Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z 1 a , Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
Leto XVIII. - Štev. 19 (897)
Gorica - četrtek, 12. maja 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Kako je treba sprejeti koncil ZAKAJ GLADUJE INDIJA
Tudi člani osrednjih vatikanskih uradov. navaia nai nas k rpstipišpmn štiiHiin k-
Tudi člani osrednjih vatikanskih uradov, to jih kratko imenujemo rimska kurija,
So	imeli v lateranski baziliki svojo tri-dnevnico v okviru koncilskega svetega lete- Za zaključek tridnevnice, v soboto, 23. aPrila, je prišel mednje sv. oče in je imel °b tisti priliki važen govor, ki je našel °dniev v svetovnem tisku. V govoru je sv. oče razložil pomen izrednega svetega feta in potem, kako moramo sprejeti koncil.
Sv. oče je rekel, da prihaja med svoje °žje sodelavce s trdnim prepričanjem, da *>o Gospod v svetem letu naklonil Cerkvi Veliko milosti. Rad se pridružuje njihovi Molitvi, saj je na skrivnosten način tudi Kristus med njimi. S svojo prisotnostjo hoče v vseh utrjevati prepričanje o sado-v*h, ki bodo v korist Rimu in vesoljni Cerkvi.
DVE OBNOVI
Gre za dve obnovi ali reformi. Za obnovo »ašega življenja, ki jo hoče doseči izredno Sveto leto. Živo bi morali spoznati, kako Velike darove nam je Gospod dal: milost, Poklic, duhovništvo in obnoviti obljubo Gospodu, da mu hočemo dati svoje srce, delo, življenje in trajno zvestobo.
Druga obnova pa zadeva rimsko kurijo Cerkev, kakor si jo je zamislil koncil •n ki jo je treba odkritosrčno in metodično izvesti. V praznovanju svetega leta naj bi našli zato potrebne moči.
Beseda obnova ali reforma je zelo vsak-. da,)ja. Pri krščanski vzgoji se vedno po-avlja. Razne duhovne obnove vedno spominjajo na to dolžnost: v nas moramo Poživiti božjo milost, bedeti moramo nad »vojo krhkostjo, obžalovati pomanjkljivo-8ti. obnavljati dobre sklepe, popravljati •lan za dnem, vsak trenutek naše neozdravljivo nagnjenje k padcem. Vse to zahteva nas trajen napor in trajno obnavljale. Vse to naj nam z božjo pomočjo Pomaga k rasti duhovnega življenja, med-tem ko se telesno življenje nagiblje k ^tonu.
Beseda obnova pa je tudi težka in ne-Mjetna. Naša slabost večkrat prevlada ^jboljše namene in ml se radi sprijazni-0,0 s tisto stopnjo popolnosti, ki smo jo ^ dosegli. Nekateri sodijo, da je dosežena st°Pnja že zadostna, drugi pa dvomijo, ^ bi mogli še kaj več doseči.
Sveto leto pa nas ne pusti v miru. Svo-vabilo po obnovi skoro drzno naslavlja 1,9 vse, ki so že na pravi poti. Okrožnica Ptavi, naj bi najboljši stremeli še više ^ dobri naj skušajo postati boljši. Poziv prizanese nikomur.
POGLEDATI MORAMO VASE
Znova si moramo izprašati vest, znova Pfesoditi dobrote, ki smo jih prejeli od °8a, spomniti se na številne obljube, ^misliti svoje dolžnosti, spremeniti molilo način mišljenja in delovanja, ki smo ta
c nanj navadili in končno moramo biti Prepričani, da z božjo pomočjo lahko počnemo boljši.
^ drugem delu nagovora pa je sv. oče ^jasnil, kako je treba gledati na koncil ^ na reformo v Cerkvi.
Člani rimske kurije Imajo odlično me-St° v življenju Cerkve, saj so na nek 'tečln povezani s Petrovo izvolitvijo in ^vajo večje zaupanje Kristusovo, kar pa zahteva od njih večjo ljubezen do pistusa. Sv. oče pravi: Za vsakega izmed J®8, ki nadaljujemo Petrovo službo, velja e*Usovo vprašanje: Ali me ljubiš bolj ko •"Ugl? — Prvenstvu oblasti mora odgo-Varjati prvenstvo ljubezni, to se pravi •luibe, dobrega zgleda, predanosti dolžno-in svetosti.
da smo v posesti resnice, resnice, rešuje, nas mora navdajati z veseljem, Vendar bodimo polni ponižnosti, da prizmo, da je to dar božji in vedno skrb-***> kako bi ta dar posredovali drugim.
Posest resnice, ki jo uživamo po božji dobroti, ne sme postati nikoli vzrok za ^»ašanje, za ugled ali predmet brezplod-**e Polemike, ob kateri grešimo proti lju-^nl do bližnjega, ne sme biti pretveza ** sebično duhovno lenobo. Nasprotno,
navaja naj nas k resnejšemu študiju, k bolj goreči molitvi, kakor tudi k bratskemu razumevanju in k večji gorečnosti.
Ce se nam posreči v tem smislu obnoviti same sebe, da bomo dorasli dolžnostim, ki nam jih nalaga služba pri Svetem sedežu, potem smo izvršili veliko delo.
KONCILSKE ODLOČBE JE TREBA SPREJETI
V	zadnjem delu govora se je sv. oče dotaknil vprašanja, kako bo z reformo najvišjih uradov Cerkve, ali rimske kurije in Cerkve sploh. Sv. oče pravi, da se ne spušča v podrobnosti. Gotovo je le eno, da je treba prilagoditi mišljenje smernicam in odločbam koncila in da je treba izvesti, kar je koncil sprejel in odločil.
Sv. oče poudarja, da je bilo dovoljeno imeti v teku koncilskih razprav različno gledanje na razna vprašanja. Sedaj pa moramo koncilske odločbe sprejeti brez pridržkov, odkritosrčno in s trdnim namenom, da jim prilagodimo naše mišljenje, delo in vedenje.
Koncil je bil velika novost in vsi niso bili pripravljeni, da bi ga razumeli in radi sprejeli. Toda sedaj je treba koncilske odločbe sprejeti kot nauk Cerkve pod vodstvom Sv. Duha. S trdno vero in enotno moramo sprejeti veliko knjigo, ki vsebuje besedilo naukov in ukazov koncila in ki jih je koncil izročil Cerkvi. Sv. oče pravi, da morajo biti tudi v tem člani rimske kurije tisti, ki dajejo prijateljsko vzpodbudo in bratski zgled vsem. Pospeševati morajo sprejem koncilskih odločb in jih pravilno razlagati.
Koncil je bil velika novost, a vendar se ni oddaljil od čiste tradicije. V mnogih pogledih se je hotel koncil povrniti k virom in obnoviti prvotne oblike božjega češčenja, mišljenja in navad. Bolj je hotel ceniti božje zapovedi kot razne navade, ki so se vrinile tekom stoletij. Jasno, da taka reforma ni lahka ne psihološko in ne praktično.
Prav tako ni lahek tisti del obnove, ki prinaša razvoj v pogledu nauka in ki ga je treba prenesti v prakso.
NI lahko sprejeti prvotne tradicije in navade, ki jih prinaša koncil. Na prvi pogled v tem oziru ne gre za kako obnovo, ampak samo za potrdilo daljne preteklosti. Prava obnova se ne bo izvršila v zunanjih stvareh, ampak v dušah. Obnova se mora izvršiti v srcih, ki dvomijo, ki so utrujena, površna, ki jih potegne za seboj vsak veter sodobnega mišljenja. Božja resnica se ne spreminja, vedno prinaša plodno luč in življenje, kdor jo sprejme z voljnim srcem.
Sv. oče pravi, da je bil prav to glavni namen pok. papeža Janeza XXIII. Torej ne toliko obnova nauka kot obnova src, ki jih koncil kliče, da bi evangeljske resnice sprejeli s prepričanjem in po njih živeli, resnice, ki jih uči In varuje Cerkev.
K vsemu temu kliče tudi izredno sveto leto. Kristus je naš Učitelj, naš Odrešenik, naša moč, naš tihi in skrivnostni spremljevalec, ko romamo po zemlji proti večni domovini luči In sreče.
JUBILEJNO LETO PODALJŠANO DO 8. DECEMBRA
8. maja je sv. oče objavil krščanskemu svetu, da je smatral za primemo, čas jubileja, ki bi se prvotno moral zaključiti na binkoštni praznik, 29. maja, podaljšati do praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra. K temu ga je nagnila prošnja mnogih škofov, ki so izrazili željo, da bi se čas jubileja podaljšal, ker bi sicer mnogi verniki ne mogli prejeti jubilejnih odpustkov, škofje In duhovniki pa ne utegnili dovolj seznaniti vernikov z vsemi odloki koncila.
Indija je država, ki šteje 480 milijonov prebivalcev, razcepljenih med seboj na 845 govorečih jezikov in narečij, obljudena je z nad pol milijona večjih naselij, v katerih prebivajo hindujci, mo-hamedanci, budisti, kristjani, sikhi in ljudje najrazličnejših ver ter idej.
Indija je res prostrana država, v kateri je glad najmogočnejši vladar, včeraj kakor danes. Politika njenih voditeljev bi morala biti zato samo ena: večja in boljša produktivnost, da bi bila tudi hrana zadostna. Zemlja je izčrpana, semena slaba, mehanizacija nezadostna, plugi primitivni in voli preveč izčrpani, da bi zmogli pravilno in globoko oranje.
NEHRUJEVA IN SHASTRIJEVA POLITIKA
Nehrujeva zunanja politika je bila za indijski narod nekako uspavalno sredstvo. Nehru si je domišljal, da je vladar tretjega sveta in srednik sprave med Zapadom in komunističnim svetom ter da je s svojo magično flavto uspaval mogočno Kitajsko. A zgodilo se je, da je nekega dne Kitajska napadla in ponižala Indijo. Za Nehruja je bil to strašen udarec, od katerega se ni več opomogel.
Tedaj je Nehru določil Shastri-ja za svojega naslednika. Zakaj prav njega, ki je bil majhen po postavi in slaboten po telesu? Ko je Shastri postal prvi minister, je neki indijski časopis zapisal: »Ponižnost je čudovita vrlina pri večini ljudi. Če pa se ta vrlina nanaša na prvega ministra, postane naravnost izzivalna.«
Toda mali in ponižni mož je nekega dne napovedal vojno Pakistanu. Zakaj? Indija je hotela pozabiti na svojo lakoto in zamoriti krik gladnih v bojnem hrupu. Bila je to ena najbolj nesmiselnih vojn. Obe vojski sta po treh tednih
bili brez hrane in brez orožja in Shastri jumi preostalo drugega, kakor da se je v Taškentu spravil s Pakistanom in sklenil z njim premirje. Neposredno po podpisu ga je zadela kap.
