša ilirska čitalnica. Najstarej-ša kulturna ustanova .ie nedvomno nar rodna čitalnica v Varaždinu, ki bo v nedeljo 25. t. m. proslavila svojo 97-letni-co. Na proslavi bo izdelan načrt za čim slovesnejšo proslavo lOG-letnice ilirizma v hrvaškem Zagorju.
Dramski studio ZKD. V javnosti je nastala pomota glede pripadnosti Dramskega studia, ki jc pod vodstvom g. Fnrijana uprizoril v nedeljo v gledališču' dramo »Ljubimkanje«. Studio deluje v okviru Zveze kulturnih društev, ne Zveze mladih intelektualcev. Enkratna označba v časniškem obvestilu, da je to studio Z Ml je bila le pomota ZMI ima skupino »Oder zveze mladih intelektualcev«. To v pojasnilo. da ne bo nepotrebne zmede.
Koliko žrtvujejo druge države za tujski promet. Nemčija izda vsako leto za propagando za tujski promet 10 milijonov mark; Italija daje tujsko-prometni pisarni »Enit na leto 9 milijonov lir, poleg tega pa dobiva ta pisarna še od gospodarskega ministrstva 1.5 milijona lir. od hotelov 2.5, od železniškega ministrstva
0.6 milijonov lir in poleg tega, še prispev ke od posameznih mest. letovišč in zdravilišč. Francija izda za tujsko propagan-
Kč. zaradi splošnega štedenja pa je bil ta vsota reducirana na 2 milijona Kč. \ Jugoslaviji se ne izda za tujsko propagando niti primeroma tako velika vsota ko v drugih državah. Tudi eden vzrokov, da se pri nas nc razvija turski promet v zadostni meri.
gore zmaj«.
Sokol Matica poziva vse svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži pogreba umrlega brata Ivana Poseba, ki bo v nedeljo popoldne ob 15. uri na po-brežkem pokopališču.
Ponovne volitve v občini Cerkvenjak. Včeraj so bile v novi občini Cerkvenjak ponovne volitve. Izvoljen je bil za župana g. Zinič z 19 odborniki, opozicional-na lista, katere nosilec je bil Balaškovič, pa je dobila samo l odbornika.
Prenos terjatev na drugega. Da se bo pravilno rabil člen 90 pravilnika o delu odseka računovodstva finančnih direkcij in davčnih uprav, pojasnuje davčni oddelek finančnega ministrstva, da se mora v primeru, če podjetnik ali dobavitelj prenese svoje terjatve na drugo juridično ali fizično osebo, potrdilo o plačanih davkih zahtevati tako od podjetnika dobavitelja kakor od osebe, na katero je bila pre nešena pravica prevzema.
Uvoz soli iz Avstrije. Avstrijske solarne so z našo monopolsko upravo skle nile pogodbo za dobo trajanja trgovinske pogodbe za dobavo 600 vagonov soli na leto. Teh 600 vagonov je bilo v tekočem obračunskem letu, ki poteče 31. julija, že dobavljenih. Sedaj je bila dovoljena avstrijskim solarnam za prihodnjo dobavno periodo količina 1200 vagonov, torej superkontingent 600 vagonov, od česar je bilo izvoženih že 4S vagonov.
Plačani davki. Leta 1930 jc bilo izterjanih v vsej državi neposrednih davkov za 2.310 rniljonov Din, Dd teh v Sloveniji za 219.2 rniljonov. Zaradi krize je leta 1931. padel donos neposrednih davkov na 1.788 rniljonov ali na 77°/« vsote iz leta 1930. Slovenija pa je plačala v tem letu neposrednih davkov skoraj 198 miljo-nov ali 90°/« prvotne vsote. Leta 1932. je padci donos neposrednih davkov na 1.717 rniljonov ali na 74"/o vsote iz leta 1930. Slovenija pa je to leto plačala 182.3 rniljonov ali 84#/o. torej za 109« več. kakor pa je znašalo državno povprečje Zaradi strožje prakse se je donos neposrednih davkov dvignil v letu 1933. na 2,070 milionov. ali »9"'« vsote iz 1. 1930. Slovenija pa je plačala 220.9 rniljonov ali 101?« vsote iz leta 1930. V drinski banovini so to leto plačali le 53"/t>, v Beogradu le 73/», v primorski banovini le 67% davkov v letu 1930. Davčna obremenitev na glavo, prebivalca .ie znašala \ v vsej državi 145 Din, v Sloveniji pa 19^ Din. Višja je davčna obremenitev le v Beogradu ter v donavski banovini.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 23. številki: Uredbo o spremembah in dopolnitvah v uredbi p specialnih dokladah v denarju in naravi za državne uslužbence kazenskih in podobnih zavodov: spremembe in dopolnitve v pravilih 6 opravljanju zavržnih izpito\ na umetniških šolah: odločbo o uporabi terjatev tujcev in vnovčitve kupono\ in vrednostnih papirjev; odiočbo o uvedbi novih meničnih polic: nov telefonski promet s tujino: objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih no-vin«.
Rad5r> Ljubljana. Razpored >:a soboto ?4. trn.:’ ob 12.15: plošče; 12-45:	poročila;
13.: čas, plošče: 18: plošče, stanje cest; 18.30: interviev z reporterjem: 19. »Lind ski nauk o dobrem in zlu« (predava dr. VVehcr); 19.30:	»Zunanji politični pre-
gled« (predava dr. lug): 20: radio-orke-ster (lahka glasba): 20.45: saksofon solo: 21.15: resni samospevi (izvaja Jože Likovič); 21.4’ čas, poročila; 22.05: klavir in harmonij (izvajata gdč. Gnjezdain g. Kaškarov).
filmu 'Nagana«.
