Hltnlni pisana v ootevinl.	Ixh«|a	vsak	torak,	hlrtak	1»	soboto.	Cm«	posamezni	it.	Din	-tm.
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO iN OBRT.
Brediriltv« in opravnlitro J« v Ljubljani, Gradišče Št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem urada v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 ■aročnisa sa ozemlje SHS: letno D 90 za pol leta D 45'—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7‘50, za inozemstvo D 120’—. — Plača in toil se v Ljubljani
LETO V.	LJUBLJANA,	dne	21.	decembra	1922.	ŠTEV.	149.
List stane od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: celoletno	Din.	120.—
polletno	Din.	60.—
Četrtletno	Din.	30.—
mesečno	Din.	10.—
posamezna štev. Din.	1,—
2. za inozemstvo: celoletno	Din.	150,—
Žalosten rekord.
»Uradni Lisk pokrajinske uprave za Slovenijo je dosegel v svoji zadnji številki (glej štev. 127 z dne 16. decembra 1922) rekord posebne vrste. Kdor čita ta list in pozna tudi čudna pota naše zakonodaje, si bo pri govoru o rekordu tega lista najbrže mislil, da je bil v »Uradnem Listu mogoče objavljen kak zakon, ali kaka naredba, ki je že davno v moči in ki se že dolgo, dolgo izvaja, a jo Uradni List« razglaša komaj sedaj. Ne, to ni nič posebnega, naučili smo se že na to in rekord te vrste ne bi bil več niti interesanten. Tudi si bo mogoče kdo drugi mislil, da se je »Uradnem Listu« že zopet razglasila kaka absurdnost, kak nesmisel, kakor smo čitali n. pr. nedavno v številki 115, kjer je razglašen zakon o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin, glasom katerega zakona se ne smejo niti loviti, niti pokončevati ali prodati kozorogi obeh vrst, a da najdemo v istem Uradnem Listu« objavljen zakon, ki je bil izdan istega dne, s katerim se izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času v območju pokrajinske uprave za Slovenijo in glasom katerega je nasprotno lov na kozoroge tekom meseca oktobra dovoljen. Tudi taki primeri niso za naše razmere nič posebnega, vsaj smo v zadnjem času že samo na polju deviznih naredb imeli naredbe, od katerih se ena kosa z drugo, da so ljudje, ki imajo te naredbe izvrševati, res pomilovanja vredni, da ne govorim o mukah onih, ki morajo nositi posledice teh nesoglasij. Toda tudi to ni nič posebnega, kajti kaj takega najdemo tudi v beogradskih Službenih N o vinah . Naš Uradni List je pa dosegel rekord, rekord, katerega more doseči samo uradno glasilo Slovenije.
Kakor znano, se razglašajo v našem Uradnem Listu tudi razsodbe, s katerimi so bili kaznovani trgovci in obrtniki radi prestopkov proti zakonu o pobijanju draginje. Članek bo našel skoro v vsakem listu nekaj takih razsodb, v tem več, v drugem manj, kakor pač raste draginja. Čim bolj raste draginja, tem bolj se množijo ovadbe proti trgovcem, kar ni prav nič čudnega, vsaj nerazsodna - masa ne vidi vzroka draginje globlje, ne trudi se, da bi ga iskala tam, kjer ga je res iskati, ampak išče in vidi ga samo tam, kjer kupuje blago, to je neposredno pri trgovcu. Trgovec je za nerazsodno maso prvi in edini izvor draginje, on je tista pijavka, ki hoče izžemati iz konsumenta zadnjo kapljo krvi. To mentaliteto mase je zakonodajalec dobro poznal in da si pridobi maso, je izdal zakon, ki odgovarja tej mentaliteti, ki je naperjen proti namišljenemu povzročitelju
draginje, ki hoče trgovca popolnoma zadaviti. Jasno je, da je zakon samo pesek v oči masi, kajti zakon nima nobenega drugega pomena, nego, da se ustvari zakonska podlaga za sistematično gonjo proti trgovcem, ki nudi masi kajpada prijetno čustvo sigurnosti, da skrbi država za padanje cen! V zadnjem »Uradnem Listu je razglašenih nič manj, nego 21 slučajev, v katerih so se obsodili trgovci radi prestopkov proti takozvanem protidraginjskem zakonu. Gre tu po večini za primere radi nenavedbe cen življenjskim potrebščinam. Živimo še v času povojne psihoze, splošne apatije, zato ne upliva na nas tako razglašenje razsodb v oni meri, kakor bi vplivalo, ako bi se kaj takega zgodilo pred vojno. Nikdo ne vidi več v tem javnega žigosanja svojeg-a poštenega imena. Davki, pristojbine, carine in vse druge težkoče, katere mora premagati trgovec pri izvrševanju gospodarskih nalog, katere mu