INDIJA STRADA TUDI PO SVOJI KRIVDI
Sedaj skuša vlada Indire Gan-dhi, ki je nasledila Shastrija, ra-cionirati in razdeliti živež Indiji ki gladuje. V indijski državi Ke-rali, ki šteje 19 milijonov prebivalcev in je nekak paradiž na zemlji, so množice tri tedne hrumele v sovražnih demonstracijah, ker jim je bil delež riža znižan na 5 unč na osebo. Šest od 14 indijskih držav je zajela črna lakota. Skupno štejejo te države 165 milijonov prebivalcev. Osem ostalih držav skuša po svojih skromnih močeh pomagati gladu-jočim, a je vse še premalo.
Žitna letina v letu 1964 je dala 81,5 milijonov ton in to v žitu, rižu in koruzi; v letu 1965 pa je padla na 66 milijonov ton. Tudi če bi letos vremenske prilike bile za Indijo ugodne, se pridelek obeta naravnost porazen. Lačno indijsko ljudstvo je žitarice, ki jih je hranilo za setev, pojedlo raje kakor da bi jih zaupalo presušeni zemlji. Današnja lakota je predhodnica še hujše jutrišnje lakote.
Sedanja indijska lakota je bila napovedana že v letu stiske 1943. V arhivih v New Delhiju in v Washingtonu hranijo opozorila poljedelskih strokovnjakov, ki se glasijo: »Če ne boste spremenili tehniko obdelovanja in zboljšali produktivnost zemlje, ste neizogibno obsojeni na decimiranje svojega prebivalstva.«
Amerika ima vso pravico do tega opozorila. Že 15 let nepretrgoma dan za dnem ameriške ladje prinašajo indijskemu ljudstvu velikanske množine žita. Indija pla-
Zaenkrat nič razporoke v Italiji
Spominske znamke za jubilej socialne okrožnice
Belgijske pošte so izdaile vrsto spominskih znamk za 75. obletnico okrožnice Leona XIII. Rerum nova mm. Pobudo so izvedli na podlagi predloga, ki ga je stavilo belgijsko krščansko delavsko gibanje.
Komisija za pravosodje v 'italijanskem parlamentu je v četrtek, 5. maja, potem ko je poslušala poročilo socialdemokrata Reggianija o predlogu socialističnega poslanca Fortune, naj bi v nekaterih primerih, ko se zakonska vez prekine zaradi krivde enega od zakoncev, drugi zakonec mogel ustvariti novo zakonsko skupnost, odločila, naj se zadeva odloži, ne da bi pri tem bil določen prihodnji datum za razpravo.
Poročevalec Reggiani je izčrpno poročal
o	vsem problemu, pa pri tem poudaril, da niti sam Fortuna ni mislil na uvedbo razporoke kot take, temveč le na nekatere primere, do katerih pride zaradi izrednih okoliščin (npr. da je eden od zakoncev obsojen na dolgo zaporno kazen ali proglašen za umobolnaga). Tudi je Reggiani dejal, da bi morebitna sprememba zakonodaje glede zakona ne prišla v poštev za vse tiste, ki se poročajo, kot to določa konkordat, t. j. v cerkvi. Kdor sklene te vrste zakon, je vezan za vse življenje, ker je zanj zakon zakrament in zato ne-razvezljiv. Noben državni zakon ne more iti preko tega dejstva.
Drug socialdemokratski poslanec Brandi pa je dejal s svoje strani: »Dasi naša stranka dovoljuje vsakemu članu, da svobodno izrazi svoje mnenje, vendar menim, da je treba predlog poslanca Fortune, tako kot je bil formuliran, odkloniti, prvič zato ker je ogromna večina Italijanov katoliške vere in drugič zato, ker spada vsak zakon, ki je bil svobodno sklenjen z verskim obredom, pod območje Svete Rote, t. j. pod cerkveno območje, kar je
tudi potrjeno v italijanski ustavi. Vsako spreminjanje v tem oziru bi zahtevalo, da se spremeni ustava, prekrši konkordat in da se izjavi sodišče za ustavne zadeve, ali je tako spreminjanje sploh dopustno. Sedanji mednarodni položaj in razni bolj važni in resni problemi gospodarskega ter družabnega značaja v Italiji zahtevajo, da se o predlogu poslanca Fortune razpravlja kasneje ,ko bo vzdušje bolj mirno in razgovor prost raznih političnih strasti.«
Da se je zadeva s tako zvano »malo razporoko« tako zaključila, ima veliko zasluge tudi vodstvo demokrščanske stranke, ki je dalo svojim zaveznikom v vladi jasno vedeli, da bi vsako načenjanje tega vprašanja, ki za katoličane sploh ne dopušča debate, pripeljalo do nujnega razhoda v vladni koaliciji in s tem do padca vlade same. Tudi socialista Nenni in De Martino sta dala svojim pristašem nasvet, naj zadeve ne ženejo na ostrino, zlasti ker ni bila nikdar vključena v program dela sedanje vlade.
Ekumenski samostan
V	Erlachu v Avstriji so ustanovili ekumenski samostan. Ustanovilo ga je osem katoliških in osem protestantskih laikov. Benediktinski menihi, ki bodo v samostanu, so iz Avstrije, Nemčije, Danske in Švedske. Pobudo je predvsem podprl protestantski škaf dr. May. Samostan naj bi s pomočjo molitve, premišljevanja in skupnega življenja prispeval k zbliianju različnih ver, zlasti krščanskih.
čuje to žito v rupijah, toda niti ena rupija ne gre v Ameriko. Ves denar porabijo za nakup indijskega razpoložljivega blaga in tako ostane ves denar v državi. Vsa ta pomoč pa je le kaplja vode umirajočemu človeku. Indijsko poljedelstvo ne pozna gnojil, ne pozna strupa za zatrtje mrčesa in 240 milijonov indijskih krav je brez sleherne koristi. Ni govora, da bi se jih Indijci rešili. Že misel sama jim vzbuja grozo in strah, zato pa so »svete« krave in opice zaščitene bolj kot ljudje.
KRIČEČE NASPROTJE
Ko se je lansko leto zrušilo indijsko letalo na Mont Blancu, je bil med žrtvami tudi indijski znanstvenik Bhabba, predsednik indijske atomske komisije. Nestrpno je pričakoval še zadnje odobrenje vlade, da bi uresničil svoj veliki načrt in razstrelil plutonsko bombo za ceno 100 milijonov dolarjev. Istočasno so iz New Delhija naznanili, da bodo začeli proizvajati vojne oklopnike na tekočem traku, ki bodo od stolpiča pa do pasov čisto indijskega izvora.
Pripravljati atomsko bombo, proizvajati oklopnike in istočasno gladovati, to je največji paradoks današnje Indije.
STRAŠNA RESNICA: POLOVICA SVETA STRADA
Svet se je po zaslugi sv. očeta Pavla VI. ozrl na gladujoče v Indiji. Glad v Indiji ni ne od danes ne od včeraj. Več ali manj se je morala ta ogromna dežela vedno boriti s to nepremagljivo šibo. A roteči poziv sv. očeta je zganil srca vseh: »V veliki in nam tako dragi deželi je lakota zavzela porazno premoč. Milijoni človeških bitij trpijo pomanjkanje in jim grozi smrt. Klic na pomoč se dviga iz trpečega ljudstva, ki je nezmožno, da bi si samo preskrbelo hrano. Ljudstvo dobesedno umira od lakote. Javne oblasti skušajo pomagati, a njihova pomoč je le neznatna, zato so poslali klic v svet za izredno pomoč gladujočemu ljudstvu.«
Tak je bil poziv sv. očeta, ki je naletel na odprta srca in odprte roke. V kratkem času je italijansko ljudstvo nabralo milijarde za gladujoče v Indiji in ladje natovorjene z žitom so že prispele v indijske luke, od koder so jih posebni tovornjaki, tudi dar italijanskega ljudstva, porazdelili najpotrebnejšim v deželi. A vse to ne bo zadostovalo, ne bo zaustavilo strašne šibe, ki bo v prihodnjem desetletju pomorila 50 milijonov otrok, število enako številu italijanskega prebivalstva. Polovica indijskega prebivalstva ni dovolj hranjena in Gandhi je to hudo pomanjkanje imenoval: »večni obvezni post«.
Pa je še tudi drugo žalostno dejstvo:	indijska skladišča lahko
shranijo le 12 milijonov ton žitaric tuje pomoči. Miši pa požrejo dvakrat več žita kakor pa znaša količina ameriške pomoči. 26 milijonov ton je vsako leto uničenih po teh živalih.
»Potrebe človeštva,« je rekel sv. oče v božični poslanici, »so tako številne, tako nujne, da nam vzbujajo vrtoglavico. So pa nekatere tako vidne, tako roteče, da jih vsak izmed nas lahko spozna. Prva je lakota. Vedeli smo, da obstaja, a danes je bila odkrita. Strašna resnica je, da polovica zemeljskega prebivalstva nima dovolj kruha.«
Poljska proslavlja tisočletnico svojega pokristjanjenja
RAZNE NOVICE
čenstohovska »čma Marija« sredi poljskih svetnikov. Pred njo je upodobljena poljska zemlja, katere meje so označene z jagodami rožnega venca. Slika je polr.a globoke simbolike, saj jasno pove, da si je poljski narod ohranil svojo državno samostojnost le potom molitve k Materi božji in s pomočjo varstva svojih svetnikov,
ki so iz njega izšli.
Končno je prišel za trpinčeno poljsko Cerkev dan, na katerega se je ves poljski narod pripravljal skozi devet let: 3. maj, dan tisočletnice, odkar se je Poljska vključila v Kristusovo Cerkev. Ta dan naj bi bil dan čistega veselja, dan ko bi se vanj vključili tudi verniki, duhovniki in prelati vsega krščanskega sveta, dan, ko bi prihitel med svoje zveste sinove in hčere sam Kristusov namestnik iz Rima — sv. oče Pavel VI.
Zloba komunističnih vlastodržcev je tudi temu dnevu prilila veliko kapljo pelina. Poljski narod je mogel svoj častitljivi jubilej praznovati le sam, brez zunanjih gostov. V svetišču »Orne Marije« na Jasni gori v Čenstohovi je zrl bel tron prazen v desettisočglavo množico. Namenjen je bil sv. očetu, da bi se vsedel nanj. Nad sedežem je visela njegova podoba, na sedežu pa je žarel šopek belih in rdečih rož, ki so predstavljale poljsko narodno zastavo.