Kino Union. Od danes četrtka dalje 'jboljša in največja veseloigra »Csibi ančiška Gaal. Hermann Thimig itd.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-š.mju, bledici, obolelosti žlez, Izpuščajih na koži, tvorih, uravnava »Franz Josc-fova« vod« izborno' toli vožno delovanje črevesa
Petek, 23. marca ob 20. uri »Vijolica z Montmartra« red A. Gostovanje gdč-Erike Druzovičeve.
Sobota, 24- marca ob 20. uri; »Vijolica z J Montmartra« red C. Gostovanje Eri- j ke Druzovičeve.
Nedelja, 25. marca ob 20. uri: »Gospodi , čna«. Poslednjič. Globoko znižane cene. 1 »Vijolica z Montmartra« je najboljša in g najuspelejša operetna uprizoritev posled sj'; njih mariborskih glasbenih sezon. Iz- | vrstna glasba, dobro podajanje, zlasti pa I stalni gost, odlična članica zagrebške o-pere, gdč. Druzovičeva so pripomogli, da j so bile vse predstave tega dela doslej j razprodane in to kljub povišanim oper- ' n im cenam. Ker ta opereta tako ugaja ter J si jo mnogi žele videti še enkrat, jo prej- '? mejo p. t. abonentje še enkrat v abonma. | Tako se vrši druga uprizoritev tega dela za red C v soboto, 24. tm. Veljajo običajne operne cene.
Poslednja uprizoritev komedije »Gospodična«. ki radi svoje svojevrstne in zanimive vsebine splošno ugaja, bo to nedeljo zvečer. Veljajo globoko znižane cene od Din 15— navzdol.________________
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčica delovanje želodca in črevesa ter trajno pospeši prebavo. Raz- s iskovalci na polju zdravniške vede opre sr.avljanju zatrjujejo, da so dosegli. t »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate-»Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nazaj za zamrežena okna... V letošnjem januarju je mariborska kaznilnica poslala na jetniški dopust okrog 100 jetni kov pod pogojem, da se takoj vrnejo, čim dobe poziv. Neprijetno pa so bili vsi »dopustniki« presenečeni, ker so dobili omenjeni poziv tik pred velikonočnimi prazniki. Drug za drugim prihajajo in se javljajo v jetnišnici, kjer bodo presedeli ostanek kazni za svoje grehe.
Dve tatvini. Pekovskemu pomočniku pri mojstru G. v Poljčanah je bila pred I dnevi ukradena ura, 2 plašča in par čev-| Ijev. Tat je odnesel reči ponoči, krj je po-| močnik spal. V Studenicah pri Poljčanah
I	pa jc pri tamošnjem šolskem upravitelju neki brezposelni, izrabil v stanovanju u-goduo priliko in izmaknil iz žepa suknje zlato verižico z uro v vrednosti 2000 Din.
Nista imela sreče. Pred dnevi se je priklatil v Maribor neki mlajši zakonski par iz Zagreba, ki si je skušal na nepošten način pridobiti sredstev, da bi zamogel potovati na Če.škc;;lovaško, kamor je pristojen. Skupno sta mož in žena obiskovala razne mariborske1 trgovine, v prvi 'vrsti manufakturne in pri tem kradla, kar jima je prišlo pod roko. Danes dopoldne sta se zglasila v Trpinovi trgovini in poskušala odnesti raznih svilenih rut v vrednosti 4.000 Din. Pri nepoštenem delu ju je zasačil pomočnik, ki je takoj poklical stražnika. Policija jc tatinski zakonski par izročila sodišču-Trg za ribe. Bližajo se postni .dnevi in jc bil zaradi tega tudi današnji trg za ribe precej dobro založen. Prodajali so sardelice po 12, orade po 26 Din, mole. borbone, jegulje, kalamare in morske rake po 32 Din, petrovkc po 36 Din, krape iz naših vod po 16 Din kg. Žabjih krakov je bilo na današnjem trgu samo 5 skled. Prodajali so venec po 3 Din.
Vremensko poročilo mariborske mete ■orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.1 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 5.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.3 stopinjah 7.38.6, reduciran na ničlo 737; relativna vlaga 86; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme menjajoče oblačno.
Ptllj
Kino. Ptujski zvočni kino predvaja v soboto, 24. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 25. marca, ob pol 19. url in pol 21. uri film »Žena - panter«, v glavnih vlogah Karl Langhton in Richard Arlen.
Protituberknlozna liga v Ptuju ima svoj redni občni zbor 30. t. m. ob pol 18. uri v Narodnem domu. Na dnevnem redu ie med drugimi tudi ustanovitev dispanzerja. —
Grajski kino. Od danes dalje senzacijo-nefni. dvojni spored: Anny Ondra v izborni veseloigri »Okrutna prijateljica« in do okoli 150 milijonov dinarjev. Bclgij-’ j na nova Greta Garbo. Tala Birell v ve-nad 22 milijonov Din in celo mala Avstri ja skoraj 100 milijonov Din. Češkoslovaška ie dosedaj izdajala na leto 3 milijon'
g^iicaaEggr^ggffl
Zanimive številke iz hiše pokore
Mariborska moška kaznilnica je bila zgrajena pred 45 leti in je v njej presedelo kazen skupno 21.981 obsojencev
Mrzel je pogled na mogočno sivo zidov je z majhnimi zamreženimi okni mariborske moške kaznilnice, ki je bila pred 45 leti izročena svojemu namenu. Nase čitatelje bodo prav gotovo zanimali nekateri podatki iz te hiše pokore, kamor nima nikdo drugi vstopa razen juristov, kaznilniških paznikov in — kaznjencev.