nalaga njegov stan, so ga že tako zatopile, da je postal skoro popolnoma neobčuten in da nemo gleda, kako se ga blati, kako se mu krade to,'kar pomeni za slovenskega trgovca največji kapital, kar je najlepša dcdšči-na po svojem očetu, to je dobro ime. Gonja, ki se je začela napram trgovstvu je tako brezobzirna in se je v zadnjem času tako razširila, da ogroža razvoj cele naše trgovine. Med kaznovanimi najdemo n. pr. 64 let staro, in kakor čitamo v razsodbi, do sedaj še nekaznovana trgovka. Ta trgovka, ki si je znala skozi celili 64 let braniti svojo neoporečenost, tudi to trgovko se je moralo javno ožigosati, ker je zakrivila grozen »zločin« s tem, da ni navedla cen življenskim potrebščinam. Ali nimamo v Sloveniji res nobenih drugih prestopnikov, ali nimamo pri nas res nobenih večjih grešnikov, kakor so ti ljudje, katere se tako brezobzirno postavlja na pranger. Srečna Slovenija in sčeč-ne razmere, v katerih ne nahajamo večjih zločincev! Ne pride nam niti na misel, da bi dvomili nad objektivnostjo in pravičnostjo sodnikov, zakon je pač tukaj in mora se ga izvajati. Toda, ako primerjamo vsebino Uradnega Lista Slovenije, s Službenimi Novinami iz Beograda ali z »Narodnimi Novinami« iz Zagreba, se bomo nehote vprašali ali ne velja isti zakon za celo državo? In če velja in se ga povsod izvršuje, zakaj ne najdemo taka javna žigosanja tudi v beogradskem in zagrebškem uradnem glasilu. Listati bi morali tam pač dolgo, da bi našli nekaj razsodb take vrste, kakor jih pri nas čitamo neprenehoma. V Službenih Novi-nah se sicer javno razglašajo imena hajdukov, upornikov in drugih razbojnikov, ki se proglašajo za izven zakona, toda takih zločincev1, kakor jih ima Slovenija, takih se tam ne najde.
Slišali smo že večkrat, da se je tako v zasebnih gospodarskih krogih, kakor tudi na oficijelnih mestih uporabljalo ravno to dejstvo, da prinaša naš Uradni List toliko in toliko razsodb o prestopkih proti zakonu o pobijanju draginje, uporabljalo za argument pri ocenjevanju razmer v Sloveniji, češ, kako malo solidnosti, kako malo reelnosti je najti pri naših trgovcih in govorilo se o slovenskih trgovcih tako, kakor da bi bili to sa-
mi verižniki in lopovi. Da ima tako postopanje, tako tretiranje naše trgovine s strani države še hujše posledice za naš prestiž v inozemstvu, je samoobsebi razumljivo. Kdo bo pač zastopal takemu trgovcu, kdo se bo sploh spuščal v pogajanja z ljudmi, s katerimi ravna tako brezobzirno celo lastna vlada? Pod temi posledicami pa ne bodo trpeli trgovci sami, ampak trpela bo tudi cela trgovina, vse naše gospodarstvo in slednjič država sama. Pričakovati bi bilo, da bodo merodajni krogi uvideli, da se na tak način ne pobija draginje. Pri kompi-laciji zakona, kakor tudi pravilnika se ni na predlog gospodarskih krogov oziralo, ni se upoštevalo niti najbolj primitivne komercijalne principe, zato ne bo zakon nikdar mogel doseči svojega namena, zato se s takimi zakoni draginja ne pobija, ampak se jo nasprotno še ustvarja. Blaga imamo dovolj na razpolago, ne primanjkuje nam niti živeža, niti obleke, zato je odpadel vsak razlog, da se postavi trgovino pod varuštvo, in treba je pustiti razvoju trgovine prosto pot. Zakon o vprašanju in ponudbi, ki je eden izmed onih redkih zakonov, ki so tudi med vojno dokazali, da se ne dajo obiti in ki je obdržal svojo moč tudi za naprej, bo edini mogel urediti variranje cen ter preskrbeti trg z najnižjimi cenami. Vsaka druga mera, vsak drugi zakon, ki skuša urediti cene na umeten način, bo brezuspešen in ne bo imel nobene druge posledice, nego samo to, da bo razvoj trgovine samo še oviral, ter proces stabilizacije gospodarskih razmer samo zavlačeval. Ako že hoče ministrstvo za socijalno politiko držati trgovino pod svojim varu-štvom, naj predmetni zakon pre-ustroji tako, da bo odgovarjal predlogom, ki so jih svoječasno stavile gospodarske korporacije in organizacije, sicer pa so se razmere, ki bi upravičevale te vrste zakonov že preživele in tak zakon ne more imeti čisto nobenih drugih posledic, nego da ubija trgovino, zato proč s takimi zakoni. Trgovci nosijo največje davčno breme, zato smejo zahtevati od države, da jih podpira in ščiti, vsaj ne ubija!