»Sv. oče je želel osebno priti med nas,« je dejal kardinal Wyszynski zbranim vernikom. »Bog je odločil drugače in mj moramo potrpežljivo to odločitev sprejeti.«
Papež Pavel VI. pa je kljub temu bil duhovno navzoč na mogočni verski manifestaciji poljskih katoličanov. V jutranjih urah je 3. maja opravil v Vatikanu sv. mašo pri oltarju, posvečenemu Mariji iz Čenstohove. Okrog 70 oseb poljske narodnosti se je zbralo pri tej sveti daritvi, na čelu msgr. Ladislav Rubin, rektor poljske cerkve sv. Stanislava v Rimu. S sten kapele so na prisotne zrli poljski svetniki: apostol Poljske sv. Vojteh, kralj sv. Kazimir, mučenca škof sv. Stanislav in Andrej Bobola, kneginja sv. Hedvika, sv. Stanislav Kostka, sv. Hijacint in sv. Janez Kanci j. Navzoči so prepevali poljske cerkvene pesmi; vsi so prejeli sv. obhajilo iz papeževih rok; na koncu sv. maše je sv. oče zmolil skupno z verniki Zdra-vomarijo in doda! vzklik: »Kraljica Poljske, prosj za nas!«
Tudi vatikanska pošta se je spomnila tega velikega jubileja. Izdala je prav za 3. maj serijo znamk. Ena od šestih serij predstavlja papeža Pavla VI. sredi poljskih vernikov, od katerih so mnogi v tradicionalnih narodnih nošah.
V	sami Čenstohovi je množica romarjev že pri sami otvoritveni maši presegla sto tisoč oseb. Čez dan so nato prihajale vedno nove skupine, tako da je težko reči, koliko oseb se je pravzaprav udeležilo že prvi dan proslav tega veličastnega slavja. Prometna policija je bila obzirna in se je dala čim. manj videti. Očividno je bilo, da ta dan oblastem ni bilo do tega, da bi prišlo do incidentov.
Čudodelna podoba »Črne Marije« je iz 14. stoletja, delo neznanega slikarja italijanske šole. V čenstohovi se nahaja od leta 1382., ko so jo prenesli iz mesta Belz v Belj Rusiji v samostan na Jasni gori, ki so ga isto leto zgradili redovniki pavlinci, kateri še danes oskrbujejo svetišče. čenstohova je zrastla v srce poljskemu narodu zlasti v 17. stoletju, ko so Švedske armade preplavile Poljsko in napadle tudi samostan na Jasni gori. Tedaj so redovniki sami organizirali odpor, tako da se Švedom ni posrečilo samostana zavzeti in svetišče izropati, kar je bil njih namen.
Kardinal Wyszynski je to pot ovenčal podot>o z novo zlato krono, za katero so prispevali moški iz vse Poljske ter Mariji nadel nov z zlatom vezen plašč, dar poljskih žena. Skupaj z množico je zmolil posvetilno molitev Materi božji, nato pa govoril o duhovnih dolžnostih, ki jih ima vsak kristjan do nebeške Matere. Ni govoril o nedavnih šikanah poljskih oblasti, le to je dejal: »Prožimo v spravo roko vsem Poljakom brez izjeme. Do vseh čutimo enako bratsko ljubezen.«
Zato pa je spregovoril toliko bolj jasno škof iz Poznanja msgr. Baraniak, od leta 1953. do 1956. jetnik v komunističnih zaporih. Ker poljske oblasti rade poudarjajo, da kardinala Wyszynskega podpira le manjši del vernikov, duhovščine in škofov v njegovem odnosu do vladajočega režima, je slovesno v imenu vseh 68 poljskih škofov izjavil: »V imenu vsega ljudstva in vseh škofov in duhovnikov vam hočem danes jasno povedati: Bolj ko Vas sramotijo, bolj Vas mi ljubimo!« Ob tej zatrditvi je stotisočglava množica napravila burne ovacije svojemu duhovnemu vodju. Škof Baraniak je nato nadaljeval: »Pred yami vsemi protestiram zoper napade in vse hudo, ki je našega kardinala do sedaj zadelo. Naj vedo vsi brez izjeme: vsi poljski škofje in vsakdo izmed njih so z Vami, Eminenca! Neomajno Vam zaupamo. Povezanost z Vami je naša moč. Oropali so nas največje radosti in pohodili
naš ponos, da bi v svoji sredi pozdravili Kristusovega namestnika na zemlji. Zato pa hočemo v Vaši osebi pozdraviti svetega očeta, kateremu so zaprLi vrata Poljske.«
Tudi nadškof iz nekdaj nemškega mesta Breslaua, sedaj poljskega Wroclava, msgr. Boleslav Kominek, je bil jasen in odločen. Gotovo je mislil na pismo poljskih škofov nemškemu episkopatu, ki je v komunističnih poljskih vladnih krogih brez potrebe povzročilo toliko hrupa, ko je dejal: »Nočemo, da bj bila poljska Cerkev cerkev,
Narodno slavje v Podjuni na Koroškem
Nad 1500 ljudi se je v nedeljo, 1. maja udeležilo razstave in prireditve, ki je bila na gospodinjski šoli slovenskih šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu. Bivše gojenke, sorodniki letošnjih učenk, prijatelji šole ter rojaki iz vseh dolin slovenske Koroške so se zbrali v Št. Rupertu, da vidijo, česa so se dekleta čez zimo naučila.
Razstava je bila bogato založena z okusnimi proizvodi dekliških rok. Prelepe vezenine, kuhinjske dobrote in šivalni izdelki so bili prepričljiv dokaz zmogljivosti učiteljic in učenk.
V	dvorani so gojenke dvakrat nastopile v teku istega dne in obakrat je bila prostorna dvorana napolnjena. In če bi dekleta nastopila še tretjič, bi bilo tudi to pot dovolj gledalcev.
Nastop je obsegal rajanje, pevske točke, gimnastične vaje, poučno šaljive prizore, trodejanko »Trajno ozdravljena« ter govor višjega študijskega svetnika prof. dr. Vinka Zw-itterja. Govornik je povezal človeško življenje z mislijo na naravo v njeni prelesti s čudeži brstenja, cvetja in zorenja. Zlasti dekleta, žene in matere naj bi prav doumele svoje poslanstvo, ki more bati le v materinstvu, duhovnem in telesnem. Opozoril je tudi na dva domova, ki sta Slovenkam na Koroškem duhovni središči. To sta gospodinjski šoli v št. Rupertu 'in št. Jakobu. Prva je položila svojim rojakom obračun sadov svojega dela. Za 15. maja pa vabi še gospodinjska šola v Št. Jakobu. Tudj tam bo razstava ročnih del, šivanja in kuharskih izdelkov', popoldne pa kulturna prireditev.
Slovenska prireditev v Belgiji
Na praznik sv. Jožefa Delavca 1. maja so Slovenci, ki živijo na področju rudarskega mesta Gharieroi v Belgiji, imeli svojo letno prireditev v kraju Gilly-Haies. Nastopil je slovenski oktet »Jadran« iz Charlerai s štirimi pesmimi, mladinski kvartet, dva mlada harmonikarja, trije najmlajši, dramski krožek »F. S. Finžgar« iz Gharieroi je pa postavil na oder veseloigro v dveh dejanjih »Lov na človeka«. Igro je spisal Jaka Štoka, izdana je bila v Trstu leta 1912. Za poskočno glasbo je skrbel harmonikarski ansambel »Lado Remi« iz Hanzinne.
Na vabilo k prireditvi so organizatorji natisnili besede pisatelja Karla Mauserja iz ZDA: »Kulturne prireditve bodo verjetno' iz leta v leto delale več težav, težje in težje bo najti igralce in gledalce, toda za sto Ijudj so napori še vedno vredni, zlata vredni!«
ki se bavi s politiko. Toda ponovno izjavljamo, mi nočemo omejiti duha bratstva le na eno skupino narodov; mi izrekamo odpuščanje v bratstvu vsem ljudem dobre volje in plemenitih namenov!«
Po vseh teh govorih in sv. maši, ki jo je opravil nadškof iz Krakova msgr. Woj-tyla, je prišel višek slovesnosti prvega dneva: procesija s podobo »Črne Marije«. Poljska je vstopila v drugo tisočletno obdobje svoje pripadnosti Kristusovi Cerkvi in zvestobe rimskemu Svetemu sedežu.
19. vseslovensko romanje argentinskih Slovencev
8. maja so Slovenci, ki živijo v Argentini, že devetnajstič poromali v Marijino božjepotno svetišče Lujan (izg. Luhan), odkar so se naselili po letih životarjenja in razpršenosti po raznih evropskih begunr skih taboriščih v Argentini.
To romanje je res vseslovensko, saj se vključijo vanj stari in novi slovenski izseljenci in pride skupaj okrog 2000 naših rojakov. V lujanski baziliki imata svoje častno mesto tudi slovenska zastava (brez zvezde seveda) ter podoba brezjanske Marije Pomagaj.
'Letošnje romanje se je vršilo pod geslom, da bi se. vse družine narodov — tudi slovenska — v miru in složnosti srečno združile v eno božje ljudstvo v slavo presvete Trojice. Tudi so romarji prosili Devico Marijo, naj bi prevzela v svoje varstvo Zlasti slovensko mladino, tako v izseljenstvu kot v domovini.
Vse romanje je poteklo v dveh delih. Dopoldne je imel msgr. Anton Orehar, vrhovni slovenski dušni pastir za Slovence v Argentini sv. mašo s programsko pridigo, popoldne pa je govoril rektor slovenskega semenišča v Adrogue dr. Franc Gnidovec, nakar je sledila procesija s kipom lujanske Device ter s podobo brezjanske Matere božje.
Z mogočno udeležbo na romanju so Slovenci v Argentini znova na viden način izpričali, da hočejo ostati zvesti tradicijam svojih prednikov, to je, ostati narodno in versko zavedni Slovenci.
Nova slovenska šola v Kanadi
Windsor je industrijsko mesto v južnem delu province Ontario. V tem mestu živi nad 70 slovenskih družin. V preteklem marcu so naši naseljenci v Windsorju ustanovili za svoje otroke slovensko šolo. Neposredno pobudo za to so jim dali slovenski šolski učbeniki, ki jih je izdala šola Marije Pomagaj v Torontu.
Za slovensko -Solo bo skrbel odbor staršev. Kot prvi predsednik za dobo dveh let je bil izvoljen g. Avgust Zupanc. Šolo bo upravljal g. Lojze Žagar. Pri učenju mu bodo pomagali še trije učitelji. K pouku, k j se je začel že v preteklem, aprilu, prihaja 36 slovenskih otrok.
Že pred krstom mora biti zagotovljena krščanska vzgoja
Francoski episkopat je objavil načela, kj naj v bodoče veljajo za krst otrok. V listini se trdi, da 'Cerkev lahko podeli sveti krst novorojenčkom samo, kadar je moralno prepričana, da lx>do prejeli krščansko vzigojo.
21 let krivične ječe
Antonio Spano iz Sicilije, bivši uslužbenec javne varnosti, je preživel v zaporu polnih 21 let. Obsodili so ga na dosmrtno ječo zaradi pripisanega mu umora in ga zaprli v ječo na otoku Elbi. 21 let je preživel kot jetnik — in sicer nedolžen, kakor se je sedaj izkazalo. Toda ves čas ni gojil Spano nobenega sovraštva do tistih, ki so bili krivi njegovega trpljenja. Upal je, da se bo izkazala pravica. V tem upanju je živel tesno povezan z jetniškim kaplanom, ki je bil njegov največji prijatelj. Skrbel je za jethiško kapelo, stregel pri bogoslužju, pazil na snago in red v kaplamiji ter bil vsem v najlepši zgled.
