NAŠ ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XIX, ŠT. 194
AVGUST 1993
Gor ali dol?
Med zamislimi, ki te dni, vročimi, kot že dolgo niso bili, krožijo nad glavami odločujočih dejavnikov, je tudi povezovanje prihodnjih občin. Nastale naj bi iz sedanjih večjih po novi zakonodaji, kije sicer še v osnutku in prvem branju v državnem zboru, na nekatere pa tudi že deluje.
Obuja se kot že tolikokrat doslej, ideja o skupni notranjski regiji, za katero se ni nikoli vedelo, do kam sega. Še pomnite, da je ob tej zamisli pri naših logaških sosedih nastal celo Notranjski časopis, kije pisal o šestih občinah, mimo vrhniške tudi in seveda o logaški, vendar tudi o cerkniški, postojnski, idrijski in ilirskobistriški. Zunanja manifestacija notranjskega enotnega prostora je sicer naglo zamrla, vendar se zdaj obuja na novo. Pred sabo že vidi okrajni sedež in mimoidoči, ki večkrat zaidejo nad Raskovec in naprej, vidijo, da se pri naših sosedih gradi. Trdijo, da okrajno sodišče.
Nadaljevanje omenjene pobude, iz katere je nastal Notranjski časopis, je seveda konec julija sklicani sestanek treh županov, cerkniškega, vrhniškega in logaškega na logaško pobudo. Zdaj se sicer še ne ve, kako močna bo vnema snu-bačev, ki vidijo vrhniško občino že v taki zvezi. Morda je bila v prvih mesecih naklonjenost zamisli o notranjski zvezi večja, kot je danes. Izkušnje danes kažejo, da se je Vrhnika s svojim prebivalstvom le bolj navezala na Ljubljano, kamor se na delo še vedno odseli veliko ljudi vsak dan, tudi prometne povezave so boljše in ne nazadnje, nihče še ni do danes rekel, da ni v vrhniškem vplivnem območju nekaj takih krajev, ki so zdaj pod ljubljansko občino Vič Rudnik, vse prometne zveze in opravki ondotnih ljudi pa pogosto vodijo prav na Vrhniko. Vprašanje je tudi, kako se bodo v novi združbi počutili denimo prebivalci Dragomerja, ki hodijo v svoj kraj pogosto samo spat iz Ljubljane, ali Loga, Bevk, Blatne Brezovice, da ne govorim o BorovniČanih, ki porabijo skoraj enako čas za pot v Ljubljano z vlakom kot na Vrhniko, zaposlitevpa siiščejobolj v Ljubljani kot doma.
Omeniti je treba vodovodarske pogovore z Ljubljano, zametke prvih skupnih načrtov v turizmu med vrhniško občino in mestom Ljubljana ter druge projekte, ki že nastajajo, pri čemer skromno pripominjamo, kako zaletavo so Logačani šli v lastno predelavo mleka ob močni sosednji vrhniški sirarni itd. Priznati pa jim je treba, da jih vodi podjeten duh, kise ne ustraši nobenih poti in truda.
Še ena je bolečina naših sosedov, ki jo seveda prebivalci vrhniške občine razumemo. Pred drugo svetovno vojno je bil Logatec zadnje okrajno mesto v tedanji Jugoslaviji, kajti nekaj kilometrov naprej, danes je z avtom še bliže, je že bila državna meja z Italijo. Danes se do italijanske meje še kar pelješ mimo Postojne in Razdrtega in še ni mejne zapornice. Morda se našim sosedom toži po financarjih, ki so jim vsaj v njihovih gostilnah delali lep promet.
Vrhniški občani, ki so to poletje odkrili kar nekaj nagrobnih plošč po različnih vaseh, pač ne morejo skriti bojazni, da jim bo tuja oblast določala usodo, pa naj je tudi od blizu. Pomnijo namreč, da je njihove izginule može in fante prav zadnji uradni dopis iz Logatca klical na zbirališče v ta kraj. Nekaj se jih ni nikoli več vrnilo.
Tone Janežič
Kam bo šla Vrhnika?
Sredi največje julijske vročine je prišlo na občino vabilo, naj se njena najvišja predstavnika udeležite pogovora na temo povezovanja notranjske regije. Tako so se 29. julija v Cerknici pri tamkajšnjem županu Janezu Okolišu dobili še močno logaško zastopstvo, v katerem sta bila predsednik občinske skupščine Milan Antičevič in predsednik izvršnega sveta Vladimir Puc, z Vrhnike sta na pogovore šla predsednik občinske skupščine Vinko Tomšič, in predsednik izvršnega sveta Vili Granda.
Pogovarjali so se, kakor je predlagal sklicatelj sestanka, predsednik logaškega izvršnega sveta Vladimir Puc, o osnutkih zakonov, ki se nanašajo na bodočo ureditev lokalne samouprave in državne uprave. Zamišljeno je bilo, naj bi analizirali na tem srečanju možnosti za čimbolj smotrn prehod na novo obliko organiziranosti. V razmišljanje so zdaj dana skupna stališča in predlogi, ki povzeta pravijo naslednje:
Uvedba novega sistema lokalne samouprave naj bi bila v skladu z zakonom o lokalni samoupravi izvedena na podlagi referendumskega odločanja vseh občanov. Zato so v teh stališčih nekateri predlogi, ki naj se ukrene v tej smeri.
Na predvečer dneva državnosti je Vrhniška godba začela pro-menadni koncert v parku pred Športnim društvom »Partizan« Vrhnika, kjer je bila pred dvema letoma posajena lipa miru in kjer stalno visi tudi slovenska zastava.
S tem je godba naznanila tudi začetek prireditev ob Agro-navtskem sejmu. Več na naslednjih straneh.
Republiška vlada naj bi z drugimi pristojnimi ministrstvi, posebej je omenjeno finančno, pregledala stanje, se pravi zaposlene v upravi, občinske proračune itd. V skladu s predvideno delitvijo pristojnosti med državno upravo in lokalno samoupravo in predvidenim sistemom financiranja novih občin za vsako obstoječo občino naj bi izdelala oceno, ki naj bi vsebovala pristojnosti in ljudi, ki glede na sedanje stanje ostajajo občinam in izračunali naj bi obseg proračuna občine v novem sistemu po predvidenih virih financiranja.
Izpeljali naj bi referendume o organiziranosti novih občin, pri čemer bi morali ljudem podati tudi jasno finančno podobo novih občin.
Na podlagi referendumov naj bi izdelali pregled novih občin ter ustrezen zakon o njihovem številu in obsegu.
Šele nato naj bi izpeljali volitve funkcionarjev novih občin. Sobesedniki so dejali, da morajo biti zakoni pravočasno sprejeti, za vse te dejavnosti pa si je treba vzeti dovolj časa. Izvedba referendumov o organiziranosti novih občin pred izvedbo volitev v obstoječih občinah je možna le, če se mandat sedanjim občinskim skupščinam po-
daljša do konca leta 1994. Razmere bi bile čiste tudi za nove organe lokalnih skupnosti, proračunsko leto bi bilo tedaj že zaključeno itd. Vrhniška predstavnika sta posebej opozorila, da bi se naj mandati občinskim skupščinam podaljšali samo v primeru, če bo projekt novih občin, torej tudi volitve v novih občinah, izvedljiv do konca leta 1994.
Zavzeli so se tudi za revizijo vse zakonodaje, na podlagi katere je bilo v zadnjih treh letih občinam odvzetega ogromno premoženja, pri tem bo treba primerjati razmere v evropskih državah. Brez gmotne podlage lokalna samouprava ne bo živela.
Predlagali so tudi, naj bi se uveljavil večinski sistem volitev v občinske svete (se pravi, kdor dobi največ glasov, je izvoljen), župana pa naj izvoli občinski svet izmed svojih članov.
V Logatcu so očitno že precej daleč pri razmišljanjih o tem, kjer naj bi bil sedež okraja. Za zdaj vidijo v okraju tri občine, Vrh-
niko, Cerknico in seveda Logatec, ne zapirajo pa vrat tudi drugim sosedom. Zato je bilo predlagano, naj se posamezna upravna področja oziroma službe na ravni okraja smiselno porazdelijo na celotnem območju okraja, sedež upravnega okraja pa se po določenem načelu določi v vsakem mandatnem obdobju v enem izmed večjih centrov na območju upravnega okraja. Vrhniška predstavnika se s tako ponujenim stališčem nista strinjala in predlagata takole formulacijo: Bodoča upravna organiziranost občin Vrhnika, Logatec in Cerknica je s strani predstavnikov Logatca in Cerknice videna kot enoten in samostojen okraj. Predstavniki občine Vrhnike pa zagovarjajo stališče, da je zanje smiselna povezava proti Ljubljani, kar pomeni, da sedež upravnega okraja, v katerem bo občina Vrhnika, ne more biti bolj oddaljen od mesta Ljubljane, kot je sedaj sedež občine Vrhnika.
(N. Č.)
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
25. skupna seja vseh treh zborov Skupščine občine Vrhnika bo v četrtek, 16. septembra 1993, ob 17.00 uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
TAJNIŠTVO OBČINE
2
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
Novo vodstvo OGZ Vrhnika
Kdo je dolžan skrbeti za begunce zunaj begunskih centrov?
V zadnji številki Našega časopisa je na vprašanje, kdo je dolžan skrbeti za begunce zunaj begunskih centrov, dobil odgovor Janez Umek, vendar odgovor potrebuje majhno dopolnilo.
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje je pravilno odgovoril na drugo in tretje vprašanje, k prvemu pa dodajam še nekaj podatkov glede Karitas.
Karitas dela z roko v roki z Rdečim križem. Skupaj ugotovimo, kaj begunci nujno potrebujejo. Ko RK dobi pošiljko hrane in higienskih potrebščin z RK Slovenije, pregledano, kaj je še potrebno, in to naročimo na Škofijski Karitas v Ljubljani. Zadnje čase so pošiljke skromnejše, ker usiha pomoč iz tujine, zato z denarjem, ki ga prinašajo Vrhni-čani in drugi, dokupimo manjkajoče stvari in tako oskrbimo begunce.
Če kaj potrebujemo dodatno, prosimo g. dekana, da oznani v cerkvi. Odziv je vedno velik. Tako smo prosili za zelenjavo, krompir in likalnike. Vse smo dobili v zvrhani meri.
Čigava je dolžnost skrbeti za begunce ali sploh ljudi v stiski? To je dolžnost nas vseh: kdor more, naj pomaga, saj nekomu kaj dobrega storiti, dobro dene. Lažje je dajati, kakor prejemati. Sledimo Gregorčičevemu verzu, ki ga je naš kaplan Janez Šavs ob slovesu z Vrhnike dal natisniti na spominsko podobico: Daritev bodi ti življenje celo: Oltar najlepši je — srca oltar, Ljubezen sveta v njem — nebeški je žar,
Gospodu žrtva — vsako dobro delo.
Ali ni to lep nasvet?
za župnijsko Karitas Ančka Petkovšek
Kmalu po rednem letnem občnem zboru OGZ Vrhnika, ki smo ga imeli v aprilu, smo potrdili tudi nov upravni odbor in s tem tudi vodstvo OGZ Vrhnika. Že v začetku junija nam je kruta usoda smrti iztrgala iz naše sredine predsednika g. Franca Lenaršiča.
Na razširjeni seji predsednikov, poveljnikov gasilskih društev, članov upravnega odbora ter članov operative smo izvolili novega predsednika in tajnika OGZ Vrhnika. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji tajnik g. Ivan Turk, višji gasilski častnik organizacijske smeri, član GD Log.
Za tajnika pa je bil izvoljen g. Ciril Kos, nižji gasilski častnik I. stopnje, član GD Borovnica.
Tajnik OGZ Vrhnika Ciril Kos
Vabilo
Vse nekdanje internirance, njihove svojce in občane Vrhnike vabimo, da se udeležijo spominske svečanosti pred kostnico v Gonarsu 25. septembra ob 11. uri.
Po svečanosti si bomo ogledali muzej v Kobaridu.
Prijave sprejemamo do 26. avgusta v pisarni OBČINSKE ORGANIZACIJE ZB NOB Vrhnika, Cankarjev trg 8.
Nekdanje internirance na Rabu, njihove svojce in druge občane vabimo na spominsko svečanost, ki bo 11. septembra na Rabu. Potovanje traja dva dni. Prijave zbiramo prav tako do 26. avgusta.
Občinska organizacija ZB NOB Vrhnika
Nadškof Šuštar na Vrhniki
Dopoldne pred slovesnostjo v vrhniški farni cerkvi sv. Pavla, kjer so 28. junija posvetili letošnje diakone, je sedež vrhniške občine obiskal tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar v spremstvu vrhniškega dekana Florjana Božnarja. Predsednik občinske skupščine Vinko Tomšič in predsednik izvršnega sveta Vili Granda sta nadškofa seznanila z gospodarskimi in siceršnjimi razmerami v občini in kraju, zlasti sta priznala, da denacionalizacijski postopki ne potekajo z želeno hitrostjo. Nadškof Šuštar je z zanimanjem sledil razlagi in potem omenil nekaj tem, ki so trenutno aktualne v slovenskem prostoru. Mednje zagotovo sodi oskrba beguncev, šolski sistem in podobno, pohvalil pa je občinsko vodstvo, da je ne samo sedanje, ampak tudi prejšnja, s skrbjo ohranilo kulturne in zgodovinske spomenike, da niso propadali. Med te zagotovo sodijo tudi cerkvene stavbe.
Štirje problemi
Občinski odbor Nacionalne stranke Slovenije je pripravil razgovor s predsednikom skupščine občine Vrhnika Vinkom Tomšičem v začetku julija. Razgovora se je udeležil tudi poslanec državnega zbora dipl. inž. Marjan Poljšak (član samostojne poslanske skupine SNS).
Namen razgovora je bil
Opravičilo
V junijski, 193. številki Našega časopisa je pri objavi OSMOŠOLCI v ŠOLSKEM LETU 1992/1993 nastala napaka; zamenjana sta bila 8.a in 8.b razred učencev Osnovne šole Log-Dragomer. Razredničarka 8.b razreda pa je bila Dragica Klobučar. Za nenamerno napako se opravičujemo obema razredoma 8.a in 8.b, razredničarki Dragici Klobučar in Osnovni šoli Log-Dragomer.
UREDNIŠTVO NAŠEGA ČASOPISA
predvsem v predstavitvi stranke, ki se je odcepila od Zmaga Jelinčiča (SNS), ki je na Vrhniki dobil največ glasov, ter problemu, da v sedanjem sestavu občinske skupščine nimajo svojega poslanca, ki bi posredoval njihova stališča.
Ob tem pa so poudarili štiri probleme, ki jih kot nacionalna stranka vidijo v tem trenutku na Vrhniki:
— ne strinjajo se z delom odprodaje »Špeharje-ve« hiše, kjer bo kmalu odprt bife, kdo je dovolil odprodajo, kako so bili izdani vsi dokumenti, ali spomeniško varstvo nima nobene besede pri obnovitvi arheoloških znamenitosti;
— treba je preveriti vsa dovoljenja za delovanje
slaščičarne na trgu Karla Grabeljška, ki nikakor ne sodi v to okolje;
— v odloku o javnem redu in miru, ki gaje sprejela skupščina v letu 1992, je še vedno sporni 133. člen bivšega kazenskega zakona, ki govori o verbalnem deliktu;
— na Vrhniki, predvsem na Verdu in Mirkah so bile narejene nove geodetske meritve, ki so marsikatere sosede spravile v konflikte, zato je treba preveriti upravičenost meritev, saj se brez vseljudskega referenduma takih zadev ne bi smeli lotiti.
Predsednik skupščine Vinko Tomšič je navzočim obljubil, da bodo skupaj s strokovnimi službami preverili naštete probleme ter
jih poskušali na demokratičen in civiliziran način rešiti.
Sami pa da imajo možnost preveritve vseh dokumentov, ki so bili izdani ali posredovani ob izdajanju dovoljenj za odprtje lokalov.
Prek skupščine oziroma izvršnega sveta pa da bodo poskušali izglasovati začasno razglasitev Stare ceste kot cesto, ki je pod spomeniškim varstvom.
Poslanec Marjan Poljšak se je zavezal, da bo v državnem zboru sprožil postopek za spremembo zakona o državljanstvu, ki bi bolj restriktivno preprečeval prodaje nepremičnin neavtohtonim Slovencem, z namenom, da bi take starejše hiše ostale domačinom.
Sporočilo za javnost
Zaradi kritik nekaterih občanov Vrhnike in vprašanj poslancev na zasedanju skupščine občine Vrhnika glede velike finančne porabe ob praznovanju Cankarjevih dnevov v letu »1992« za monografijo Do-minko, vam posredujem sporočilo službe za proračun občine Vrhnika:
Stroški za izdajo monografije »Dominko« v letu 1992 so znašali skupaj 769.998,80 tolarjev (honorarji, zavarovanje, tiskarna, vabila).
Proračun je za poravnavo teh stroškov po sklepu IS prispeval 100.000 tolarjev iz tekoče proračunske rezerve, preostalo pa so prispevali sponzorji (podjetja).
PREDSEDNIK SKUPŠČINE VINKO TOMŠIČ
V nekdanjem vrhniškem Elektronu, ki je potlej postal Iskra Antene, zadnje čase ni vse tako, kot bi si delavci želeli. Marsikdo ostaja doma na čakanju, drugi pa hodijo delat pod vsak dan večjo grožnjo, da delo izgubijo. Pravijo, da samo nekaj ljudi v tovarni ve, kaj se bo zgodilo.
TONE JANEŽIČ
Župan Vinko Tomšič in poslanec Marjan Poljšak pazljivo poslušata problematiko, ki jo vidijo člani vrhniške nacionalne stranke, ki se je odcepila od Jelinčičeve SNS.
Kmečki dan na Zaplani
Kmetijska zadruga Vrhnika in Slovenska kmečka zveza, vrhniška podružnica, sta svoje člane, privržence in vse, ki so še ohranili spoštovanje do zemlje in kmetskega stanu, povabili na kmečko srečanje v Zaplani pri tamkajšnjem gasilskem domu. V vabilu so zapisali, da je tudi za kmete prav, če si ob napornem vsakodnevnem delu in skrbeh utrgajo kakšno urico zase, se srečajo v sproščenem ozračju.
In res je na Zaplano prišlo veliko zadružinkov, cele družine. Zapel jim je Ljubljanski oktet, toda samo na začetku, potem so šli fantje pripravljat kovčke za dolgo turnejo po Kitajskem do Tibeta. Vmes so tam zraven pekli vola trije mesarji iz ljubljanske Emone in ga spekli, ko so se končali govori.
Najprej je vse pozdravil predsednik vrhniške SKZ Leon Go-
Leon Gostiša
Marjan Podobnik
stiša, ki je opozoril na težaven položaj kmeta tudi v novih razmerah, ko so vendar pričakovali, da bo posluha zanje več kot prej.
Vendar velikega obupa iz njegovega govora ni bilo zaznati, dejal je, da na prazničen dan ne bo govoril o krivicah. Za njim je nastopil slavnostni gost, predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik.
Tudi on je govoril o težavnem položaju kmeta, po drugi strani pa napovedal neizprosnost pri različnih aferah, ki zdaj burijo Slovenijo. Omenil je tudi begunsko vprašanje in pristavil, da je težko vzdrževati gosta, če še sam zase nimaš dovolj.
Glede teh vprašanj je obljubil prizadevanja stranke, da se zadeve uredijo. Zbrane je v imenu Zadružne zveze Slovenije pozdravil direktor Franc But, saj je šlo navsezadnje za največji letošnji zbor vrhniških zadružnikov. Ponosno je omenil solidarnost kmetov med zadnjo stavko, saj so Vrhničani zasedli prostor okrog republiške vlade, kot so rekli.
Zbrane je pozdravil tudi vrhniški župan Vinko Tomšič z mislijo, da je mogoče tudi v hudih časih preživeti z lastnimi močmi.
Direktor zadruge Marjan Kržič je govoril o zadružnih načrtih, potem pa vse povabil v vrsto za pečenega vola, ki je tako majhen moral umreti, saj ni več čutil velikih perspektiv. Rajanje v lepem vremenu je trajalo pozno v večer.
Delovanje društev
kmečkih žena
Z uvedbo oziroma reorganizacijo svetovalne službe in z začetkom dela svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti smo oživili in popestrili delovanje Aktiva kmečkih žena oziroma Društva kmečkih žena, kot se imenuje sedaj.
Že lani in v letu prej smo organizirali veliko enodnevnih tematskih kuharskih tečajev, ki so bili zaradi svoje pestrosti in učinkovitosti dobro obiskani, zato bomo s tako obliko izobraževanja nadaljevali tudi v prihodnje. Seveda so dobrodošle tudi nove ideje in predlogi kmetic, kako popestriti izobraževanje in sploh delovanje društva.
Organizirali smo tudi različna predavanja (zelenjavarstvo, polžereja, revmatska obolenja, ginekologija, vzgoja okenskega in balkonskega cvetja) ter tečaj predelave mleka v sir in jogurt.
Vsako leto konec marca organiziramo izlet za kmečke žene, katerega se udeleži približno 90 žensk. Letos smo si ogledali Brdo pri Kranju, obiskali Bled in blejski grad, se podali čez mejo v Trbiž in si privoščili kosilo v Radovljici.
Kmetice iz Borovnice so se organizirale v svoje društvo, da bi dogajanje prenesli v Borovnico in tako aktivnosti približali čim večjemu krogu žena. Organizirano je bilo že predavanje g. Slavka Zgonca o negi in vzgoji
okenskega in balkonskega cvetja ter tečaji priprave štrukljev, žlikrofov in raviolov, zelenjavnih juh in priprave različnih prazničnih pogrinjkov. Tečaje sta vodila ga. Iva Dolenc in g. Andrej Goljat.
15. maja so se ženske iz Borovnice odpravile na izlet v Savinjsko dolino. Vodila jih je prizadevna predsednica društva ga. Marija Suhadolnik.
Obiskale so Savinjski gaj, kmetijo kmeta-inovatorja Jožeta Bidra iz Rečice ob Savinji ter se popeljale ob reki Savinji do Robanovega kota, kjer jih je na turistični kmetiji Govc čakalo kosilo. Po kosilu so se vračale proti domu in se ustavile v Radmirju, kjer jim je prijazni župnik razkazal cerkev sv. Frančiška Ksaverija in zakladnico masnih plaščev.
Podobne tečaje in predavanja kot v Borovnici smo organizirali tudi na Vrhniki. Ostalo je še nekaj neuresničenih idej, ki jih bomo skušali uresničiti v jesensko-zimski izobraževalni sezoni 93/94.
Društvo kmečkih žena Vrhnika organizira v sredo, 4. avgusta, izlet v Vipavsko dolino in Goriška Brda. Obiskali bomo mlekarno v Vipavi, Vipavski križ, Diskont Mlinotesta in Frucktala v Ajdovščini in grad Dobrovo v Br-dih. V Dornberku bomo organizirali nakup breskev.
Mojca Dolenc
Prizorišče pod gasilskim domom
Pekli so vola
Mercator-Trgoavto v £¡***m z
PRODAJALNA VRHNIKA
Cankarjev trg 6 Tel.: (061) 756-210, 756-211
delovni čas: 8h-12h in 14h-19h sobota 8h-13h
VSE ZA VAS AVTO IN DOM GUME SAVA:
— za osebna vozila 145 x 13 — 4.373,00 sit
175/70x13 — 5.598,00 sit
— za tovorna vozila od 600 x 16 do 12,00 x 20
Za tovorna vozila nalivamo stare karkase oziroma vzamemo stare gume v račun in jih tudi odkupujemo;
NUDIMO ŠE:
— nadomestne dele za tovorna vozila
— razno orodje
— vodne črpalke za namakanje
— kolesa, motorje: avtomatiki vseh vrst APN6, colibri
— vespe 50 — 200 cm3 (Italija)
— gilere 125 cm3 (SP.02 Italija)
Kompletna ponudba cistern za centralno ogrevanje z gorilci MINOR ITALIJA in TISSAN Švedska
NAKUPNI POGOJI:
— do 6 obrokov na čeke, glede na vrednost z min. obrestmi;
— krediti do 36 mesecev glede na vrednost s 15% letno obrestno mero
4
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
Ime
Borovnica
Stane Novačan je v zgodovinskem orisu dejal:
Spoštljivo gledam kelih, to 400 let staro dragocenost. Človeka prevzame posebno razpoloženje, misli privrejo, vprašanja se vrstijo.
Od kod prihajamo, od kdaj smo, od kod naše ime?
Kaj smo? Kam gremo?
Na podstavku keliha je vgravirano v latinščini: »Leta
1953. me je dal narediti Primož Jobst, prior v Ravnic« (Jobst 1582—979)
Torej: Že pred 400 leti! (Si-sek, kmečki upori).
Pa pojdimo še nazaj! Za 750 let, v letu 1255.
Naš kraj se v dokumentih omenja, ko arhivi govorijo o samostanu Bistra.