Obrtniški dan na Hrvaškem.
Dne 17. t. m. se je praznoval na svečanosten način v Zagrebu in na deželi obrtniški dan. Povsodi so se vršili shodi obrtnikov, na katerih so se držala tudi strokovna predavanja.
V	Zagrebški trgovski in obrtniki zbornici je bilo tudi predavapje, na katerem so razni govorniki razpravljali o pomenu in važnosti obrtniškega dneva. Namen obrtniškega dneva je, da se manifestira za obrtniški stan in da se seznani javnost z napredki obrtništva, ter da se javno formulirajo želje in zahteve obrtnikov. Končno ima obrtniški dan tudi ta namen, da pokaže, da imajo tudi obrtniki iste psihične zmožnosti, kakor vse druge poklicane skupine, s katerimi stojijo na enaki stopnji. — Glavni cilj obrtniškega dneva pa je poglobitev obrtniške organizacije. — Zvezni predsednik Matič je pozdravil navzoče, ter je povdarjal, kako velike važnosti je ta dan osobito letos,
ko ima istočasno 140 obrtniških organizacij svoje sestanke, na katerih se razpravlja o najvažnejših stanovskih vprašanjih. Na zagarebškem zboru se je razpravljalo o delovnem času,, o okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in o zborničnih volitvah. Tajnik Čupak je podal v svojem referatu izčrpen historijat delavskega gibanja glede osemurnega delavnika. Pri ureditvi delovnega časa je treba razločevati med izrecnimi inči ustrijalnimi pokrajinami in agrarnimi državami. V agrarnih državah ni mogoče govoriti « skrajšanju delovnega časa, ker bi le-to imelo zelo škodljive posledice za valutarne razmere in za draginjo. Slednjič je predavatelj povdarjal, da ima približno 300.000 obrtnikov v Jugoslaviji najmanj toliko pravice sodelovati pri socijalnih zakonih, kakor jo imajo delavci, in to število jedva li dosežejo. Po končanem obširnem referatu se je soglasno sprejela resolucija, glasom katere se s strani merodajnih faktorjev najodločnejše zahteva, da se čim prej uvede za sezonske obrte deseturni delavnik. Obrtniki smatrajo to zahtevo kot svojo izključno pravico, za katero se poteguje tristo-tisoč oseb. Neopravičene zahteve mnogo manjšesra dela delavstva, bi se pri tem ne sn^jo upoštevati. Drugo točko programa je izvajal O. Heine, ki je zahteval naj se v odno-šajih delodajalcev napram okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev že vendar enkrat napravi red. Take razmere, kakor so vladale do sedaj se nikakor ne sme več trpeti. Nadalje 'so se na zboru stavili tudi še drugi predlogi glede zakona o zavarovanju delavcev. Končno je govoril Košak o nalogah trgovske in obrtniške zbornice, ter je poročal tudi o prihodnjih zborničnih volitvah. Zbor je sklenil, da bo zveza obrtnikov nastopila pri prihodnjih zborničnih volitvah s posebnimi oficijelnimi kandidatnimi listami. Prt sestavi kandidatnih list je osobito paziti na zastopnike domače industrije in stavbdnske industrije. Izvršitev volitev bo zaupana zagrebškim strokovnim organizacijam. Zbor se je zaključil po triurnem, zelo živahnem razpravljanju.
Poslovno poročilo trgovske zbornice o gospodarskih razmerah v Sloveniji 1.1922.
(Nadaljevanje.)
Dobavni roki.