Ko so se dne 7. maja za njim zaprla vrata ječe in ga je sin hotel objeti, ni dovolil. Pokleknil je najprej na tla in poljubil zemljo. Ko je spet dvignil prašni obraz, so mu po liciih vrele solze. Šele nato se je vrgel sinu v objem. Prisrčno je 'bilo slovo od ravnatelja ječe in še posebno od kaplana Vitalija.
Ko so ga pozneje na ladji časnikarji vprašali, kako je preživel poslednje ure v ječi, je dejal, da je zadnji dve uri čistil kapelo, nato pa se je pripravil na odhod. Na drugo vprašanje, kako si misli urediti življenje, je odgovoril, da je vsem iz srca odpustil in da ga nič ne moti, da se bo spet vrnil v rojstno vas v San Pietro Patti, kjer živijo ljudje, ki so povzročili njegovo krivično obsodbo. Želi si le miru in da bi spet nadaljeval preprosto življenje, ki ga je prekinil pred 21 leti. V domači vasi so mu pripravili prisrčen sprejem.
»Mati leta 1966«
V	nedeljo, 8. maja, ko so po vsej Italiji praznovali dan matere in otroka, so v Rimu na Campidogliu proglasili tudi »mater leta 1966«. Izbrali so pogumno Giuseppino Massironi Giuzzetti iz Šesta San Giovanni. Preprosta in revna žena je z neverjetnimi žrtvami in s pomočjo sorodnikov zbrala skupaj toliko denarja, da je šla v daljno Brazilijo, z namenom, da poišče svojega sina, ki že dolga leta ni dal več glasu od sebe. V Braziliji se je njen križev pot nadaljeval. Iskala ga je vsepovsod, tudi s pomočjo italijanskih izseljencev ter potom oglasov v tamkajšnjih časopisih in italijanskega konzulata. Končno ga je našla bolnega in živčno izčrpanega v nekem zavetišču. Srečanje je bilo padvse ganljivo. Materinska ljubezen je našla svojega otroka. Z njim se je vrnila spet v Italijo, kjer ji sin skuša povrniti
Odveč bi bilo poudariti izredni pomen obiska, ki ga je nedavno opravil pri sv. očetu zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gramiko. Od let, ki so sledila oktobrski revoluciji leta 1917 in ko je zgledalo, da bo protiverski boj v Sovjetski zvezi dobil obvezni programski značaj za vsak komunistični režim, je bilo treba čakati na kratko srečanje med Janezom XXIII. in Adžubejem, da se je spet začelo govoriti, v nekaterih krogih tudj v polemičnem tonu, o primernosti ali neprimernosti stikov med Vatikanom in Sovjetsko zvezo. Tako se je sedaj prvič zgodilo, da se je predstavnik ruske vlade, sicer neuradno, srečal s poglavarjem katoliške Cerkve.
Ob tem dogodku se porajata dvoje vrst misli. Prva se tiče diplomatske akcije papeža Pavla VI. Začeti moramo pri tem dejstvu, če hočemo razumeti vzroke tega srečanja. Brez dvoma gre za diplomatsko akcijo, torej za politično »gesto«, ki nima formalno verskega značaja. Vendar ta »gesta« ni neodvisna od smeri, ki si jo je Cerkev izbrala v teh zadnjih letih.
Po koncilu si je Cerkev neprestano prizadevala, da poišče, bolj kot abstraktno razčiščenje svojega odnosa do sveta izven nje, način, kako naj se konkretno približa najtežjim problemom sodobne družbe. Sprejem v Vatikanu se neposredno vključuje v okvir govora, ki ga je Pavel VI. imel na sedežu Združenih narodov, v katerem je postavil svetovni mir ne samo kot večno iskani družabni ideal, ampak tudi kot zgodovinski cilj vsega človeštva. In za dosego tega cilja je Cerkev, po svojem poglavarju, stavila na razpolago tudi svojo organizacijo, svoj vpliv, svojo zemsko navzočnost, diplomacijo 'in, če hočemo, svojo politiko.
Ta diplomacija je v nekem smislu nova, kot je izjavil sam sv. oče, je odprta, tudi tvegana, saj gre preko vseh ovir, zaradi česar postavlja cilj miru celo pred same garancije, ki bj jih samo po sebi Cerkev morala zahtevati zase. In to je druga rni-
njeno 'brezmejno ljubezen z enako sinov-sko vdanostjo.
Poleg Giuseppine Massironi je bilo nagrajenih še pet drugih italijanskih mater.
Obvezna dvigala v trinadstropnih hišah
Vsaka stavba v Italiji, ki ima vsaj tri nadstropja, bo morala odslej imeti tul*' dvigalo, če pa je v stavbi več kot 20 stanovanj, bo morala biti opremljena * dvema dvigaloma. S tem predlogom, ki ga je predložil demokristjan Pietro Ve-cellio, se bo sedaj ukvarjal senat.
Jubilej papeške socialne okrožnice
Ta mesec, 15. maja bo poteklo 75 let, odkar je izšla znamenita socialna okrožnica, ki se začenja z latinskima besedama »Rerum novarum« in v kateri je papež Leon XIII. povzdignil svoj glas v obrambo delavstva. Papež Leon XIII. je bil pred izvolitvijo nuncij v Belgiji. To državo, kakor tudi bližnje dežele, je prav tis te čase zajela mralična industrializacija. Liberalni kapitalizem je menil, da sme imenu te industrializacije brezobzirno izko riščati delavstvo, -ki še ni uživalo nobenih socialnih zakonov, kot jih poznamo danes-Prav zaradi tega nazadnjaškega naziranja posedujočih slojev tudi mnogi katoličani niso dobro vedeli, kaj je pravično - kaj ne. Leon XIII., ki je od blizu vse krivice, katere je povzročal stični sistem, je zato smatral za primerno, da izda socialno okrožnico, prvo te vrste v zgodovini Cerkve, ki je nato sprožila val krščanskega socialnega gibanja po vsej Evropi. Okrožnica je imela velik odjd tudi v Sloveniji, kjer ji je pomagal do veljave zlasti dr. Janez Ev. Krek s svo-i jimi sodelavci.
Sobotna maša v nadomestilo za nedeljsko
Nemški katoličani bodo poslej lahW> zadostili zapovedi biti pri nedeljski sveti maši že v soboto zvečer. Dovoljenje j6 izdala koncilska kongregacija na podlag utemeljitve nemških škofov, iki so vedli kot razlog pomanjkanje duhovščine, turistične razloge in dejstvo, da živi mno-j go vernikov v diaspori. Dovoljenje so doi bilj za dobo petih let j>od naslednjih pogoji: da za darovanje svete maše uporabljajo liturgična besedila nedeljske ms' še, da je služba božja s pridigo in da molijo prošnje vernikov.
sel, ki se poraja ob tem srečanju. Spr®" jem v Vatikanu nima, kot smo rekli, verskega značaja, vendar pa je ozadje izr3' žito versko in se ne more od njega ločit’ niti ne morejo verniki ostati ob te«*1 brezbrižni. Ta diplomatska akcija, ki )e gotovo namenjena v dobro vseh, je '' skladu z definicijo, ki sd jo je Cerke'' dala in v skladu z njeno vesoljno nara''0 in je zgled dobre volje za vse narode-
V	tem smislu imajo torej strpnost, P0-trpežljivost in dialog silno važnost in P0, men v pričevanju resnice in v nenehne*11 boju za svobodo. V tem smislu lahko rej gledamo pozitivnost tega srečanja, 0 katerem pravzaprav malo vemo, ki pa Ž0-tovo predstavlja novo dejstvo in zna'1 novih časov.
TRETJA KITAJSKA ATOMSKA BOMBA
V	Pekingu so ta ponedeljek javili, da >s Kitajski uspelo eksplodirati v zraku treti0 svojo atomsko bombo. Prva l>omba je ek5' plodirala 16. oktobra 1964 In je bila ^ koliko večja kot tista, ki je leta padla na Hirošimo, druga eksplozija P3 je bila izvedena 14. maja 1965 in je moč 70 kiloton.
Kitajski tisk je novo eksplozijo prika^ kot zmago Maocetungove misli, ki daJe prednost politiki in hoče z izvajanjem jedr' skih poskusov preprečiti izsiljevanje ie\ grožnje ameriških imperialistov s svoji1^ bombami, istočasno pa streti monopol, ^
Si	ga lastita ZDA in Sovjetska zveza 1,3 tom področju. Prav jedrsko sodelova^f med ZDA in komunistično Rusijo da ^ krivo, če prihaja zadnje čase vedno ^ , do sabotiranja revolucionarne borbe Ilie zatiranimi narodi. Za Kitajce je atom^ orožje vzpodbuda podjarmljenim ljudstv°l1' in pa prispevek k obrambi mi m na svet ’ zato se mu nočejo odpovedati, dokler r drsko orožje ne bo popolnoma prepo'-5” dano in do kraja uničeno.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
      im     iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihihiiiiiiiiii1
Po srečanju v Vatikanu
Stran I
Opozorilo slovenski javnosti
Tržaško »Delo« je v svoji številki z dne 6. maja 1966 postavilo programske točke, s katerimi bo šla Italijanska komunistična Partijci pri jesenskih volitvah tržaškega občinskega odbora in tržaškega občinskega sveta v boj proti Slovencem. Komunistom gredo na živce tri stvari: borba Slovenske skupnosti proti razlaščanju slovenske zemlje; dejstvo, da je to borbo skromno in obrobno podprla Krščanska demokracija v dolinski občini; sredinsko-leva občinska uprava v devinsko-nabrežinski občini. Komunistične točke za boj proti Slovencem se odlikujejo po veliki vsebinski in miselni revščini. Vsak zaveden Slovenec jih z lahkoto razpozna in odkloni.
Italijanska komunistična partija in njena dolinska zaveznica Italijanska socialistična stranka se nista nikdar uprli razlaščanju slovenske zemlje. Kje sta bili deset let, ko so morati naši ljudje dajati zemljo po sramotnih cenah, ki jih je določala Pristaniška ustanova? Slovenska skupnost Živi šele nekaj let in je takoj Po svojem nastanku šla v borbo, kar dobro vedo Dolinčani, pa tudi ljudje v Nabrežini in Sesljanu. Ali naj komunistom osvežimo spomin iz zapisnikov deželnega sveta, kjer najdemo resolucijo nekaterih komunističnih svetcrvalcev, ki jo je podpisal tudi svetovalec Jarc in zahteva naglo industrializacijo in nakup zemlje po nizkih cenah? Ali naj ponovimo vse preveč znano dolgo zgodbo tihega komunističnega podpiranja kapitalistov v dolinski občini? Slovenska javnost še ni pozabila izvirnega greha, to je prezgodnjega podpisa dovoljenja za naftcniod brez važnih pogojev o odškodnini in drugih jamstvih. Ni še pozabila, kako je komunistično-socialistična občinska uprava zaradi politične špekulacije najslabše vrste trmasto odklanjala vse resolucije svetovalcev Slovenske skupnosti in preprečila skupne nastope v korist
razlaščencev. Ko je dolinska občinska uprava pod viharnim pritiskom javnosti predložila medlo resolucijo v zvezi z razlašče-vanjem na zadnji seji občinskega sveta, jo je Slovenska skupnost takoj podprla!