Preden so se menihi lotili gradnje svojega novega doma, so si gotovo ogledali mnogo krajev v slovenskih in avstrijskih deželah. Oko se jim je zapelo za naš prelepi konec, kjer so imeli vse, kar si srce poželi: ravnico, bujne zelene gozdove na obronkih, bistro vodo, prijazne marljive ljudi, varno lego, mir. In so rekli: To je pravšnji kraj za naš dom, za prvi kartuzijanski samostan na Kranjskem.
Kraj pa ni bil povsem pust in nenaseljen. Prav na koncu ravnine, v prelepi dolinici med hribi so naleteli na 22 kmetij: slamnate koče s številnimi pridnimi kmeti in še številnejšimi otroki. Tu so si postavili hišo s kapelo, kjer so maševali. Hiša je bila menda v bližini sedanje cerkve. Gradnja je potekala v letih 1253 — 1255, v času vlade Bernarda Spanheima, koroškega vojvode in gospoda na Kranjskem (1202- 1556).
Menihi so slišali, da domačini pravijo svojemu kraju »V
RAVNIC«. Tako so ga tudi oni začeli pisati. Zapisati to ime v latinščini ali nemščini pa je bilo težko. Zato zasledimo v različnih dokumentih to ime napisano na več načinov: Vrounitz, Frovn'c, Franniz, Franiz, pa Fravvniz, Vre-VVenz, VVreunz.
Od tu izpeljanke: Vrunic, Brunic, Brunica, kot rečejo še starejši »Bruničani«.
Na drugi strani pa v nemščini Franzdorf.
Papež Aleksander (1254 — 61) je v pismu z dne 13. marca 1257. potrdil kartuzi-janom vse dodeljene pravice in svoboščine, kakor tudi tiste, ki so jih kartuzijanom podelili posvetni mogočniki. To imenitno pismo je priromalo po 22 dneh — 4. aprila 1257. V njem papež sprejme samostan v svoje varstvo in ga imenuje: »Domus sanctae Mariae in Frovn'c« (Marijina hiša v Borovnici).
Koroški vojvoda Ulrik III. Spanheim (1256 — 69) pa v Ustanovni listini z dne 1. XI. 1260 imenuje samostan »Val-lis iucunda in Vrounitz« (Vesela dolina v Borovnici).
Prihod menihov in gradnja samostana je življenje Bo-rovničanov gotovo spremenilo, vendar ne bistveno. Slamnate lesene koče so še naprej samotno dremale, odrezane od sveta: na eni strani od barja, na drugi od strmih gričev.
Hitro, čez slabih 100 let pa so menihi zgradili cerkvico Janeza Krstnika v Zaboče-vem. Freska sv. Krištofa na severnem zidu je originalna iz časa gradnje v prvi polovici 14. stoletja, torej stara preko 600 let.
Naslednji dokaz o starosti našega kraja, ki ga hranijo v našem župnišču je na začetku omenjeni kelih. Tu zopet zasledimo »Franiz« — Borovnica. Ta kelih, današnji slavljenec, nam je povod za razmišljanje o naši preteklosti, koreninah, o tem, od kod sploh smo, kdo smo.
Seveda ni mogoče naštevati vseh znanih podatkov. Naj omenim le nekaj zanimivejših:
V župnišču hranijo več urbarjev (Zabočevo, Pokojišče, Borovnica — 1717 in 1.1758), kjer so naštete vse kmetije z dajatvami.
Oljna slika sv. Jerneja iz I, 1700 čaka na restavratorja.
Sedanjo cerkev so vašča-ni zgradili pred 163 leti. Preje je tam ali v bližini stala več stoletij stara obokana cerkvica. Oglejski zapisi omenjajo cerkev s. Marjete že leta 1351.
Zanimivo je, da so 1.1790. beneški roparji napadli vas Zaboče pri Borovnici, odgnali mlade fante in dekleta in potem zanje zahtevali odkupnino.
Pesnik France Prešeren je v letih 1813 —1821 rad hodil na počitnice v Borovnico k svojemu stricu župniku Jakobu.
Leta 1848 je bilo v borovniški kotlini komaj 48 hiš, v njih pa mnogoštevilne družine. Tega leta je prišel v Borovnico tudi prvi poklicni učitelj, ki je učil v preurejeni mežnariji. Začeli so graditi most, Borovnica je začela skokovito rasti.
šolo so zgradili 1.1876, potem pa I. 1918 dogradili, po vojni nadgradili in pred dobrim desetletjem prizidali novo, moderno zgradbo.
Vse povedano nam daje vedeti, da so naše korenine zelo globoko. Dokazano segajo skoro 750 let nazaj. Koliko stoletij pred tem so že živeli tu, ne vemo.
PRAZNIK V BOROVNICI
Ime na kelihu
Pred farnim žegnanjem v nedeljo po godu svete Marjete so Borovničani pripravili lepo slovesnost, ki jo je pripravil odbor za prireditev. Spomnili so se ob masnem kelihu 400-letnice prve javne omembe kraja. Ta je vgra-virana na kelih, kar je posebnost, saj smo ponavadi vajeni, da take stvari prvič omenja ali napis na kamnu ali vsaj zapis na kaki stari listini. Borovniško ime pa je vgravirano na podstavek keliha, ki nosi letnico 1593, se pravi tisto, ko so kranjski vojšča-ki premagali Turke pri Sisku.
Slovesnost se je začela v soboto, 24. julija zvečer z mašo v farni cerkvi, pri kateri so peli kamniški Kolednici.nato pa se je proslavljanje preselilo v park pred cerkvijo za nekdanji vrtec, kjer se je ob zvokih logaške godbe na pihala začela slovesnost. Naslov prireditve je bil Iz korenin raste drevo. Prišla je množica Borovničanov, ki so najprej sledili mimohodu gasilcev in lovcev, zbrane pa je pozdravil predsednik KS Borovnica Franc Drašler.
Sicer pa je o zgodovini govoril nekdanji dolgoletni ravnatelj borovniške šole Stane Novačan v prvem delu nastopa, v drugem delu pa je mladi rod pozival k zdravemu rodoljubju. Njegov zgodovinski oris je posebej v okviru.
Vrhniški župan Vinko Tomšič je Borovničanom izrazil priznanje, da se znajo spominjati bogatega izročila, potem pa omenil nekaj aktualnih stvari, na primer razočaranje številnih Slovencev ob tem, da nam ne gre tako dobro, čeprav smo od samostojnosti pričakovali več.
Poudaril pa je, da nam upanje vselej ostaja. Borovniške gospodinje so pokazale darežljivost
in spretnost in za vse na prireditvi pripravile vsaj majhen grižljaj.
V nedeljo dopoldne je bilo farno žegnanje in Borovnico je ob tej priložnosti obiskal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. V pridigi med slovesno mašo, ki jo je vodil, je opozoril na svetle zglede prednikov in na njihovo vernost, opozoril pa je tudi na nekatere žgoče stvari, ki zadevajo Slovence.
Po maši se je nekaj časa zadržal v pogovoru z navzočimi na
Priložnostni plakat s simbolom, ostankom mostu in kelihom.
prostoru pred cerkvijo in krstil petega otroka iz številne družine. Ni se še zgodilo, pomnijo Bo-
rovničani, da bi kdaj ljubljanski škof imel pri njih mašo na žegnanje.
Predsednik KS Franc Drašler je pozdravil navzoče.
KAJ SE DOGAJA Z ZALJUBLJENIMI?
KO SE ZALJUBIŠ, SE TI V GLAVI ZVRTI. KO SE ZALJUBIŠ, VSE LAHKO SE TI ZDI. KO SE ZALJUBIŠ, SVET NAZAJ SE VRTI IN NE DELAŠ SI SKRBI.
KO SI ZALJUBLJEN,
ZAMENJAŠ NOČ ZA DAN.
KO SI ZALJUBLJEN,
VIDIŠ LE SVOJO MADAM.
KO SI ZALJUBLJEN,
JI POŠLJEŠ: »RAD TE IMAM.«
NIKOLI NISI SAM.
TANJA, 7. a
Lovci in gasilci v zboru
Nadškof Šuštar med Borovničani.
Ustanovljeno je
Turistično društvo Borovnica
V začetku julija so v Borovnici ustanovili turistično društvo, kar pomeni, da mislijo tudi na tem področju delati bolj organizirano kot doslej. Pa tudi doslej lahko že pokažejo prizadevni pobudniki, ki tvorijo jedro društva, nekaj uspehov. Ne nazadnje so spet obnovili poti v Peklu, ki so bile prej zanemarjene in nevarne za popotnike, ki so zašli v ta prelepi košček naše občine, nekaj uspehov imajo tudi s turistično predstavitvijo kraja in še bi lahko naštevali.
Če smo v prejšnji številki zapisali, da se bo turistično društvo ustanovilo, če je to potrebno ali ne, mislili pa smo povsem resno, da mora biti tudi v tem območju neko gibalo turističnega razvoja, danes lahko zapišemo, da je to nujno.
V začetku julija so torej na ustanovnem sestanku na sedežu KS Borovnica pobudniki sestavili prvi odbor obujenega turi-
stičnega društva, ki mu bo predsedoval Jože Petrovčič, podpredsednik je Franc Drašler, tajnik Marjan Kermauner in blagajnik Jože Drašler.
TI imajo že doslej zasluge, da so obnovljeni tudi nekateri objekti v Peklu, zlasti stari mlin, kjer se spet vrti mlinsko kolo. Društvo si je zastavilo nalogo, da bo najprej poskrbelo za urejenost kraja. Nekaj tega se že vidi v okolici ostanka viadukta, ki je počiščena in ne več v tako sramoto borovniškemu središču.
Radi pa bi seveda dosegli, da bi tudi med prebivalci spodbudili posluh za lepše in urejeno okolje, kar pomeni, da bi prebivalci Borovnice in okoliških vasi več pozornosti namenili tudi dvoriščem, oknom in pročeljem svojih domačij. Zgledi od drugod, kjer so razgibali življenje tudi s skupnim prizadevanjem za lepšo podobo kraja, bi morali vleči. Druš-
tvo bo, kolikor že ne, skrbelo za turistično predstavitev vseh lepot, ki jih ima Borovnica z okolico v obilju.
Ne gre samo za sotesko v Peklu z znamenitimi slapovi, gre tudi za druge točke, ki jih danes še ne vidimo kot turističnih, pa utegnejo sčasoma to postati. Ne nazadnje tudi bogata zgodovina poselitve borovniškega območja kaže, da so tu ljudje že dolgo živeli in da jim je kraj ponujal vse možnosti za preživetje. Torej ima društvo tudi to nalogo, da v ljudeh zbudi zanimanje za preteklost s tem, da predstavi vse zgodovinske in kulturne znamenitosti kraja.
Na novo obujeno turistično društvo, ki zdaj združuje peščico zanesenjakov, seveda pričakuje podporo prebivalcev za svoje delo, čeprav ne zanemarja dejstva, da morajo imeti ljudje od razvejene turistične dejavnosti dolgoročno korist. Zadnje anke-
te javnega mnenja kažejo, da so Slovenci prepričani o tem, da je turizem naša gospodarska prednost, kajti okolje še ni preveč umazano, zato je tudi dolgoročna naloga takih turističnih društev, da ljudi vzgajajo za to panogo in jim odkrivajo možnosti, kjer bi našli tudi zaslužek.
Občinsko vodstvo je že izrazilo pripravljenost mlademu turističnemu društvu pomagati tudi gmotno pri začetnih korakih, prav tako se za dejavnost zanimajo gostinci v Borovnici in okolici. Ker je letošnja turistična sezona pravzaprav nad polovico, društvo pa še mora urediti papirje, bodo zimski meseci prinesli še več zamisli, kako zastaviti delo čez zimo: Borovnica je pravzaprav turistično neopremljena, ni še prospektov, razglednic, domisliti bo treba promocijsko akcijo, kar vse čaka društvo v prihodnjem obdobju.
Dogodki v sliki in besedi
Dva meseca sta mimo od zadnje številke Našega časopisa. V tem času je bilo kar nekaj zanimivih dogodkov in zanimivosti, ki smo jih ujeli v objektiv našega fotoaparata.
Pa pojdimo po vrsti.
Karavana s konji in vozovi v Borovnici
Pri gostilni Most pri Borovnici se je v soboto, 26. 6.1993, na svoji »Valvazorjevi poti« ustavila karavana s konji in vozovi. Tu so imeli triurni počitek za konje in vse udeležence karavane. Gostitelj je bila gostilna MOST, ki je pripravila hrano tako za živali kot za ljudi. Karavana je pričela svojo pot iz Litije, od gradu Bogenšperk, kjer je Valvazor nekaj časa prebival, nato pa so se preko Grosuplja, Cerknice, Pokojišča, Borovnice, Ljubljane zopet vrnili v Litijo.
Švedski Slovenci na Vrhniki
Slovenci, ki živijo na Švedskem in so združeni v »Slovensko društvo Stockholm«, so se zopet zbrali na Vrhniki, ki je pokrovitelj tega društva. V nedeljo 18.7.1993 je prišlo kar lepo število zamejskih Slovencev iz Švedske. Med njimi je bil tudi Ivo Vajgl, naš občan, drugače pa je veleposlanik na Švedskem. Sprejema pred hotelom Mantova so se udeležili tudi pevci iz Dragomerja, ki so popestrili samo srečanje. Vse prisotne pa je pozdravil Vinko Tomšič. Po ogledu naravnega parka »MALI PLAČ« pri Bevkah pa se je srečanje zaključilo z družabnim srečanjem v Rovtah.
Kamp na Vrhniki bolj sameva
Zanimalo nas je tudi, kako je s Kampom pri bazenu na Vrhniki, ki je bil obnovljen v letu 1992. Odgovor je, da letos bolj sameva, sem pa tja se ustavi kakšen turist (kot kaže slika). Za boljšo turistično ponudbo Vrhnike bo potrebno tudi o Kampu doreči še marsikaj.
5* v     ::. agdfe
Nova vodna vrtina v Ligojni
V nedeljo, 27.6.1993, je vas Ligojna imela kar malo svečanost ob otvoritvi nove vodne vrtine, ob cesti proti Horjulu. Nov vodni vir so hkrati tudi priključili že na obstoječe omrežje. Ob številnih krajanih se je slovesnosti udeležil župan Vrhnike Vinko Tomšič, vrhniški dekan Florjan Božnar pa je nov vodni vir blagoslovil.
Dom Karla Grabeljška obnovljen
Večkrat kritizirani Dom Karla Grabeljška, kjer bo glasbena šola v jeseni odprla vrata svojim učencem, je obnovljen. Dom sedaj čaka samo na vselitev glasbene šole in ureditev okolice z dvoriščem. Čeprav je bilo kar nekaj vroče krvi, pa je dom obnovljen tako, da ni prepuščen propadanju, ostal pa bo nam Vrhni-čanom.
PREJELI SMO
v trebuhu
Dne 14.7. je moj mož tožil, da ga močno boli trebuh, kasneje pa se je pojavila še driska. Zaradi naraščajočih bolečin je 15. 7. v popoldanskem času obiskal svojo zdravnico dr. Žagarjevo v splošni ambulanti. Povedal ji je o svojih težavah in g. Žagarjeva mu je pretipala trebuh. Ker ob pritisku ni čutil bolečin, je zaključila, da bo to kakšen virus. Simptomi so bili zanjo očitno preblagi, da bi ga poslala na preiskave v laboratorij v ZD Vrhnika, ker tega dne le-ta v Borovnici ni deloval, kljub temu, da ji je mož omenil možnost zastrupitve z ribo. Nato je ugotovila še eno diagnozo, in sicer prehlad črevesja. Svetovala mu je pitje čaja za zaprtje in prepečenec. Svoje ugibanje je sklenila s tem, da je napisala bolniški list vnaprej za 15. 7. in 16.7., čeprav ni vedela, kaj je vzrok bolezni in kako se lahko razvije.
Z besedami: »Če ne bo bolje, se v ponedeljek oglasite,« ga je poslala domov. Mož je preležal ves čas in se ravnal po strogi
dieti. Stanje se do sobote, 17.7., ni popolnoma nič izboljšalo. Nasprotno: v treh dneh je izgubil 10 kg. Iz sobote na nedeljo smo ga postavili na noge z močnejšo dieto, kot je prepečenec. Ko pravim, »postavili na noge«, mislim dobesedno, ker je bila že hoja do stranišča in nazaj prava muka, kar so povzročile bolečine, hiter in velik padec telesne teže ter visoka temperatura (39,7° C). V ponedeljek se je vrnil k zdravnici z upanjem, da ga pošlje v laboratorij na preiskavo ali z napotnico na infekcijsko kliniko, ker je bil zelo oslabel z rumeno-belo kožo in udrtimi očmi. Gospa Žagarjeva je ob pogledu nanj izjavila, da ni več tako bled, in kaj bi rad. Povedal ji je vse spremembe, ki so se zgodile. Očitno za Žagarjevo ni bilo dovolj, saj je zaključila, da gre lahko v službo kljub temu, da ji je mož povedal, da se zelo slabo počuti. Laboratorija ni niti omenila, saj je očitno odličen diagnostik, ki po očeh ugotovi vrsto bolezni in odredi »zdravljenje«.
Pogledala je na uro in ugotovila, da lahko pride v 20 minutah v Ljubljano v službo in še sarkastično dodala, da imajo tudi tam verjetno kakšno stranišče. Svoj odnos do pacienta je okronala še s tikanjem, kar je v navadi na ulici in ne v zdravstveni ustanovi. Tako gaje posredno označila za simulanta, čeprav bi ji površen pogled v kartoteko povedal, daje zelo zelo redek pacient.
Čudi me, da se ob vseh dajatvah, ki jih plačujemo, nekateri zdravniki obnašajo tako ignorantsko. Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi bila kaka mlada mamica slepo verjela taki »zdravnici«, ko bi zbolel njen otrok. Ali veste g. Žagarjeva, kaj pomeni imeti štiri dni drisko s krči in 39°C vročine, ki se more, kakor piše v vsakem laičnem priročniku, ustaviti v 24 ali najkasneje 48 urah? Oprostite mi, ampak jaz vam svojega otroka ne bom zaupala. In nenazadnje, pri toliki brezposelnosti se igrate z življenji ljudi, ki so zaupali v humanost zdravniškega poklica in taki primeri so najhujša nevarnost, da se stvar pospeši in ovrže pregovor »izjeme potrjujejo pravilo«.
Vesna Kocjan Miklavičeva 15 Borovnica
Odgovor na pismo Vesne Kocjan
Ne glede, da je prišlo že kar v modo kritizirati zdravnike po dolgem in počez, jih učiti huma-
nosti, diagnostike in terapije ter jih z laično obsodbo diskvalificirati v javnosti, smo kritiko gospe Kocjan vzeli resno.
Njeno obrožbo lahko strnemo v nekaj točk:
1. dr. Žagarjeva je v postavitvi diagnoze ravnala nestrokovno (brez laboratorija in kar »po očeh«),
2. terapevtski nasveti so bili nezadostni (saj so pacienta »postavili na noge« z močnejšo dieto, kot je prepečenec, in zdravnica ga ni napotila na infekcijsko kliniko),
3. odnos do pacienta je bil žaljiv (tikanje, prehitra zaključitev bolniške in pacienta »je posredno označila za simulanta«).
Torej najprej nepravilen diagnostičen postopek?
Iz zdravstvene dokumentacije je razvidno, da je bila diagnoza pravilno postavljena. Ob povsem jasni klinični sliki je nesmiselno pacienta obremenjevati z nepotrebnim laboratorijem ali rentgenom. Ob sumu na enterokolitis pošiljamo zdravniki v laboratorij večinoma takrat, ko ne verjamemo pacientovim trditvam. Dr. Žagarjeva je očitno verjela.
Nezadostna terapija?
Dr. Žagarjeva je ob pravilno postavljeni diagnozi pravilno svetovala dieto, kar je povsem v skladu s strokovno medicinsko doktrino. Dieta z mnogo tekočine je pri enterokolitisu namreč prvi terapevtski ukrep, ki bi ga
Ležeče ovire na cesti pri Bistri
V začetku avgusta so marsikaterega voznika presenetile ležeče asfaltne vbokline na cesti z Vrhnike v Borovnico pred gradom Bistra. Te ležeče ovire ali »ležeče policaje« je postavila republiška uprava za ceste, predvsem zaradi zmanjšanja hitrosti in s tem večje varnosti vožnje skozi sam grad. Zato vozniki pazite na svoja podnožja avtomobilov, da ne boste ostali brez koles.
Center za informiranje v novih prostorih
V mesecu juliju je Center za informiranje odprl popolnoma prenovljene prostore za Cankarjevem trgu 8 (pod sodiščem). Za snemanje in pripravljanje informativnih oddaj, kontaktnih oddaj in oddaj v živo imajo sodoben studijo, ki je povezan s sosednjim prostorom, kjer je kombinirana režija in montaža. Tu sta tudi dve napravi za oddajanje in spremljanje vrhniškega internega kanala, katerega avtorji so sami. Z otvoritvijo novih, boljših in sodobnejših prostorov pa bodo v C. I. razširili svojo dejavnost in aktivnosti na naslednja področja; zbiranje, urejanje, obdelava informacij, mali oglasi, različna obvestila, ekonomsko propagandna sporočila, dokumentarne oddaje, dnev-no-informativne oddaje, športno-zabavne oddaje. Ob novi pridobitvi Centra za informiranje ter na še boljše sodelovanje tudi z NAŠIM ČASOPISOM želimo v imenu uredništva vsem v CENTRU za INFORMIRANJE veliko dobrih oddaj, predvsem pa dobro delovanje samega centra.
N.Č.
bil gospod Kocjan deležen tudi na infekcijski kliniki. Če je pacient v izvajanju diete celo strožji od zdravnikovih navodil, je včasih celo pohvalno. Žaljiv odnos?
Ljudje smo si različni in povsem naravno je, da se eni privlačimo in drugi odbijamo. Te odnose težko obrazložimo in analiziramo. Dober odnos med zdravnikom in pacientom je namreč stkan iz številnih drobnih vezi soglasja, simpatije in zaupanja. Če ni več razumevanja in notranje uglašenosti med zdravnikom in pacientom, če se je pojavilo nezaupanje in načel-
no obsojanje, je najbolje, da se poslovita in si pacient izbere drugega zdravnika. Za to ima vso pravico in vso možnost. Ni pa prav, če bi zaradi take karak-terne odbojnosti zdravnika razglasili tudi za diagnostičnega in terapevtskega šarlatana.
Načelo proste izbire zdravnika naj bo vsem nam v pomoč, da bodo dobri odnosi temelj dobrega zdravljenja. Ne bojimo se, da bi dr. Žagarjeva ostala brez pacientov, kajti pri večini pacientov je priljubljena in dobro sprejeta. Je tudi dober diagnostik in dober terapevt.
Dr. France Cukjati
Naš glas naj seže do vas
Kronika dogodkov
27. 5. 1993
Obisk v Domu upokojencev Domžale, kjer je bila razstava ročnih del. Obiskalo jo je sedem stanovalcev. 15. 6.
smo se odpeljali na pol-dnevni izlet na Rakitno. Udeležilo se gaje veliko stanovalcev (41), ki bi težko zdržali na celodnevnem izletu. Z nami je bilo sedem spremljevalcev. 29. 6.
je bilo praznovanje rojstnih dni, kot je to že v navadi vsake tri mesece. 21. 7.
je bilo tu srečanje z upokojenim šoferjem, dolgoletnim predsednikom gasilskega društva in Krajevne skupnosti, amaterskim igralcem in
hudomušnim pripovedovalcem — Urbanom Ži-rovnikom iz Verda.
Kako je pri nas med počitnicami? Nekateri odidejo za kak teden ali vec k svojcem, večina pa ostane kar »doma«, poseda v senci, se pomenkuje in čaka obisk ali kartico s počitnic. Včasih pa kdo zaide (na čisto navaden dan, na vožnji z dvigalom) daleč nazaj v mlada leta...
PARIZ
ali spomini v dvigalu
Boste težko verjeli, ampak je res, da se včasih iz našega doma upokojencev na Vrhniki, mi stanovalci, pa tudi drugi, zaposleni, raznih
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Našega časopisa smo vam predstavili balinarke društva upokojencev Vrhnika. Pod objavljeno sliko je bil pomotoma izpuščen priimek in ime Marije Kogovšek, ki je tudi balinarka balinarske sekcije Društva upokojencev Vrhnika. Za pomoto se opravičujemo.
UREDNIŠTVO NAŠEGA ČASOPISA
poklicev, obeh spolov, v veliki gneči, res peljemo v Pariz. To ni kar tako, iti v Pariz. Tam je poleg znamenitega Eifflovega stolpa, Slavoloka zmage, tudi ogromen muzej Louvre, poln najdragocenejših slik in kipov (tudi svetovno znana slika Mone Lize, ki je vedno zastražena).
Louvre je znan tudi po tem, da je ob nedeljah vstop prost — brez vstopnine.
V Parizu je tudi nešteto nočnih zabavišč, zlasti Moulen Rouge in Fo-lies Bergeres sta znana po vsem svetu. Vsak, ki ima količkaj pod palcem, ju obišče.