O priliki razglasitve naredbe o novih dolgotrajnih dodatnih dobavnih rokih sredi meseca aprila se je obrnila zbornica z obširno utemeljeno spomenico na ininistrstvo saobračaja ter predlagala, da se v interesu hitre izmenjave blaga, posebno poljskih pridelkov, ki ne prenesejo dolgotrajnih transportov, skrajšajo dodatni dobavni roki od 40 odhosno od 20 za tovorno blago na mirodobno izmero ter da se ponovno upelje dopustnost deklaracije interesa na dobavi, kar je prvi predpogoj za pospešitev cirkulacije voz in redno dostavljenje tovornih pošiljatev. Zbornični predlogi x niso bili sprejeti, dasi je zbornica za-
interesirala za svojo akcijo vse ostale trgovske zbornice v kraljevini. Vsied tega je ostalo vse pri starih abnormalnih razmerah, kakor ob prevratu, kar seveda prispeva k dezolatnemu stanju našega blagovnega prometa.
Pri ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, je zbornica intervenirala v zadevi večkratnega zaprtja mariborske postaje z<i sprejem carinskega blaga, ki povzroča industriji v mariborski oblasti velike neprijetnosti. Uprava južne železnice je navedla-kot edini vzrok za ta ukrep zastoj carinskega tovornega blaga v vozovnih nakladih, ki je nastal vsled nespreje-manja tranzitnih pošiljatev od strani državnih železnic v Zagrebu in je takoj na to zopet predhodno odprla sprejemanje carinskega tovora
Pred uzakonjenjem investicijskega programa o dolarskem posojilu se je zbornica s pismenimi vlogami kakor tudi z udeležbo na deputuciji pri vseh merodajnih činiteljih v Beogradu zavzemala za to, da se pri uzakonjenju investicijskega programa za dolarsko posojilo zasigura tudi zgradba direktne zveze Slovenije z morjem potom podaljšanja kočevske železnice od najprikladnejše točke za-grebško-reške proge. Proga je bila sprejeta v zakon o dolarskem posojilu in je s tem pričetek gradbe te železnice zakonito zajamčen.
Zbornica je nadalje v mnogobroj-nih primerih posredovala v kokret-nih tarifnih, prometnih, poštnih, telefonskih zadevah in glede poštnopa-ketnega prometa pri merodajnih oblastih.
Trgovsko-politične zadeve.
V	trgovsko političnem oziru je bil najvažnejši dogodek letošnjega leta ratifikacija že lani sklenjene trgovske pogodbe z Nemčijo, ki je stopila nato dne 10. junija v veljavo. Zbornica je lansko leto in letos pred tem opetovano intervenirala za uveljavljenje pogodbe z Nemčijo, kar je bilo z ozirom na rastoči promet Slovenije z Nemčijo izredno važnega pomena, ker je maksimalna tarifa zelo oteža-vala uvoz raznih industrijskih potrebščin. Za nedavno sklenjeno trgovsko pogodbo s poljsko republiko ni bilo med gospodarskimi krogi Slovenije kljub predavanju poljskega konzulata iz Zagreba o gospodarskih razmerah na Poljskem, ki se je vršilo v tukajšnji zbornici dne 13. okt. 1921, in kljub opetovanim pozivom v časopisju posebnega zanimanja. Za nekatere eksportne stroke zborničnega okoliša je bila važna obnovitev trgovske pogodbe ter sklep prometne pogodbe z Romunijo. Dne 5. avgusta je stopil v veljavo za obmejne kraje
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
(6'.. nadaljevanje).
Res je, celi čas sem se potikal po Afriki, in sicer sem se nahajal največ v l)ar-es-Salaam, kjer sem zadnja leta stalno prebival. Moje kupčije so me večkrat vodile tudi na Sansibar, od koder sem '•včeraj dospel semkaj s parnikom Princre-gent . Slišal sem, da ste prestavili svoje bivališče v Hamburg in sem se požuril, da vas čimprej obiščem.
Lepo, da tako mislite na nas! Nedavno, ko smo pisali našemu kores-pondentu v južno Afriko, sem se tudi jaz na vas spomnil, ker sem si pač mislil, da gotovo tičite kje v Afriki.
Prokurist, ki je vstopil v sobo, prekine za trenutek pogovor. Gospod Feldbach predstavi medsebojno oba gospoda.
Imate torej zveze z južno Afriko, nadaljuje gospod Arlberg, ko so se zopet vsedli. Ali imate dobre ko-respondente?<?
Naše zveze so še popolnoma nove in imajo zdaj za prvi čas več pomena za našo londonsko podružnico, nego za nas same tu v Hamburgu. Naši korespondenti so Jacobi, Smith & Comp.