V	mariborski moški kaznilnici, ki je ena najmodernejših v naši državi, ie prostora normalno za 511 kaznjencev. V kaznilniški bolnišnici je 42 postelj za odrasle kaznjence. 10 pa za mladoletne. Kaznjencem je na razpolago bogata knjiž nica izbrane vsebine, ki ima 5100 knjig, za mladoletnike pa ločena knjižnica, ki štejs 2650 knjig. V zadnjem času pa se je osnovala tudi gospodarska knjižnica na Posestvu pri Sv. Miklavžu na Dravskem poliu. katerega lastnica je kaznilnica že °d leta 1925.
Kaznjenci mariborske kaznilnice pa ne Preživljajo svojih dni brezplodno. Zapogni so v raznih obratih kot krojači, čev tarji, tkalci, mizarii. knjigovezi, litografi. kovači, ključavničarji, peki. metlarji, vrtnarji, živinorejci, poljedelci, izdelovatelji Papirnatih vrečic itd. Vsem mlajšim kaznjencem in takim, ki presedevajo daljšo kazen, se nudi prilika, da se izuče kake obrti. Mladoletni kaznjenci in kaznjenci iz celic obiskujejo šolo. odrasli nepismeni kaznienci analfabetski točaj, kaznien-ci iz obratov pa obrtno nadaljevalno šolo. Poučujejo se tudi v goslanju in petju, mladoletniki pa telovadijo dvakrat na teden.
Do 31. decembra 1929 so v mariborski kaznilnici po takrat veljavnih predpisih presedevali kazen samo večji zločinci, 'n sicer taki, ki so bili obsojeni na nai-mani 1 leto. S 1. januarjem 1930 pa se Po novem kazenskem zakoniku uve-tudi v mariborski kaznilnici irski pro Sresivni sistem kazni, po katerem se ka-zen začne v celici, nadaljuje pa v skupnem zaporu, potem v oddelku za svobod njake in naposled na pogojnem odpustu. ^ mariborski kaznilnici presedevajo ka-. zen obsojenci v ločenih oddelkih, in sicer v oddelkih za težko ječo, ječo, strogi zapor in zapor.
Do 31. decembra 1933 je bilo v mariborsko kaznilnico sprejetih 12.981 obsojencev. Med 627 kaznjenci, ki so ostali po 31. dccembru v kaznilnici, je bilo 31 takih, ki so obsojeni na dosmrtno ječo. Po veri je od kaznjencev 552 kato! ličanov, 48 muslimanov. 13 pravoslavnih, 11 evatigelčanov, 2 grška katolika in 1 brezverec. Po narodnosti pa je med njimi 20 Arnavtov. 9 Nemcev, 8 Turkov, 6 Madžarov, 1 Čeh in 1 Italijan, ostali so Slovenci, Hrvati in Srbi. Od leta 1925. ie bilo po starih predpisih pogojno odpuščeno iz kaznilnice 329 kaznjencev.
Lani je v mariborski kaznilnici nastopilo kazen 238 obsojencev. Kazen je prestalo 80 kaznjencev, 74 pa jih je bilo pogojno odpuščenih. Kaznjenci, ki so lani nastopili kazen, so bili skupno obsojeni na 900 let, 8 mesecev in 5 dni težke ječe, na 42 let in 10 mesecev strogega .zapora, na 8 let in 6 mesecev zapora, eden pa je nastopil presedevanje dosmrtne kazni. Celotna kazen znaša torej 952 let in 5 dni. Med kaznjenci je 99 tatov, 70 ubijalcev, 23 morilcev. 1? požigalcev, 6 ponarejevalcev denarja, 4 nevarni goljuf'. S nasilnežev, ki so se pregrešili zoper javno moralo, 3 zaradi ponarejevanja listin, 7 zaradi kršitev zakona o zaščiti države, 1 zaradi prekoračenja silobrana,
1	pa zaradi kršitve osebne prostosti iu varnosti. Med kaznjenci, ki so lani nastopili kazen, jih je bilo 22 že kaznovanih zaradi zločinov, 50 zaradi raznih prestopkov. 80 zaradi težjih kaznivih dejanj, 77 pa je bilo med njimi- takih, ki še niso pihali kaše.
Leta 1929. se je ustanovil v mariborski kaznilnici tudi poseben oddelek za kaznjence, ki so po prestani kazni še nadalje pridržani v zaporih. Težko ječo presedeva 41 kaznjencev v starosti od
17 do 21 let, 232 v starosti od 21 do 30 Tet, 160 v starosti od 30 do 40 let, 70 v starosti od 40 do 50 let, 36 v starosti od 50 do 60 let, 15 v starosti od 60 do 70 let, 3 pa so stari nad 70 let. Na dosmrtno ječo sta obsojena 2 v starosti od 21 do 30 let, 12 v starosti od 30 do 40 let. 10 v starosti od 40 do 50 let, 5 v starosti od 50 do 60 let, eden v starosti nad 60 let in eden v starosti nad 70 let.
Prvo leto ko je bila kaznilnica izročena svojemu namenu, je presedevalo v njej 99 kaznjencev. Deset let pozneje, leta 1899, jih je bilo za zamreženimi okni že 631, od leta 1900 pa je število kaznjencev padalo vse do leta 1921. ko jih je mariborska kaznilnica sprejela pod ■svojo streho rekordno-število 660. Lani je umrlo v kaznilnici 8 kaznjencev. Največ jih je umrlo leta 1918. ko jih je smrt pokosila 78, najmanj pa leta 1920, ko sta od 468 kaznjencev umrla samo dva.
Težko in odgovorno službo v moški kaznilnici opravlja vestno in točno 7 uradnikov, eden uradnik, ki je dodeljen od ministrstva prosvete in dva uradnika strokovnjaka, nadalje en poveljnik paznikov, 2 pripravnika strokovnih poslovodij, 2 zvaničnika, 2 narednika zvanični-ka. 1 podnarednik zvaničnik, 6 desetarjev zvaničnikov, 38 paznikov zvarjeni-j kov, 2 paznika služitelja in il paznikov j pripravnikov. Skupno torej 75 nastav Ijenccv.