Pariz je tudi središče svetovne mode. Mont Martre je tudi, bi rekli non-stop »v obratu«; je na prostem, na mali vzpetini, še vedno v središču mesta, kot nekaka tržnica. Ampak česa! Umetniki, seveda več ali manj umetniki, ki za nekaj francoskih frankov na tvojo željo v par minutah, tako rekoč kar na cesti, s par veščimi potezami s svinčnikom narišejo tvoj portret in glav-
Kocka
Kakorkoli obrneš, kocka ima vedno šest ploskev. Pade vselej le na eno, in to je potem srečna številka. Kocka je tudi igra na srečo. Kocka je v Borovnici, in Kocka je na Vrhniki. Borovničani Kocko že poznajo, Vrh-ničani jo to poletje prvič spoznavajo.
Prva ploskev Kocke je šola: tu se dobi vse, kar šolar potrebuje za svoje znanje. Učiteljev še ne prodajajo, pač pa zvezke, knjige. Šolske po-
GT d.o.o. Podjetje za gostinstvo in trgovino, d.o.o., Gradišnikova 18, Borovnica
DO DVAJSETEGA LAHKO PRI NJIH VSI, KI SO NAROČILI KNJIGE, TE TUDI DVIGNEJO
trebčine so po ugodnih cenah, učbeniki tudi. šolarja lahko tu opremimo z veliko izbiro nahrbtnikov in torbic.
Druga ploskev so igrače. Izbira je velika, igrače so za vse starosti.
Tretja ploskev so pisarniške potrebščine in obrazci, ki jih podjetje ali posameznik potrebuje za poslovanje. Pri Kocki lahko fotokopirate različno gradivo. Ni predrago.
0		
		
Tudi na senčni terasi je hladno
ne poteze, oziroma tvoje značilnosti, kar dobro zadenejo; vse bolj na hitro seveda. Vsak ima svoje stojalo. Kljub vrvežu, ki traja ves dan, je vsak zatopljen v sliko, ki jo ustvarja. Turistov z vsega sveta kar mrgoli. Vsi, umetniki in gledalci, so ena sama množica, in tako domače je.
Drugih mest, razen Benetk, Moskve in Le-
ningrada, pa ne poznam dosti in še te bolj mimogrede, površno.
Nenadoma se naše vozilo v Domu ustavi, plačati ni treba, tako pravimo, da imamo »mesečne karte«, hi-hi. Kadar je Miha šofer, zakli-če: »Pariz«! Vsi naj izstopijo! In vsi smo veseli, da smo prišli do končne postaje, v Pariz.
Vse je pač v tem, da
se gumb v dvigalu v pritličju začne s črko P. No, in zdaj vsi, ki ste to brali, veste kje je Pariz. Za par trenutkov se v mislih preseliš v mlade, brezskrbne čase, ko je bilo vse lepo in veselo. Še posebno pa se razveseli ob tej otročariji tisti, ki je bil že kdaj prej v Parizu.
Ao revoir -na svidenje Vida Štefančič
Četrta ploskev so tobačni izdelki, ki so naprodaj v vrhniški trgovini.
Šesta ploskev je darilna pijača v lepih steklenicah. Pri roki, kadar ste v zadregi za darilo. Vendar dobite pri Kocki tudi druga preprosta darila, ki prihajajo od srca.
Lahko bi napisali, da je Kocka pri roki za vse praznične dni, posebna ponudba je za Miklavža, božič, Novo leto, za dan žensk in za materinski dan. Če kaj pogrešate, vam v prodajalni priskrbijo v najkrajšem času.
Celotne izbire ni moč popisati, zaloga je velika.
KJE:
Trgovina Kocka, Stara cesta 34 Vrhnika (pri Mede-ji) tel. 061/755-355.
Trgovina Kocka, Rimska cesta 32, Borovnica tel. 061/746-613.
KDAJ:
• delovnik od 9. do 19. ure
• sobota od 8. do 12. ure
• nedelja in praznik zaprto Kocka je vse, ni samo knjigarna, ni samo papirnica in ni samo trafika.
PETDNEVNI AKTIVNI ODDIH V KRANJSKI GORI
Nagrada za odličnjake
Na valeti nas je gospod ravnatelj presenetil z novico, da bodo vsi učenci, ki so imeli vseh osem let odličen uspeh, preživeli pet dni aktivnih počitnic v Kranjski Gori.
Težko smo pričakovali dan odhoda, ponedeljek, 6. 7., pa je bil končno tu.
Ponedeljek je bil dan, ko smo ravno navajeni počitniškega spanja, znova morali zgodaj vstati.
Neprespani smo se komaj premikali in se zvalili v kombi. Po
eni uri in pol smo prispeli v Kranjsko Goro.
Prvi dan je bil bolj zaspan in utrujen. Nakupovali smo kartice, piškote, nekteri pa so ta čas izrabili s telefonskimi pogovori.
Spoznali smo našega tretjega mentorja. Poleg gospe Japljeve in Solinove je bil to mlad in navdušen alpinist, fotograf in nasploh ljubitelj narave, Peter Svete, ki je sicer študent kemije. Ves čas, ki smo ga preživeli skupaj, smo uživali v njegovi zanimivi
strokovni razlagi o naravi in njenih zakonitostih.
Prvi izlet nas je vodil do jezera Jasna. Tam smo nekateri kljub močnemu vetru igrali badminton in odbojko.
Ob 16. uri smo se sprehodili do bazena hotela Kompas na dveurno kopanje. Vsi smo bili nesrečni, ker smo morali nositi kapice. Naša slaba volja pa je vplivala tudi na vreme, saj se je proti večeru pooblačilo in zjutraj začelo deževati.
Odličnjaki v vseh osmih razredih osnovne šole Ivana Cankarja:
Od leve proti desni:
Stojijo:
Primož Kržič, Simon Kržič, Vesna Benkič, Neva Pitterle, Matija Kočevar, Mira Japelj, Barbara
Kuzmič, Peter Svete, Irena Solina, Urša Stražišar in Sonja Molek;
Sedijo: Tina Petkovšek, Urška Jarc in Darja Kune; manjka upravičeno — Jure Gostiša.
Osnovna šola Ivan Cankar Vrhnika
DRAGI UČENCI
IN SPOŠTOVANI STARŠI!
Da ne boste pred koncem prijetnih počitnic zaskrbljeni glede pričetka novega šolskega leta, vas obveščam, da se bo pouk v šolskem letu 1993/94 pričel v sredo, 1. 9.1993:
— za prvošolčke B turnusa (1. e, f in g razred) ob 8.30;
— za prvošolčke A turnusa (1. a, b, c in d razred) ob 13.30;
— za učence od drugega do četrtega razreda B turnusa ob 8. uri;
— za učence od drugega do četrtega razreda A turnusa ob 13. uri
— in za učence predmetne stopnje ob 8. uri.
POUK za otroke do tretjega razreda bo potekal v stavbi razredne stopnje na Tržaški 2, za vse druge osnovnošolce pa v stavbi predmetne stopnje na Lošci 1.
VELJA ŠE:
— sezname prvošolcev bomo objavili na oglasni desni šole razredne stopnje po 23. avgustu 1993;
— podaljšano bivanje za prijavljene otroke na razredni stopnji bomo organizirali v četrtek, 2.9.1993. Takrat bomo tudi pričeli z jutranjim dežurstvom ob 6. uri za vse otroke, ki bodo potrebovali zgodnje varstvo;
— prvega septembra ni treba nositi v šolo vseh šolskih potrebščin in knjig. Prinesite pa podpisano spričevalo, zvezek in pisalo ter copate;
— glede drugih nejasnosti lahko povprašate na tajništvu obeh šol ali pokličete po telefonu 755-150 za zadeve glede razredne stopnje in po telefonu 753-096 ali 752-320 za zadeve glede predmetne stopnje.
Vsem učencem želimo, da zdravo in veselo preživite preostanek počitnic, potem pa ... hura ... v novo šolsko leto!
Marina Blatnik Mohar pomočnica ravnatelja
Po večerji smo se zbrali vsi v eni sobi, kjer smo se dogovorili za načrt naslednjih dni. Sledilo je še nekaj iger in pogovarjanja in polnoč je bila tu. Čeprav malce utrujeni se vendarle nismo vsi odločili za spanec. Noč smo raje prebedeli v smehu in zgodaj zjutraj odšli na sprehod ob reki Pišnici.
Nov deževen dan, nas peščica pa prav nič svežih in spočitih.
Po zajtrku smo se malo prezračili in nadaljevali z angleščino. Temelj obravnave so bili medsebojni odnosi v skupini. Nato je snemalna ekipa odšla v Avstrijo po video kaseto, preostali pa so imeli čas za različne igrice.
Tako je tih, deževen dan minil v znamenju zabave, smeha in spanja za ponočnjake.
Po torkovem celodnevnem dežju je bilo sredino sončno jutro precej hladno. Kljub temu smo se vseeno s sedežnico povzpeli na razgledno točko Vi-tranc, nato pa še s kako uro hoje na Cipernik.
Na vrhu smo občudovali čudovito obzorje gora in Petrovo znanje o orientaciji v gorah po preprostejših metodah. Simon je vztrajno snemal in šele v hotelu ugotovil, da se je poškodoval mikrofon.
Po uri angleščine je snemalna ekipa znova odšla čez Korensko sedlo v Avstrijo po baterije za kamero, mi, navadni Zemljani, pa smo iskali primerne plezalne
OBVESTILO
Glasbena šola Vrhnika obvešča, da bo letos izjemoma pripravila jesenski sprejemni preizkus za vpis novih učencev za šolsko leto 1993/94. Sprejemni preizkus bo 31.8.1993 od 16. do 18. ure v novih prostorih glasbene šole na Trgu Karla Grabeljška (nekdanji dom JLA). Vpisovali bomo v tele oddelke:
— solopetje
— saksofon
— balet, izrazni ples
— trobila (trobenta, pozavna, rog)
— godala (violina, violonecelo)
— harmonika
Vse zainteresirane opozarjamo, da ne bomo vpisovali učencev k pouku kitare, klavirja in svntiseizerja zaradi preveč že vpisanih učencev. Neomejen pa je vpis učencev v malo glasbeno šolo.
GLASBENA ŠOLA VRHNIKA
stene ob reki Pišnici. Prehodili smo dobre tri kilometre, a nobene primerne stene. Nekoliko nejevoljni smo še nekajkrat zajeli ledeno mrzlo vodo Pišnice in naše veselje je bilo popolno.
Po večerji je sledil kratek sprehod po Kranjski Gori, nato še pogovor v sobah in dan se je končal s spanjem.
V četrtek smo se nekateri povzpeli na Mojstrovko, drugi pa so se v hotelu Alpina zabavali po svoje.
Po kosilu so se odpeljali do Martuljka, kjer so se najprej nekaj časa kopali, nato pa, zaradi premrzle vode, odšli nazaj v bazen hotela Kompas.
Hribolazci pa smo zgodaj zjutraj odvijugali na Vršič, s katerega je sledil polurni vzpon do prvega prelaza. Še nekaj sto metrov do stene in plezanje po Hanzovi smeri se je začelo. V pomoč so nam bili klini ter jeklene vrvi, ki so se vlekli vse do vrha. Nekateri so bili malce prestrašeni, nekaj pa jih je med potjo celo jedlo. Na vrhu smo pomalicali in se odvalili nazaj po južni strani do Vršiča in nato peš do hotela Alpina, kjer smo se spočili do večerje.
Po večerji smo se odločili še za minigolf, ki smo ga z malo več ali manj sreče igrali vse tja do enajstih.
Petek. Zopet običajno jutro z zajtrkom. Okrog devete ure smo odkolesarili do Tamarja. Že ob prvem klancu sta dve osebi popolnoma odpovedali, zato sta nas kasneje z avtom dohiteli v Planici. Večina pa nas je, zdela-nih od klancev in ljubezni, ostalo kar v dolini planiških skakalnic.
Najbolj vztrajni pa so se vrnili iz Tamarja točno v času kosila.
Popoldne smo imeli dovolj časa za prepire in večna opravljanja, brez katerih seveda ne gre.
Zadnji večer pa nikakor ni mogoče brez diska.
V hotelske sobe smo prišli šele okoli pol štirih zjutraj. Kot bi trenil, smo zaspali kot ubiti.
Sobota. Dan odhoda. Deževno vreme nam je pokvarilo izlet v dolino Trente, kjer bi si lahko ogledali izvir Soče in se vozili s turistično ladjico. Odločili smo se za neposredno vrnitev na Vrhniko.
Po zajutrku nas je večina spa-kirala in prinesla vso prtljago pred hotel. Tam nas je fotografiral še novinar Našega časopisa in odpeljali smo se domov.
Prva postaja je bila picerija Boter na Vrhniki. Napolnili smo prazne želodce in se zahvalili mentorjem in sponzorjem. Izmenjali smo si tudi naslove in telefonske številke. Čez kakšno uro smo se poslovili ter se odpeljali domov.
Seveda je to le utrinek našega počitnikovanja v Kranjski Gori; mnogo je še nepozabnih vsakodnevnih smešnih dogodkov, s katerimi bi zapolnili ves časopis.
»Bilo je lepo, dokler je trajalo,« je bila misel najbrž vseh članov tega nagradnega aktivnega oddiha v Kranjski Gori.
Aleš s svojim »nočnim ptičem« v pizzerji Boter
Z »nočnim ptičem« postal državni prvak
Aleš Ogrin nadaljuje tradici p iz lanskega let esaj je tudi letos postal državni prvak v mešanju pijač, kategorija LONG DRINK (dolga pijača).
Letošnje drugo državno prvenstvo barmanov Slovenije je bilo v juniju v diskoteki Babilon (Ljubljana). Pokrovitelj prvenstva je bilo društvo barmanov Slovenije in studio G 3. Tekmovanje je bilo tudi izbirno za udeležbo na svetovnem prvenstvu v novembru na Dunaju.
Prvenstva se je udeležilo 18 mešalcev pijač-barmanov iz vseh turističnih krajev Slovenije in eden iz sosednje države Hrvaške. Vsi tekmovalci so sodelovali v treh kategorijah. V mešanju aperitivnih koktajlov je zmagal Simon Gašperšič (Bernardin — Portorož), pri koktajlu po obegu je zmagal Franc Krušec (Grad Otočec), najboljši koktajl LONG DRINK (dolga pijača) pa je namešal Aleš Ogrin — PIZZERIJA BOTER. Strokovna žirija je ocenila tudi najboljše strokovno delo mešanja pijač, kjer je največ točk dosegla Anica Oblak iz Velenja. Skupni zmagovalec vseh treh kategorij mešanja koktajlov pa je postal Miran Šobrl z Bleda. Tako je Aleš Ogrin postal že drugič državni prvak v mešanju »dolge pijače«, ki jo je letos poimenoval NOČNI PTIČ, ker je prvenstvo potekalo v nočnih urah. Receptura za koktajl NOČNI PTIČ je takale: 3 cl gina, 1,5 cl malibu likerja, 1,5 cl jagodnega sirupa, en brizg limoninega soka, dolijemo 15 cl ananasovega džusa in okrasimo z rezino ananasa in koktajl češnjo.
Če nimate vseh sestavin doma, vam Aleš Ogrin koktajl naredi oziroma zmeša v PIZZERIJI BOTER, ki je tudi glavni sponzor novega in starega državnega prvaka v mešanju pijač.
S. S.
Športno društvo Log oživelo
Skupina mladih z Loga je zopet oživela Športno društvo Log. S pomočjo KS Log so najprej uredili igrišče za košarko ter njegovo okolico. Ob samem delu se je zbralo kar precej mladih, ki so bili pripravljeni pomagati ter tako oživeti življenje na Logu. Sedaj se na igrišču zbira precej mladih, kjer igrajo košarko in odbojko. Ob delovni vnemi bi radi naredili še več, vendar pa so naleteli na velike težave ter nerazumevanje nekaterih. Sama slika zgovorno dokazuje, da prostori ob igrišču niso parkirna mesta. Zato pričakujejo obojestranske razgovore in razrešitev problema. Preostale strokovne službe pa morajo ukrepati po svoji uradni dolžnosti. Upamo, da bodo tudi starejši Ložani prispevali po svojih močeh.
S. S.
Prva mala olimpijada
Mimohod tekmovalnih ekip pred polno tribuno mladih navijačev.
Gledalci nestrpno pričakujejo slavnostni pričetek »malih« olimpijskih iger.
Start teka na 30 metrov.
Vzgojiteljice in otroci vseh vrtcev v občini Vrhnika so konec junija pripravili pravo otroško olimpijado.
Idejo o pripravi prave »male« olimpijade so dali sami otroci, ko so otroci iz enega vrtca obiskali svoje vrstnike v drugem in se med seboj pomerili v nogometu. Ob tem srečanju so predlagali, da bi se pomerili med seboj tudi v drugih disciplinah. Tako je ide-
ja postala dejanje in na igriščih centralnega vrtca so potekale prave olimpijske igre.
Pa pojdimo po vrsti in opišemo dogodke na olimpijskem prizorišču.
Okoli osme ure zjutraj so se pričeli zbirati mali gledalci in tekmovalci iz vseh VVZ enot občine Vrhnika: Borovnica, Breg, Log-Dragomer, Hrib, Poštna in štiri enote iz centralnega vrtca.
Otroci iz vsake enote so imeli svojo barvo «majice-dresa«, tako da se je vedelo, kdo je iz katere enote in za katerega tekmovalca bo navijal. Gledalci so zasedli svoja mesta na vzpetini ob vrtcu in že takoj pričeli navijati in vzklikati imena svojih enot. Tudi navijaške pripomočke, ki so jih naredili sami, so neutrudno uporabljali. Sami tekmovalci, ki so bili iz-
brani v poprejšnjih tekmovanjih v svojih enotah, so se zbrali za vrtcem, kjer so se mrzlično pripravljali na mimohod vseh ekip nastopajočih. Na častni tribuni je bila skupina gostov z županom Vinkom Tomšičem. Zazvenele so fanfare in ob koračnici je mimo gledalcev prišla olimpijska sestava, olimpijski ogenj in vse tekmovalne ekipe. Mali tekmovalci oziroma olimpijci so izobesili olimpijsko zastavo ter z baklo prižgali olimpijski ogenj. Župan Vrhnike je uradno odprl male olimpijske igre ter zaželel vsem tekmovalcem veliko športne sreče in izrazil olimpijsko misel: pomembno je sodelovati, saj bodo mladi tekmovalci imeli še veliko možnosti, da nastopijo na pravih olimpijskih igrah in da tam zmagajo. Gledalce pa je vzpodbudil za pravo športno navijanje. Nato so tekmovalci odšli na posamezna tekmovalna mesta, kjer so se športno pomerili med seboj. Najprej so tekli 30 m, skakali v daljino, odigrali prave nogometne tekme med seboj, kolesarili med ovirami ter pokazali znanje v kotalkanju. Na koncu pa so se ekipe pomerile še v vlačenju vrvi. Najboljši so prejeli medalje, zmagovalci pa so bili vsi, ki so tekmovali na prvi otroški olimpijadi na Vrhniki.
Med gledalci je bilo tudi veliko staršev otrok iz vrtcev, ki so zelo pohvalili idejo in izvedbo otroške olimpijade. Predlagali so, da bi postala tradicionalna, saj so tudi sami pripravljeni pomagati pri organizaciji in izvedbi tekmovanj.
Zahvala velja tudi nekaterim obrtnikom v občini, ki so s prispevki omogočili nabavo raznobarvnih majic, ki so poudarjale vsako VVZ enoto posebej.
S. S.
Olimpijski ogenj je prižgan in igre se lahko pričnejo.
Samota
Brez tebe sem sama, sama v kriku bolečin, sama v sebi,
sama v objemu mračnih globočin.
Brez tebe sem senca, senca podobe, nekdanjih oblin,
senca v objemu hladnih peščin.
Brez tebe sem ničla, brez tebe sploh ne živim, brez tebe ne sanjam, se ne smejim, brez tebe se jočem, po preteklosti hrepenim.
ESTER ZRIMŠEK
PIGVAL - HELKO M rakova 6, VRHNIKA
tel: 754-306
Nudimo vam bogato izbiro:
— barv za pleskanje zunanjih sten — 4/1 po 1958,00 SIT
— barv za pleskanje notranjih sten — 4/1 po 455,00 SIT
— barv za zaščito lesa — BORI vseh vrst od 443,00 do 648,00 SIT
— barv za zaščito kovin — TESAROL vseh nians od 533,00 do 691,00 SIT
— Lakov za zaščito lesa od 438,00 do 610,00 SIT
— redčilo TESAROL in NITRO po 389,00 SIT
— čistilo NITRO po 288,00 SIT
— pralnih praškov, čistil...
Izberete lahko tudi pribor za pleskanje in barvanje, pri čemer lahko med čopiči izbirate že od 126,00 SIT dalje. Na zalogi imamo tudi različna zaščitna sredstva: gumirane rokavice po 351,00 SIT, usnjene rokavice po 302,50 SIT, različne kreme...
TRGOVINA JE ODPRTA: VSAK DAN OD 8.00 - 12.00 IN OD 14.00 - 19.00 OB SOBOTAH OD 8.00 - 13.00
VABLJENI - ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO
NAŠ ČASOPIS
AVGUST 1993
9
Šola za begunce
V novembru leta 1992 so se odprla šolska vrata tudi za otroke beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so pri svojcih in družinah znancev v okoliških krajih v občine
Vrhnika.
Otroci so obiskovali šolo Ivana Cankarja v popoldanskem času ter se učili po posebnem učnem programu, ki ga
je pripravilo Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije. Tako je šolo uspešno končalo vseh 56 učencev; odličnih je bilo 25, prav dobrih 12, 16 je bilo dobrih in 3
Brezskrbni veseli pogledi učencev — beguncev, vendar pa v notranjosti ždi skrb in bojazen, kaj je z njihovimi najbližjimi in njihovimi domovi, saj bi se radi čimprej vrnili v svobodo in mir.
Vabilo!
Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika, prireja ob 115 obletnici obstoja društva, veliko gasilsko veselico pred novo obnovljenem domu, v soboto, dne 18. septembra 1993, s sledečim programom:
— ob 15.30 zbor gasilskih društev,
— ob 16.00 gasilska parada,
— mimohod pred slavnostno tribuno,
— slavnostni govor,
— podelitev odlikovanj,
— otvoritev doma in
— blagoslov doma.
Sodelovala bo tudi godba na pihala iz Vrhnike.
Ob 17.00 uri pa se bo začela velika gasilska veselica pred gasilskim domom.
Za jedačo in pijačo bo v sodelovanju z vrhniškimi gasilci
poskrbelo priznano gostišče »Pri Kranjcu«.
Za veselo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel
»OBZORJE«.
Vabijo Vas VRHNIŠKI GASILCI!
Pridite, ne bo Vam žal.
zadostni.
Za te učence je skrbelo 6 pedagogov iz BiH, ki so z vso požrtvovalnostjo skrbeli za svoje učence, saj so morali imeti po več stopenj razredov
skupaj. Učenci pa so ob rednem šolskem delu le delno lahko pozabili na tragično življenje v Bosni in Hercegovini, kjer so morali pustiti svoje najbližje, svoje domove, prijatelje, šolske klopi in svoje najljubše igrače.
Tu v razredih pa so našli nove prijatelje, nova spoznanja ter si pridobili nova nadaljnja znanja, ki naj bi jih uporabili v enkrat svobodni državi BiH.
Za delovanje šole ter uspešno končano šolsko leto pa so bili zaslužni: predstavnici občine Ljubica Lukan in Mira Šinkovec, vodstvo osnovne šole Ivan Cankar, Janez Sodja in socialna delavka Jožica Brenčič ter predstavnici občinskega Rdečega križa Mojca Marolt in Sonja Svete.
Prek Našega časopisa se učenci in učitelji vsem še enkrat zahvaljujejo za vso nesebično pomoč z mislijo, da bi tako šolanje lahko čimprej nadaljevali v Bosni in Hercegovini.
S. S.
1
Obvestilo Osnovne šole Log-Dragomer
Bliža se pričetek šolskega leta 1993/94. Prvi šolski dan v sredo, 1. septembra. Vsi učenci od (2. do 8. razreda) pridejo v šolo ob 8. uri enako velja za šolarje iz Bevk in z Drenovega griča. Na novo všo-lani otroci pridejo skupaj s svojimi starši ob 10.00 in se zberejo v večnamenskem prostoru v šoli vsi, ki se všolajo v prvi razred na Drenovem griču, pridejo skupaj s starši v šolo na Drenov grič ob 10.30 uri. Želimo da bi bil za vse, ki se prvič vključujejo v pouk, za njihove starše in za nas to prijeten dan. Vsi učenci, razen novincev, imajo pouk prvi dve šolski uri v svojih matičnih učilnicah.
Učenci 3., 4. in 5. razredov počakajo na svoje razrednike pred šolo. Skupaj z njimi bodo odšli v svoje matične učilnice.