Dobra tvrdka!« pripomni gospod Arlberg. Imajo podružnice tudi v Na-
ljutomerskega in mariborskega okraja ter Prekmurja zelo važen sporazum o obmejnem prometu med našo državo in avstrijsko republiko.
Do obnovitve trgovinske pogodbe z avstrijsko in češkoslovaško republiko iz leta 1920 podaljšana do na-daljnega, medtem ko je veljavnost začasne trgovske pogodbe s Češkoslovaško ni bila vezana na rok.
izmed vseh na zbornični okoliš meječih inozemskih držav se nahajamo sedaj samo še z Madžarsko v brezpogodbenem stanju ter velja za uvoz blaga iz nje maksimalna carinska tarifa.
Mednarodne gospodarske konference.
Zbornica je nabirala iniciativno tudi gradivo za likvidacijo gospodarskih vprašanj s slovenskimi pokrajinami, ki so prišle po rapallski pogodbi pod Italijo in je bila v stalnem stiku z našo delegacijo na tozadevnih konferencah v Rimu, Genovi in Rapallu.
Gospodarske konvencije, ki so bile sklenjene v Rapallu po genovski konferenci za izvršitev rapallske pogodbe ter za ureditev začasnih gospodarskih odnošajev med provincami, ki so tvorile sestavne dele bivše Avstrije, bodo za naše gospodarske razmere zelo dalekosežnega pomena. Na zbornično prošnjo je imel o njih naš delegat dr. O. Rybar v zbornici informativno predavanje, kjer je poročal o poteku pogajanj in razložil smernice in motive posameznih določb.
Zbornica je tudi nabirala materi-jal in priredila za našega delegata dr. O. Rybafa dve informativni konferenci glede ureditve reškega vprašanja, katerega rešitev se je pričakovala že v letošnjem poletju.
Vprašanje južne železnice, ki je za promet v zborničnem okolišu najvažnejše, je bilo rešeno na konferenci interesiranih držav v Benetlfah. Pogajanja francoskih lastnikov obligacij iz zadnjih poročil. Vsled tega je pričakovati, da bo sedanji provizorni režim mogoče že z novim letom likvidiran in pride celo omreže pod upravo državnih železnic.
Nabiranje materijala za sestavo nove uvozne carinske tarife je naletelo vsled izpremenljivosti produkcijskega kalkula ter nestalnosti inozemskih valut na velike težkoče in je bil odziv industrij kakor tudi krajevnih stanovskih organizacij na zbornični poziv zelo slab. ___________________
Rabljene pisalne stroje
THE REX CO., LJUBLJANA.
talu in Transvaalu in so na zelo dobi em glasu.«
Zelo me veseli, da tudi vi to potrdite. Po mojem mnenju je ta zveza za nas dobičkanosna.
Katere predmete pa izvažate
tja V
Vse, kar zahtevajo. Ne vežemo se na nobene specijalitete, in česar ue moremo odposlati iz Hamburga, napravimo to iz Londona, kjer sem ustanovil letos s 1. januarjem podružnico.
,Veliko laskavega sem slišal včeraj o vaši tvrdki, dragi Feldbach. Odkrito se veselim, da rodi vaše delo tako lepo uspehe.
Da, trgovina se je zelo dobro razvila in imamo n. pr. z južno Ameriko lep promet, toda. če bi ležalo vse,na mojih ramah, bi se trgovina daieko tako ne razširila, kakor se je. Imam /.lasti v gospodu Kreju -izkušenega in požrtvovalnega delavca, in tudi štirje moji sinovi ml pridno pomagajo pri delu. Kurt, najstarejši je
v	Londonu in vodi tam skupno z našim bivšim zastopnikom novo podružnico. Sicer pa boste imeli še priliko spoznati moje sinove, kajti trdno upam, cia ostanete danes zvečer pri nas kot gost in nam poročate o svojem, sigurno interesantnem delovanju v Afriki. Zelo se zanimam za kolonije. in ravno zdaj sem na tem. da se praktično udeležim dela v njih. Najbrže si ustanovimo sede/, v Togo in tudi v Kamerunu. Glede tega se ravno pogajam z neko tukajšnjo pri-
Izjava trgovske in obrtniške zbornice glede načrta zakona o neposrednih davkih
Trgovska in obrtniška zbornica smatra iz občedržavnih, zlasti pa gospodarskih ozirov za potrebno, da se izvede navzlic velikim težavam in zaprekam akcija, koja naj vodi do izenačenja direktnih davkov ter posta-
vi	na mesto sedanjih petih različnih davčnih sistemov enotno zakonodajo. Kakor je teoretično prikupna ideja uvedbe le enega davka, slonečega na načelu progresivne obdavčitve celokupnih dohodkov cenzita, je komaj v postoječih razmerah v naši državi mogoče praktično izvesti to idejo ter postaviti državno gospodarstvo zgolj na dohodke takega enotnega direktnega davka. Da pride država do reda v gospodarstvu in do ravnovesja, potrebuje redne dohodke, katere mora v naših prilikah glede direktnih davkov odločno sigurneje jamčiti sistem direktnih davkov, kakor pa enoten progresiven davek. Vprašanje izenačenja davkov v naši državi je eno najvažnejših ter je treba ciljno in smotreno stremeti za izenačenjem, eventualno tako, da se izenačenje izvede v etapah, uvajaje eventualno nove davčne zakone postopoma. Glede predležečega načrta zakona o neposrednih davkih je zbornica mnenja, da tvori rabljivo podlago za izenačenje direktnih davkov in da se more na tej bazi, vpoštevajoč predlagane utemeljene izpremembe, zgraditi nov, enoten sistem direktnih davkov.