Občni zbor okoliških gostilničarjev
Ugotovitev doseženih uspehov, razprava o krizi
težavah ter načrti za bodoča prizadevanja
zbor pozdravil, v imenu banske uprave, raztolmači! najvažnejše predpise zadnjih novel k davčnemu, in taksnemu zakonu ter trošarinskega pravilnika, poročal o
V	sredo 21. t. ni. so v gostilni Balon na Pobrežju pod predsedstvom g- Matije Holca zborovali gostilničarji iz sodnih okrajev Maribora, brez mesta, in Ma-renberga. Njihovo združenje je eno najmočnejših v banovini, šteje 382 izvršujočih članov, ima vpisanih 107 uslužbencev ter izkazuje 42.104.12 Din razpoložljive imovine. Predsednik g. Holc in tajnik g. Volk sta poročala o živahnem delu in dobri ureditvi zadruge, o kateri se je tudi nadzorni odbor ob pritrjevanju zborovalcev zelo pohvalno izražal. Predsednik je pri tej priliki izrekel zahvalo za vso pomoč Zbornici za T05 in obrtnim oblasitvom.
Oficielnim poročilom je sledila daljša debata, med katero so posamezni člani izražali svojo veliko nevoljo nad rigoroz--nim postopanjem davčnih oblastev pri izterjevanju davkov na eni strani in zelo liberalnim tolmačenjem naredbe o točenju lastnega vinskega pridelka na drugi strani. Gostilničarji so posebno vznemirjeni zaradi tega. ker se dovoljenja za točenje lastnega vinskega pridelka ne izdajajo samo potrebnim malim vinogradnikom, marveč tudi premožnim veleposest nikom in celo tujcem.
Sledilo je daljše predavanje obrtnoza-družnega nadzornika g. Založnika, ki je
razvoju tujskega prometa pri nas in v nekaterih drugih državah, naglasujoč pospeševanje tujskega prometa kot eno najvažnejših nalog hotelirstva in gostilni-čarstva ter govoril o velikem pomenu močnih strokovnih organizacij za gostil-ničarstvo. član združenja in uprave g. Posti pa je poročal o stanju vprašanja gostilniške pivovarne v Laškem. Sledila je živahna, mestoma prav nemirna razprava o predavanjih, koje rezultat so bili med drugimi naslednji zaključki:
1.	Skupščina prpsi bansko Upravo in finančno direkcijo za zaščito, da se ne bodo s prestrogim izterjevanjem davkov kakor doslej uničevali gostilniški obrati in gostilničarske eksistence. 2. Kralj, ban sko upravo se prosi za strogo nadzorovanje, da bodo dovoljenja za točenje lastnega vinskega pridelka dobivali res samo potrebni mali vinogradm posestniki, za katere tvori vinogradna posest edini ali vsaj pretežni del dohodkov, in le tedaj, če vinogradno posestvo ne presega 3 ha. 3. Na dnevnem redu prvega prihodnjega rednega ali izrednega občnega zbora se sestavi tudi vprašanje pri-
stopa k Zvezi gostilniških združenj. 4. V Mariboru naj se skliče zbor delničarjev Gostilničarske pivovarne, da zavzame stališče v vprašanju zgradbe pivovarne in prisilnega izterjevanja deležev.
Po 3-urnem trajanju je predsednik zaključil občni zbor, katerega se je udeležilo okrog 100 članov.
Občinska seja na Pobrežju
Gradba mostu med Meljem in Pobrežjem. Železniško postajališče na Teznem pred uresničenjem.
Na Jožefovo dopoldne se je vršila v dvorani g. Renčlja redna občinska seja z obširnim dnevnim redom. Po prečitunju zapisnika, ki je bil z majhnimi pripombami odobren, je prebral župan g. Matija Volk pozdravno pismo častnega občana g. generala Maistra. Nato je poročal o zadevi gradnje mostu med Meljem in Pobrežjem. Da se zgradba mostu po možnosti približa uresničenju, se bodo preračunali stroški za zgradbo v polovični širini načrta z enostranskim hodnikom za pešce. Ko bodo novi proračuni in kalkulacije gotovi, bo mestna občina sklicala anketo interesentov, ki bo skušala rešiti čim hitreje to velevažno vprašanje.
Za posamezne odseke so poročali sledeči odborniki: Za odsek za elektrifikacijo in personalni odsek g. Žohar, kmetijski odsek g..Peršič, gradber.i g. Požar, finančni g. Luknar in za cestni odsek g. Kašman. Na predlog finančnega referenta se je sklenilo nakupiti potrebno zemljišče za gramozno jamo na Teznem. Drevoredna ulica se bo preimenovala v Tyrševo ulico. V domovinsko zvezo je bil sprejet g. Gustav Heberling, gostilniška obrt se dovoli Konradu Kronvoglu v Brezju. Na podlagi dopisa banske uprave v Ljubljani je bil izvoljen za občinskega blagajnika občinski odbornik g. Kašman. ki je že doslej vodil blagajniške posle.
V	zadevi postajališča na Teznem glede vzdrževanja poslopja je občinski odbor soglasno odobril potrebno zagotovilo. S tem sklepom je zadnja zahteva železniške uprave izpolnjena in se bliža gradnja postajališča na Teznem končnemu uresničenju.