Vsi učenci prinesejo s seboj copate, da se pre-obujejo v garderobi, pisalni pribor in zvezek za zapisovanje osnovnih navodil.
Vozači na redni progi Vrhnika-Ljubljana prinesejo v tajništvo (do 27.8.1993) fotografijo za letno vozovnico, na katero napišejo naslednje podatke: razred, ime in priimek in relacijo.
V sredo, 1. septembra 1993, bodo učenci po končanih obveznostih lahko kupili šolske zvezke in ostale potrebščine po ugodnih cenah, tudi nekaj rabljenih učbenikov bo še na voljo.
Do pričetka pouka vam želimo prijetne počitnice!
Mihaela Meze pomočnica ravnatelja
Asfaltirali so cesto
batik
3©iteo
MODA ZA MLADE
Na Voljčevi 15 smo prenovili butik. Naša ponudba je bogatejša in pestrejša.
Pri nas lahko najdete:
— jeans program CASUCCI in WILD (tudi za otroke);
— že obstoječi program FLIK-FLAK;
— trenirke (otroške, odrasle);
— nogavice, spodnje perilo;
— moške srajce, ženske bluze;
— oblačila za hladnejše dni.
VLJUDNO VABLJENI!
V krajevni skupnosti Stara Vrhnika seje po nekaj letih mrtvila nekaj premaknilo. V decembru preteklega leta je bil izvoljen nov petčlanski svet KS, ki ga vodi Franci Petkovšek. Svet se je takoj lotil zastavljenega načrta, ki je bil sprejet na zboru kra;a-nov. Svet se je redno sestajal in obravnaval tekoče zadeve. Na sedežu krajevne skupnosti so uvedli uradne ure. Največja naloga, ki so si jo zastavili, je bila asfaltiranje ceste od Podčela do vasi v dolžini 1050 m in širini 3 m. Ustanovili so gradbena odbora s strani zainteresiranih krajanov, ki sta jih vodila Janez Grom in Vinko Žakelj. Gradbeni odbor je pridobil podpise 97 krajanov, ki so bili pripravljeni financirati to investicijo, ki je znašala 4.900.000,00 sit. Povezali so se z birojem Primis, skladom za stavbna zemljišča in Oddelkom za družbenoekonomski razvoj in planiranje in akcija je stekla. Krajani so sami prispevali približno 3.500,000.00 sit, preostala sredstva je prispevala občina iz proračuna, nekaj sredstev pa so pridobili tudi od drugih sponzorjev. Tako so sredstva prispevali: Učni center 530 Vrhnika, Digistroj, Pizzerija Boter, Avto-mehanika Merlak, šola Litostroj in gostilna Lampič. Za izvajalca del so izbrali Komunalno podjetje Vrhnika kot najugodnejšega ponudnika. Dela na odvodnja-vanju in asfaltiranju so se pričela 20. 5.1993, končana pa so bila 16. 6. 1993.
Na dan obletnice slovenske državnosti je bila svečana otvoritev ceste pri kmetiji Janeza Rodeta v Podčelu. Otvoritve so se udeležili številni krajani in predstavniki Primisa in Komunalnega podjetja Vrhnika. Slavnostni govornik je bil predsednik
sveta Franci Petkovšek.
V svojem govoru je dejal, da se je uresničila dolgoletna želja tega dela KS, saj so se čutili kar nekoliko odmaknjene od centra krajevne skupnosti. Zahvalil se je vsem krajanom, ki so sodelovali pri financiranju tega projekta pa tudi drugim, ki so kakorkoli prispevali, da so delo končali. Poudaril je, da je to edini način, da tudi druge naloge v krajevni skupnosti rešijo na podoben način, s sodelovanjem vseh krajanov. Poleg tega je predlagal, da bi se na zboru krajanov dogovo-
rilo, da bo 25. junij postal krajevni praznik, saj tega doslej niso praznovali. Cesto je predal svojemu namenu eden najstarejših krajanov 84-letni Leopold Rode. Otvoritvena slovenost se je zavlekla pozno v noč, saj domačih dobrot ni primanjkovalo.
Večer pred otvoritvijo ceste so zasadili tudi lipo na otočku sredi ceste. Poleg ceste v krajevni skupnosti so letos asfaltirali tudi odsek ceste v dolžini 130 m, pridobili novo transformatorsko postajo v Podčelu, zamenjali dotra-
jani vodovodni vod v dolžini 300 m. Trenutno potekajo dela na telefonskem omrežju in kmalu bo Stara Vrhnika pridobila poleg sedanjih 54 še 85 novih telefonskih naročnikov. V jeseni načrtujejo razširiti pokopališče in obnoviti dotrajano ostrešje na domu krajevne skupnosti, seveda, če bodo finančna sredstva to dopuščala.
V prihodnjem letu pa načrtujejo tudi asfaltiranje preostalih cest v dolžini 750 m.
N.Č.
/
Nov asfalt in nanovo posajena lipa miru bosta krajane stare Vrhnike še veliko let spominjala na Dan slovenske državnosti, 25. junij.
10
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
Zanimivi kotički za preživljanje ob hudi pasji vročini
Julijski in avgustovski vroči dnevi so marsikoga prepodili v hladne vode na osvežitev ali pa v globoke sence v različne kotičke naše občine. S fotoaparatom in besedo smo skušali ugotoviti, kje vse se mladi in starejši zadržujejo v teh pasjih vročih dneh. Ve-
deli smo, da je čas dopustov, da so se ljudje namenili v naše lepe gore, na jezera in v terme ter tudi na majhen del slovenskega morja. Veliko pa jih je ostalo doma, saj so finančna sredstva in tudi zasoljene cene dopustov vedno večji problem marsikaterega občana.
Zato so vedno bolj priljubljeni domači kotički in razne točke, kjer se je mogoče osvežiti v vodi in se predati brezdelnemu dopustniškemu dnevu.
Vendar pa je huda vročina in s tem suša naredila svoje. Pa poglejmo po vrsti!
Stari Maln
Ob obisku Starega Malna smo bili kar malo presenečeni, saj je bilo v bazenu zelo malo vode (70 cm od betoniranega robu). Izvedeli smo, da tako malo vode v bazenu še ni bilo, saj je bila tudi struga iz LINTVERNA prazna. Vse je pač naredila velika suša. V razgovoru z Bertom Gabrov-
škom, najemnikom koče, ki je zelo lepo obnovljena, smo izvedeli, da je največ obiskovalcev in kopalcev med vikendom, to je v soboto in nedeljo. Ko je bil bazen še poln in je tudi delovalo mlinsko kolo, je bilo tudi 50 kopačev. Obiskovalcev pa je bilo največ takrat, ko je bila tod živa muzika. Koča ja stalno odprta od 14. do 21. ure, razen v ponede-
ljek, ko je zaprto. V soboto in nedeljo pa obiskovalce postrežejo že dopoldan. Tako je v koči mogoče organizirati družabna srečanja za zaključene družbe, na zunanjem delu pa piknike, kjer obiskovalci lahko uporabijo žar. Vse več pa je zanimanja tudi za balinanje, saj je balinišče na novo urejeno.
Retovje — Malo okence
VERJANI se prav gotovo spominjajo mnogih let v preteklosti, ko je bil ta del izvira Ljubljanice v
poletnih mesecih zbirališče mladih. Tudi ob zdajšnji vročini je nekaj mladih, ki se stalno hodijo kopat v »MALO OKENCE«. Zaradi velike suše pa je zelo malo vode, vendar najbolj pogumni še
skačejo na glavo v vodo. Povedali so nam, da se v popoldanskih urah zbere približno 20 mladih z Verda, ki se stalno kopajo v še kar mrzli vodi.
L. Jf,
Otroški vrtec — Hrib
Še najbolje so se znašle vzgojiteljice vrtca na HRIBU, ki so
nabavile dva plastična bazena, v katerih se najmlajši učijo prvih stikov z vodo in že nekaterih plavalnih veščin. V vročih do-poldnevih je marsikateremu
malčku prišla prav tudi osvežitev v dveh bazenčkih. Ob obisku so še posebno radi pokazali veščine »medsebojnega šprica-nja« in »škropljenja« z vodo.
Borovnica
Zanimalo nas je tudi, kako se ohlajajo in kopajo v Borovnici. Na večjih mestih je zajezena Borovniščica, kjer so mladi našli kotičke za osvežitev v še dokaj hladni vodi. Najbolj je urejen
»HABlCEV« BAZEN (slika 5), ki je blizu vasi OHONICA in je tudi najbolj obiskan posebno ob popoldanskem času. Nekaj umetnih jezov je še naprej ob sami strugi, kjer je tudi dosti mladih, ki so si sami naredili umetne bazene. Prvi ie malo naprej od go-
stilne Most, ob makadamski cesti proti Borovnici. Ta je tudi največji in ob obisku je bilo tam največ mladih. Nato pa je bilo naprej videti še nekaj kotičkov, kjer se da osvežiti v mrzli Borov-niščici.
S. S.
Vrhniški bazen
V njem je še največ vode, zato pa tudi obiska. Največ je mladih nadebudnežev, ki se ves dan »namakajo« v vodi ter počenjajo
vse vrste vragolij. Največ obiska je bilo med vikendi, ko so bile zasedene tudi travne površine ob bazenu. Poleg gostinske ponudbe je najemnik bazena ponudil igranje odbojke na mivki (dva igrišča), badbinton in na-
mizni tenis. Ob petkovih in sobotnih večerih pa je bila živa muzika, ki je pritegnila največ mladih. Vendar zaradi preglasnih zvočnikov marsikateremu bližnjemu Vrhničanu to ni bilo pogodu.
NAŠ ČASOPIS
AVGUST 1993
11
Vrhnika in dan državnosti
Skupščina občine Vrhnika, Zveza kulturnih organizacij in Turistično društvo Vrhnika so ob DNEVU NEODVISNOSTI 25. juniju pripravili skupen program praznovanja, ki je zajemal tri dni raznovrstnih prireditev, vse z namenom Vrhniko predstaviti v turističnem smislu in ji dati neko novo identiteto v državi Sloveniji.
Vse priprave so potekale že od meseca februarja naprej in bilo je kar precej skeptikov, ali bo s takim programom prireditev uspela. Na predvečer dneva državnosti 24. junija je bila v mali dvorani Cankarjevega doma otvoritev razstave »Spominki občine Vrhnika«, ki so bili poslani na razpis javnega natečaja »Poišcimo in predlagajmo spominek občine Vrhnika« ter podeljene so bile blaga-jane in osati za urejenost bivalnega okolja posameznikom. V večerni uri pa je godba na pihala Vrhnika pripravila promenadni koncert po ulicah Vrhnike, z zaključkom pred hotelom Manotva.
25. in 26. junija pa je potekal AGRONAVTSKI sejem po celi Stari cesti, katerega so spremljale tudi razne kulturne prireditve z nastopi glasbenikov. Ob tem so bile tudi športne prireditve: državno prvenstvo v akrobatskem ROC-KEN-ROLLY pred galerijo MEDEJA, otvoritev igrišča za odbojko na plaži ter prvi turnir na njem. V času sejma pa so bile v prostorih Doma obrtnikov razstave na temo: Vrhnika na razglednici, denar skozi stoletja na Vrhniki in znamke o Vrhniki in Vrhničanih.
Celotno prireditev je v popolnosti uspela, saj je bil obisk vseh dogajanj velik in Vrhničani so začutili utrip povezanosti in pripadnosti Vrhniki. Zaživela je Stara cesta v vsem sejemskem razkošju in spominjala na daljno preteklost, ko so bili razni sejemski dnevi navada.
Prireditelji in vsi udeleženci so se strinjali, da Vrhnika takih prireditev potrebuje in da naj sejmi, kot je bil ARGONAVTSKI, postanejo tradicionalni.
S. S.
Nagrade za spominek Vrhnike
V našem časopisu je bil objavljen javni natečaj »Poiščimo in predlagajmo spominek občine Vrhnika«. Komisija pri ZKO je sprejela 11 izdelovalcev odnos-no avtorjev, ki so poslali svoje izdelke, predloge, ideje in prototipe. Avtorji so bili naslednji:
Milka Erbežnik, Marta Rija-vec, Štefka Pirnat, Stojan Grgič, Stane Malovrh, Jože Smrtnik, Tatjana Oblak, Ljubomir Moho-rič, Branimir Kostič in Miro Potočnik. Komisija je imela kar težko delo, saj je bil seznam kakovostnih idej za spominke razmeroma velik in kakovosten.
Tako da je podelila tri enakovredne nagrade: Milki Erbežnik — slikarski ciklus Cankar in suho cvetje, Ljubomiru Mohoriču za barjansko želvo in Tatjani Oblak za sestavljanko kock.
Poleg nagrad pa je komisija izrekla še posebne pohvale in priznanja za naslednje spominke: pehar, sv. duh, glinasti obte-žilnik, rezanci, žganje in čipka. Za dva izdelka oziroma projekta Pehar in Sveii duh pa je predlagala, da se pričneta čimpreje izdelovati, ker sta bila najbolj temeljito pripravljena. Nagrade so bile podeljene na prireditvi v Cankarjevem domu 24. junija, ko so bili izdelki tudi razstavljeni. V uvodu je spregovorila gostiteljica razstave Marta Rijavec in povdarila naslednje:
Na predvečer dneva državnosti naše mlade države je vsakemu pravemu Slovencu in Slovenki lepo pri srcu. Ob samostojnosti nas spremlja tudi želja, ki že postaja nuja, da bi bili gospo-
Mala dvorana Cankarjevega doma je bila kar precej zasedena na prireditvi 24. junija, predvečera slovenske državosti.
darsko razviti in turistično zanimivi. Urejeno okolje, raven medsebojnih odnosov in spoštovanje kulturne in naravne dediščine je velik pokazatelj kulturne ravni vsakega naroda.
Pri nas, na Vrhniki, so v zadnjih treh letih prizadevanja, da bi mesto z okolico zaživelo tudi v turističnem smislu, še posebej
živa. Številne pobude so našle odmev in odziv v različnih dogodkih in akcijah. Danes zaključujemo dve:
Z razstavo je uresničena pobuda »Poiščimo in predlagajmo spominke občine Vrhnika«, za čisto okolje in prijeten izgled okolice pa je komisija turističnega društva Vrhnika naredila iz-
bor in predlagala priznanja posameznikom.
Nato pa je spregovoril predsednik komisije za izbiro spominkov, že znani etnolog dr. Janez Bogataj in poudaril, da je deloval v še nekaterih komisijah po Sloveniji, da pa takega odziva, kot je bil na Vrhniki, ni pričakoval. Zato smo Vrhničani lahko
PREDSEDNIK KOMISIJE dr. Janez Bogataj
ponosni na veliko mero izvirnosti in idej, katere je potrebno postavili na svetlo in pokazati identiteto Vrhnike tudi s te plati. Ob koncu pa je župan Vinko Tomšič podelil tri enakovredne nagrade.
Nakar je sledil kulturni program, ki ga je izvajal mešani pevski zbor iz Mengeša pod vodstvom Vrhničanke Mojce Oblak. s. S
Stara cesta v polnem sijaju
Argonavtski sejem se je pričel prav na praznični dan, 25. 6. 1993, in se nadaljeval še v soboto, 26.6.1993. Stara cesta je bila zaprta za ves promet, tako da so lahko postavili stojnice na obeh straneh ulice od cerkve sv. Lenarta do Mrovcove hiše.
Svoje izdelke je razstavljalo in prodajalo okoli 50 prodajalcev, večinoma so bili iz drugih krajev. Izkazali pa so se tudi lokali na sami Stari cesti, saj so razširili svojo ponudbo, trije gostinski lokali pa so pripravili živo muziko, ki je igrala tja do jutranjih ur.
Oba dneva je sejem obiskalo veliko Vrhničanovtertudi ljudi iz drugih krajev, ki so bili s ponudbo in ostalim programom zelo zadovoljni. Ob sejemski ponudbi pa je potekal tudi kulturni program. Na dvorišču stanovanjske zadruge je zaigral komorni orkester Vrhnika, v cerkvi sv. Lenarta pa so zapeli pevci zbora sv. Pavla ter oktet Raskovec, nekaj pesmi pa je zaigral Godalni oktet Rožmarin.
Najbolj zanimivo ter tudi največ gledalcev je bilo pred galerijo Medeja. Tu so postavili oder, kjer je prvi dan sejma celo popoldne potekalo državno prvenstvo v akrobatskem ROCK-ROLU.
Za zaključek pa so nastopili trije vrhunski pari, plesalci — akrobati, ki so dosegli že lepe mednarodne uspehe.
»Sejem bil je živ — dva dni«, na zadovoljstvo vseh, posebno
pa tudi nekaterih lastnikov lokalov na Stari cesti, ki so predlagali, da bi take sejme lahko prirejali večkrat.
Sam ARGONAVTSKI SEJEM pa bo postal prav gotovo tradicionalen in bo vsako leto kot otvoritveni sejem v vrhniško turistično leto.
Več o sejmu pa preko fotografskega objektiva.
S. S.
OBVESTILO
Ob zelo uspešno izvedenem »ARGONAVTSKEM SEJMU« je Izvršni svet občine Vrhnika na podlagi ocene pripravljalnega odbora sejma sprejel sklep, da se Stara cesta začasno zapira od 1. 8. 1993 pa do 30.9.1993, in to od petka (ob 15.00 uri) do sobote (do 15.00 ure). S tem se da možnost vsem lokalom na Stari cesti, da popestrijo svojo ponudbo ter odprtost trgovin do 22.00 ure, gostinskim lokalom pa možnost raznih prireditev do 24.00 ure. Vsem Vrhničanom pa prijeten večerni sprehod po neprometni Stari cesti. To naj bi bil le poizkus zapiranja Stare ceste preko turistične sezone ter možnost organizacije sejmov ter drugih kulturno-šport-nih prireditev. Naj še povemo, da bo ob zaključku veljavnosti sklepa IS organiziran in izveden kmetijski sejem 1. in 2. oktobra 1993 v organizaciji Kmetijske zadruge Vrhnika in občine Vrhnika.
Pripravljalni odbor
Pogled na Staro cesto in vrvež ob postavljenih stojnicah.
Sejem je odprl predsednik turističnega društva Vrhnika Tomaž Grom, nato pa je zaigral Komorni orkester Vrhnika.
Lončarski mojster je izdeloval in prodajal svoje domače izdelke iz gline.
00
12
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
Blagajane in osati v prave roke
Na prireditvi predvečera dneva neodvisnosti, v Cankarjevem domu, je Turistično društvo podelilo »blagajane in osate« za urejenost hiš, vrtov in parkov, to je bivalnih okolij, kjer živimo in preživimo največ svojega časa. Komisija pri TD Vrhnika, katera je že v letu 1992 podelila blagajane in osate za najboljše trgovine, je imela pri izbiri veliko dela in obilo težav. Sama si je morala ustvariti kriterije ocenjevanja ter pregledati celotno Vrhniko, Verd, Sinjo gorico, Staro Vrhniko in Podlipo. Po prvem pregledu je bilo več kot petdeset predlogov za blagajano ter nekaj čez 10 predlogov za osat. Po še enkratnem preverjanju in pregledu komisije na terenu je komisija skupaj z izvršnim odborom TD sprejela sklep, da se blagajana podeli naslednjim 11 lastnikom najbolj urejenih hiš in njihove okolice:
Center mode IUV, Cankarjev trgi;
Irena in Matilda Vidmar Lošca 54;
Marija Janša, Robova 125; Marija in Anton Gostiša, Opekarska 28;
Marta in Peter Kobal, Dobo-vičnikova 92;
Frančiška in Drago Hodnik, Petkovškova 3; Miroslava in Anton Malava-šič, Ledina 8;
Marija in Drago Križ, C. Krimskega odreda 1; Ivana in Igor Pirman, Podlipa 51;
Janez in Marija Furlan, St. Vrhnika 114;
Dragica in Anton Šemrl, Sinja Gorica 31;
Pohvale so prejeli trije lastniki, ki imajo poleg svoje dejavnosti lepo urejene hiše ter vso ostalo okolico:
Bogdan Turk, Grilcev grič 18, Mirjan in Janez Košir, Stara Vrhnika 147;
Marta in Janez Jerna, Sinja Gorica 83.
Komisija je podelila šest osa-tov, predvsem z namenom, da se stanje hiš izboljša ter vzpodbudi tudi ostale občane, da pričnejo najprej pospravljati pred svojim pragom, saj je še veliko lastnikov, ki bi zaslužili osat.
Osat so prejeli:
— Ljubljanska 12, bivša gostilna Lovec
— Kovačija, Stara cesta 25 (Železnik Primož)
— Maroltova domačija, Ljubljanske mlekarne;
— Bistra, bivša gostilna (LIKO);
— Gasilski dom Stara Vrhnika;
— bivša gostilna pri Majolki, Sinja Gorica
Blagajane in osate sta podelila predsednik TD Tomaž Grom in predsednik komisije Viktor Razdrh. Prisotni so bili vsi prejemniki blagajane in pohval,
medtem ko po osat ni prišel nihče.
Vsak pa je prejel tudi povečano sliko svoje hiše v trajen spomin.
Ob robu pa naj dodamo, da je komisija resnično imela težavno delo, saj so nekatere hiše lepše
od druge in bo marsikdo rekel, saj je moja lepša. Neglede na to pa je akcija potekala prvič in kriteriji so bili pač taki, da se je gledalo na videz hiše, fasado, balkone, rože na oknih in balkonih, urejenost vrta ter urejenost okolice hiše. Sama akcija je bila izvedena v
sklopu »LETO TURIZMA« in z namenom vzpodbuditi občane, da Vrhnika postane lepa in zanimiva tudi turistom. V sliki pa vam prikazujemo vse dobitnike, ki so prejeli blagajano, pohvalo in osat.
S. S.
BLAGAJANE so dobili:
V Domu obrtnikov pa so pripravili razstavo domači numizmatiki — ljubitelji in zbiratelji različnih stvari: Miha Logar — Denar skozi stoletja na Vrhniki Herman Bole — Znamke o Vrhniki in Vrhničanih Janez Žitko — Vrhnika na razglednicah
Marija in Anton Gostiša, Opekarska 28
Marija in Drago Kržič, C. Krimskega odreda
Ivana in Igor Pirman, Podlipa 51 Marta in Janez Jerina, Sinja Gorica 83 Bivša gostilna pri Majolki, Sinja Gorica
Janez in Marija Furlan, St. Vrhnika 114
	m M		n.				
		1				i /	I  ü 11
1
Ljubljanska 12, bivša gostilna Lovec
Dragica in Anton Šemrl, Sinja Gorica 31
POHVALE SO PREJELI:
Kovačija, Stara cesta 25 (Železnik Primož)
Bogdan Turk, Grilcev grič 18
Maroltova domačija, Ljubljanske mlekarne
POLOS d. o. o.
Zapoge 40, 61217 VODICE
POCENI PREMOG
Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke.
Dostava brezplačna do 30 km.
Se priporoča
POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823585 824096
AVTO SOLA VRHNIKA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA Cankarjev trg 5
1. Vsak mesec organiziramo tečaj cestno-prometnih predpisov A, B in F kategorije.
2. Zbiramo prijave za tečaj prve pomoči.
3. Prodajamo turistične aranžmaje agencij: KOMPAS HOLIDAYS, SLOVENIJA-TURIST, EMONA GLOBTOUR IN TELEWING - izleti in počitnice v domovini in tujini.
Informacije in prijave: AVTO ŠOLA VRHNIKA -TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjev trg 5, telefon 755-828
Uradne ure: ponedeljek in sreda: od 9. do 18. ure torek, četr. in petek: od 9. do 15.30
Mirjan in Janez Košir, Stara Vrhnika 147
Bistra, bivša gostilna (LIKO)
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
TRGOVINA SWEETY NA LOGU
PRI AVTOBUSNI POSTAJI - VRTCU
VAM NUDI pestro izbiro
— čokolad in čokoladnih izdelkov vseh vrst in velikosti za vse priložnosti
— bonbone, piškote, kavo, žvečilne gumije, lizike itn.
— sladoledov je na zalogi več kot 40 različnih vrst (10 lučk v kompletu le 330,00 sit, družinski — uvoženi sladoledi že po 270,00 sit itn).
— šolske potrebščine;
— zvezki A5 le 55,00 sit, A4 le 83,00 sit — uvoz iz Italije (več kot 40 različnih motivov)
— tehnični svinčnik le 95,00 sit (v kompletu z mincami le 118,00 sit)
— nalivna peresa in brisala
— flomastri
— barvice
— razni kemični svinčniki
— dišeči — barvni kemični svinčniki le 29,00 sit itn.
STARŠI, PRIPELJITE SVOJE OTROKE K NAM.
ČE JIM ŽE ŠOLA SMRDI, NAJ JIM VSAJ KEMIČNI SVINČNIK DIŠI!
14
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
Cankarjeva knjižnica na Vrhniki deluje 35 let
Pozdravljeni, mladi prijatelji knjig!
Je že tako: vse, kar je lepo, je kratko. Tako gredo tudi počitnice h koncu. Upamo, da ste jih lepo preživeli in da bo srečanje s sošolci veselo in prijetno.