V	načrtu postavljenemu načelu, da država svoja pridobitna podjetja ne plača predmetnih davkov, moramo odločno ugovarjati iz načelnih razlogov, ker se s tem premakne ravnovesje glede konkurenčnih pogojev napram drugim podjetjem, pa tudi zategadelj, ker se izgubi važna in ko-maj pogrešna baza za avtonomne doklade. Izgubi se tudi možnost zanesljive ocenitve donosnosti podjetja. Izjemo bi moglo tvoriti samo izvrševanje obratov v zvezi z monopolno upravo z ozirom na njen javnopravni značaj. Tudi glede občin in drugih javnih korporacij moramo povdarjati zahtevo, da njihovim pridobitnim podjetjem ni priznavati davčne prostosti. Iz ozirov na potrebe enakosti v konkurenčnih pogojih moramo ugovarjati tudi privilegom davčnoprav-nega značaja v korist zadrugam, katere po svojem bistvu vrše trgovska ali obrtna opravila. Ugodovanje se more v tem pogledu priznati le takim
jateljsko tvrdko in kakor upam, pričnemo z delom že s 1. januarjem.
Veseli me vaša podjetnost, dragi Feldbach, in želim vam popolni uspeh. Prej ali slej pošljete še svoje lastne ladje tja doli, in imel bom čast, pozdraviti zastavo tvrdke Feldbach v Dar-es-Salam!
Do tedaj bo preteklo še dosti vode! — Sicer pa, dragi Arlberg, ali greste zopet nazaj?
Seveda, in sicer že koncem tega leta. V Dar-es-Salam nameravam začeti samostojno delati in ustanoviti tudi na Sansibarju podružnico. Z izkušnjami, ki sem si jih pridobil kot nakupovalec in zastopnik hamburških in angleških tvrdk, upam pač na uspehe, zlasti, ker mi ne manjka potrebnega kapitala. Semkaj v Hamburg sem prišel le, da sklenem z nekaterim tukajšnjimi tvrdkami, s katerimi sem znaifi, ožje zveze in da se o vsem osebno razgovorim. Kakor hitro bom s tem gotov, odpotujem zopet tjakaj.
Ali ste že začeli s kakimi pogajanji? vpraša gospod Feldbach.
Ne še; tudi še nisem imel časa za to in moj prvi obisk tu v Hamburgu je veljal vam.
No, morebiti vam sploh ne bo treba, da bi se obračali na druide tvrdke! pripomni gospod Feldbach.
Ne uvidim namreč, nadaljuje, obrnjen proti gospodu Kreju, zakaj bi opustili ugodno priliko, pridobiti si potom gospoda Arlberga tudi v vzhodni Afriki trdna tla.