Italijanska komunistična partija zavaja slovensko prebivalstvo v totalitarni tabor zatiralcev človeških svoboščin, demokracije, svobode vere in prepričanja. Poleg tega vabi Slovence v svojo politično organizacijo, da bi jih asimilirala ali potujčila. Slovenska skupnost brani demokratične in človeške svoboščine ter zagovarja lastno slovensko politično predstavništvo in lastno politično organizacijo, ker se upira raznarodovanju. In to pravico je izbojevala tako odločno, da so jo priznali tudi krščanskodemokratski svetovalci v deželnem svetu med razpravo o zakonskem osnutku dr. Škerka o kazenskih določilih za zaščito narodnih manjšin. To je uspeh, ki ga je izvojevala Slovenska skupnost! In kaj imajo pokazati komunisti? Morda to, da jih hvalijo kapitalisti, češ da so jim pri naftovodu naredili uslugo, medtem ko se jezijo na nekomuniste, ker so morali zaradi njihove borbe dati v dolinski občini 600 milijonov več za razlaščeno zemljo, kot so to prvotno nameravali! Zaradi pogodbe pa »Delo« naj ne bo v skrbeh. Vsi, ki se jih tiče, poznajo njeno vsebino in so jo z zahvalo odobrili. Če bo potrebno, bomo prišli na dan z zanimivimi ugotovitvami na »drugi« strani.
J. N.
Poroka
V torek, 3. maja sta se poročila v cerkvi sv. Frančiška Rozeta Poberaj in Vinko Ozbič, oba vneta cerkvena pevca. Poročil ju je nevestin bratranec Silvo Šuligoj. Novoporočencema želimo vsi prijatelji in znanci veliko sreče in božjega varstva v novem življenju.
!
Med mesecema marcem in majem so se vršila v goriškem krožku za svobodo kulture (Circolo goriziano per la liberta della cultura) štiri predavanja o slovenski j Poeziji, ki so jih imel; kvalificirani predstavniki slovenskega literarnega življenja iz Trsta in iz 'Ljubljane. Predavali so po Vrstnem redu prof. Josip Tavčar in dr. Pavel Merku iz Trsta ter pesnik Ciril Zlobec in slovstveni zgodovinar Lino Legiša iz Ljubljane.
Prof. Tavčar je v svojem predavanju Prikazal predvsem osnovne literarno zgodovinske poteze slovenskega naroda skozi Pjegov obstoj ter glavne značilnosti slovenske kulture. Dr. Merku je v naslednjem predavanju orisal umetniški lik Srečka Kosovela, ki ga je prikazal z vseh vidikov njegovega ustvarjanja. Predavatelj J® pesnika' sam globoko doživel, saj je kot skladatelj uglasbil veliko njegovih tekstov.
'Morda je bilo največ pričakovanja za Predavatelje iz Slovenije, ki so tudi prvič hastopili v Gorici, še posebej pa v italijanskem ambientu. V tem pogledu je bilo Predavanje pesnika Cirila Zlobca prav go-tevo zelo zanimivo in jasno. Pesnik je Prikazal predvsem sodobno slovensko poe-rijo in glavne smeri jugoslovanske poe-rije. Pr; tem je tudi posredoval značilne Pesniške odlomke v italijanskem prevodu. Zlobec je predstavil zlasti duhovni svet, v katerem ustvarja sodobna literarna generacija v Sloveniji. Ugotovil je, da je
osnovna poteza sodobne slovenske poezije nek pesimizem, ki izvira iz različnih konfliktov in razglasi j, ki tarejo mlade slovenske pesnike. Tj iščejo sicer različne izrazne forme, a v bistvu ne najdejo pozitivnih rešitev in nimajo pravih idealov. Njih svet je večkrat religioznost brez religije in duhovnost brez prave duše. Temu so dale povod tudi socialne razmere v domovini. Pesnik ima sicer notranjo svobodo, ni pa mogoče govoriti o neki zunanji svobodi, da bi lahko napisal, kar b:i hotel. To so odkrite besede slovenskega literata iz domovine, ki se zaveda vloge poezije v narodovem življenju.
Kot zadnji je govoril literarni zgodovinar Lino Legiša in prikazal glavne obrise slovenske lirike od Prešerna do današnjih dni. Tudi on je podal vrsto pesniških odlomkov, enega od teh tudi v slovenščini. Seveda je za eno predavanje snov sama nekoliko preobsežna.
Iniciativa goriškega italijanskega kulturnega krožka je brez dvoma hvalevredna, saj je prva te vrste in upamo ne zadnja. To mnenje je ob zaključku izrazila tudi njegova predsednica prof. Pellegrini, ki je zaželela, da bi se podobna srečanja nadaljevala in da bi zajela še druge sodelavce. Za zaključek bi bilo treba še pripomniti, da so bila predavanja sicer namenjena predvsem italijanskemu občinstvu, a je skoraj vedno prevladovala slovenska publika.
A.B.
RZASKE
NOVICE
Huda nesreča slovenskega klerika
V soboto popoldne, 7. maja je postal žrtev hude prometne nesreče salezijanski bogoslovec 22-letni Mirko Zrim, ki vrši službo prefekta v slovenskem dijaškem vzgojnem zavodu »Marijanišče« na Opčinah. Ko se je peljal 's kolesom proti mejnemu bloku na Fernetičih, je za njim z vso silo privozil Karel Sosič z avtom znamke Fiat 850 ter treščil vanj tako močno, da je bogoslovca najprej vrglo na prednji del avta, nakar je obležal hudo ranjen na robu cestišča. Bogoslovec Mirko Zrim je pri tem zadobil močan možganski pretres, ki vzbuja največ zaskrbljenosti, zlomil sj je desno ključnico, dobil pa mnogo poškodb tudi po glavi, rokah in nogah, če ne bo kakih nevšečnih komplikacij zaradi pretresa možganov, bo moral ostati v bolnišnici vsaj 40 dni. Mlademu bogoslovcu želimo čimprejšnjega in popolnega okrevanja, da bo mogel spet nadaljevati s svojim delom v korist slovenske mladine.
Občinski svet v Dolini proti razširitvi industrijske cone
Na odločen pritisk slovenske javnosti, ki sta jo o grozeči nevarnosti nadaljnjih razlastitev v dolinski občini podrobno informirali slovenski tisk in Slovenska skupnost (ta je imela zborovanje o tem problemu v Dolini in v Boljuncu), je občinski svet na svoji seji dne 28. aprila zavzel odklonilno stališče do razširitve industrijskega področja v dolinski občini. Za re-solučijo so glasovali svetovalci Slovenske skupnosti in svetovalci večine. To je tem bolj pomembno dejstvo, ker je občinski odbor ,le nekaj dni prej odklonil sličen protest Slovenske skupnosti 'glede razlaščanja tretjega lotta.
Na seji dne 3. maja je bila razprava o proračunu za finančno leto 1966, ki predvideva 44.338.081 lir primanjkljaja. Ker bo državnega prispevka samo 26 milijonov, bo morala občinska uprava najeti dolgoročno posojilo za ostalih 18 milijonov lir. V razpravo so posegli tudi predstavniki Slovenske skupnosti. Svetovalec Zahar Mario je opozoril na pomanjkljivo javno razsvetljavo v Zabrežcu, na problem odlaganja smeti ter na stanje okrog srenjske hiše v Borštu. Dr. Tul je med drugim predlagal razsvetlitev karakteristične kapelice in vodnjaka v središču Doline, svetovalec Žerjal pa se je zavzel za asfaltiranje poti pred pokopališčem v Boljuncu ter ureditev poti od igrišča v vas.
Svetovalska skupina Slovenske skupnosti, zvesta svojemu programu in dosedanjemu delovanju v korist občanov, je glasovala proti proračunu ne samo zaradi visokega primanjkljaja, temveč tudi zaradi neodločnega zadržanja večine do problema razlaščevanja.
V nedeljo, 15. maja
bodo opravile župnije Bazovica, Katinara, Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina in Mačkovlje
JUBILEJNO ROMANJE V TRŽAŠKO STOLNICO
Začetek škofove maše bo ob 17. uri. Verniki se bodo zbrali pred kapucinsko cerkvijo na Montuzzi in odšli nato v procesiji v stolnico sv. Justa ob 16,30. — Župnije so za to priliko najele primerno število avtobusov. Verniki naj se javijo pri svojih župnikih, če želijo skupno potovati.
Svetovalec Kosmač, ki je zamudil dve važni seji, je svoje nedosledno in neprepričljivo stališče skušal na neresen način opravičiti z »osmicami«, ki ga je pa kmalu spet skušal »možato« popraviti z zaključno izjavo: »Jaz nisem na tekočem o tem, kar ste govorili na zadnji seji. Da se ne zamerim ne enemu ne drugemu, se bom glasovanja vzdržal.« S tem je praktično zanikal svojo prejšnjo izjavo, katere besedilo nam ni bilo posredovano, ampak je imel čast ga objaviti »Primorski dnevnik«, kateri pa po drugi strani ni imel prostora za poročanje o polemiki med županom in vodjo demokristjanske skupine.
Avtocesta Trst-Benetke
Na sestanku krščansko-demokratskih poslancev dežele Furlanija-Julijska krajina je bil sprejet v zvezi s petletnim načrtom, ki bo kmalu predložen deželni skupščini, popravek, k; zadeva avtomobilske ceste v deželi in 'so ga sprejele tudi ostale stranke leve sredine. Glasi se:
»V teh letih je bil storjen velik napor, da pride Italija do mreže dobrih avtomobilskih cest. S tem naporom je treba nadaljevati tudi v prihodnosti. Med najvažnejša dela, ki jih načrt predvideva za prihodnje petletje, spada 'tudi uresničitev avtoceste Trst-Benetke.«
Ta avtocesta pa ne bo dosegla svojega celotnega namena, če se ne bodo zgradili tudi odcepi Villesse-Gorica, Portgruaro-Pordenone in Videm-Trbiž. Gre za obmejna področja, ki so jih politični dogodki po letu 1945 negativno prizadeli in prekinili tradicionalno trgovsko izmenjavo, pa jih je treba znova vključiti v evropsko mrežo avtomobilskih cest ter posredno po njih v gospodarsko sodelovanje v evropskem obsegu in. okvirju. Zato je za prihodnji mesec 'sklican v Trbižu sestanek, ki ga bodo pripravile dežele Slovenija, Koroška ter Furlanija-Julijska krajina. Na njem bodo razpravljali o problemu mednarodnih zvez, o mejnih prehodih ter o cestni povezavi z avtocesto Beljak-Celovec.