No, preden se bo pričel pouk, imate še nekaj časa. Tisti, ki še niste rešili mednarodnega knjižnega kviza, to lahko še storite. V knjižnicah na Vrhniki, v Borovnici in novem izposoje-vališču v Dragomerju (gasilski dom) so vam na voljo vprašalniki, rešite jih in pustite v knjižnici.
Žrebanje bo 2. septembra, nagrade so privlačne: prva nagrada je izlet v neznano 17. 9. letos, ki ga bo organizirala republika, poleg te pa bodo še druge vabljive nagrade. Vsi reševalci pa bodo imeli možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado: teden dni bivanja v tujini na mednarodnem bralnem taboru.
Mladi ljubitelji knjig in reševalci kviza, pohitite, do 2. septembra do 12. ure še lahko prinesete rešitev v Cankarjevo knjižnico na Vrhniko.
Knjižničarji Cankarjeve knjižnice
Začetki knjižničarstva na Vrhniki segajo v leto 1876, ko so prijatelji branja med prvimi v ljubljanski okolici ustanovili bralno društvo - ČITALNICA.
Letos 21. junija pa je minilo 35 let, odkar knjižnica deluje kot samostojen zavod. Začelo se je v leseni baraki: star bančni pult, ena polica in 912 knjig je bilo vse imetje.
Vse od ustanovitve dalje so bili knjižnici zagotovljeni minimalni pogoji za delo, ki so omogočali preživetje le z veliko odrekanja in varčevanja. Najbolj kritično je bilo leto 1966, ko je knjižnici grozila ukinitev. Kar nekaj let pa je bilo treba premagovati pritiske za združevanje knjižnice z drugimi dejavnostmi; v ljubljanski okolici je samo vrhniška knjižnica ohranila samostojnost.
Najlepše pa se je za knjižnico zgodilo v letu 1979 — selitev v sedanjo zgradbo. V novih prostorih so bili dani ugodni pogoji za osnovno dejavnost — izposojo knjižničnega gradiva, hkrati pa tudi možnost za različne oblike dela z bralci, še zlasti smo razvili delo z mladimi.
Po obsegu opravljene dejavnosti smo že vrsto let na 16. mestu med 60. občinskimi knjižnicami, čeprav sodimo glede na
Krajevna skupnost Dragomer Lukovica ima po zakonu oziroma knjižničarskih standardih že toliko prebivalcev, da bi morala imeti manjšo knjižnico, zato so se krajani z matično Cankarjevo knjižnico na Vrhniki dogovorili, da letos uredijo izposojevališče tudi v Dragomeru/Lukavici. V tej krajevni skupnosti sicer deluje šolska knjižnica, ki pa je namenjena le učencem osnovne šole. Popolnoma brez te kulturne dobrine pa je vrsta mladih in starejših, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tako rekoč nimajo nikakršne možnosti, da bi prišli do knjig, ki so danes zelo drage. Sicer pa je izposojevališče namenjeno vsem krajanom — od otrok do najstnikov, pa tudi drugim, ki bi želeli prebrati dobro knjigo.
Prostore za knjižnico je dala na razpolago Krajevna skupnost Dragomer Lukovica. Seveda bodo še naprej ostali večnamenski, saj naj bi knjižnica po-
število prebivalcev med manjše knjižnice.
Za delo knjižnice je bilo finančno najugodnejše leto 1991, saj smo normativ za nakup knjig dosegli kar 92%, pridobili dodatne prostore za enoto v Borovnici in tako zagotovili primerne pogoje za delo.
Razmere so se v lanskem letu močno poslabšale, saj smo nakup knjig realizirali le 62%, enako kot leta 1983. Da vsako leto kupimo nekaj več gradiva, kot omogočajo redna finančna sredstva, gre zahvala našim sponzorjem, ki že vrsto let prispevajo del sredstev, s tem pa omogočajo občanom brezplačno izposojo knjig.
Knjižni sklad šteje sedaj 66.000 enot. Da občani knjižnico potrebujejo, dokazujejo tudi podatki o izposoji, ki se iz leta v leto veča. Lani se je obisk povečal za 20%, izposoja pa za 30%.
V petintridesetih letih si je knjižnično gradivo izposojalo 908.612 občanov; če bi le-ti stopili v kolono, bi bila dolga 454 km. Izposodili so si 2,238.283 enot knjižničnega gradiva, za kar bi potrebovali 6.500 dvojnih polic. Če bi knjige postavili v vrsto, bi ta tekla od Vrhnike preko Borovnice, Podpeči, Ljubljane,
stala središče kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Vsekakor pa so prostori na ta način veliko pridobili ne le na izgledu, ampak predvsem na ponudbi, ki jo zdaj dajejo krajanom.
Za opremo in osnovni fond knjig je poskrbela matična Cankarjeva knjižnica, veliko popolnoma novih in lepih knjig pa je podarila tudi Slovenska knjiga ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Pri urejanju knjižnice so sodelovali krajani, ki so sami s prostovoljnim delom poskrbeli za ureditev prostorov. Pri tem so se zlasti izkazali skavti, ki so pomagali pri čiščenju in selitvi polic ter pohištva; sodelovali pa so tudi predstavniki drobnega gospodarstva (predvsem firma Novak Miro & Pepca ter agencija Leila).
Zlasti velika zahvala za ustanovitev gre vodstvu krajevne skupnosti ter občine Vrhnika, ki so pokazali veliko razumevanje in tudi finančno podprli ustanovitev knjižnice.
Horjula do Ligojne in nazaj do Vrhnike.
Poleg izposoje knjižničnega gradiva pa se je v knjižnici dogajalo še marsikaj. Organizirali smo predstavitve novih knjig, razstave, srečanja kulturnih ustvarjalcev. V otroškem oddelku na Vrhniki in v Borovnici so ure pravljic, literarne uganke, kvizi, delavnice; mladi obiskovalci imajo na voljo tudi video program ter igranje družabnih in računalniških iger. Samo lani je pri teh dejavnostih sodelovalo 11.760 otrok.
Čas, ki prihaja pa bo od knjižnic zahteval še mnogo več. Od večerniškega beriva, ki so ga nudile nekdanje ljudske knjižnice, imajo današnje javne knjižnice vse bolj izobraževalno-informativno vlogo. Knjižnica mora biti informacijski censter občine, ki bo sposoben izpolniti večino potreb in zahtev občanov ali jih usmeriti tja, kjer bodo to lahko storili.
Poleg bogatega knjižničnega sklada mora knjižnica imeti dovolj prijaznega, ustvarjalnega in strokovno usposobljenega kadra, sodobno računalniško strojno in programsko ter komunikacijsko opremo. Le taka lahko igra aktivno vlogo v knjižnično-
informacijskem sistemu, ki omogoča uporabniku knjižnice dostop do informacij o gradivu v slovenskih knjižnicah; preko sistema COBISS pa je možen tudi dostop do nekaterih pomembnih svetovnih podatkovnih zbirk in tako do znanstvenih informacij visokega nivoja.
Jasno je, da sodobna knjižnica potrebuje tudi ustrezne prostore. Prizadevanja za gradnjo prizidka že kar nekaj časa potekajo; tloris idejnega načrta je bil predstavljen na prireditvi v počastitev 35-letnega delovanja knjižnice. S prizidkom bo knjižnica dobila dovolj velik prostor za izposojo in informacijsko dejavnost, časopisno in študijsko čitalnico, prostor za delo z mladimi in ciljnimi skupinami, prostor za obdelavo gradiva, skladišče in upravo. Z realizacijo prizidka bo Vrhnika dobila knjižnico, ki bo lahko zadovoljevala potrebe občanov prihodnjih 50 let.
Predlog, da bo 40. obletnica Cankarjeve knjižnice v novih prostorih, je podprl tudi g. župan Vinko Tomšič, ki je s svojo prisotnostjo poudaril pomen knjižnice za življenje v občini.
Na proslavi, kjer se je zbralo veliko prijateljev knjižnice, smo IUV podelili zahvalo za 10-letno članstvo.
Spominsko darilce so prejeli tudi občani, ki so vseh 35 let obiskovali knjižnico: Nuška Cvet-kovič, Erika Slatner, lvan_Logar, Helena Sečnik, Janez Žnidar-šič, Jana Nagode, Marta Alek-sič, Mira Japelj, dr. Janez Ver-bič, Jože Tršar.
Na prireditvi je bila predstavljena brošura Rodbina Ivana Cankarja, ki jo je kot raziskovalno nalogo obdelala dijakinja Vesna Zadnik, vnukinja prof. Franceta Dobrovoljca. Brošuro je ob jubileju knjižnice izdala in založila Skupščina občine Vrhnika, oblikovala Milena Oblak-Erznožnik, natisnilo pa založniško in trgovsko podjetje Mali, d.o.o., iz Logatca.
S prijetno glasbo je večer obogatil godalni kvartet Vrhnika pod vodstvom prof. Marka Fa-bianija.
Za prijetno vzdušje ob prigrizku, ki ga je darovala Gostilna Simon, je poskrbel prof. Tone Pucihar s svojo harmoniko.
Tri dni po proslavi na Vrhniki smo v počastitev dneva državnosti odprli izposojevališče knjig v Dragomerju. To je območje, ki
glede na število prebivalcev po normativu že mora imeti manjšo knjižnico. Toda finančne razmere za knjižnično dejavnost niso ugodne in ker v Dragomerju ni bilo prostora, ki bi ga lahko uporabljala samo knjižnica, smo čakali na ugodnejši trenutek. Ker pa so krajani Dragomerja sami izrazili potrebo po knjižnici, posredovala jo je gospa Irena Marinko, je zamisel podprla tudi občinska matična knjižnica.
Blizu 2000 knjig, ki so bile v gasilskem domu na Logu (zanimanja za knjižnico je bilo malo) in okrog 150 novih, to je sedaj na voljo krajanom Dragomerja in okolice. Ureditev omenjenega fonda je zahtevala 55 ur strokovnega knjižničarskega dela,
ki smo ga opravili mimo rednega dela v matični knjižnici.
Ker je bila zahteva po knjižnici posredovana IS SO Vrhnika že po sprejetju proračuna, je bilo za njeno delovanje odobrenih le 300.000.— SIT, gospod župan Vinko Tomšič pa ji je namenil še 50.000 — Ta vsota bo zadostovala za pokritje najnujnejših izdatkov.
Doslej seje v knjižnico vpisalo nekaj nad 30 krajanov, ki že sprašujejo po novih knjigah in revijah. Prav gotovo bo zanimanje naraščalo, zato bo v prihodnjem letu treba izposojevališču zagotoviti reden dotok novih knjig (350 do 400) in najmanj 10 naslovov periodike.
M. I.
police in tako še povečala ponudbo.
Vpis je zaenkrat brezplačen, zato so vsi krajani vabljeni, da se čimprej oglasijo v knjižnici.
Irena Marinko
Slovesnosti ob 35. obletnici Cankarjeve knjižnice se je udeležilo kar precej ljubiteljev knjig. Druga z desne pa je dijakinja Vesna Zadnik, ki je predstavila Cankarjevo rodbino.
MiSlim Mislim,
da lahko bi se skupaj rodila, skupaj hodila po zemlji, se skupaj nežno ljubila. Mislim,
da lahko bi skupaj umrla,
skupaj telesa volkovom prepustila,
se skupaj v večnosti ponovno rodila.
Gledala sem
Gledala sem listov valovanje, gledala sem reko, njeno nabreklo stanje, gledala sem ptice, tvoje jokanje, tvojo izpoved, prepričevanje...
Ustanovitev knjižnice v KS Dragomer-Lukovica
Krajani Dragomera in Lukovi-ce so si zelo prizadevali, da so lahko knjižnico odprli na slovenski praznik 25. junij in s tem ne le počastili dan državnosti, pač pa tudi omogočili, da bi otroci in starši v času počitnic imeli dostop do knjige. Otvoritev je bila bolj skromna zaradi majhnega prostora, ki je na razpolago, ve-nadr zelo prijetna, ker jo je poživil nastop mladinskega pevskega zbora Jonatan. Udeležil pa se je je tudi župan občine Vrhnika, g. Tomšič in predsednik krajevne skupnosti Dragomer-Lukovica, g. Breitenberger.
Takoj po otvoritvi pa so začeli krajani nestrpno spraševati, kdaj bo knjižnica začela z rednim poslovanjem. Zato se je matična knjižnica na Vrhniki na moč potrudila in kljub dopustom kar najhitreje obdelala še vrsto novih knjig ter jih postavila na razpolago obiskovalcem. Od 4. avgusta 1993 je knjižnica odprta vsako sredo od 16. do 19. in
vsako soboto od 9. do 12. ure. Že zdaj je na razpolago veliko starih in novih družabnih romanov, priročnikov, literature za otroke in mladino, ni pa še dovolj časopisov in revij. Delno je temu
tako tudi zaradi pomanjkanja polic. Čim bo izposojena dovolj velika količina gradiva, bo možno prinesti z Vrhnike še dodatno literaturo, morda pa bo knjižnica Vrhnika nabavila tudi še nove
JH ,11
Notranjost knjižnice v Dragomerju ob otvoritvi
NAŠ ČASOPIS
AVGUST 1993
15
Lendava
Piran
Že v I. 92 smo se dogovarjali in premlevali zamisel kako organizirati kolesarsko akcijo v enem dnevu prevoziti Slovenijo po diagonali od Lendave do Pirana. No, vse kaže, da v preteklem letu nismo bili dovolj zagreti da bi nam to uspelo.
Ponovna razprava o tem se je začela zopet nekje po Novem letu, tokrat še dovolj zgodaj, da bi zadevo lahko tudi izpeljali. Po nekaj uvodnih srečanjih je odločitev padla. Datum odprave 3. 7. 1993! Do tega dne pa je bilo potrebno postoriti še marsikaj. Od pridobitve sponzorjev, denarja, prenočišča, prehrane, kolesarske opreme, pa seveda do dovolj nabranih kilometrov, da bi brez večjih težav prišli do cilja v Piranu. Za dušo odprave je bil nekako določen Cveto Mole, ki je vodil vse organizacijske posle. Po vseh teh pripravah je napočil tisti dan, ko smo odpravili z dvema avtomobiloma na pot
proti Lendavi. V Lendavo smo prispeli 2. 7. 93. v poldanskem času. Po kosilu v hotelu Lipa smo odšli na kopanje v hotelski bazen. V termah smo bili zelo lepo sprejeti saj so bile terme eden od sponzorjev naše odprave. Imeli smo tudi pogovor z generalnim direktorjem hotela, ki nam je povedal nekoliko podatkov o samem zdravilišču. Nekaj po enajsti zvečer, smo po koncertu Andreja Šifrerja, odšli počivati, kajti ob treh zjutraj smo imeli predviden start. Sifrer nam je obljubil da nas bo zjutraj počakal pred hotelom. Zjutraj smo bili vsi pripravljeni. Naš spremljevalec Ele je raztegnil harmoniko in nekaj gostov je prišlo na okna prišel pa je tudi Andrej s svojo družbo. Začetek poti je potekal brez težav, motila nas je le tema, vendar pa smo imeli spremstvo dveh vozil, da je bila vožnja bolj varna. Pot nas je vodila od Lendave preko Ljutome-
ra, Ormoža, Ptuja, Ptujske gore, Majšperka, Poljčan, SI. Konjic proti Celju. Vmes smo imeli dva kratka postanka, en prijazen »defekt«, ampak morala je bila na višku. Del poti smo peljali po trasi po kateri se je ravno to soboto odvijal Pohorski maraton. No prvi cilj nam je bila, ne boste verjeli, gostilna štorman. Ne smem pozabiti, da nas je skozi vso pot spremljala tudi ekipa vrhniške kabelske televizije in vso akcijo tudi posnela.
Pri Štormanu smo imeli kratek postanek in malo obilnejšo malico. Tudi šef gostilne je sponzoriral odpravo.
Krenili smo naprej proti Trojanam. Termometer je kazal že kar visoko temperaturo, strmina proti Trojanam pa tudi vedno hujša, tako da je bilo na poti kar pestro. Iz Trojan smo se odpeljali naprej proti Domžalam in Ljubljani proti Vrhniki. Na Drenovem griču nas je že pričakala prva
Vsi udeleženci kolesarskega maratona Lendava — Piran: Miran Štupica, Jože Justin, Matjaž Ži-rovnik, Roman Rupnik, Pavle Kovač in Cveto Mole.
skupina vrhniških kolesarjev, ki so z nami nadaljevali pot proti Vrhniki. Pred telovadnico na Vrhniki nas je čakalo nekaj prijateljev in znancev, ter sorodnikov. Po krajšem počitku in kosilu v gostilni pri Casermanu smo pot nadaljevali proti morju. Počasi so se začele manjše težave. Poznali so se prevoženi kilometri, vročina, gostejši promet, utrujenost, vendar ob veliki pomoči naše spremljevalne ekipe, v sestavi: Franci Jelovšek-voz-nik, sponzor Ele Jelovšek-spre-mljevalec, harmonikar komentator, Zoran Grom spremljevalec, kuhar, vodonosec!, smo premagali tudi vse te težave.
Počasi smo se približevali cilju. Za nami je bila Postojna, Kozina itd. Ko smo zagledali morje smo še bolj verjeli, da smo na čisto pravi poti. Približno ob 20.30 smo prispeli na Tatinijev trg v Piran. Tu so nas čakale naše družine, prijatelji, znanci naključni turisti. Ele je v roke vzel harmoniko in zaigral tisto, ki sem jo slišal že nič kolikokrat v tem času ko smo bili skupaj. Angelo nas je polival z Radgonsko penino, gospa Rožmanceva nas je obdarila z brinjevcem, Anže pa se je zadovoljno smejali, ker je vedel da nam je uspelo to kar smo že dolgo načrtovali. Po večerji v restavraciji »Pavle« smo bili utrujeni, vendar zadovoljni, da nam je odprava uspela.
Prekolesariti pot dolgo 351 km je lep športni dosežek. Zadani cilj smo dosegli brez večjih težav, okvar, kar pa je najbolj važno, da smo na cilj prišli vsi zdravi in nepoškodovani. Da smo to akcijo lahko izpeljali bi se v imenu kolesarjev zahvalil vsem sponzorjem in vsem tistim, ki so nam ta podvig tudi od srca privoščili. Posebno pa bi se zahvalil Obrtni zbornici Vrhnika, g. županu Vinku Tomšiču, za podporo pri izvedbi akcije, Stržinar Anžetu in vsem ostalim obrtnikom, vsem firmam katere so podprle to odpravo, ekipi kabelske TV, naši nepogrešljivi trojki spremljevalcev Murčitu, Eletu in Zokitu in vsem ostalim pokroviteljem po celi slovenski diagonali od Lendave do Pirana.
Matjaž Žirovnik
Na planincah luštno biti...
Naš planinski krožek je uspešno sezono končal s tridnevnim pohajanjem po Julijcih. Odločili smo se, da bomo obiskali jezerca v tem pogorju.
30. junija se je kolona dvanajstih mladih pohodnikov podala s težkimi nahrbtniki od Bohinjskega jezera proti Vogarju. Vztrajno smo premagovali strmino, ki se ni in ni hotela končati. Po dobri url hoje pa smo le zagledali kočo. Takoj smo se lotili svoje malice, se vpisali v planinsko knjigo, naši planinski dnevniki pa so se začeli polniti z žigi. Nato smo
jo mahnili proti Planini Jezero, kjer je bil postanek malo daljši. Občudovali smo okolico, samo jezero in čakali, da bo posijalo sonce. Ko nam je oskrbnik zagotovil, da kljub oblačnosti ne bo deževalo, smo krenili proti Sedmerim jezerom. Ta del poti ni bil naporen, zato smo si prepevali in se živahno pogovarjali. Tudi sonce se je pokazalo. Oskrbnica nas je prijazno sprejela in nam pripravila okusno večerjo. Kljub celodnevni hoji smo spet oživeli, skale okrog jezera so nas bile polne. Tu smo presku-
šali svoje alpinistične sposobnosti.
Zjutraj sta nas mentorici zbudili že ob šestih. A je kar eno uro trajalo, da smo se pripravili za nadaljevanje pohoda. Se vedno težke nahrbtnike smo si oprtali na ramena in krenili proti Komni. Za ta del smo potrebovali tri ure, ki pa so hitro minile. Napotili smo se do koče pod Bogatinom, kjer so nam postregli s fižolovo juho in sirovo pito. Napolnili smo čutare, se fotografirali ter se ko-rajžno podali proti Bogatinske-mu sedlu. Pot nas je vodila do
Krnskih jezer. Pri starih vojašnicah nas je pozdravilo 217 ovac. Kmalu so se zapodile za nami in nas spremljale skoraj do jezera. Nismo se mogli načuditi njegovi lepoti in velikosti. Najbolj pa so nas privlačile male ribice in seveda, skale. Tudi v domu so bili zelo prijazni. Trudili so se, da so nam v vsem ustregli.
2. julija zjutraj pa smo bili že ob šestih na poti proti Bogatin-skemu sedlu. Na vrhu smo po-malicali, nato pa smo se povzpeli na 2008 metrov visoki Veliki Bogatin. Tu je sledil obvezen krst z zaobljubo, da bomo še naprej zvesti člani Gamsov. Dobili smo tudi planinska imena. Tako se je naša tura nagibala h koncu. Pot nas je vodila v dolino. Na Komni je pritegnil našo pozornost helikopter, ki je od tod vozil drva h koči pri Sedmerih jezerih. Spust v dolino je bil prijeten, saj steza vodi po gozdu. Zaslišali smo šumenje Savice, a smo zaradi pomanjkanja časa njegov ogled preložili za leto, dve. Pohiteli smo do hotela Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. Komaj smo čakali, da smo posedli na klopce. Bili smo ponosni, da smo brez kakršnihkoli težav končali potepanje »od jezera do jezera«.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo gospodu Javorniku, ki nam je priskrbel majice, gospodu Gerdini, lastniku fotokopirnice COPIS, ki nam je na majice odtisnil naš planinski znak, ter gospodu Marjanu Koširju, ki nam je ta znak narisal.
Mladi planinici iz OŠ Borovnica ter Urša in Alenka
Koledar športnih prireditev
21. avgust Odprto prvenstvo v odbojki na mivki
ob 9. uri na Vrhniki
Pokalna košarkarska tekma — člani
KK RcG Vrhnika: KK Borovnica
ob 20. uri v telovadnici OŠ I. Cankar
Vrhnika
22. avgust Notranjsko prvenstvo v balinanju —
pozicijsko izbijanje
ob 9. uri na balinišču IUV na Vrhniki
28. avgust Finale spusta v gorskem kolesarjenju ob 11. uri na Planini
29. avgust Državno člansko prvenstvo v balinanju precizno izbijanje ob 9. uri na balinišču IUV na Vrhniki Državno prvenstvo v cross countrvju ob 11. uri na Planini
4. in 5. september Občinsko prvenstvo v tenisu — posamezno
ob 8. uri na Vrhniki
11. in 12. september Občinsko prvenstvo v tenisu — dvojice
ob 8. uri na Dragomerju
12. september Občinsko prvenstvo v kolesarjenju Podlipa 93
ob 10. uri iz Podčela v Podlipo
Urniki zimske vadbe v telovadnicah
V času od 18. oktobra 1993 do 16. aprila 1994 bo v telovadnicah od 15.00 do 21.30 organizirana vadba za selekcije športnih društev in za rekreacijske skupine.
Vse zainteresirane prosimo, da do 10. septembra 1993 oddajo pismene prijave na Športno zvezo Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika.
Obenem prosimo tudi starše predšolskih otrok, da nam posredujejo želje po vrsti vadbe, ki naj bi jo organizirali za otroke.
ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA
IV. TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
BOHINJ - 93
Pričetek IV. TABORA BO V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA PRI SV. JANEZU POD SKAL-CO.
Odhod z Vrhnike bo ob 8. uri zjutraj z avtobusom, s parkirišča pred banko.
Prijave sprejemajo:
PAV — Leskovec Janko: prodaja mesečnih vozovnic, Cankarjev trg, tel: 755-375
ROŽMANEC MARIJA/PAVLE mizarstvo, Robova ul tel: 751-068
RUS JOŽE/NIKA; Turnovše, tel: 753-520
TOMŠIČ MARIJA/VINKO; pri Kožuh, tel: 751-001 kjer boste dobili program in vsa pojasnila.
Prisrčno ste vabljeni vsi naši člani, prijatelji in simpatizerji. Nadaljujmo z idejami in doživetji s I. TABORA NA PTUJU.
OBČINSKI ODBOR SKD VRHNIKA
16
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
Mladinske delavnice
Vas zanima? Pokukajte v našo delavnico; z veseljem vas bomo sprejeli!
Mojca Hodnik
Tudi v šolskem letu 1992/93 je Center za socialno delo Vrhnika ponovno ponudil vsem učencem 7. in 8. razredov Osnovne šole Ivan Cankar »Mladinske delavnice«.