Plačevanje samoupravnih doklad. Ker
so nekatere davčne uprave napačno tolmačile odst. 2 § 10. zakona o spremembah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja t. L, je objavil davčni- oddelek finančnega ministrstva, da ne podleži samoupravnim dokladam ne samo 6% davek na obresti od hranilnih vlog in onih po tekočem računu, kakor tudi ne 12% in 15% davek na rente, marveč prav tako tudi ne podleži samoupravnim dokladam davek, ki ga plačujejo podjetja po členu 71. zakona o neposrednih dav
I	kih.
A. Sch. Bleidirtider:
Abbejeve hlače 'z markiza Pompadour
V	času, ko je Markiza Pompadour vihtela na versailleskem dvoru žezlo elegance in lepote, je živel v Parizu zelo reven abbe. Razen svojega skromnega zaslužka ni imel Bernis grof Iyonski, potomec ubožnih francoskih plemičev, prav ničesar. Niti sorodnikov ni imel, marveč le nežno ljubljenega, a še revnej šega prijatelja, abbeja Montazeta. Z njim ie delil vse. Ničesar ni imel, razen precejšnje duhovitosti.
Oba duhovnika pa sta hrepenela, da bi se iz skromnega seminarja, ki sta ga vodila, dvignila čimprej do visoke službe ir: ugleda. In kadar sta zvečer sedela v svoji bedni sobici, sta snovala, zlasti Bernis. z visokoletečo fantazijo najsmelejše načrte, ki pa so se vedno znova spreminjali v nič. Ker nihče se ni zanimal za mlada moža, saj nista imela z dvorom nikakih zvez.
Nekega dne pa se je peljala markiza Pompadour po mestu. Tik pred nekim mostom se je moral njen voz ustaviti. Na svoji uradni poti je prišel mimo abbe Bernis in je le za trenutek užival pogled na markizin obraz. Ona ga sredi množice niti ni opazila. Očaran po favoritki Ludveka XV., stoječi takrat na višku le-
pote, je hitel abbe domovin je napisal še istega večera kesneje po vsem Parizu slovito pesem, ki se začenja s stihoma: »Kakor Heba ima mlada Pompadour dražestni jamici na licih ■..«
In v smeli podjetnostji je poslal lično prepisano pesmico slavni dami.
Markiza, ki so je v žlic svoji moči bala zaradi vedno naklonjenega ji ljudskega glasu, je bila za laskanje preprostemu duhovniku prav posebno hvaležna. Po pesmi je sklepala, da je njen avtor duhovit in dovtipen. Tudi ona je bila mlada, poredna in se je vdajala vtisku trenutka.
Tako je odgovorila himni s povabilom na. večerjo v svojem stanovanju vpričo vseh miljencev.
Vriskajoč ie sporočil Bernis prijatelju svoj uspeh. Toda tak optimizem je skušal potlačiti resnejši, počasnejši tovariš z besedami:
»Tako vabilo še ne pomeni tolste župne službe. Ne zidaj si gradov na oblake, sicer zletiš v tem globlji prepad. Če te Pompadourka nocoj vabi na večerjo, ie jutri v operi ne bo poznala več. Svarim te kot najboljši prijatelj, da ne boš razočaran.«
Toda Bernis ga je komaj poslušal. Oblekel se je kolikor je mogel čedno in odhitel k Potnpadourki. Sprejela ga je zelo ljubeznjivo in ga predstavila svojim prijateljem in prijateljicam kot bodočega
Racina. To ga je spravilo v najboljšo voljo. Povedal je nekaj sijajnih dovtipov in se je končno čisto sam pogovarjal z markizo. Kralja ni bilo. Zanimanje za duhovitega mladega duhovnika je pri Pom-padourki naraščalo, in ko se je po tedanji pariški dvorni šegi po večerji začelo igrati, ga je povabila, naj ostane in se tudi udeleži igre.
Tedaj pa — prvič tega večera — se ustnice mladeniča niso več odprle za nov dovtip ali lepo galanterijo. Obotavljajoč se, neodločen in molčeč je obstal. Markiza, v mnenju, da je uganila vzrok njegovega molka, mu je izročila svojo z zlat niki napolnjeno denarnico, prijazno rekoč:
»Mladi abbeji niso vedno bogati. Tu — vzemite, grof. in igrajte namesto mene!«
Toda le napol je razumela njegovo o-botavljanje. Bil je še drug, globok vzrol^, ki je silil Bernisa, da je zapustil ta lepi, nad vse bogati večer tako hitro, dasi je bil lahko predstavljen še kralju. Po kratkem notranjem boju se je opogumil in dejal:
»Najmilostnejša markiza, žalibog moram vendarle oditi. Dolžnost me goni odtod. Ohranite mi svojo naklonjenost in mi dovolite, da se za danes poslovim!«
»Dolžnost?« je vprašala dama začudeno, »Kakšna je? Govorite, &rof!«
In ker se je obotavljal, je dostavila. »Ukazujem vam, da govorite!«
»Povem torej,« je dejal abbe pokorno, a v vidni zadregi, »ostati ne smem nadalje še tu, ker mora moj prijatelj Monta-zet, edino bitje, ki me ljubi in s katerim živim skupaj, še nocoj iz hiše, da opravi zelo važen obisk.«
»Zato?« se je nasmejala lepotica. »Pa kaj imate vi pri tem opraviti?«
»Jaz nič, majmilostljiveiša markiza, pač pa moje hlače, ako smem povedati. Oba skupaj imava namreč tele baržunaste hlače, ki jih nosim na sebi.«
Pompadourka ni vedela, naj se li smeje tej poredno in sramežljivo izrečeni izpovedbi ali naj bo ginjena nad tolikim bratstvom.
