Marijin altarček.
<||j|ribližal se je prekrasni mesec — majnik. Veseli smo §p ga vsi, posebno pa še otroci, ki imajo aedaj toliko nedolžnega veselja v naravi. Pa ne le zaradi tega je majnik najlepši meacc v Jetu, marveč še posebcj zaradi premileMarijine pobožnosti — Ijubkih šmarnic. Obhajajo se z ganljivo prisrcnostjo po raznih cerkvah, mnogokje jih imajo pa še tudi doma. Le poslušajte, kako so na-pravili pri Obronkovih.
Pri Obronkovih imajo troje jako pridnih otrok: najetarejši, Tončok, je bil že pri sv. obhajilu; Barbka je bila še le pri prvi spovedi, najraanjši, Andrejček, pa je še-le izhodil in zdaj se uči g-ovoriti in moliti.
Majnik je bil se osem dnij tlaled, pa že je ns-ganjal modri Tonček rnamo, naj bi smeli že priprav-ljati Materi Božji šmarnični altar.
Mama so bili tega zelo veseli in so dejali: »Pa-le lepo naredite, da vas bo Mati Božja rajše imela; po-magala vam bom tudi jaz. Dala vam bom najlepšo Ma-rijino podobo; ono svitlo svetilnico, ki je bila o božiČu pri jaslicah, smete tudi vzeti; pa one nove svečnike, ki sem jih onikrat kupila, boste dejali na altarček in Le one pisane svečke, ki srao jih o svefinict m;sli blago slovit, vam bom prinesla iz omare.«
»Oh, mama!« seže Barbka v besedo, »dajte nam še tisti novi prt, ki ima spredaj tako lepo ušito ime Marijino; ta se bi še-le kaj podal, in bi se!«
»No, čc boste prav pridni, smete pa tudi tega porabiti, toda pazite, da se kaj ne pomaže, iz takega blaga je težko odpraviti madeže. In ti. AndrejSek, moraš biti miren ves Čas, da kaj ne pokazis. Gledati že smcš, a nagajati ne.«
Zdaj so šli na delo. Najprej je bilo doloditi, kje naj  stoji  altarček. Tončtk je mislil, da v kotu bi bilo
69
najlepše; Barbki se je pa zdelo primernejše ob Bteni, da bi bilo vet prostora pred altarčkom.
Za nekaj časa je obveljal Tonetov načrt. Očeta grč prosit, da bi mu dali široko deščico, ki naj bi ae prilično prirezala in začelila, ter bi se nanjo postavilo, kar je treba xa altarček. Pa nikakor je ni mogtl prav vravnati; sedaj se mu je zdela previsoko, sedaj mu je bila zopet prenizko; tudi predolga se mu je videla, a ko jo nekoliko odžaga, bila mu je zopet prekratka. Tako je bil skazil že dve deščici; ravno je hotcl iti očeta prosit šc tretjo, kar tudi mati stopijo na Barbkino stran in pravijo: »Kar ono-lu mizico, pri kateri navadno sivam, prislomte k steni, pa se bo dalo izvratno na-rediti.« Sedaj še Tonč^k prikima.
Mizico prcgrnejo s prtom, na sredo poatavijo Ma-rijin kip, na obe strani svitle svečnike in druge olep-šave, sprcdaj pa so obesili svetilnico, to pa le z oče-tovo pomodjo. Najrajše bi bili ti blaei otroci kar prccej pričeli Šmarnice; avedeli so, da le niajnik, in ne april ima pravico do te prekrasne Marijine pobožnosti. 0, kako je bil dolg zadnji aprilov teden! Tudi je bila še druga glavna zapreka. ki se ni dala odstranitt brez materine volje: svečice so bile ae zaprte in v sve-t i 1 n i c o niso še hoteli olja naliti. Kaj bo altarček brez lučic? To je vedel že tudi Andrejček. ki je vedno klical: »Uč'ce, uč'ce!«
Slednjič pride apriia zadnji dan. »Oanes«, pravijo mati, »danea pa začnemo. Toda veste, otroci. kaj ste še pozabili? Cvetlic še niste natrgali, vencev se niste pripravili nebeški Kraljici! Le brzo na noge!« Ni bilo treba dvakrat velevati. Ves altarček je v cvetju; zdaj pridejo še svečice, svotilniea se pripravi in zvečer se prično domače šmarnice, katere potem ves mesec skupno opravlja vsa družina Kleče odmolijo rožni venec in litanije, pa še nekatere najlepših Marijinih molitvic; osobito pa navdušeno prepevajo premile naše Marijine pesmice. Najbolj jo pa bogoljubno mater veselilo to, da so bili iz ljubezni do Matere božje ves mesec vsi trije otroci prav poslušni in pridni.