Ta projekt preventivnega dela, kjer je osnovni cilj iskanje pozitivnih vrednost, preprečevanje emocialnih problemov ter vzdrževanje psihičnega zdravja, poteka že tretje leto in je naletel na dober odziv pri učencih.
Celo šolsko leto sta se sestajali 2 skupini. Eno so vodili prostovoljke: Mojca Čepon, Marija Leskovec, Mira Lesko-vec, Urška Ogrin, Mojca Hod-
nik in Marija Jerina, drugo pa socialna delavka Centra za socialno delo Vrhnika Lučka Kenk. Imenovana je prostovoljkam nudila tudi strokovno pomoč za svoje delo.
Lučka Kenk
Bi poskusili nekaj drugačnega, kot je šolski pouk in običajni krožki?
Naše mladinske delavnice delujejo na Vrhniki že 3. leto za učence 7. in 8. razredov osnovne šole, vodimo pa jih študentke različnih smeri pod vodstvom Centra za socialno delo.
Začetna zadržanost se vedno hitro razblini in med nami se spletejo pristne prijateljske vezi, kar dokazujejo tudi želje učencev po raznih izletih z najpomembnejšim zaključnim izletom, ki ga načrtujemo skupaj.
Letos smo se odpravili v gore, na Kokrško sedlo, drugi dan pa še na Grintovec. Dobra volja, lepo vreme in doživetje, ki se je vtisnilo globoko v spomin. Ob načrtovanju izleta smo se srečali tudi s starši učencev in prav presenečena sem bila ob njihovi pozitivni reakciji nad mladinskimi delavnicami. Rada bi se tudi še enkrat zahvalila g. Jerini, ki nam je pomagal, da smo se na
Ena gasilska pred našim začasnim bivališčem na Kokršem sedlu.
Medeja živi
izlet do Kamniške Bistrice in nazaj pripeljali s kombijem, ter seveda našemu šoferju.
In kaj sploh počnemo?
Igrice, zabave, teme, ki v teh letih najbolj vznemirjajo otroška srca in domišljijo, ter pogovori, pogovori in še enkrat pogovori.
Torej, učenci 7. in 8. razredov, če smo s tem našim, kar precej obsežnim prispevkom vsaj malo vzbudili vašo radovednost, se vidimo vsi skupaj jeseni!
Mojca Čepon
Mladinske delavnice, VAU! To je nekaj ful super! Življenje spoznavamo skozi igro, kjer se tudi več kot preveč nasmejimo.
Tovarišice pa: VAU! Ne morem jih prehvaliti (premalo prostora na listu).
Ines Jerina
Mi smo prava druščina — združila pa nas je in nas še MLADINSKA DELAVNICA. Igra naša stalna je prijateljica, je »drugačna« a vedno tako zanimiva, da nam odkriva razna zapletena vprašanja: »Kdo sem?, »Od kod prihajam?«, »Komu pripadam?«, »Kaj želim postati?«, »Strah me je!«, »Le česa?«.
Skupaj iščemo rešitve na različne možnosti izražanja: s pantomimo, igro, pogovorom.
Učimo se sodelovati, vaditi, slediti.
Kot nekakšna rdeča nit naše delavnice pa je prepričanje, da je mogoče človeka naučiti živeti bolje, tako zase kot za ljudi, ki ga obkrožajo, da svet in ljudi doživljamo drugače in prednost dajmo tem vrednostim: SPREMEMBAM, ODGOVORNOSTI, POGUMU, NESTEREOTIPIZMU, VREDNOTENJU ŽIVLJENJSKIH MOŽNOSTI.
Toda sama igra ne dela čudežev?
Potrebno je še nekaj!
V okviru prostovoljnega dela na naši Visoki šoli za socialno delo sem se poleg dela s »starimi« odločila delati tudi z »mladimi«. Mladinske delavnice so potekale enkrat na teden kot prostovoljna dejavnost. Ker me to delo zanima, sem pod mentorstvom socialne delavke Lučke in še z drugimi študentkami različnih fakultet vodila mladinske delavnice. To je predvsem preventivni program za 7. razrede na področju socializacije, integracije ter spoznavanja samega sebe kot osebnosti skozi igro. Tak način dela z mladimi se mi zdi zelo pomemben, saj je prav v teh »občutljivih letih« večkrat premalo časa za mladostnike s strani staršev pa tudi s strani šole.
Menim, da bi bilo treba uvesti program, kot so mladinske delavnice za vse razrede v okviru projekta ali v kakšni drugi obliki.
Vsekakor sem se v tem letu pri delu z mladimi veliko novega naučila, kar mi bo v veliko pomoč in korist pri nadaljnjem študiju.
Študentka Mira Leskovec
Full dobro, samo še več izletov bi moralo biti.
Spoznavamo življenje z igrami in zabavo. Rad imam ta krožek, zato vam ne bo žal, če se boste tudi vi spoznali z njim.
Rad pa (THÉ BEST) imam tudi vse študentke in prijatelje s tega krožka.
Rok Matic
Mladinske delavnice so namenjene mladim, da bi se seznanili z najrazličnejšimi temami vsakdanjega življenja.
Namen je omogočiti otrokom, da spoznajo različne vidike obravnavanja vsakdanjih življenjskih situacij. Pri vsaki obravnavani temi dobijo otroci neki splošen vpogled in spodbudo za lastno razmišljanje o njej. Predvsem dobijo neko osnovo za ravnanje v različnih življenjskih situacijah, vendar je poudarek na nadaljnjem lastnem razmišljanju. Mladinske delavnice so le neka smer, orientacija, na podlagi katere naj bi otroci začeli sami razmišljati in udejanjati dobre medosebne odnose, razvijati komunikacijo, spoznati nov smisel učenja, ne le šolskega, spoznati spolnost, samega sebe, svoje starše,... Pri tem pa je bistveno, da delo ne poteka fron-talno kot večina učnega predavanja.
Vse teme obdelamo skozi igre, ki otroke veliko bolj spodbudijo. Mladinske delavnice zato niso toge, temveč zelo dinamične in vesele. Otroci pa spoznajo tudi sebe v skupini, kar omogoča razvijanje dobrih odnosov v najrazličnejših skupinah, s katerimi se srečujejo vsak dan. Prav tako pa razvijamo tudi komunikacijo, ki jo v veliki meri zanemarjajo tako doma kot v šoli. Komunikacija pa je osnova za kakršnikoli odnos.
Urša Ogrin
Želja	Rada bi čutila roke, telesne mravljince,
	vse vročinske vrtince,
	rada bi se v tebi izgubila,
	te z glasnim stokom ljubila,
	ti odzirala seme,
	ga ukradla zase,
	ga v malega človečka spremenila.
	ESTER ZRIMŠEK
	6/353 Borovnica
V juliju smo si v gledališču Ivana Cankarja na Vrhniki lahko ogledali plesno predstavo v izvedbi skupine Medeja, ki je bila za vrhniško občinstvo prav gotovo prijetno presenečenje. Prav škoda, da si predstave ni ogledalo več gledalcev, saj predstava živi, ko daješ in prejemaš hkrati, in gledalci (večinoma
mlajši) so jo toplo sprejeli. Kore-ografinja Tatjana Jerebic si je predstavo zamislila kot plesno — gibalni projekt, ki vključuje tudi elemente poezije, proze, gledališkega izraza. Tudi kostumi in scena sta nepogrešljiva elementa, ki zaokrožita celovitost predstave. Tako smo bili priča plesnemu dogodku, ki funkcioni-
ra na različnih nivojih, vse skupaj pa se zlije v enovito celoto, ki jo je skupina poimenovala Ne krivi ogledala, če... Presenečenje je zavidljiv nivo tehnike plesnega znanja, ki ga dosegajo plesalke (Urša Čepon, Mateja Jerebic, Tatjana Jerebic, Nives Klopčar, Bernarda Logar, Vesna Oblak) saj vemo, da so možnosti za pridobitev tega znanja pri nas še vedno zelo skope in prepuščene nekaterim vztrajnim in z navdušenjem prežetim posameznikom. Pri tem seveda mislim na nekonvencionalni plesni izraz, ki mu je lastna enovitost ustvarjalne svobode in izvajalske veščine. Plesno znanje plesalca Zvoneta Pergarja sicer ni tako bogato, vendar pa nas prepriča s svojo izrazno močjo. Predstava sicer ni brez slabosti (zame je malo predolga), pokazala pa je, da je skupina Medeja sicer ljubiteljska skupina (z vsemi prednostmi in slabostmi tega statusa), vendar z jasno zavestjo o svojem prihodnjem delovanju. Ustvarjalnost mladih plesalk je odraz njihovega pogleda na svet in na doživljanje le-tega. Na trenutke nam sicer postrežejo s kakšno preprosto filozofijo, ampak to so one, take so in to nam odkrito povedo. Zakaj pa ne? Iskreno hotenje skozi eno uro in pol trajajočo predstavo povedati gledalcem kaj so, kakšne so in zakaj, vzbudi v gledalcu občutek, da ni objekt izvedene predstave, ampak vstopa in izstopa kot subjekt, ki v dialogu s plesalci odkriva svoja vprašanja in išče nanje odgovore. In namen ustvarjalnega poskusa je prav to. Predstavo odlikujejo še razgibano izdelan prostor, pri katerem se menjavajo različne prostorske smeri, domišljeni liki in zanimive grupacije.
Morda bi bilo zanimivo nadaljnje delo zastaviti v smeri kolektivne ustvarjalnosti, s katero bi se v skupini začele luščiti nove in nove ideje? Čestitam!
Silva Ros
Težki invalidi pred vstopom v avtobus, ki jih je popeljal v neznano smer.
Izlet za invalide
Udeleženci izleta, ki je vsako leto za težke invalide brezplačen, se zahvaljujemo društvu invalidov Vrhnika, posebno predsedniku Janezu Petriču in Mojci Seljak.
Letos smo se napotili na izlet v neznano; kmalu pa smo ugotovili, da se peljemo proti Gorenjski. Prvi postanek je bil na Brezjah. Ogledali smo si lepo cerkev in tudi zapeli stare cerkvene pesmi. Potem smo se peljali do gostilne v Černivcu, kjer smo po-malicali telečjo obaro, ki je bila zelo dobra in okusna, prijazni
gostitelj je bil nekdanji šef Man-tove na Vrhniki. Naprej je peljala pot proti kampu Šobec, ki je najbolj urejen kamp v Sloveniji. Nadaljnji postanek je bil na Bledu, kjer nas je šofer počasi vozil, da smo si kar iz avtobusa ogledali biser Slovenije. Med vožnjo po Poljanski dolini smo se ustavili na Visokem pri spomeniku Ivana Tavčarja, ogledali smo si velik, dragocen spomenik. Od tam smo se peljali skozi Idrijo, Strm-co, Smrečje, Podlipo v Verd k Marinčiču na kosilo. Postreženi smo bili hitro z dobrim in obilnim
kosilom, za povrhu smo dobili še kavico. Na vseh postankih so nam pomagale tečajnice, da smo lažje izstopali in vstopali v avtobus. Invalidi menimo, naj tudi za naprej društvo oziroma organizatorji sami izberejo kraj izleta, saj bi se sami udeleženci težko zmenili, kam bi šli. še enkrat hvala lepa Društvu invalidov Vrhnika za pozornost do težkih invalidov.
Udeleženci težki invalidi brezplačnega izleta (Valentina Petek)
NAŠ ČASOPIS
AVGUST 1993
17
Toplo sonce in lepi dnevi v Savudriji
Osnovna šola Log-Dragomer je glede na izjemno ugodne možnosti tudi letos organizirala in izpeljala »Šolo v naravi« v Savudriji.
Šola je bila od 17.6. do 27.6. 1993, otroci pa so prebivali v bungalovih počitniškega naselja Zatišje v Savudriji.
Zares lepo sončno vreme in topla voda, v povprečju je bila 23 C, sta omogočila učencem in učiteljem, da so kar najbolj izkoristili skoraj ves čas za učenje plavanja.
Na začetnem testiranju učencev glede znanja plavanja je bilo osem neplavalcev, enajst pol-plavalcev in petindvajset plavalcev. Prvih pet dni so neplavalce vozili v Zambratijo, kjer je bila idealna plaža in sploh dobre razmere za učenje plavanja.
Preostali učenci pa so se ko-
pali oziroma osvajali plavalne tehnike v bazenu ali morju na plaži avtocampa Savudrija.
Tako so se vsi učenci naučili plavati. Ob sklepnem preizkusu vseh plavalnih sposobnosti so štirje učenci prejeli »zlatega del-finčka«.
Poleg plavanja so učitelji učencem pripravili zanimiv in pester program interesnih dejavnosti, kjer so se seznanili z izdelovanjem makrameja ter mavčnih odlitkov z okrasnimi školjkami. Asfaltno polščad pred počitniškimi hišicami so poslikali z različnimi motivi in idejami.
Pripravili so skupni piknik ter prijeten izlet v Umag s čolnom, vrnili pa so se s turističnim vlakom. Nasploh so bili učenci zelo zaposleni z različnimi aktivnostmi, da niso imeli časa misliti na dom in domače. Deset dni je
hitro minilo brez večjih nezgod in poškodb. Zato je bila najbolj zadovoljna zdravnica, ki je bila z njimi, saj praktično ni imela dela.
Vodja šole v naravi, Vlado Pahor, in še pet učiteljev, ki je skrbelo za učence, je bilo zelo zadovoljnih z bivanjem v počitniških hišicah, pa tudi z domačo hrano, ki so jim jo kuhali v restavraciji počitniškega naselja.
Vlado Pahor nam je tudi povedal, da so z nastanitvijo učencev v bungalovih zelo zadovoljni in učence tudi navajajo na red in čistočo bivalnega okolja, ki ga morajo sami urejati.
Prav tako so dosegli tudi glavni smoter šole v naravi —naučili so se plavati. Zato želijo tudi prihodnje leto organizirati »šolo v naravi«, in sicer kar v Savudriji v počitniškem naselju ZATIŠJE.
S. S.
Še nekaj utrinkov samih učencev iz Savudrije
Šola v naravi
V četrtek smo se odpravili na desetdnevno šolo v naravi. Odpeljali smo v Savudrijo. Ko smo prišli v naselje Zatišje, smo se razporedili po hišicah in razpaki-rali svoje stvari. Ob 12.00 je bilo kosilo, ki je bilo zelo obilno. Nato smo šli počivat. Po končanem počitku smo se odpravili na preizkus plavanja. Kmalu je bilo dneva konec in odpravili smo se spat. Drugi dan smo se razdelili po skupinah za plavanje. Skupi-
ne so imele tudi svoja imena: Race, Delfini, Zvezde in Kamenčki. Učitelji plavanja so bili: Lado Pahor, Darja Grabnar, Irena Lenarčič in Tomi Tufegdžič. Ti učitelji so zelo dobri. Kuharji so kuhali zelo okusno hrano. Organizirali so nam tudi piknik in ples. Imeli smo tudi dovolj zvez s starši. Tudi interesne deajvnosti so bile zanimive. Manjkalo pa nam ni tudi športnih in družabnih iger. Vsak dan smo ocenjevali hišice, kako so bile pospravljene. Dežurni učenci so se tudi
menjali. Izbrali smo tudi himno Zatišja. Dva dni pred odhodom smo se peljali z ladjo do Umaga in nazaj. V Umagu smo se vozili tudi s turističnim vlakom.
Deset dni je minilo zelo hitro, zelo razburljivo in zabavno.
Ana Gerbec in Tjaša Rus, 4. a
OBVESTILO
ZLATO RUNO
KEMIČNA ČISTILNICA PRODAJALNA
Vrhnika, Cankarjev trg 1/B
POLETNI DELOVNI ČAS: OD 8. DO 12. URE IN OD 16. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE
Zatišje
V četrtek smo prišli. Vsi veseli smo bili, ker v Zatišje smo prišli, kjer veselje je doma.
Kmalu kopat smo se šli, spet učili smo se mi, naši učitelji so res super, saj gre zdaj zares.
V Zatišju je lepo, ker vsi veseli smo, hrana dobra je zares in še dosti je dobiš.
Koder hodil bom, spomnil se bom na Zatišje, moj kratki dom.
Zdaj, Zatišje, lep pozdrav, mi odhajamo domov, v srcu pa ostal spomin, bo na tebe, kratki dom. Kratki dom...
Rok Šest, Izidor Ogrin, Borut Mole, 4. a
Pri slikarki smo slikali tihožitje
Učenci drugega razreda s tovarišicama Nado in Majo smo obiskali slikarko. Po Dra-gomerški poti smo šli do njenega doma. Slikarka Emilika Erbežnik nas je prijazno sprejela. Peljala nas je v slikarski atelje. Tam je bilo polno njenih slik. Na mizi je imela voščenke, vodene barvice in barve. Pokazala nam je, kako meša barve. Razdelila je bele liste in barve in nam pokazala, kako se slika. Slikali smo tihožitje. Ko so se slike sušile, smo popili sok in jedli češnje. Na zadnjo stran naših slik je slikarka dala pečat. Zahvalili smo se ji za lep sprejem. Luka ji je izročil cvetlico. Odšli smo v šolo in nadaljevali pouk. Prvi poletni dan je bil najlepši v tem šolskem letu.
Bernarda Brajovič, 2. a
Bili smo pri slikarki
Bilo je lepo poletno jutro. S tovarišico smo šli k slikarki. Po polurni hoji smo prispeli do njenega ateljeja, kjer nas je že čakala gospa Emilija Erbežnik. Najprej nas je lepo pozdravila in nas povabila v svoj atelje. Pokazala
nam je barve, s katerimi slika svoje umetnine. Pokazala nam je tudi nekaj svojih umetnin, ki so nam bile zelo všeč.
Razdelili smo se v dve skupini in pričeli z risanjem. Vsak od nas je moral narisati vazo, ki je bila postavljena na mizi, v njej pa so bile lepe rože. Ko smo končali z risanjem, nam je gospa na hrbtno stran risbe odtisnila svojo štampiljko. Lepo smo se ji zahvalili za povabilo. V zahvalo smo ji poklonili skromno darilo. Nato smo šli v šolo.
Nada Šebenik, 2. a
Slikali smo pri slikarki
Danes smo obiskali slikarko Emilijo Erbežnik. Gospa slikarka nas je prisrčno sprejela in odpeljala v svoj atelje. Tam smo si ogledali njene slike. Razložila nam je, kaj vse uporablja pri svojem delu. Opazila sem, da rada slika naravo in pri tem uporablja osnovne barve. Da se nismo dolgočasili, nam je slikarka razdelila liste in smo začeli ustvarjati vsak svojo umetnino. Gospa je bila navdušena nad našimi slikami. Za naše delo nas je nagradila s češnjami. Veseli smo se vrnili v šolo.
Mateja Dukarič, 2. a
Učenje osnovnih veščin plavanja — »čofotanje v vodi« — so opravili kar v bazenu.
Otroci so z veseljem izdelovali makrameje.
V večernem času so učenci najraje slikali na asfaltno ploščad.
Vsi udeleženci so se radi postavili pred fotografski aparat, da se bodo »videli« v Našem časopisu.
18
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
V Tivolskem bazenu
VVZ Antonije Kucler Vrhnika je v sodelovanju z IS občine in Agencije za šport v Ljubljani organiziral plavalni tečaj v bazenu Tivoli od 17. 5. do 28. 5.1993 v popoldanskem času, in sicer v desetih zaporednih terminih po eno uro za vse otroke v občini, ki obiskujejo skrajšan program priprave otrok na šolo.
Starši so prijavili otroke pri matični vzgojiteljici, ki jih je seznanila z vsebino in stroški tečaja. Strokovno delo vaditeljev in bazen Tivoli je v celoti poravnal IS občine, starši so poravnali le stroške prevoza z izrednim avtobusom. Program učenja plavanja, ki je načrtovan za vrtec, je izvajalo osem vaditeljev plava-
nja za 71 prijavljenih otrok.
Veselo pričakovanje, zvedavost, kaj jih čaka v bazenu, ali bo tovariš tisti, ki jih bo učil... Vprašanja otrok so ob prihodu v Tivoli kar deževala. Ko so v kopalni obleki, z brisačo okrog vratu čakali, da gredo do bazenov, je bilo čutiti bojazen, morda strah pred neznanim. Po nekajminutnem
KAKO VAROVATI CERKEV SV. TROJICE IN KAPELICE KRIŽEVEGA POTA
Ostanka ne poberejo
Ta naša Fjolna gora, kakor so včasih rekli hribu zaradi ciklam, kijih je toliko, da vseokrog diši, je res nekaj lepega. Prijetni so sprehodi po številnih potkah, posutih s peskom ali po kolovozih.
Pojdimo na tak sprehod kako
sobotno ali nedeljsko jutro. Ko zadihan prideš do vrha, te pozdravi cerkev sv. Trojice in ko se malo razgledaš naokoli opaziš številne druge cerkve na gričih, ki so posuti okrog Vrhnike. Ne bom opisoval te lepote, ker je to storil že Cankar z najlepšimi
ZAHVALA
Ob koncu šolskega leta so na oglasnih deskah v osnovni šoli in v vzgojno-varstveni enoti v Borovnici viseli listki, ki so otroke do 12. leta vabili v teniško kolonijo. Ponujali so igranje tenisa, plavanje, igre z žogo in malico.
Kot mati malega šolarja sem bila zelo navdušena nad tako počitniško ponudbo Mateja sem vpisala v prvi termin. Še z nekaterimi starši iz Borovnice smo se dogovorili, da bomo otroke izmenično vozili na Vrhniko. V ponedeljek, ko sem po končanih dejavnostih prišla po otroke, so bili vsi navdušeni. Vsi vprek so pripovedovali doživetja prvega dne in hvalili tovariša Aljošo in Matica.
Pet teniških in plavalnih dni je prehitro minilo. Zadnji dan so otroci dobili majice kot spomin na teniško kolonijo in imeli so zaključno kosilo v pizzeriji BOTER.
Zahvaljujem se tovarišema Aljoši in Maticu, ki sta znala otrokom tako približati tenis, da so dobili tako veselje, da ga bodo igrali še naprej. Upam, da bo v prihodnjih šolskih počitnicah še več takih akcij, ki bodo otroke naučile dejavno preživljati njihov prosti čas.
M. J.
možnimi besedami. Nečesa pa Cankar o sv. Trojici ni napisal, ker ni videl, kar vidimo mi: kupov pepela z ostanki pečenga krompirja, prazne steklenice, cele ali razbite in to na hodniku ob cerkvi ali v kapelicah ali na travi. To razžalosti in razjezi sprehajalca. Mladi ljudje si privoščijo lep večer, se veselijo pozno v noč, zjutraj pa odidejo in pustijo ostanke svojega veseljačenja. Pustili so tudi svoje podpise, in to kar na zidcu ob cerkvi. Prepisala sem imena, sa očitno niso državna skrivnost: Jure, Sotlar, Dejan, Max, Tanja, Klara, Mare, Barba.
Mladim je težko dopovedati, kaj je prav in kaj ni, vendar moramo nekaj storiti. Očuvati moramo sv. Trojico in njeno okolico, pa naj jo jemljemo kot kulturni spomenik ali sakralni objekt.
O tem bi morala povprašati Policijo ali inšpekcijske službe. Mogoče ima kdo drugačen predlog, saj gotovo v razmišljanju in občudovanju sv. Trojice nisem edina.
A. P.
čofotanju v malem bazenu in testiranju so se otroci sprostili in navdušeno sledili vaditeljem. Posamezniki, še posebno mlajši, so potrebovali dodatno spodbudo vzgojiteljice ali prijatelja kot dokaz, da voda le ni pregloboka.
Dnevi so hitro minevali, otroci so postali razigrani, pravi »plavalni učenjaki« in že komaj čakali, da na zaključnem testiranju v globokem bazenu pokažejo, kaj so se naučili.
Testiranje je potekalo sproščeno med plavalnimi skupinami iz vseh treh bazenov. Merilo plovnosti je osvojilo 57 otrok, 13 otrok ni osvojilo mesta športne značke L, vendar so na plavalnem tečaju vztrajali vseh deset dni, za plavalno učenost je pa čas še prihodnje leto.
15 otrok je postalo plavalcev, 10 otrok je postalo plavalec pripravnik in so sposobni preplavati 25 m, 5 otrok je osvojilo merilo plavalec začetnik in so preplavali 10 do 25 m.
Vsi, ki smo sodelovali v organizaciji plavalnega tečaja, se zavedamo odgovornosti izvajanja take oblike interesne dejavnosti, saj so otroci dva tedna soudeleženi v prometu, in to v času, ko je zelo intenziven. Veseli smo, da smo uspešno organizirali izredni prevoz otrok v sodelovanju z Agencijo »PAV« na Vrhniki.
Cena plavalnega tečaja je bila določen stroške za družbo in starše, vendar glede na uspeh, ki so ga dosegli otroci v tako kratkem času, želimo, da bi oblika postala tradicionalna za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo.