Podala je svojemu pesniku ročico v slovo z besedami: »Potem seveda morate iti in biti mož beseda. Toda slabo bi morali poznati markizo Pompadou/rko, ako ne boste imeli kmalu lastnih hlač.. ■«
In tudi ona je izpolnila obljubo. Še istega večera je v operi pripovedovala kralju Ludviku XV. o abbeju Bernisu, ki ji ni le duhovit družabnik, nego tudi kakor zlato zvest prijatelj. Dopovedovala je kralju, kako dobro je, navezati nase take značajneže s hvaležnostjo. In kra .t
ji je pritrdil.	,
Ne dolgo nato je postal abbe Bernis kardinal, a njegov prijatelj Škot
MARIJ SKALAN:
17
Roman iz prazgodovine človeštva.
Stebri so delili tempelj svetega Ibisa na štiri enake dele. V prvem so bile posode za umivanje, v drugem skrinje za darove, katere so čuvali nižji žreci, v tretjem so se pripravljale obredne plesalke na svoj pobožni nastop, v četrtem je pa stal velik, na vzvišeno mesto postavljen žrtvenik. V ozadju se je dvigal nad njim velik kip solnčnega božanstva Raja s svetim Ibisom na kolenih.
Svetišče je bilo kmalu natlačeno polno vernikov; eni so prišli zato, da opravijo v zbranosti svete pobožnosti, drugi pa samo iz radovednosti, da napasejo zijala.
Savadagak in Buramak sta se najprej umila, nato sta izročila prvemu žrecu svoje darove ter se prerila v tretji prostor, da bi gledala plese obrednih deklic in darovanje prvega duhovna. Prišla sta prav v trenutku, ko je od neznanokod zadonela godba, kateri se je kmalu nato pridružilo še petje. Obredne plesalke,
pokrite samo čez ledja s kožami divjih zveri, so se zgenile in se pričele vrteti. Sprva počasi, leno, potem vse hitreje in naposled blazno naglo. Množice vernikov so spremljale njih gibe s ploskanjem in monotono pesmijo, ki je skoraj dušila godbo harf in drugih glasbil.
Nenadoma pa je godba utihnila, plesalke so se nehale vrteti in tudi množice vernikov so se umirile. Za žrtvenikom se je odgrnila velika škrlatno-rdeča zavesa in izza nje so prišli v bela oblačila oblečeni žreci, samo eden izmed njih je nosil škrlatno haljo — bil je prvi duhoven svetišča svetega Ibisa. Zbor duhovnov se je razvrstil okoli žrtvenika, padel na kolena in se s čeli dotikal tal. Prvi duhoven, ki je ostal vzravnan, se je dvignil po stopnicah na rob žrtvenika, dvignil roke in zapel s.krepkim baritonom turoben obredni spev. Potem je vzel bakljo in jo položil v mešanico olja in smole, ki je napolnjevala veliko kad žrt-
Sokolsko
Mladinska akademija Sokola I.
Tiho in marljivo, brez velike reklame deluje v magdatenskem okraju Sokol I. Skoroda neopazno za meščana prireja to agilno društvo od časa do časa prireditve v svoji telovadnici. Kdor pa zasleduje delo nacionalnih društev v V. o-kraju, mora priznati prvenstvo prav Sokolu, ki je to pokazal ponovno na sobotni akademiji, ki je bila prva tovrstna dru štvena prireditev. Nastopili so najmlajši člani Sokola, da pokažejo svojim staršem kaj in koliko so se naučili v sokolski telovadnici, kar jim je tudi povsem uspelo. Na sporedu je bilo 10 točk, ki so jih večji del sestavili člani prednjaškega zbo ra in načelstva Sokola I.
Prva je nastopila nižja moška deca, ki je predvajala originalne simbolične vaje po znani pesmi »Oj ta soldaški boben«. Zamisel, kakor izvedba sta bili jako dobri in so malčki želi za svoje predvajanje obilo priznanja številnih gledalcev. Nižja ženska deca, med katero ie vzbujala pozornost mala Štefka, je pokazala proste vaje 1934. Naravnost občudovanja vredna je bila skladnost malih sestric. Višja deca je izvajala preskoke na kozi eksaktno in efektno, viharno odo bravanje pa je žela »šestorica« moškega naraščaja. Sokolsko disciplino, samozavest in samostojnost smo videli pri ženski deci, ki nam je pokazala igre in telovadbo ene telovadne ure.
Ni pa satno telovadba glavni cilj Sokola, marveč stremi Sokolstvo tudi po kulturni izobrazbi svojega članstva; to sta najlepše dokazala naraščajnika pri koncertni točki (violina in klavir), za katero sta žela oba mnogo priznanja. Ena najlepših točk je bila skupina ženskega naraščaja na gredi, ki je predvajala ritmične gimnastične vaje v popolni skladnosti. Mladost-radost je bila nazvana toč ka višje ženske dece. po sestavi in izvedbi povsem upravičeno. Obrtni naraščaj, ki se pri Sokolu I prav lepo razvija, nam je izvedel krasne skupinske vaje na bradlji, disciplinirano, res sokolsko! Na koncu pa so se vsi nastopajoči zahvalili obiskovalcem po kratkem nagovoru staroste br. Mohorka s krepkim in zvonkim sokolskim »Zdravo«! Bil je prav lep večer. želimo le, da nam Sokol I večkrat nudi priliko videti uspehe svojega truda in dela. Zdravo!