Med tem pa je družba »Autovie Venete«, ki ima gradbeno dovoljenje za avtocesto Trst-Vidcm-Benetkc, že pripravila svoj okvirni načrt. Ob koncu tega meseca bo imela družba svoj izredni občni zbor, na katerem nameravajo delničarji dvigniti kapital družbe od ene milijarde na eno milijardo 800 milijonov lir. Glavni delničar v tej družbi je Deželna ustanova, ki ima že vloženih 200 milijonov lir.
»PASTIRČEK« — Izšla je zadnja številka v letošnjem letu v dvojnem obsegu in z zelo zanimivo vsebino. Vsem ta lepi in živahno pisan mladinski list toplo priporočamo.
RADIO
TRST A
Spored od 15. do 21. maja 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu- — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Oliver Twist«. Dramatizirana zgodba po Charlesu Dickensu. Peti del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Rudy Blas«, drama v petih dejanjih. — 18.30 Obletnica meseca: Maks Šah »Enciklika Rerom Novarum« (1891). — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico maja«. Ponovitev v torek ob 12.00.
Ponedeljek: 12.15 Liki iz naše preteklosti: Anton Klodič-Sabladoski. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 N. Rimskij-Korsakov: Zlati petelin, suita iz opere. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (30) »Človeška pot in usoda Antona Aškerca«. — 21.00 A. Catalani: »La Wally«, opera v štirih dejanjih.
Torek:	17.20	Italijanščina po radiu:
Osnovni tečaj: 47. lekcija. — 18.30 Kon-certisti naše dežele: sopranistka Ada Mer-ni, pri klavirju Livio Picotti. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 24. oddaja. Odlomki iz del: »Kašlja« Stanka Majcena, »Dogodek v mestu Gogi« Slavka Gruma in »V vrtincu« Angela Cerkvenika.
Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Živa Gruden: »Brezbarvni nič«. — 21.00 Simfonični koncert orkestra RAI-TV iz Milana. V odmoru (približno ob 21.30): Socialne vede.
Četrtek: 8.30 Praznična matineja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11,15 George Gershwin: Porgy and Bess, suita. — 11.40 Zbor »Kras« iz Dola-Poljan, ki ga vodi Pavla Komel. —
12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 15.00 Johan Strauss: »Netopir«, opereta v treh dejanjih. — 18.15 Novela: »Velikonočni dih«, napisal Fran Ksaver Stržaj, — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Župan«, radijska drama.
Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.00 Zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »G. Schiff« iz Chioprisa-Viscone. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Darko Jagodic: »Problemi šole za umsko nerazvite otroke v luči moderne arhitekture«.
— 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI-TV iz Neaplja. — 22.00 Benedetto Croce in idealistična struja v Italiji: Walter Binni: »Literatura in literarna kritika«.
Sobota: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravila Vilma Ko-bal. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino.
— 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Študijska produkcija gojencev državnega glasbenega konservatorija »G. Tartini« v Trstu. — 18.30 Panorama jazza. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. —■ 20.45 Moški vokalni oktet »Planika« iz Gorice.
— 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič.
Tudi veroučne knjige naj prešinja ekumenski duh
Nemška škofovska konferenca je sklenila izvesti pregled vseh veroučnih šolskih knjig v namenu, da odstrani iz njih vse, kar ne odgovarja ekumenskemu duhu.
MJTON VAN DE VELDE
"""""""  """"""   m           milimi       mm     iiiiiiih
 ................................... naist	l0t delala; zdaj mi že pritiče ne- Peerken je pozabil čudni klobuk in nje- yi Jon in Peerken si zamišljeno vrta po
■toliko lepše življenje, kaj ne?«	gova	pozornost	se	obrača	do jesenskih li- nosu. Skozi steklena vrata čajame preži
»Štirinajst let v ekspeditu? To je več
Srce zma
........i	"	22
Spotoma sreča Jon gospodično Spinne-tensovo, staro tovarišico iz ekspeditnega °ddelka. Izogniti se ji ne more več.
»Ah, dober dan, gospod Gerrits, in tole te lepi mali fantek?«
Peer ji oholo poda roko in gleda le njen lobuk. Sama naredila, bi rekel Jon. Go-8hodična Spinnekensava sliši rada simo
tebe govoriti.
*Pa je le sramota, da so z vami tako P°stopali, gospod Gerrits.«
*Ah,« pravi Jon, »to je že mimo.« Pravira v hoče reči: Pustite me pri miru!
Žal
zaide Spinnekensova na področje zaup-
^ Priznanj. Ali gospod Gerrits pravza-že ve, da se namerava poročiti? Tudi °Pa? To je nalezljivo, sl misli Jon, mrmra . binette« in se smeje z belimi zobmi,
1	bj radi ugriznili.
&hit, gospod Gerrits, zdaj sem že štiri-
ko preveč, gospodična Spinnekensova, več ko preveč!«
Ne, ne! Najprej je bila enajst let učiteljica, potem si je pa mislila: Zdaj se dam upokojiti. In je dobila svojo pokojnino. Toda delavni ljudje ne morejo ostati brez dela, dokler so mladi. Pa je šla s svojo pokojnino in si poiskala še kak zaslužek. »In šele potem, vidite ...«
»Ah da, šele potem ste prišli v ekspedit? Sijajno!« pravi Jon, a si misli: Človek božji, zgini že in kramljaj rajši s svojim izvoljencem!
In zdaj se namerava poročiti z mladim možem, ki si zna spretno pomagati. Izobražen je in ima pogrebni zavod. »Izvrstno, gospod Gerrits, pa še veliko je dobil po svojih starših, toda, hihihi, on hoče, naj si dajem delati odslej svoje obleke na Leopoldovem drevoredu. Pri Stiekumu, haute couture, poznate tvrdko?«
»Ne,« pravi Jon, »vsekakor vam pa čestitam, ljuba gospodična Spinnekensova!«
stov, ki se vrtinčijo v obcestni jarek. »Va-van!« Vleče očeta naprej.
»Na svidenje,« pravi Jon,, »mali postaja nestrpen.«
»Pa mnogo pozdravov vaši ženi, gospod Gerrits!«
Spinnekensova stopielja dalje, prav pred njima — prebrisana Spinnekensova s svojo pokojnino in s svojim ekspeditom in svojo bogato poroko. Sredi ceste buši Jon v glasen smeh; domislil se je haute couture. Jutri bo hodila Spinnekensova v soboljem kožuhu in crčpe-de-chinu. Na Leopoldovem drevoredu bi odeli celo purana v svilo. Peerken se vznemiri; njegov odrasli tovariš se zabava, ali sme tudi on razgrajati? Potem pa se domisli Jon nečesa kakor paglavec: v Bon Marchč pojdeta.
Prost vstop je zabavna iznajdba za ljudi s praznimi žepi in nepoznanimi tetami. Za juniorja je vrvež v veliki dvorani nekaj nebeškega in oddelek za igrače so nezmagljiva skušnjava. »Za Miklavža,« pra-
Jon preko miz. Tu je Babilon opravljajočih žensk. Smetana in maslo drsita skozi dve sto kokodakajočih kljunov. Skozi vrata puhnejo včasih dobrote, kar jih je v prostoru preveč: obrekovanja, zlobni jeziki In vonjave. Kdo ve, ali sedi še tukaj Jodo s svojo Dulčinejo? Pa išči znan obraz med temi obrazi, ki so drug drugemu podobni! Resnično, tukajle v kotu — tiho bodi Peerken! — tu zagleda od zadaj stričevo glavo z redkimi sivimi lasmi in nasproti stricu se smehljajo srčasta usta z rožnatim, nekoliko kričeče namazanim obrazom. Lahko, da je našminkana s Cotyjem ali s Houbigantom, vsekakor pa je Fhinetta. Tetka, je rekel Jodo. Kako so pomanjše-valnice lahko ganljivo bedaste. Stric, tvoja zimska zaloga je videti dokaj obilna; kakšno spoštovanje bo imel Peer do takšne tete! Ne, si misli Jon, pravzaprav ni olikano, da zalezuješ sorodnike. Phinetta olepšava svoje pročelje pred žepnim zrcalcem; Jodo vstane. Zgini zdaj, Jon.
»Pridi, pobič, pojdiva k mami.« «
Zdaj, ko je zabava pri kraju, se Peer-
kenove nožiče nenadoma upro. »Dla-dla!« Hoče, da ga očka nese. Visoko nad ostalimi zemljani, v očetovem naročju, se vrne Peer v Wolvesto. In Jon se je seznanil s Phinotto.
In potem pride spet tesnobna ura, ko začuti njegova ljuba Greeta popadke. Že pred šesto uro zjutraj teče Jon po ba-blico. Sedem mesecev je tega, kar so jo naročili, zdaj pa leži, vsa zvita od revmatizma, v postelji. Kaj naj stori? K doktorju Hessemansu jo mahne. Ta pride takoj. Peerjena zaupajo debeli Neti.
»Dobro je, gospod Gerrits. Na, fantek, s temlele se lahko igraš.«
Peer sme mešati po polni skledi kostanja. Jon plane po stopnicah gor; čez pol ure pride doktor Hessemans.
»Ah, ljubi prijatelj, lahko bi me bili pustili, da bi bij še dve uri dreto vlekel!«
Takšna nesramnost! Hessemans sede h Greetini postelji in pripoveduje medle dovtipe. Ob pol osmih vstane.
»Kavo grem pit, čez dobro uro se spet oglasim; le lepo mirni bodite.«
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok
V cerkvi sv. Ignacija je bila v nedeljo zjutraj lepa slovesnost prvega sv. obhajila slovenskih otrok. Pet deklic 'in sedem dečkov je pristopilo prvič k angelski mizi. Bili so dobro pripravljeni, saj so pridno hodili k nauku g. kaplana Stanka Jericija in tudi v šoli so gdč. učiteljice skrbno pripravljale mala srčeca na veliki dan. Potek slovesnosti se je izvršil nadvse prisrčno. Malim obhajancem so na koru peli njihovi sovrstniki-otroci, a tudi prvo-obhajanci sami so zapeli in pred sv. obhajilom ponovili krstno obljubo. G. kaplan je imel lep in pomenljiv govor, ki je ganil zlasti srečne matere in očete otrok. Po končani slovesnosti so' bili otroci povabljeni na zajtrk v kaplanijo, kjer so končno lahko dali duška svojim veselim občutkom in nepozabnim vtisom prvega srečanja z Jezusom.
Nastop tržaških skavtov in skavtinj v Gorici
Prav prijeten večer so nudili preteklo nedeljo tržaški skavti in skavtinje gori-škemu občinstvu. Dokazali so, da se dobro razumejo na petje in da se znajo živahno gibati na odru.