Hafner Tilčka s sodelavci
Zena - smrt
Včasih so pripovedovali na Vrhniki tole zgodbo. Živela sta mož in žena, ki sta imela hišo blizu pokopališča. Po domače se je reklo pri Bufnk. Mož se ni branil žlahtne kapljice in je večkrat ponoč prihajal domov pijan. Žena se je tega naveličala in sklenila, da ga bo pošteno prestrašila. Neke noči, ko ga spet ni bilo doma, si je nataknila belo rjuho in se skrila na pokopališče. Ko je prišel mimo, je rekla z globokim glasom:
»Bufnk, Bufnk, jest s'm smrt če boš pil, boš mogu umr't!« Bufnk pa je veselo odgovoril. »Smrt, smrt, pi'š me v r't, Bufnk bo pil, dokler bo živ,« in je šel veselo proti domu.
(povedala Ančka Petkovšek) MATEVŽ ŠIBERL Oš »I. Cankar« Vrhnika
PREJELI SMO!
SPOŠTOVANI!
Že od zgodnje pomladi za-sleduujemo priporočila, kako naj skrbimo za čim lepšo Vrhniko, ali je marsikje zelo slabo.
Pred Cankarjevim spomenikom je postavljenih nekaj posod za okrasno cvetje, vendar je videti, da ni nihče odgovoren za vzdrževanje. Na drugem mestu je med pošto in KS.
Če ni vzdrževalca oziroma nekoga, ki bi zanje skrbel, je bolje, da bi jih odstranili. Vsi za lepšo Vrhniko!!!
TRGOVINA KOCKA ZDAJ TUDI NA VRHNIKI
Vroče glave
Zaradi vročih dni in povsej verjetnosti preveč alkohola marsikomu vse skpaj zavre v glavi in se znese nad nekaterimi objekti, ki so namenjeni otrokom, športnikom in nam, občanom. Vse prevečkrat so v zadnjem času tarča napadov igrala pri centralnem vrtcu na Vrhniki, športnem parku, oglasne table ob Tržaški cesti ter razmetani in razbiti smetnjaki kar po vsej Vrhniki.
Slike prikazujejo le delno razdejanje ob jutrih, ko se zdani in se pokažejo res »prava herojska« dejanja nekaterih vročekrvnežev, ki jih tudi policija ne more izslediti.
Prevrnjen igralni mini kozolec v vrtcu že stoji, vendar pa je vprašanje, koliko časa. Poškodovana in prevrnjena so bila tudi druga igrala.
Po nočnem veseljačenju so neznanci skriti za vrtcem pustili prizorišče razdejano z razbitimi steklenicami in praznimi pločevinkami piva.
Tudi mini »rampa« za rolkanje je bila že večkrat napadena. Zadnje demoliranje in iz desk narejen znak pa je prav gotovo višek vsega. Storilci se prav gotovo ne zavedajo, kaj je ta znak pomenil pred petdesetimi leti ali pa menijo, da je treba posnemati nekatere dogodke iz zahodne Evrope. Gotovo pa v Evropo peljejo naprednejše in bolj zanimive poti, ki jih bodo deležni tudi mladi.
Ob Tržaški cesti pri Mlečni restavraciji je bila razbita tabla za plakate, zaradi česar bo treba plakate »zopet« lepiti na fasado. Z nekaterimi slikami hočemo samo opozoriti na dogodke, ki se dogajajo ponoči, da bi jih vsi skupaj poiskušali preprečiti. Gotovo bodo morale nekatere strokovne službe bolj korenito poseči vmes ter poskušati obvarovati družbeno in osebno lastnino. Mogoče pa si bo vse skupaj ogledal in prebral tudi kateri od soudeležencev ter se zamislil: Ali so to res junaška dejanja? Ali pa sta se mu vrtec in šport res tako hudo zamerila, da je treba delati škodo?
N.Č.
NAŠ ČASOPIS
AVGUST 1993
19
Odbojka na mivki
Pa se je le premaknilo. Kaj? Na igrišču pri Osnovni šoli dr. Ivana Korošca so mladi odbojkarji in odboj-karice z vso mladostno zagnanostjo zgradili igrišče za odbojko na mivki. Brez pomoči in odobravanja vodstva šole in Športne zveze Vrhnika to seveda ne bi šlo. Tudi ne brez vseh sponzorjev, ki so finančno in materialno pomagali pri ureditvi tega igrišča.
Odbojkarji in odbojkarice se zahvaljujemo:
Športni zvezi Vrhnika, Osnovni šoli dr. Ivana Korošca, Krajevni skupnosti Borovnica, Telovadnemu društvu Borovnica, VVE Borovnica, GP EVGRAD Vrhnika, Kamnolomu Verd, ZAGMI, d.o.o., Ljubljana, podjetju COPIA, d.o.o., Ljubljana, trgovini DOGET Vrhnika, Trgovini JUR-CEK Borovnica, Pizzeriji ČEBELA Borovnica, tovarnama LIKO Borovnica in ELLES Borovnica, trgovini IZBIRA Borovnica, Popravilu kom-presijskih in lesnoobdelovalnih strojev BRENČIČ Borovnica, avtopre-vozniku MIKUŽU iz Borovnice, Vodovodnemu instalaterstvu BRGLEZ iz Borovnice, gospodu Marku Srnelu, gospodu Jožetu Koširju, gospodu Slavku Gabrovšku, Gostilni DANTE
z Borovnice in gospodu Gantarju.
Otvoritev igrišča je bila 17. julija. V odsotnosti predstavnikov ŠZ Vrhnika je trak prerezala ravnateljica OŠ Daniela Hanželj in vsem sodelujočim organizatorjem in obiskovalcem spregovorila nekaj besed. Na turnirju je sodelovalo 16 moških in 4 ženske trojke, ki so prišle z Vrhnike, Loga, Brezovice pri Ljubljani in Notranjih goric. Pri dekletih je zmagala trojka M M Korboplast, pri fantih pa trojka ZAGMA 3, kjer igrata dva mladinska državna reprezentanta.
Ker pa imajo tudi na Vrhniki dve igrišči za odbojko na mivki, smo organizirali občinsko ligo. Da bi med mladimi vzbudili čimveč zanimanja za to športno zvrst, tekme igrajo vsako soboto — enkrat na Vrhniki, drugič v Borovnici. Pri vseh turnirjih nam pomagajo samostojni obrtniki, ki prispevajo praktične nagrade. Na turnirjih 17. 7., 31. 7. in 14. 8., ki so potekali v Borovnici, so praktične nagrade prispevali:
LEPLES, Jože Zorman, DOGET Vrhnika, Pizzerija GODEC Borovnica, Mesarija LAJČI iz Notranjih goric, Trgovina KOCKA Borovnica, Trgovina STIK Borovnica, Frizerstvo
JULKA Borovnica, Frizerstvo DARINKA Borovnica, Frizerstvo APOLON Vrhnika, Frizerstvo SAŠA Borovnica, Gostilna MOST Borovnica, Gostišče DANTE, ILIRIJA VEDROG Ljubljana, gospod MIRO PETROV-ČIČ, TISKARNA ARNA Borovnica, BUTIK M Borovnica.
Kdor bi želel igrati odbojko na igrišču v Borovnici, ima dve možnosti:
— vpiše se v odbojkarsko sekcijo in plača 1.000,00 SIT članarine in s prostovoljnim delom pomaga na igrišču,
— ali plača 200,00 SIT za uro igranja odbojke na mivki.
Ključ za mrežo in žogo dobite pri Simonu Gerdina, prav tako tudi vse informacije po tel. 746-239.
Kakšne so naše želje v prihodnosti?
Igrišče bi radi še zagradili z ograjo, da bi bil dostop onemogočen vsem kolesarjem, motoristom in avto-mobilistom.
Najbolj pa nas moti, da na igrišču ni vode. V prihodnosti bi jo morali na igrišče obvezno napeljati.
Radi bi organizirali tudi turnirje, ki bi presegali občinsko raven.
Novo igrišče za odbojko na mivki v Borovnici je vedno zasede no, kar pomeni, da je bila naložba dobro opravljena. M. J.
Igrišči sta
Pogled na dve novi igrišči za odbojko na plaži pri bazenu, ki sta namenjena v uporabo od 26. 6.1993.
V SPORTWAY klubu smo letos uspeli zgraditi dve igrišči za odbojko na mivki, ki sta nujno potrebni za organizacijo večjih turnirjev. ZAGMA Ljubljana, IUV Vrhnika g. Japel in g. Šubic, ŽG Ljubljana, Kamnolom Verd in g. Špur, g. Bobnar in g. Smrtnik, trgovina U'redu, galerija Medeja ter Subaru servis Vrhnika, g. Kržič so samo nekatera imena, ki jim gre ogromna zahvala, da je Vrhnika danes eden redkih krajev s takšnima igriščema. Seveda ne smemo pozabiti na Občino Vrhnika, Športno zvezo Vrhnika in g. škilana, ki s skrbnim delom na bazenu tudi nam nudijo veliko pomoč.
Ob tej priložnosti bi radi čestitali kolegom in prijateljem iz Borovnice, ki so z zagnanostjo in ogromno truda obogatili odbojko na Notranjskem z lepim igriščem v Borovnici. Tako letošnja liga poteka izmenično v Borovnici in na Vrhniki. Moramo poudariti, da se je nivo odbojke na mivki močno dvignil, saj prihajajo na turnirje številne ekipe iz okoliških krajev in iz Ljubljane, kar dokazuje,
da beach volley ni muha enodnevnica.
Po četrtem turnirju, ki je bil 7. 8. 1993 na Vrhniki, je vrstni red prvih
15 med 25-imi ekipami s točkami takle:
1. Zmaga 3 91
2. Zmaga 2 83
3. Sportway U'redu 68
4. Coklarji 62
5. Poštarji 59
6. Pod bazenom 42
7. Corning 36
8. Kremenčki 30
9. Arna 28
10. Nik 24
11. U'redu 23
12. Galia 16
13. Copia 14
14. Veterani 12 JOKERJI 12
Tudi ženskih ekip je vedno več:
1. M & M Kobor plast 90
2. Copia Team 84
3. Mace 64
4. Belin 54
5. Point Team 45
6. Kresničke 20
Čaka nas še zadnji kvalifikacijski turnir v Borovnici, ki bo 14. 8. 1993 pred odprtim prvenstvom v odbojki na mivki za veliko nagrado ZAGME, ki bo 21. in 22. 8.1993 na Vrhniki.
V soboto, 21.8. 93, bo tudi skater-sko prvenstvo v mini rampu za nagrado SCHV7ARTZ in GIANNI & the GIANNIS — denarne nagrade bomo podelili za prva tri mesta.
Posebna komisija bo 21.8. izbrala najlepšo obiskovalko oz. udeleženko turnirja in jo obdarila z lepo denarno nagrado. Vse skupaj pa bo spremljal RADIO GLAS LJUBLJANE, ki se bo ves dan javljal v živo z Vrhnike. Da bo vse ostalo za vedno v spominu, bo poskrbela televizija MEDVODE. Gledalce vabimo, naj si tekmovanja ogledajo, saj bomo razdelili številne nagrade, tudi navijačem.
Nagradni sklad za odbojkarski turnir naj bo zaenkrat še skrivnost, izdamo pa lahko, da bo zmagovalna moška ekipa prejela 60.000 sit.
KLUB ALTERNATIVNIH SPORTWAY ŠPORTOV VRHNIKA
Ognjena — nova šola v Veliki Ligojni
Hura, šole je konec in hura, vrata je odprla nova šola!
Šola za tiste, ki imajo veselje s pasjimi prijatelji. In če tega veselja ni, bo učiteljica Branka Nobič, ki poučuje v njej, nekdanja tekmovalka ljubljanskega kinološkega društva, gotovo vzpodbudila vaš interes za šolanje psa, seveda.
Veliko ljudi z vrhniškega območja jo pozna, saj se nenehno v spremstvu svojih ovčark sprehaja po tamkajšnjih poteh.
»Že dalj časa sem razmišljala o šoli za pse pa tudi o vzreji nemških ovčarjev, zdaj se mi je želja izpolnila,« je prvo, kar Branka Hobič z navdušenjem pove.
Pred nedavnim sta s soprogom kupila omembe vreden kos zemljišča, ki bo čudovito vad-bišče za vse, ki boste prišli k njej z željo, da bi bil tudi vaš pes znosen doma in na vsakdanjih poteh, v naseljih, skratka v urbanem okolju. Seveda boste lahko šolanje nadaljevali do stopnje za opravljanje izpitov, ki so predpisani za določene pasme. Za športne, službene pse so to izpiti A, B, 1, 2 in 3. Razumljivo, tečaja se lahko udeležite tudi s psi, ki nimajo rodovnika in ne glede na velikost!
Ob osnovnem šolanju bodo potekali tudi tečaji, ki bodo posredovali znanje za vzrejni pregled in nastope na pasjih lepotnih prireditvah.
»Oboje zahteva  precej pri-
prav, tega se lastniki večinoma ne zavedajo.«
Za vzrejno dovoljenje je pri določenih pasmah namreč zelo velika konkurenca. Zato morajo psi prenesti radovedne poglede sodnikov v njihov gobček, da preverijo, če je zobovje popolno,
merijo višino, dolžino ter povedo, če so mere v skladu s standardom, ki velja za določeno pasmo, preskušajo njihov značaj, tako imenovani preskus poguma je obvezen za vse službene pasme. Na tekmovanju v lepoti je tre-
ba psa primerno predstaviti. Precej časa mora mirno stati pred sodnikom, prestati mora lahkoten tek v ringu in hojo, ki se na prvi pogled sicer ne zdi nič posebnega, vendar za vsako pasmo veljajo določena pravila, ki jih boste lahko osvojili natečaju. Zelo pomembno je, da vaš pes prenaša tudi druge v ringu. Kdor ima samca, prav dobro ve, da so ti bolj nagnjeni k prepirom kot prijateljskemu sožitju. Torej ga moramo tega naučiti, ne le zato, da bo uspešen na tekmovalnih poligonih, ampak vzgojen tudi na vsakdanjih sprehodih.
»V malo šolo se lahko vključijo lastniki s psi, starimi do enega leta, pa tudi starejšimi psi, ki še niso pridobili osnovnega znanja. Druge pa bomo razvrstili v skupine, primerne njihovemu znanju.«
Organizirali bomo tudi kontaktne ure s poklicnim veterinarjem, tako da boste lahko vse, kar vas zanima o zdravju vašega psa, prehrani, cepljenju in podobno, vprašali strokovnjaka.
»V kratkem bova pripravila tudi poligon za agility. Zanimanje za to zvrst šolanja je tudi pri nas vse večje.«
Skratka, šolanje v Veliki Li-
gojni ne bo utrujajoče in dolgočasno nabiranje znanja. To bo vesela šola pasjih zanesenjakov, katerih cilj je razigran, vendar vzgojen pasji družabnik.
Pridružite se družbi Ognjena, Ognjena zato, ker je pisarna nemških ovčarjev Hobič-Miklav-čič pri Kinološkem društvu Slovenije prijavljena pod tem lepim imenom.
»Ognjena vas ne bo razočarala, zato na svidenje v Veliki Ligojni, na velikem zagrajenem vadbišču z dovolj velikim parkirnim prostorom za vse okoličane Vrhnike in druge, ki bi želeli delati v majhni skupini.«
Lilijana Ozim
SVETA TROJICA
Pastorka joka Jokam sama nad seboj", ker počasi in vztrajno razpadam. Jokam ob deževju, ta me neusmiljeno zamaka. Jokam nad /epi m i zvonovi, ki nemi visijo v zarjavelem zvoniku; kdo jih bo obudil? Jokam nad okolico, kjer je ena sama razvalina. Jokam nad tistimi pokvarjenci, ki me nenehno skrunijo. Jokam od sramu, kadar me obišče kak tuj popotnik. Jokam nad vsemi, ki so za to odgovorni!
20
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
			o
	CO		
Stara cesta 23	VRHNIKA		tel. 061 752983
PAPIRNICA M. ANA d.o.o.
Trgovina obutve LARA
Trgovina NADA
Restavracija LESKOVEC
Vabimo vas na razne vrste pizz v prijetnem okolju poletnega vrta.
ODPRTO: TOREK, SREDA, ČETRTEK OD 12.00 DO 23.00 PETEK, SOBOTA, NEDELJA OD 12.00 DO 24.00 PONEDELJEK ZAPRTO
PIa
<5¡
Krakovski nasip 4, Ljubljana
tel/iax 210939
MALI OGLASI
Štiričlanska družina potrebuje stanovanje (garsonjero, enosob-no...) v stari hiši ali bloku na območju občine Vrhnika. Imamo desetletnega otroka, ki je lani prebolel MENINGOEHCEPHA-LITIS HERPETICA. Zdravil se je na infekcijski kliniki v Ljubljani in sedaj potrebuje mir in določene pogoje za zdravljenje in vzgojo.
Družina Brandič pri Ajši Konjič Krožna pot 8 c VRHNIKA Tel. 755-644
TRGOVINA KOCKA ZDAJ TUDI NA VRHNIKI
TIME OUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNIK
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079
Prvič tabor tenisa na Vrhniki
Zveza telesnokulturnih organizacij Vrhnika in Teniška sekcija Vrhnika sta izvedla teniški tabor za mlade tenisače na teniških igriščih športnega parka na Vrhniki. Namen tabor-ja je bil otroke naučiti prvin tenisa, raznih iger z žogo ter kopanje v bazenu. Tabor je bil v treh izmenah po pet dni, katerega se je udeležilo okoli 60 mladih bodočih tenisačev. Otroci so tenis igrali od 8.00 ure do 10.00 ure, nato so imeli toplo malico - kosi-
lo v Mlečni restavraciji, do 13.00 ure pa so se kopali na bazenu ter se igrali razne igre z žogo. Za zaključek, vsakega petega dne tabora, pa so izpeljali tekmovanje v tenisu, v PIZ-ZERIJI BOTER pa je vsak dobil piz-zo. Med starši in še posebno udeleženci je bil odmev zelo dober saj so tabor vsi pohvalili. Še posebno zaslugo za uspešno izvedbo tabora pa imata vaditelja Aljoša Seljak in Matic Kunstelj, ki sta znala otroke resnično pritegniti k delu. Med mladimi udeleženci pa bo prav gotovo postal kakšen dober tenisač.
S. S.
Delovni
čas:
Servis
za kolesa
Na Cankarjevem trgu 1 (poleg kemične čistilnice)
od 15. do 19. ure sobota
od 8. do 12. ure
REAN inženiring d.o.o
o
NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309
Najugodnejša ponudba cistern 1.000-3.0001 z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih gorilnikov
THYSSEN, API, ECOFLAM in WEISHAUPT s prostorsko regulacijo temperature.
Servisiranje oljnih gorilnikov, obnovitev dotrajanih instalacij, elektrike in goriva
CweishaupT)
Dr. B.THYSSEN
Ena izmed treh skupin otrok - tenisačev, ki so z navdušenjem hodili v tabor tenisa.
Pravočasno pripravite vašo instalacijo za naslednjo kurilno sezono!
^' ^' T T ^* T ^ ^' ^ •Q* ^* ^* •i* 5* ^* T .iS . i9 .19 .19 .19 .(9 .19 .(9 .19 .19 .19 .19 .19 . (9 .19 . i9
3   ^   <J   Ñ!   <3   ^   ^   ^   ^   9   ^   "5   <J   ^   ^ ^
PICO
SINJA
98,
VRHNIKA     Tal & fax : 753-323 ^¡■¡¡¡1*     Trgovina PIC0 - odprto:
▼        PONEDEUEK-PETEK 8-12 in 15-20, PK*1   SOBOTA 8-12.
TEKSTILIJE ZA NOTRANJO OPREMO: ZAVESE, PRTI, ROLOJI, DEKORATIVNE TKANINE, LAMELNE ZAVESE. KARNISE: PLASTIČNE, ALUMINIJASTE, LESENE. TALNE OBLOGE: TOPLI PODI, ITISONI.
ŠIVANJE ZAVES IN MONTAŽA KARNIS.
RAZGLAS
V skladu s temeljnim zakonom o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-14/74) bomo izvajali novo izmero zemljišč v delu k. o. Borovnica.
Naročnik in investitor sta Občina Vrhnika in Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika, izvajalec del pa je Geodetski zavod RS, Ljubljana.
Namen izmere je izdelava novih katastrskih načrtov v merilu 1:1000, ki bodo podlaga za izdelavo obnovljenega katastrskega operata, katastra komunalnih naprav in drugih projektov.
Izmera bo zajemala:
1. posestne meje med posestniki
2. vrsto rabe (kulture, zgradbe)
3. komunikacije (ceste, poti)
4. vodne površine (reke, potoke)
Navodilo za zamejničenje:
Posestniki zemljišč bodo vabljeni z vročilnicami na mejni ugotovitveni postopek, na katerega se morajo odzvati.
Zaradi hitrejšega postopka pozivamo vse vabljene lastnike, da s svojim sosedom — mejašem označijo potek posestne meje z lesenimi količki, tam, kjer to ni mogoče, pa z drugimi znaki.
Vsa ostala navodila bodo lastniki dobili na kraju samem, ob izvajanju mejnega ugotovitvenega postopka.■
OPOZORILO
Mejnikov, ki so postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku, ne sme nihče poškodovati, prestavljati ali uničiti.
OBČINA VRHNIKA GEODETSKA UPRAVA Cankarjev trg 4
GEODETSKI ZAVOD RS, LJUBLJANA Šaranovičeva 12
Vrhniški ekološki tabor Bevke '93
Zeleni Vrhnike smo v tednu od 5. do 9. julija v Bevkah pri Vrhniki pripravili ekološki tabor Bevke '93, in sicer že drugo leto zapored. Pripravila ga je peščica zanesenjakov, polnih zamisli in ustvarjalnosti. Namen tabora je bil, da bogato znanje, ki ga učenci pridobijo v obveznem programu, še razširimo v ekološki šoli. Zlasti s poznavanjem aktualnih ekoloških problemov in z znanjem ter metodami terenskega dela iz geologije in geografije barja, živali in rastlin na barju, zdrave prehrane itd.
Na taboru je sodelovalo trinajst učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz Borovnice, Dragomerja in Vrhnike. Merili za sodelovanje na taboru sta bili dve: zgleden učni uspeh in pa zrela ekološka zavest, izkazana med celotnim šolskim letom.
Dejstvo je, da del naše mladine že kaže izrazito razumevanje za probleme okolja in prostora. Čeprav jim obvezni in dopolnilni programi ponujajo marsikaj zanimivega, želijo nekateri še več podatkov. Zlasti njim je namenjen naš tabor. Vzgoja, ki temelji na izrazitem interdisciplinarnem pristopu, more v mladem človeku zbuditi razumevanje in odgovoren čut za naravo, tako da postane pripadnik ekološko odgovornega življenja na naši zemlji. Škoda je le, da se tabora niso mogli udeležiti vsi, ki bi to želeli.
Program je bil zastavljen dokaj raznoliko in je obsegal več področij: od osebnega spoznavanja s pomočjo socialne delavke, predavanja o zdravi prehrani, spremljanim z lastnim pripravljanjem in peko kruha, do predavanja o živalih na barju s poudarkom na spoznavanju ptičev z barja (nastavljanje mrež,
obročkanje in registriranje ulovljenih ptičev). Sledilo je predavanje o rastlinah na barju, klasificiranju, njihovem nabiranju in izdelavi herbarija in obisku visokega barja pri Bevkah. Spoznali smo se tudi z ekološkimi in geografskimi posebnostmi barja. Vse značilnosti smo si ogledali na izletu po barju. Obiskali smo barjanski osamelec, kamnolome Podpeč in Lesno Brdo, Pekel, Bistro in Retovje. Ogledali smo si pravi »domači muzej« s primerki favne in flore na barju ter zanimivimi izkopaninami. Ja, čas je zelo hitro tekel in že smo morali domov!
Za udeležence je bil tabor seveda brezplačen, saj je predstavljal nagrado za zgledno delo v šoli. Vsi predavatelji pa so se odpovedali honorarjem.
Tabor so materialno podprle naslednje organizacije: Zeleni Vrhnike, ZOTKS-odbor gibanja znanosti mladine iz Ljubljane, IS SO Vrhnike in picerija Boter — Vrhnika in ga na ta način praktično omogočile.
O taboru Bevke '93 nameravamo pripraviti razstavo in izdati krajši bilten. Dosedanji dosežki kažejo, da je uporabljen interdisciplinarni pristop pokazal zelo spodbudne rezultate. Da sta
tabora uspela, gre zahvala predvsem učencem in seveda tudi njihovim mentorjem, osnovnim šolam in nenazadnje predavateljem ter organizatorjem tabora. Vse, ki tudi v prihodnje želijo sodelovati pri tovrstni dejavnosti, vljudno vabimo, da se nam pridružijo.
Življenje in delo dveh ekoloških taborov Bevke '92 in '93 je bilo usmerjeno v naš značilen biotop — barje. Z našo dejavnostjo bi želeli doseči, da bi ga ohranili zdravega in tako čudovitega tudi v prihodnje — kot darilo prihodnjim rodovom.
Marjan Vezjak
Z ujetimi pticami je treba pravilno ravnati.