Sokol Zreče ima v prosvetarju br. Koz jeku prav marljivega delavca. Marsikatero igro je zadnji čas že Spravil na o-der. V nedeljo so s prav lepim uspehom v njegovi režiji tamošnji bratje amaterski igralci vprizorili Anzcngruberjev "Slabo vest«, veseloigro v petih deja •1 jih, ki jo je za ljudske odre priredil prc ratkim umrli Al. Benkovič. Igra je pra' rikladna za deželo. Oodi se v kmečken* ikolju, vsebuje nekoliko petja itd. ter tudi scenično ni prekompliclrana. Izredno potezen in bo pri teh lavnih delih dobilo j dobro so igrali:	br. Matjaž, Nandeta,
loruh na tisoče brezposelnih delavcev, i br. Jedločnik, Stefana in sestra Kozje-
BoJ za svetovne rekorde v Planici:
y Norvežanov-prvakov, 8 Avstrijcev, 2 Poljaka, 6 Jugoslovanov! Tekmovalci za velike Ilirijanske tekme v Planici so se pričeli zbirati. Ruud Sigmund, Gut-tormsen in Hoff so prispeli v Ljubljano predvčerajšnjim, včeraj pa pod vodstvom Birgerja še Alstad, Ulland, Sorensen in Tom Murstad. Včeraj so prijavili tudi A v strijci svoje prvake, in sicer so to: Sepp Dailer, Hans Mariaclier, Josef Klinger, Josef Gumpold, Rudolf Hrabie, Viktor Weissenbacher, Gregor Holl, Hans Schroll, tedaj osem najboljših predstavnikov avstrijskega smučarstva! Poleg teh prispo še tekom prihodnjih dni Poljaki, ki so prijavili doslej Czecha in Ma-ruszarza in pa seveda naša garda, ki bo dostojno pokazala, da smo Jugoslovani v skokih dobro napredovali in da smo sposobni za boj tudi s takimi kanoni. Nedelja v Planici nam bo pokazala modernega človeka novega veka, ki plava po zraku brez kril in brez motorja. Norvežani se pomenljivo spogledujejo in vse kaže, da imajo svoje načrte gotove, da mora pasti svetovni rekord! Ali oni mol5 če, ker pri niih govore vedno samo dejanja. Pač pa so navdušeni nad skakalnico in jim nad vse ifnponira. Taka močna norveška ekipa že dolgo ni nastopila na kakem prvenstvu ali tekmovanju v srednji Evropi. Planica bo lahko ponosna na svojo konkurenco.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor mladina:“9K Železničar mladina g. Bizjak, SK Celje:ISSK Ma ribor g. dr. Planinšek.
Letošnje Balkanske igre v Zagrebu. Znano je, da se naša lahkoatletska zveza že več let trudi, da priredi Balkanske igre v naši kraljevini. To prizadevanje je imelo uspeh in je minister za telesno v zgojo odobril potrebne subvencije, tako, da bodo letos Balkanske igre v naši državi in sicer v Zagrebu.
Rim .-Zagreb. Italijanska nogometna /veza je predlagala ZNP, naj bi se 5. maja t. 1. odigrala medmestna nogometna tekma Zagreb.-Rini v Zagrebu. Pripravljeni pa so tudi odigrati 10. maja rnedmcr stno tekmo Beograd:Rim. Po informacijah zagrebških listov bosta ZNP in BLP ponudbo prejela.
Kako skrbi Anglija za zdravje.
Angleška vlada hoče z vso silo ozdraviti stanovanjske razmere v mestih. Ker so nekatere mestne četrti posameznih mest nehigijenično urejene, bo vlada podrla 266.000 takih hiš in zgradila 285.fr"' novih modernih stanovanjskih hiš. Tu načrt bo stal Anglijo 27 in pol milijarde dinarjev. Država bo prispevala že leio'
1 milijardo, ostale stroške pa bodo morale kriti posamezne občine h svojih sredstev. Načrt angleške vlade je veliko-
venika. Tekočina se je vnela in zagorela s svetlim plamenom. Žreci so se dvignili s tal in zaplesali okoli žrtvenika. k ozadja so se pojavili trije novi; prvi je nosil jagnje, drugi petelina, tretji ribo. Dvignili so se po stopnicah k prvemu duhovnu in obstali poleg njega na robu. Plamen ognja je rdeče obžarjal njihove postave. Duhoven se je približal onemu z jagnetom, potegnil izza pasa bodalo ir. ga nastavil živali na vrat. Z enim sunkom ji je prebodel srce in ulovil curek krvi v zlato posodo. Jagnje je bolestno zameketalo, se streslo in poginilo. Duhoven je vzel mrtvo žival iz žrečevih rok, jo dvignil nad žrtvenik in zapel:
Ti, ki si del’ Njegov, ki si ptica krvi, ki si Ibis Raisis, sprejmi ta dar!
Kri' izteci!
Sprejmi jo ti, ti, ki si del Njegov, ki si ptica krvi, ki si Ibis Raisis!
Godba in pesem sta se znova oglasila, zapelo je vse svetišče in se zgrudilo na tla; plesalke so se zavrtele v blaznem plesu. Duhoven je spustil mrtvo jagnje
kova, Liziko. Pa tudi ostalim m nič oporekati. Manjšo vlogo Robasa je dobro pogodil br. Magerl, imenitna sta bila Nace in Anze, brata Bombek, Čimžarja je igral br. Brglez, Rezo s. Verčnik, voznika Ožbeta, Kotnik in njegovo ženo Lenko s. Matjaževa. Obisk je bil sredr.ji, a ti, ki so prišli, so bili prav zadovoljni.
K.
v gorečo razstopino, ki je začvrčala in zagorela s še višjim plamenom. Potem je po enakem ceremonielu usmrtil in sežgal še petelina in ribo.
Simbolična daritev vsega na zemlji, v zraku in v vodi je bila opravljena. Sve tišče se je spremenilo v kraj divjega rajanja. Konec obreda je pomenil pričetek nebrzdane svobode ostanka praznika svetega Ibisa. Žreci so se pomešali med obredne plesalke in zaplesali ž njimi ob zvokih poskočnih akordov, vse drugačnih, kakor so bili prejšnji. Tudi verniki so poiskali žene in mladenke ter sledili žrecem. Vse svetišče je bilo v nekaj trenutkih podobno razbesneli plesni dvorani ali sestanku zaljubljencev.