zadrugam, ki imajo po svojih statutih in po svojem delovanju v resnici ob-čekoristen značaj ter niso usmerjene na dobiček v kakoršnikoli obliki. V načelnem pogledu moramo z ozirom na pomanjkljiva določila načrta glede pritožb in reklamacij uveljavljati nujno načelo, da mora biti vsakemu cen-zitu dana prilika, da se pritoži proti odmeri davka od strani davčnega oblastva I. stopnje na drugo instanco ter da se mu varuje datis dandis pritožba na upravno sodišče. Pravtako je potrebno glede vseh davkov določiti enotne prizivne, odnosno pritožbene roke. Zaradi točne individualne informacije cenzitov je potrebno v novem zakonu normirati, da dobe cenziti o izvršenih davčnih predpisih individualno pismeno obvestilo. Spričo dejstva, da je po načrtu postavljeno težišče glede od m er jen ja davkov, v davčne odbore, koji postoje za vsako politično občino posebej, smatramo za potrebno, v interesu trgovskih in industrijskih krogov staviti zahtevo, da se na bazi ideje, postavljene v čl. 166, koji predvideva v večjih občinah posebne odbore za industrijske, trgovske in obrtne obrate poskrbi v zakonu za določile, da je ustanoviti za vsak politični okraj poseben davčni cdbor za industrijske, trgovske in obrtne cenzite. Glede ostalih cenzitov smatramo, da bi bilo racijonelnejše določiti davčne odbore po sodnih okrajih mesto za vsako politično občino, ker je samo v Sloveniji 900 političnih občin. Na ta način se doseže enostavnejši obdavčevalni aparat s širšim obzorjem komisijskih članov ter se varuje cenzite naštete vrste majoriziranja, odnosno nezadostnega vpoštevanja njih posebnih prilik vsled nepoznanja razmer. Za odmero davkov normira načrt pri različnih davčnih vrstah donose in dohodke iz različnih časovnih razdobij. Davčna baza torej časovno ni ista. Posledica je, da ugotovitev odmere postavke v praksi postopanje na podlagi takih predpisov izdatno komplicira. Tendenca, zadeti z davkom kolikor mogoče faktične dohodke davčnega leta, je sicer teoretnfno pravilna, v praksi pa večinoma jako težavno izvedljiva in rada vodi do nesporazumi jen ja med cenziti glede razdobja, merodajnega za obdavčitev. Zaradi enostavnosti bi bilo priporočati enotno podlago za odmero davkov po faktičnih donosih in dohodkih pred davčnim letom časovno poteklih razdobij. To načelo je posebno tudi za službene prejemke priporočati.
V	vprašanju davka prostega minimuma, smo tako tam, kjer ga načrt, vpoštevajoč gospodarske prilike so-
To bi bila vsekakor skrajno ugodna rešitev vprašanja! zakliče prijatelj gospoda Feldbacha.
O zadevi se bomo temeljito razgovorili dragi Arlberg. Ne poskušajte za enkrat z nobenimi nadaljnimi koraki in danes zvečer točno ob pol osmih vas pričakujem pri nas doma. Gospod Krej bo istotako moj gost, in po večerji se bomo malo porazgovo-rili.
Sprejmem vaše povabilo, dragi Feldbach, in veselilo me bo, če se bomo sporazumeli. Najni prijateljski odnošaji bi pač dali povod za najino zvezo, toda tudi s trgovskega stališča se mora gledati stvar pri sklepanju nove zveze. Zadnja leta vam sploh nisem prišel nikoli pred oči in bilo bi tedaj zelo pravilno in primerno, da vam dam priliko, da se lahko informirate glede mojega delovanja tekom te dobe in glede drugih okoliščin, ki se tičejo moje osebe. Pri teh besedah vzame gospod Arlberg list papirja iz svoje listnice. Tu/' nadaljuje, je moja hamburška referenca, in tu so naslovi različnih tvrdk, s katerimi sem bil v prometu in ,ki bi drage volje dale pojasnila o meni.
Gospod Feldbach list hvaležno sprejme, in obisk se poslovi.
Z zadovoljstvom in napetostjo so vsi pričakovali večera. Zlasti bratje so bili nestrpni, kaj jim bo povedal očetov prijatelj o življenju in delu v afriških kolonijah.
(Dalje prih.)
cijalno vpoštevanja vrednih cenzitov, kakor pri dohodnini s 3600 Din člen 128 sam uveljavlja, odnosno kjer ga predlagamo sami, kakor pri davku od tantiem in rentnin, mnenja, da je v današnjih nestanovitnih gospodarskih prilikah do časa zadostnega ustavljenja denarne vrednosti urnest-nejše, določati davka prosti minimum od leta do leta po specijalni narediti ' ali pa v vsakoletnem finančnem zakonu, kakor pa ga normirati za stalno v zakonu samem.
Glede načel, ki so merodajne za ■člene 178 in nadaljne v pogiavju o kazni ,je treba na vsak način popolnitve v tem zmislu, da se razlikuje doloznimi in kulpoznimi prestopki.
Naše prometne razmere.
Cirkulacija vagonov.