Vsi udeleženci ekološkega tabora Bevke '93.
ZAHVALA
V 81. letu svojega življenja nas je za vedno zapustila naša dobra sestra, teta in stara teta
Ivana Jurca
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali lepo cvetje in sveče. Posebna zahvala vodstvu in osebju Doma upokojencev na Vrhniki, kjer je preživela zadnje dni svojega življenja, kakor tudi gospodu dekanu za opravljeni cerkveni pogreb.
Žalujoči: vsi, ki so jo imeli radi.
ZAHVALA
16. julija 1993 smo na vrhniško pokopališče pospremili našo mamo, staro mamo in prababico
Marijo Gabrovšek
rojeno Rot
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, bodrilne besede in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju NZD Vrhnika. Hvala pevcem okteta Raskovec za poslovilne pesmi, g. kaplanu Šavsu za opravljen obred in g. Rapušu za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame
Marije Jereb
Kovačeve mame iz Podlipe
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje in sveče, za izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Du-nji Piršič-Koren za lajšanje bolečin v času bolezni. Hvala gospodu župniku za svečano opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Hvala g. Ivanu Malavašiču, g. Julki Fortuna in Nataši Filipič za občutene besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Ati tako boleča je bila za tebe nesreča,
izguba našega sina, da vaju je prej kot v pol leta
družila. Tolažnik in sodnik pa bo Bog, ki vsakemu odločil bo,
do kdaj po svetu hodil bo...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
ÉíM
Jakoba Piska
iz Bevk 105
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem in bivšim sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Bevk, g. Jeraju za poslovilne besede, pevcem, pritrkovalcem in g. župnikom za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Ivanke Osredkar
z Vrhnike, Ob izviru 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala družini Nagode in gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Katarine Rupnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter osebju in stanovalcem Doma upokojencev Vrhnika za darovano cvetje in izražena sožalja.
Mari, Vida, Ivanka, Miro in Lojze
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in tete
Marije Marušič
iz Borovnice
se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za žalostinke, stanovalcem bloka 4—6 na Gradišnikovi v Borovnici in osebju Doma upokojencev na Vrhniki.
Vsi njeni
22
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
Tankovska steza za rally
Prijetno popoldansko učno uro so pripravili v vojašnici Ivan Cankar na Raskovcu. Medse so povabili voznike rallyja, Ljubljanskega kluba ARC LIZZY.
Vabilu se je odzvalo pet voznikov ali sovoznikov rallyja s svojimi tekmovalnimi vozili.
Tako je asfaltno površino, ki je namenjena tankom in vojaškim vozilom, začasno postala rally steza ali gorska hitrostna cesta.
Za klub ARC LIZZY so tekmovali tile tekmovalci in vozila: Ti-len Holynski - DAIHATSU za
gorske hitrostne dirke (pokal DIAHATSU); Miha Rihtar — LANCIA, tekmuje v kategoriji N; Tomaž Jelene - MAZDA 323, skupina A; Anton Grum — LANCIA DELTA in Vojko Hočevar Mazda 323 oba tekmujeta v skupini A.
Predsednik kluba Vojko Hočevar, ki je tudi rally voznik, je vojakom predstavil vse voznike ter njihova vozila. Mladi vojaki so z zanimanjem poslušali razlago, še posebno pa vse spre-
~*r:,r rAiT * -m.
membe na rally vozilih, ki nastopajo v skupini A, saj so to že prava tekmovalna vozila z velikimi spremembami in izboljšavami na samih vozilih. Najbolj pa so se vrteli okoli vozila Tomaža Jemca, ki je poleg Tomaža Luli-ka eden od najhitrejših voznikov v naši državi.
Na koncu se je nekaj vojakov tudi popeljalo s predstavljenimi vozili po začasni rally stezi, kar je še bolj popestrilo zanimivo učno uro.
S. S.
Prijateljska tekma
V petek, 2. julija 1993 je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika organiziral prijateljsko srečanje s sosedi iz Logatca. Redne povezave, ki potekajo večinoma na ravni predsedstev Izvršnega sveta in Skupščine občine, smo želeli popestriti s športno-spoznavnim popoldnevom, kjer bi poklepetali o skupnih in malo manj skupnih zadevah.
V uvodnem delu srečanja na lepo pripravljenem nogometnem igrišču na Drenovem griču so domači predstavniki ugnali goste kar s 3:0. Da je šlo pri domačih zares, dokazuje tudi poškodba domačega načelnika za obrambo Jesenko Antona, ki je svojo preveliko zavzetost za obrambo domačega gola plačal s polomljeno nogo. Med strelce za domače se je dvakrat vpisal Franjo Modrijan, podpredsednik
Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Vrhnika, uvodni gol pa je na splošno presenečenje logaške obrambe prispeval Vili Granda, predsednik izvršnega sveta. V nadaljevanju smo se preskusili tudi v balinanju, kjer so izkušenejši logaški predstavniki ugnali domačo ekipo, kjer je sijajno zaigrala le Ljubica Lukan (v izvršnem svetu zadolžena za družbene dejavnosti, torej tudi
za šport), ostali domači predstavniki pa niso imeli ravno najboljšega dne.
Pogovor In srečanje se je potegnilo v večerne ure, splošen vtis pa je le pokazal, da so Vrh-ničani sposobni Logatčane ugnati tudi na športnem področju. In če to kaj velja še kje drugje (npr. pri dogovarjanju okrog ureditve lokalne samouprave), smo na dobri poti.
Mladinsko prvenstvo v šahu
Pokljuka je bila 11 dni prizorišče vseh najboljših mladih šahistov iz cele Slovenije. Organizator mladinskega prvenstva je bilo šahovsko društvo Tomo Zupan Kranj, igralo pa se je v hotelu šport na Pokljuki. Nastopilo je tudi pet vrhniških šahistov.
Vrstni red prvih treh pa je bil:
1. Tratar (Lesce)
2. šoln (Vrhnika) in
3. Žugaj (Maribor)
Ostali Vrhničani pa so bili:
17. Stojnic, 32. Šebenik, 33. Starič in
46. Petkovšek. S. S.
Karateisti uspešni v Italiji
25.6. do 2.7.1993 je v Rimini-ju v Italiji potekalo 2. EVROP-
SKO OTROŠKO PRVENSTVO V KARATEJU.
Tekmovanja se je pod vodstvom trenerja Džemala Musta-fiča (3. dan) udeležilo osem tekmovalcev Karate kluba Vrhnika, in sicer: Mladen Jeremič, Miha Rivo, Darijan Suhadolc, Dejan Olovec, Matija Ferenc, Mirsad Rizvič, Robert Malavašič in Darko Malinovič. V vseh kategorijah je tekmovalo približno 1000 tekmovalcev.
Naši tekmovalci so svoje spretnosti pokazali v izvajanju kat.
V kategoriji dečkov od 12 do 14 let je v konkurenci 113 tek-
movalcev dosegel 5. mesto Mladen Jeremič.
V kategoriji dečkov od 8 do 11 let pa so v konkurenci 173 tekmovalcev dosegli takele rezultate:
— 6. mesto Mirsad Rizvič,
— 9. mesto Miha Rivo,
— 10. mesto Robert Malavašič in
— 13. mesto Darijan Suhadolc.
V ekipni uvrstitvi so naši tekmovalci med 17 ekipami zasedli 5. mesto.
Za dosežena mesta so vsi dobili lepa priznanja, kar je velika vzpodbuda za nadaljnje delo in trud.
Vabilo
na športno prireditev v gorskem kolesarjenju za slovenski pokal FINALE SPUSTA 28. 8. 1993 OB 13. uri, PLANINA - STORŽEV GRIČ
DRŽAVNO PRVENSTVO V CROSS COUNTRYJU 29.8.1993 OB 11. uri, STORŽEV GRIČ -TANKOVSKA CESTA
PODELITEV IN ZABAVA Z ŽIVO GLASBO V SOBOTO IN NEDELJO V STAREM MALNU.
SPORTWAY MOUNTAINBIKE TEAM
Nogometna sezona 92/93 NK Vrhnike
Dolga in naporna sezona 92/93 seje končala z večjimi in manjšimi težavami. Rezultatsko pa smo lahko kar zadovoljni. Mlajši pionirji so v svoji kategoriji zasedli zelo dobro 4. mesto. Še bolj kot z uvrstitvijo smo lahko zadovoljni z množičnostjo in zanimanjem pri mlajših za ta šport. Starejši pionirji, kateri prihajajo v naslednji sezoni v kadete so s svojimi rezultati presegli vsa pričakovanja. Pod vodstvom trenerja Ivana Hvale so v ligi prepričljivo osvojili 1. mesto.
Še večji uspeh pa so dosegli na tujem. Na zelo močnem mednarodnem turnirju v Avstriji so osvojili odlično 2. mesto. Igralec NK Vrhnike Maksič Zdenko pa je bil celo proglašen za najboljšega igralca turnirja.
Največji cilj smo si zastavili s člansko ekipo. Po odličnem začetku je prišlo do krize v sami igri, težave z igralskim kadrom in zamenjave trenerja.
Ko je že kazalo, da bomo celo v spodnjem delu lestvice, pa so fantje naredili serijo zmag tako doma kot v gosteh.
Na koncu so končali na 5. me-
stu, kar po vseh težavah celo ni neuspeh.
Med prvenstvom so gostovali tudi v Italiji in premagali ekipo Go-narsa z 2:0.
Tudi v novem prvenstvu pričakujemo še boljšo uvrstitev. Veseli nas, da smo po zadnjih odličnih igrah zopet pritegnili več gledalcev.
Gledalci pa so si lahko v tej sezoni ogledali tudi ženski nogomet.
V I. ženski nogometni ligi je tekmovala tudi ženska ekipa NK Vrhnike.
#3%
Dekleta so osvojile 3. mesto in pokazale, da bodo v naslednji sezoni trd oreh za vse nasprotnice. 2 igralki pa so celo nastopili za reprezentanco Slovenije.
V novem prvenstvu pričakujemo še večji obisk gledalcev, kajti publika je včasih 13. igralec.
Vse pa se začne in konča pri denarju. Še vedno je to največji problem v klubu. Zato še enkrat pozivam vse katerim je ta šport pri srcu ali pa bi radi propagandirali svojo dejavnost (panoji na stadionu, na športni opremi ali plakatih), da se nam oglasijo.
Zahvalil pa bi se tistim, ki so nam v tej sezoni finančno in tudi drugače pomagali:
IUV, MESNICA BLATANIK, Pl-ŠEK NADA, SUBARU, PIZZERIJA BOTER, CLUB LESKOVEC, Cl VRHNIKA, DISKONT FRANK, Ml-JATOVIČ DRAGOLJUB, MAKSI-MOVIČ DRAGAN, GOSTIŠČE MOČILNIK, ŠZ VRHNIKE, MEDE-JA.
Predsednik NK Vrhnika Zvone Bole
NAŠ ČASOPIS
AVGUST 1993
23
									SEZONA BALINANJA								
Vabilo na državno prvenstvo v preciznem izbijanju
Balinarski športni klub Blagajana-Vrhnika prireja s pomočjo balinarske zveze Slovenije državno prvenstvo v preciznem izbijanju, ki bo v nedeljo, 29.8.1993, ob 10. uri. Tekmovanje bo na igriščih IUV Vrhnika. Tekmovalo bo 24 najboljših balinarjev v preciznem izbijanju, ki so se uvrstili na državno prvenstvo glede na kvalifikacije na regijskih tekmovanjih. Med njimi bodo tudi evropski in svetovni rekorderji iz zadnjega mladinskega svetovnega prvenstva v Ljubljani.
Pokrovitelj tekmovanja bo Industrija usnja Vrhnika. B. Š. K. Blagajana, posebno pa balinarji obeh ekip Blaga-jana in IUV vabijo vse ljubitelje balinanja, da si ogledajo zares zanimivo tekmovanje, ki bo odločilo o novem državnem prvaku.
S. S.
Odprti turnir dvojk v Sinji Gorici
Balinarska sekcija Sinja Gorica je na svojem novem štiristeznem balinišču pripravila odprto prvenstvo dvojk v balinanju.
Tekmovanje je bilo v soboto, 7. avgusta 1993, kjer je nastopilo 8 najboljših dvojic iz vseh vrhniških balinarskih klubov. Po zagrizenih bojih je bil vrstni red takle:
1. Franc Langenvalter in Franc Petavc (Blagajana)
2. Miro Dolinčar in Miro Pajsar (Sinja Gorica)
3. INFOTEL (Dragomer)
4. Franci Plestenjak in Ciril Grom (Sinja Gorica).
Prva dvojica je prejela denarno nagrado, ki je bila zbrana iz prijavnine vseh nastopajočih. Turnir pa sta omogočila še gostilna Papalina in diskont Frank.
Zmagovalca turnirja dvojic v Sinji Gorici, Franc Langenvalter in Franc Petavs (B. S. Blagajana Vrhnika)
Notranjsko prvenstvo v preciznem izbijanju
Gotovo je, da balinanje postaja vse bolj priljubljen šport tudi v občini Vrhnika. Čeprav balinanje nekateri še vedno štejejo za »gostilniški šport«, pa je na Vrhniki vedno več ekip ali klubov, ki se tekmovalno in redno ukvarjajo z balinanjem.
Zaradi zadnjih uspehov mladinske in nenazadnje tudi članske državne reprezentance na evropskih in svetovnih prvenstvih pa
©
N
se je priljubljenost tega športa še bolj povečala.
Zato privrženci obnavljajo igrišča-balinišča ter prirejajo razna zanimiva tekmovanja.
V Sinji Gorici so v maju odprli popolnoma novo šti-ristezno balinišče, ki je edino v notranjski regiji.
Na Drenovem griču pa
so v začetku avgusta obnovili dvostezno balinišče in ga asfaltirali.
24 ur balinanja
Balinarji obeh ekip pred pričetkom 24-urnega balinanja. Ker vseh igralcev ni bilo na začetku, jih tudi ni na fotografiji.
Balinarji občine Vrhnika imajo svoj praznik, ko se srečajo vse generacije balinarjev na 24-urnem neprekinjenem tekmovanju. To srečanje naj bi bilo tudi druženje vseh balinarjev občine Vrhnika, da bi množično prikazali svoje delovanje.
Tekmovanje je bilo od sobote, 7.8. od 18. ure, pa do nedelje, 8. 8., ko je ob 18. uri glavni in edini sodnik Srečko Kajtna (vseh 24 ur je bil na balinišču) naznanil, da je tekmovanja konec.
Pomerili sta se dve ekipi, in sicer Blagajana in IUV skupaj proti kombinirani ekipi Sinje Gorice, Drena (Drenov grič) in Dra-gomerja. Igralci so bili razdeljeni v štiri skupine po pet igralcev in so balinali dvakrat po 3 ure.
Končni rezultat balinarskega maratona je bil 215 proti 156 točk za ekipo Blagajana-IUV Tekmovanje je spremljalo kar precej gledalcev, ki so videli zagrizen boj za vsako toč-
ko oziroma za vsako čim-bližjo »kuglo« proti balin-čku. Predstavilo se je 40 balinarjev od najmlajšega Gregorja Kogovška (9 let) iz Dragomerja do 70-let-nega Tineta Bradeška.
Glavni sponzor maratona je bila IUV, ki je organizirala celotno prehrano in kuhar Lojze Miklič je bil vseh 24 ur na voljo balinar-jem. Materialno pa sta pomagala še Pekarna Adamič in HIP-HIP Slavka Petkovšek.
Udeležencev 24-urnega balinanja:
EKIPA BLAGAJANA IUV: Janez Krvina, Ciril Gorm, Tine Bradeško, Ivan Cafuta, Janez Malovrh, Alojz Jereb, Franc Petavc, Janez Malavašič, Franc Hren, Rafael Krompič,
Franc Langenvalter, Mu-stafa Sarač, Jožo Vrtarič, Stane Sterle, Miran Štupi-ca, Jožo Ivančevič, Boštjan Malavašič, Roman Margon, Denis Ule, Jože Štirn.
Kombinirano ekipo Sinje Gorice, Drena in Dragomerja pa so predstavljali: Miro Jerina, Metod Končan, Dušan Radošek, Tone Šprah, Jože Žvan, Borut Drašler, Simon Boh, Igor Frank, Luka Fršnarič, Stane Krvina, Brane Še-fran, Brane Celarc, Tone Kociper, Franci Plestenjak, Janez Jerina, Vid Ma-hor, Bojan Frank, Miro Dolinčar, Vojko Ržek, Milan Podlipec, Miro Pajsar, Gregor Kociper, Miro Gruden in Simon Ogrin.
S. S.
Balinarski športni klub Blagajana-Vrhnika pa v nedeljo, 22. 8. 1993, prireja notranjsko prvenstvo v preciznem izbijanju, ki med balinarji velja kot paradna disciplina balinanja.
Nastopilo bo 31 tekmovalcev iz vse Notranjske, ki so se kvalificirali na izbirnih tekmovanjih v svojih klubih. Zanimivo tekmovanje bo na trosteznem balinišču IUV Vrhnika. Tovarna Usnja je tudi glavni pokrovitelj tekmovanja. Obenem pa je to tekmovanje tudi generalna preizkušnja vseh organizacijskih služb za organizacijo državnega prvenstva v preciznem izbijanju.
S. S.
Najmlajši udeleženec je bil 9-letni Gregor Kogovšek iz Dragomer, ki balina že eno leto in je še vsa balinarska nost pred njim.
B. Š. K. prihod-
24
AVGUST 1993
NAŠ ČASOPIS
SEZONA BALINANJA
Mednarodni balinarski uspeh
Tine Bradeško, najstarejši balinar (70 let), prejema pokal za zmagovalno ekipo Blagajana-lUV.
3.
prvomajski turnir trojk v balinanju
Na igrišču Bajer Bara v Sinji Gorici je bil v nedeljo, 2. 5.1993, tretji turnir trojk v balinanju. Sodelovale so trojke Balinčka s svetovnim prvakom v hitrostnem izbijanju Bojanom Novakom, Brda s slovenskim reprezentantom Matjažem Pelcem in še šest trojk iz Notranjske.
Ob lepem vremenu so se razvili lepi boji med ekipami BALINČKA in BRDA ter tudi med notranjskimi ekipami. Po predtekmova-nju so se popoldne pomerile štiri ekipe za nagrade BAJER BARA.
Na žalost gledalcev je dopoldne izpadla odločilna ekipa Balinčka iz Ljubljane in prikrajšala gledalce za kakovostne finale. V prvi popoldanski igri je ekipa Vrhnike po trdi in izenačeni igri premagala ekipo Bajer Bara z rezultatom 9:8, in to v zadnjem obra-
NAS ČASOPIS
je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Janežic. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstotnim prometnim davkom.
tu. Ekipa iz Idrije pa je presenetila ekipo Brda z zmago 13 : 8. V igri za prvo mesto sta se tako pomerili ekipi Idrije in Vrhnike. Za tretje in četrto mesto pa ekipa Brda proti ekipi Bajer Bara. Tako je zmagala ekipa Idrije proti Vrhniki 10 : 9, v tekmi za tretje mesto pa Brdo z 12:1. Vrstni red je bil:
1. Prejnuta iz Idrije
2. Blagajana z Vrhnike
3. Brdo iz Ljubljane
4. Bajer Bar iz Sinje Gorice.
Sponzorji balinarskega turnirja so bili:
KLJUČAVNIČARSTVO Izdelava štedilnikov Franc Furlan Vrhnika
KOVINOPLASTIKA Srečo Bizjak Sinja Gorica
MODNI DEŽNIKI Slavko Puzigača Vrhnika
ELEKTROMEHANIKA Angel Penko Vrhnika
OREL, d.o.o. Trgovina Jelko Orel Vrhnika
VULKANIZERSTVO
ARMIČ
Armič
Log pri Brezovici
Balinarski klub IUV, ki deluje v okviru BŠK Blagajana Vrhnika, je bil v soboto, 17. julija, povabljen na mednarodni balinarski turnir v Prosek pri Trstu. Ekipa IUV že nekaj časa goji prijateljske stike z domačim Primorjem.zatoje prispelo tudi povabilo na ta turnir. Prosek leži v bližini Trsta, je manjše naselje, prebivalci pa govorijo v večini slovensko, tako da s sporazumevanjem nismo imeli težav.
V soboto zjutraj, ob 6. uri smo se s šoferjem Kova-čičem in kombijem IUV odpeljali po avtocesti proti Postojni. Zaradi gostega prometa smo zapustili avtocesto že v Postojni in pot po stari cesti nadaljevali proti Sežani. Ekipa pod vodstvom Francija Petkov-ška, Franca Langenvalter-ja, Jožeta Stržinarja, Janeza Malavašiča, Mujota Sarača, ekonoma Sreča Kajtna in Klemena Pet-kovška, je prispela v Prosek ob 7.30. Domačini so nas prisrčno sprejeli, tako da nismo bili ne lačni ne žejni. Najprej smo žrebali ekipe (12), ki so bile razdeljene v štiri predtekmoval-ne skupine. Polovica ekip je nastopila v Proseku, druga polovica pa se je odpravila v sosednji kraj na drugo igrišče. Na vsakem igrišču so nastopile po tri ekipe in samo zmagovalec skupine se je uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
Ker smo bili v prvem kolu prosti, sva se s Stržinar-jem odpravila na ogled trgovin.
Pri vračanju do igrišča sva se ustavila pri farni
cerkvici in zavila vanj, da bi si jo ogledala. Pri stranskem oltarju so na podstavku gorele sveče. Prižgal sem tri in rekel spremljevalcu Jožetu: »Veš, Jože, prižgal bom tri sveče, mogoče nam bosta cerkveni parton in Marija pomagala, za drugo pa bomo poskrbeli sami!« Jože se je strinjal in dal denar še v nabiralnik pri izhodu iz cerkvice. Ko sem to zgodbo kasneje pripovedoval soigralcem, so se pošteno nasmejali, pozneje pa so videli, da nisem vzel to stvar za šalo.
V predtekmovanju smo se najprej pomerili z domačo ekipo Jadran II in
zmagali z 11:1. Sledilo je srečanje z ekipo Repen-tabor, ki smo jo po odlični igri premagali z 11:0.
Naša četverka je bila tako enotna in učinkovita, saj smo igrali tako kot še nikoli in ravno to nam manjka na naših prvenstvenih tekmah.
Po odigranih predtekmo-vanjih je sledilo kosilo v društvenih prostorih. Nogometni klub Primorje, v sklopu katerega je tudi balinarska sekcija, obstaja že od leta 1924. V njihovem klubskem prostoru so številni pokali, ki so eden lepših od drugega. Po steni visijo zastavice Hajduka, Crvene zvezde, Olim-
pije in še nekaterih klubov bivše Jugoslavije. Po obilnem kosilu, ki je potekalo v prijetnem razpoloženju, je bil krajši odmor, saj smo polfinalno tekmo z ekipo SD Ravna iz Štorij odigrali šele ob 16. uri.
Tudi to tekmo smo odigrali skoraj brez napak in ponovno zmagali z 11:4 in se tako uvrstili v finale. V finalu smo se pomerili z domačo ekipo Primorje III (v finalu smo prav tako igrali do 11, le časovna partija ni bila omenjena).
Igrišče v Proseku je brez sence, zato je sonce neusmiljeno žgalo in pogoji za igro so bili zelo težki. Imeli pa smo našega ekonoma Srečka, ki je poskr-
'iL
Zmagovalna ekipa balinarjev IUV z obema pokaloma kar na domačem balinišču, saj je prehitro zmanjkalo filma za slikanje finalnega srečanja. Od leve proti desni: Sarač, Langenvalter, K. Pet-kovšek, Malavašič, Kavčič, Stržinar, F. Petkovšek in Kajtna.
T R Z A S K A     CEST A
Sola
Kopališka
PIGVAL - HELKO
VAM BO POCENI IN KAKOVOSTNO OLEPŠAL VAŠ DOM. BARVE LAKI    BARVE LAKI    BARVE LAKI    BARVE LAKI
bel za mrzle »špricarje«, tako da morala ekipe ni padla.
Res smo takoj povedli s 5:0, nato pa smo imeli krizo, tako da so domačini rezultat izenačili. Pri rezultatu 10:9 za domače pa smo priigrali potrebna dva »punta« in zmagali z 11:10. Igra je trajala kar 2 uri in 50 minut, tako da lahko sklepate, kakšen boj je bil to. Na razglasitvi rezultatov smo prejeli dva velika pokala, prehodnega in enega v trajno last. Pred začetkom turnirja nismo pričakovali zmage; tako smo ostali tudi brez filma v aparatu, da bi ovekovečili naš triumf.
Po razglasitvi sem fantom omenil, da bova tudi prihodnje leto z Jožetom prižgala sveče, mogoče bo prehodni pokal postal naš. Potem se prijatelji niso več smejali in so to vzeli zares.
Preden smo se poslovili od gostoljubnih domačinov, so nas le-ti še enkrat pogostili in nas povabili na turnir v prihodnjem letu ob 70-letnici njihovega društva.
Franc Langenvalter