»Danes darujejo živali,« je dejal Savadagak Buramaku, ki se je stiskal med dva stebra, da ga vzveča množica vernikov ne bi pomandrala, »na praznik svetega Apisa pa darujejo ljudi, na smrt obsojene zločince.«
»To je bolj zanimivo,« jc odgovoril Buramak. Potem pa je pozabi! na obred in se ozrl po svetišču, da bi našel tudi sebi in Savadagaku primeren par. Toda zaman, ženske so bile že vse zavzete.
(Se bo nadaljevalo.)
297 let težke ječe.
Pred porotnim sodiščem v Cicagu so bili te dni obsojeni trije banditi skupno na 297 let ječe, ker so ukradli otroka ameriškemu bogatašu Faktom Državni tožilec je v svojem govoru naglasil, da smatra dosmrtno ječo za mnogo hujšo kazen, kakor pa smrt na električnem stolu.
Zanimiv lov za roparjem
Spretnost in predrznost ameriških banditov
Zloglasni ropar Jonas Dillinger je bi! dolga leta strah in trepet v nekaterih predelih Združenih držav Severne Amerike. Pred tedni pa se je ameriški policiji vendarle po trudapolnem prizadevanju posrečilo aretirati Jonasa. Pravo senzacijo pa je zbudil pred dnevi njegov beg iz zaporov v nekem podeželskem mestecu, kjer so ga imeli začasno zaprtega in močno zastraženega. Če bi bilo mogoče posneti odlomke iz njegovega vratolomnega in nepopisno predrznega bega na filmski trak. bi ljudje, ki bi gledali tak film, rekli, da je stvar pretirana.
Jonas Dillinger je bil obtožen umora nekega stražnika. Pred meseci je s svojo organizirano tolpo vlomil pri belem dnevu v neko banko in odnesel 250.000 dolarjev. Ob tej priliki je njegova tolpa zverinsko obdelala uradnika, ki je bil v banki in navalila tudi na stražnike ter pobila enega do smrti. Radi tega zločina je bil Dillinger obsojen na smrt na električnem stolu. Smrtna kazen bi bila morala biti izvršena te dni, pa se je posrečilo Jonasu pobegniti.
Ko je bil v zaporu in je čakal na smrt, se mu je posrečilo dobiti nož, s katerim je izrezal iz deske »samokres*, ki ga je počrnil z mastjo za čevlje. Les-sr. samokres je igral važno vlogo pri njegovem in njegovega tovariša črnca Herberta begu. Ko je čuvaj stopil v njeno celico, sta navalila oba jetnika nanj in ga podrla na tla. Jonas je naperil proti njemu »samokres«, česar se je čuvaj tako pre-
strašil, da mu je zastala beseda v grlu in je brez drugega izročil ključe. Na begu sta srečala nadzornika jetnišnice, ki sta ga potolkia na tla in ga vzela s seboj kot talci'. Odšla sta v ravnateljstvo kaznilnice, kjer sta se oborožila z majhne stroj 10 puško, kakršne ima ameriška policija. S tem orožjem v roki sta prišla do avtomobila, ki je bil last ravnatelja kaznilnice. Sedla sta v voz in vzela s seboj tudi nadzornika ter odbrzela s peklensko brzino. Ko sta bila prepričana, da sta na varnem, sta izpustila nadzornika in mu dala za pot še pet doiarjev.
Ko je bil ta drzen beg javljen varnostni oblasti, ie organizirala obširno in temeljito zasledovanje za pobeglim roparjem. i°ri tem je zaposlenih nad 20.000 varnostnih orgar.ov, a je bil doslej ves njihov trud brez uspeha. Zanimivo je tudi. da je bil to deveti Dellingerjev beg iz kaznilnice.
Ameriški krvnik.
Prvikrat v zgodovini ameriške juris-dikcije je bilo dopuščeno, da je izvršil neko smrtno obsodbo krvnik. Vlada države Mississippi je izdala posebno uredbo. po kateri so smeli obesiti tri črncc, ki so napadli in posilili lGjetno hčerko nekega uglednega in zaslužnega farmarja. Ko je bilo treba izvršiti smrtno obsodbo, so prinesli nekateri listi razglas, potom katerega je sodišče iskalo krvnika. Javil se je neki Colins, ki je dobil za en dan krvnikovanja lepo nagrado.
Mali oglasi
Prodam
NOVO. TRDO SPALNICO
3000, mehko spalnico, lakirano, 1400, kompletno kuhinjsko opremo 850 Din proda mizarstvo, Miklošičeva 6.	1164
Razno
iVETLI PREMOG DIN 37.-
lejovšek, Tattenbachova ul. 3. Tel. 2457. Karbopakct. 860
/ soboto, 24. t. m. bo na Glavnem trgu ob 9. uri DRAŽBA
perila, stolov, oblek in posode.	U53
V naiem
NJIVSKA PARCELA
v Studencih, ob Aleksandrovi cesti, na prometnem kraju, tik ob avtobusni postaji, sc da v najem, event. proda. — Vprašati Studenci, Slomškova ulica 17.	1^59
Sobo odda
DVA DELAVCA
ali vaicnca sprejmem na ceneno stanovanje. Naslov v upravi ».Veeernika':.	1166
Službo dobi
FRIZERKO
pridno za onduliranje, sprejme takoj Kralj, Pobr
rezi e
1139
Oglašujte I
POZOR!
1167	Od	24.	marša
dalje dobite vsaki dan
teletino kg 5‘* do 7“-
dobre domače klobase in prekajeno meso zelo poceni pri 5 stojnici od veli&e Kavami*. iWWWWWWBWWBBW»BB«
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja
in urednik: RAD1VO.I REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ' ANKO DETELA v Mariboru.