Pevske točke je pripravila prof. Marica Zupančič. Pod njenim vodstvom so nastopili na začetku prireditve najprej skavti, po prvi igri skavtinje, za zaključek pa celoten mešani zbor. Pevci in pevke so uspešno odpeli napovedane pesmi ter pokazali precejšnjo mero pevske izurjenosti, kar je seveda predvsem zasluga že omenjene prof. Zupančičeve.
Tudi obe igri sta zadovoljili hvaležno občinstvo. Pri prvi, »Simpatični mežnar« so nastopili skavti ter na zabaven način prikazali težnje postajenačelnika, na čigar postaji se vlaki premalo ustavljajo. Pri drugi igri, »Teta Turandot iz Tokia« so pa v glavnem nastopila dekleta, okrepljena z zelo lepo podano vlogo tetinega nečaka ter vso dvorano držale v dobri volji zaradi nenavadnih zapletljajev, ki jih je povzročil nenadni tetin prihod med mladim nečakom in nečakinjama.
Veseli smo te kulturne delavnosti tržaških skavtov in skavtinj. Znova so potrdili s svojim nastopom, da je skavtska organizacija res primeren način vzgoje za našo slovensko mladino v zamejstvu ter da zasluži zato vso našo moralno, pa tudi materialno podporo. Le to bi si želeli, da bi v bodoče, ko nas bodo skavti spet obiskali in se predstavili s svojim delom, res vsi, ki ljubimo našo mladino im slovensko besedo, s svojo navzočnostjo dali tej idealni mladini priznanje in vzpodbudo za nadaljnje delo. Ni namreč ravno lepo Videti v dvorani Kat. doma toliko praznih sedežev, ko vendar vemo, da je v Gorici in njeni okolici vsaj toliko zavednih Slovencev, da lahko dvorano napolnijo do zadnjega kotička. Za katere čase in za koga hranijo to zavednost? Morda za takrat, ko naša mladina zaradi brezbrižnosti starejših ne bo več slovensko čutila?
Salezijanci so proslavili svojega ustanovitelja
Salezijanski zaivod v Gorici je v nedeljo, 8. maja slovesno proslavil 150-letnico rojstva sv. Janeza Bosca in 70-lelnlco delovanja salezijancev v našem mestu. Ob 10. uri je v cerkvi Srca Jezusovega daroval sv. mašo bivši salezijanski gojenec don Busulini, profesor na univerzi v Padovi. Ob 11. uri je bila v kino dvorani »Corso« spominska proslava, na kateri je govoril prof. G. Bettiol. Navzoč je bil tudi tržaški škof msgr. Santin. Popoldne so gojenci salezijanskega zavoda v ulici don Bosco pripravili slavnostno akademijo.
V Gorici je že leta 1891 obstajal salezijanski zavod, ki se je iz prvotnega sedeža v ulici Monache preselil na Placuto, kjer je sedaj sedež tiskarne Budin in uredništvo in uprava »Kat. glasa«, šele leta 1900 je zavod dobil primerne prostore in igrišča v don Boscovi ulici, kjer je sedaj.
Salezijanski zavod šteje 1800 bivših gojencev, med katerimi so nekateri dosegli visoka mesta v javnem življenju in v duhovniških krogih.
Materinska proslava v Štandrežu
V nedeljo zvečer so naši šolski otroci in mladinski zbor priredili v prosvetni dvorani materinsko proslavo, na katero so povabili svoje starše in prijatelje. Ti so se vabilu polnoštevilno odzvali in napolnili dvorano. Na odru se je vrstil razred za razredom ter skupno in posamezno
s petjem in deklamacijami so izrazili svoje voščilo dragim mamicam. Nato je ženski duet ob spremljavi kitare zapel dve priložnostni pesmi. Sledila je igra v dveh dejanjih: •»V boj za mamico«. Otroci so nastopali v lepih oblekah palčkov in vil ter igro poživili z rajanjem in petjem, da so jih gledalci kar občudovali. Ob koncu je vsak otrok poklonil svoji mamici v znak ljubezni lepo rožico. Za to uspelo prireditev se moramo zahvaliti našim šolskim učiteljicam in učiteljici petja, ki so ves nastop skrbno pripravile.
Dan letalstva v Gorici
Na letališču ob Tržaški cesti so v nedeljo, 8. maja praznovali že tradicionalni dan letalstva. Kljub deževnemu vremenu so v jutranjih urah rezali nebo nad Gorico številni zrakoplovi in helikopterji, na katerih so akademiki in dijaki srednjih in višjih šol prvič poleteli v zračne višine in s tem prejeli »krst neba«.
Sovodnje
Vsi lastniki zemljišč, imenovanih »Nad skalami« ali »komunsko«, so dobili od goriške občine poziv, naj se zglasijo na tehničnem uradu v Gorici v zadevi razlastitve oziroma prodaje tega zemljišča go-riški občini.
Ta kompleks zemljišča, ki spada skoraj ves pod sovodenjski kataster, obsega približno 25 njiv orne zemlje, ter leži pod glavno cesto v smeri Sovodnje-Štandrež. Del tega zemljišča, ki leži pod cesto, je zavarovan pred vetrom, zato dobro uspeva posebno povrtnina. Poleg tega je po nekaterih parcelah že speljan vodovod. Zato bi bilo res škoda izgubiti to zemljo.
Čeprav dejansko obstaja zakon, da si goriška občina lahko prilasti zemljišče, je pa pošteno z druge strani, da ga plača po tržni ceni. Na ta način si bo vsak prizadeti kmetovalec lahko kupil drugo zemljo. To naj vedo vsi, ki so za to odgovorni v Gorici.
Zato se obračamo do našega domačega g. župana kakor tudi na ožji občinski odbor, ki je najvišji forum v občini in ima tudi možnos-t, da se postaivi v obrambo koristi svojih ljudi, da odstrani vse posredovalce in zaščitnike raznih skupin, ki bi radi pri tem pristavili svoj lonček in se z razlastitvijo okoristili.
Sedaj pa še tole vprašanje: Ali si sme goriška občina prilastiti oziroma odkupiti takšen kos zemlje v sovodenjski občini, ne da bi prej obvestila samo županstvo v Sovodnjah? če je to res, ali ni poniževalno, da je naša občina tako malo upoštevana od strani goriške? Tega res ne razumemo.
Doberdob
Na Materinski dan so se otroci že dalj časa pripravljali z dobrimi deli, ikatere so potem zapisali in v nedeljo izročili v obliki rdečih srčk s hišico svojim mamicam skupaj z rožicami ali slaščicami. Z igro v štirih dejanjih »Pavelčkava piščalka« pa so številni 'mali igralci (20 po številu) prikazali v župnijski dvorani (premajhni!), da je otrok brez mamice vedno ubog, čeprav postane kralj in deli dobrote brezposelnim... Na koncu so vsi otroci zapeli slovesno pesem mamicam »Hej, danes vsem od kraja, v veselju duša raja!« Pohvaliti moramo otroke, da so se naučili in 'lepo podali tako dolgo igro, a še lepša pohvala mora prihajati od mamic, če otroci resnično ljubijo starše in jih ne žaloste: ta igra se pa nadaljuje vsak dan v družinah.
Zvonovi se vračajo
Po več kot dvajsetih letih se je vrnil »domov« mali zvon cerkve v Šempetru pri Gorici onstran meje. Iztrgali so ga iz lin zvonika kakor vse ostale z namenom, da ga pretopijo za topove. A zgodilo se je drugače. Zvon so v zameno poslali v zvonik Marijinega svetišča na Stari gori, kjer je ves ta čas opravljal delo velikega zvona in vabil vernike k Materi na goro. Po zaslugi in prizadevanju šem-petrskega župnika A. Metlikovca je bil končno »vojni begunec« odkrit in sedaj se je že srečno vrnil domov, kjer veselo nadaljuje svojo službo poleg svojih sovrstnikov.
Obmejni promet v aprilu
V mesecu aprilu je bil na obmejnih prehodih na Goriškem zelo živahen promet. Zabeležili so 564.789 prehodov v obe smeri. S potnimi listi je potovalo preko meje 287.768 oseb in sicer 273.228 italijanskih in 14.540 tujih državljanov. S prepustnicami in dvolastniškkni dovoljenji so zabeležili 277.021 prehodov in to 162.578 italijanskih in 100.435 jugoslovanskih državljanov'.
V lanskem aprilu je štel celotni promet v obe smeri le 17.704 prehodov.
Posebno živahen je bil potniški promet za velikonočne praznike ,ko je veliko italijanskih državljanov odšlo v Slovenijo in pa za praznike 1. maja, ko je morda še večje število jugoslovanskih državljanov obiskalo Italijo. Goriški in tržaški trgovci bi ši želelj več praznikov 1. maja v letu, saj so v teh dneh prodali ogromno blaga. Neka tržaška banka je v enem samem dopoldnevu menjala za 3 milijone lir tujih valut. V letih takoj po vojni si Jugoslovane, ki so prihajali čez mejo, zapazil že od daleč, tako so bili slabo oblečeni. Sedaj pa je prav obratno. Če srečaš okusno in lepo oblečene ljudi, so to Jugoslo-
V četrtek, 19. maja na praznik Vnebohoda
bo obiskal Gorico škof Slovenskega Primorja msgr. dr. JANEZ JENKO ter ob 16. uri v Katoliškem domu govoril slovenskim vernikom
O KONCILU IN NJEGOVEM POMENU ZA NAŠ ČAS
Vabimo vse naše rojake tako iz mesta kot dežele, da se tega predavanja polnoštevilno udeležijo!
vani. Pa tudi peš ne prihajajo več. Skoro vsak se pripelje s svojim avtom; to je znamenje, da gospodarske razmere v Jugoslaviji, zlasti pa še v Sloveniji niso več tako slabe kot nekdaj. Naši ljudje so zelo delavni in si znajo pomagati. O tem pričajo tudi nove ali vsaj moderno popravljene hiše, lepa oprema skoro po vseh domovih, televizijske antene na strehah. Mi jim to iz srca privoščimo, saj je vse to . sad njihovega truda in podjetnosti. Le eno bi pripomnili: pri premnogih je ta želja po modernizaciji in blagostanju mnogo večja kakor pa želja po duhovnem napredku.
Tržaški škof Fogar in prefekt Tiengo
3. marca 1.1. smo v »Kat. glasu« objavili članek o tržaškem škofu dr. Alojziju Fogarju, v katerem smo med drugim zapisali, da so besede, ki jih je bil dr. Fogar izrekel v goriškem semenišču, tvorile podlago za ovadbo zoper njegovo osebo, ki je sprožila nato njegovo odstranitev s sedeža sv. Justa v Trstu.
Prijatelj našega lista nam je v tej zvezi poslal nekaj podatkov, ki bo vso žalostno zadevo še bolj pojasnilo.
Najprej je treba poudariti, da niso bili goriški bogoslovci edini ali glavni krivci dr. Fogarjeve odstranitve. Fašizem se je zelo rad posluževal ovaduštva. Tudi med bogoslovci in duhovščino si je skušal najti zvestih privržencev. Nagrada je bila tri sto tedanjih lir. Seveda je večina teh nesrečnežev delovala v dobri veri, trdno prepričana, da služi domovini.
Glavni krivec vsega zla pri nas je bil narodno nestrpni fašizem, ki ni prenesel, da živijo v mejah Italije državljani z drugačnim jezikom kot je italijanski. Ta fašizem se je v času, ko je dr. Fogar vodil tržaško škofijo, poslužil prefekta Tienga. Ta je že prej enkrat uspel zoper nadškofa dr. Sedeja, ko je bil prefekt v Gorici.
Tiengo je borbo zoper dr. Fogarja pričel počasi in previdno. Prvi »greh« je storil dr. Fogar tedaj, ko ni hotel blagosloviti spomenika anarhistu Oberdanu, ki je umrl . nespokorjen.
Drugi »greh« dr. Fogarja je bil v tem, da je v eni svojih pridig v cerkvi sv. Justa dejal, da mora vsak kristjan ljubiti svojo domovino. Za fašiste, ki niso poznali krščanskega nauka, je to bila veleizdaja, češ da je dr. Fogar rekel, da morajo Slovenci ljubiti Jugoslavijo, ker je pač le-ta njihova domovina.
In ker dr. Fogar še vedno ni hotel, kljub pritisku z vladne strani, ukiniti rabe slovenskega jezika v cerkvi, so vladni organi 10. maja 1936., še pijani zmage nad Abesinijo, prepovedali slovensko službo božjo v petih tržaških farah in sicer v Bar-
kovljah, Rojanu, pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu in v Škednju, za nameček pa še v tržaški Marijini družbi. Bil je to bolj poskus kot pa zadnja beseda, kajti ko je Vatikan protestiral in zahteval zopetno vpeljavo slovenskega jezika, je prišlo do neke vrste sporazuma, na podlagi katerega je vlada po cerkvah znova dovolila slovenski jezik ,škof dr. Fogar je moral odstopiti, prefekt Tiengo pa zapustiti Trst. Jokal je nato Tiengo, pa tudi dr. Fogar je imel solzne oči.
Kot rečeno, je bila ta prepoved vlade samo poizkus. Če bi uspel, bi se bila prepoved raztegnila na vse kraje na Tržaškem in Goriškem, kjer so bivali Slovenci. K sreči pa se je načrt vlade zaradi odločnosti Vatikana izjalovil.
Naj še povemo, kako je kasneje prefekt Tiengo končal. 25. aprila 1945 je izbruhnila v Milanu splošna vstaja. Partizani so imeli seznam vseh vidnejših fašistov; med njimi je bil na spisku tudi Tiengo. Ni se pravočasno umaknil in tako je svojo predanost fašizmu plačal z lastno glavo.
Danes, po 21 letih, prefekt Tiengo živi le še v spominih tistih, ki jih je preganjal; nadškof dr. Fogar pa je še vedno zdrav in živi v Rimu. Jamo, k; mu jo je kopal, je Tiengo izkopal le sebi. In to naj bo nauk za vse, ki bi radi hodili po njegovih potih.
Elektronski stroj za vozovnice na rimski postaji
Na rimski postaji Termini so namestili elektronski stroj za vozovnice. S tem so olajšali delo uradniko/ pri okencih in pripomogli k hitrejšemu razvoju potniškega prometa. Stroj so izdelali v Švici in je stal 12 milijonov lir. Izdaja vozovnice od 10 do 1150 lir. Potnik pritisne na gumb, kjer je ime mesta, kamor želi potovati. Prikaže se cena vozovnice in ko potnik vloži označeno vsoto, dobi vozovnico in tudi ostanek, če nima ravno zahtevane vsote pri roki.
Melov oratorij “Juda Makabejec" v Vidmu
Sedem sto laičnih prostovoljcev
Nemška katoliška Cerkev je poslala od leta 1959 dalje nad 700 laičnih prostovoljcev v afriške in azijske dežele, Id so na poti razvoja. Pobudo so mogli izvesti s pomočjo dobrodelne ustanove nemškega episkopata »Misereor«.
V okviru kulturnih izmenjav med Furlanijo in Koroško se je v soboto, 7. maja vršil v Vidmu koncert združenih celovških zborov (Mannergesangsverein in Singaka-demie) ter koroškega simfoničnega orkestra. Na sporedu je bil trodelni oratorij G. F. Handela »Juda Makabejec« za soliste, zbor in orkester. V srednjeveški, danes opuščeni cerkvi sv. Frančiška, sobotni koncert ni mogel dobiti lepšega okvira s svojim skoraj -mističnim ozračjem. Koncerta se je udeležila izbrana, čeprav ne prav najbolj številna publika, med katero je bil tudi videmski nadškof.
Snov oratorija je zajeta iz svetopisemskih dogodkov. Obravnava borbo izraelskega ljudstva proti sirskim sovražnikom, Juda Makabejec pa je bil voditelj Izraelcev v tej vojni. Oratorij se zaključi z izraelsko zmago. Handel je napisal to delo leta 1746, da bi proslavil zmago angleškega vojvode iz Cumberlanda. Ves oratorij je zgrajen na orkestralnih, zborovskih in solističnih delih, rccitativih in arijah. To je silno veličastno glasbeno delo, ki združuje vse prvine umetniškega izražanja, od dramatike in lirike do mogočne himne, ki se kaže najbolj v polifonskih zborovskih delih. Celotni oratorij odraža poleg tega veder optimizem in prekipevajoče zmagoslavje, tako lastno za Handelovo glasbo
OBVESTILA
Šesti dušnopastirski tečaj za slovenske duhovnike v zamejstvu in izseljenstvu bo letos v Domu duhovnih vaj v Tricesimo (Udine) in sicer od ponedeljka, 22. avgusta zvečer do srede, 24. avgusta opoldne. Stroški za ves tečaj znašajo 6.000 lir. Enkraten obed ali večerja stane 800 lir, prispevek za tečaj pa 1.000 lir. Prijaviti se je treba do 10. avgusta na naslov: Rev. Mario Černet, parroco, Camporosso, Udine, Italia.
Romanje v Sveto deželo. Center frančiškanskega tretjega reda beneške province priredi romanje z letalom v Sveto deželo. Romarji bodo obiskali Nazaret, Kano, goro Blagrov, goro Tabor, kraje ob Galilejskem morju, Jeruzalem, božji grob, Oljsko goro, Betlehem, Mrtvo morje in še druge kraje. Romanje bo v drugi polovici septembra. Celokupni stroški 155.000 lir. Za vsa pO' jasnila .pišite na naslov: P. Bazilio, S. Croce, 13, Padova. (Pater Bazilij je Slovenec.)
Slovensko gledališče v Trstu bo v soboto, 14. t. m. prvič uprizorilo komedijo »DOBRI VOJAK ŠVEJK« v dramatizaciji F. Buriana. Na odru Kulturnega doma bomo imeli priliko spet videti veliko predstavo, pri kateri bo sodelovalo nad 35 ljudi. V 16 slikah, ki se bodo zelo hitro spreminjale, zahvaljujoč se tehničnim aparaturam odra z vrtljivo ploščo, bomo videli junaka Haškovega romana Jožefa Švejka, nad katerim so se generacije naših očetov nasmejale do solz. Velika ljudskost in pristni humor sta bistveni komponenti dogodivščin tega junaka; povezani sta z usodo stare Avstro-Ogrske. Jaroslav Hašek je z neusmiljeno roko obdelal usodo stare Avstro-Ogrske, tako da je švejfc upravičeno ena izmed najznačilnejših figur tega obdobja. Glavnega junaka bo igral Edvard Martinuzzi, ki je letos dobil tudi prvomajsko nagrado za igro. Delo režira Branko Gombač.
Za ciklus javnih koncertov, ki jih v tekoči sezoni prireja tržaški sedež RAI-TV, je postaja Trst A v slovenskem jeziku pripravila svoj četrti in zadnji koncert, na katerem bo nastopil pianist Gabriel Pisani. Koncert bo v petek, 13. maja, ob 21. uš v avditoriju »A« radia Trst A v ulici Fabi° Severo 7. Spored obsega Sonato v h-inolu F. Liszta, Skico Tržačana M. Kogoja, & se ga spominjamo ob desetletnici smrti. Arabeske Tržačana K. Pahorja, ki praznuj« 6. julija sedemdesetletnico in Tri grotesk V. Lovca. Vsop z vabili, ki bodo na razpolago občistvu v veži tržaškega sedeža RAI-a, ulica Fabio Severo 7, v četrtek, 12-in v petek, 13. t. m.
Simfonični orkester in zbor je mojstrsko vodil Hans Jorg Scherr. Škoda samo, da imamo za poslušanje te vrste glasbe tako malo prilik, saj zahteva organizacija podobnih koncertov predvsem nemajhne materialne težave. Želeti bi bilo, da bi lahko tudi v Gorici spet prisostvovali kakemu takemu koncertu, kot so bili že pred leti v večjih goriških cerkvah.
a. b.
ZAHVALA
Družina Pavlin se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z njo sočustvovali ob tragični smrti dragega
VOJKA PAVLIN
Posebno se zahvaljuje g. dekanu, obema pevskima zboroma, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti.
Mama, bratje lil sestra, družina Devetak In ostali sorodniki
Štandrež, 3. maja 1966
DAROVI:
Za Marijin dom v Rojanu: B. K. 5.00ft Piščanc Ivanka 2.000; Gregorič 3.000; Gi' raldi Pana 1.000; B. K.	5.000;	Prunk Anton 1.000; Filipčič	1.000; A.	Z.	10.000;
Piščanc Jože 5.000;	N.	N. 10.000;	N.
5.000; N. N. 2.000;	ga.	Rudeš	v	spom1'*1
pok. Zore Bajc 1.000; N. N. 2.000; N. 3.000; St. 50.000; Spacal Štefan 2.000; H-N. 2.000; B. U. 5.000; Štolfa 1.000; N. 10.000; Marij Maver 2.000; S. T. 5.000’ Goslar 1.000; Natalj Alojzija 5.000; Ščuk8 Antonija 2.000; V. G. 2.000; P. P. 5.000; Zimola Frančiška 1.000; Kerševan Vero11®' ka 1.000; Obr. 12.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog ptafoi'
OGLASI
Za vsak no viži«« v širini enega stolpa trgovski L 31, »smrtnice L. 50, več ^ davak aa ragistrskom uradu.
Odgovemi uradmik: ms gr. dr. Fr. Moč Tiska tiskarna Budin v Gorici
Pošten in plemenit slovens^! fant, star 30 let, ki živi že
nekaJ
let v Avstraliji, si želi ustvari1 družinsko ognjišče z dobrim s venskim dekletom. Pot v Avstr3’ lijo na njegove stroške. Res*1 ponudbe sprejema uprava naŠeg* lista pod šifro »Fejst fant«. Upf3’ va ima na razpolago fotografij omenjenega fanta, ki si jo lab* interesentke ogledajo.