Vsled tloi ave reparadjskih voz iz Nemčije je število vagonov, ki se za 90?r; večje, kot je bilo število vagonov, s katerim je razpolagala direkcija lani. Kljub temu velikemu številu je bilo strankam dostavljeno . ®amo 2š3 % vagonov več kot lani. — Vzroki so, kakor je že zgoraj navedeno, pomanjkanje porabnih strojev -za lokalne železnice, predvsem za •zvezo preko Virovitice ob Dravi proti Osjeku,, dalje kakor tudi omenjeno slaba kvaliteta premoga, vsled katere se je morala dopustna obremenitev tovornih vlakov znižati za 25 odstotkov. Kako1 je cirkulacija vagonov padla se vidi najbolje iz tega, da je lani znašal časovni odstoj od naložitve enega vagona pa do momenta, ko se je zopet razložil in določil za novo uporabo, 4.3 dneva, niedtem ko znaša letos 7.7 dneva.
Razdelitev vagonov.
Znatna ovira je, da reparacijska ‘komisija na Dunaju Se do danes ni definitivno razdelila voznega parka bivSo monarhije in je vsled tega tudi popravljanje vagonov, katerih pridelitev ni definitivna, riskirano. Koncem oktobra je bilo na progah -?.agrebške železniške direkcije 14.000 uporabnih vagonov in 9000 neuporabnih vagonov. Medtem ko je bilo v septembru leta 1920 stanje voznega parka na normalnih železnicah ■cele države 37.980 porabnih in 6502 Neuporabnih vagonov, je znašalo v septembru leta 1921 stanje porabnih vagonov 23.348 in neuporabnih pa že 14.717. Letos se je to stanje kljub 'temu, da smo dobili okrog 5000 re-paracijskih voz iz Nemčije, še znatno poslabšalo in delavnice še vedno niso v stanju, da bi sproti popravljale vagone, ki postajajo defektni.
Tovorili vlaki.
Za promet od Siseka proti vzhodu stoji v obratu vsled forsiranega Potniškega prometa sedaj samo 6 odnosno 7 tovornih vlakov dnevno. Od tega odpadeta 2 vlaka za prevoz Premoga, 2 vlaka za prevoz režijskega blaga (pragov, stavbenega •aaterijala itd.) potem je 1 nabiralni vlak ter edeh odnosno od 1. decembra t. 1. naprej 2 vlaka za ostali civilni tovor. Jasno je, da teh 30% ■odnosno 60 vagonov nikakor ne zadostuje potrebam lokalnega in tranzitnega prometa med vzhodom in za-Padom naše države. Zaenkrat pa tudi ni na drugi strani nikakega iz-gleda, da bi se dalo število tovornih vlakov brez znatne redukcije osebnega prometa zvišati. Od 1. decembra 1. 1. stoji kakor rečeno, v obratu od *Siska do Novske 7 rednih dnevnih tovornih vlakov, od Novske do Broda 8 in od Broda naprej, kjer priraste ves ogromni bosanski tovor, pa
tovornih vlakov. Tz tega vidimo, da je ves tovor, ki prihaja v Novski na glavno progo odkazan tudi na sanio en tovorni vlak ter ves bosanski ter dalmatinski tovor ravnotako *ia en vlak. Dejstvo, je, da je zastoj )>ri industrijah, ki so odkazane za te zveze, ravnotako velik kakor pri industriji v Sloveniji. Dne 31. decembra 1921 je znašal zastoj tovora, ki > bil pripravljen za odpremo pri . kolodvorih oziroma na tovarniških
skladiščih samo pri Slavonski dravski železnici nad 5000 vagonov, od tega največ je pripadlo na Belišče. Nič boljša ni bila situacija v Dubici* na Banjaluški progi, od koder se prevaža rudo iz Prijedora in izdelke bosanske lesne industrije. Zastoj v prevzemanju tovora v Beogradu po-vzroča zastoj vseh postaj in sega danes že prav do meje v Sloveniji.
Izvoz in uvoz.
Izvoz moko iz Romunije*. Komunska vlada je dovolila izvoz 10.000 vagonov bele moke pod pogojeni, da se plača izvozna carina po 3 leje za kg in 2000 lejev kot posredovalnimi za vsak vagon. Izvozna carina se mora plačati v zdravi valuti za odgovarjajočo vrednost iznosa v romunskih lejih.
narodno sospodarsKe zadeve.
Trgovina.
Trgovačko odelenje v Trstu. Kon-zulat kraljevine SHS v Trstu naznanja ljubljanskemu trgovskemu gremiju, da je bilo tamuradno ustanovljeno posebno trgovačko odelenje, ki ima nalogo, da pospešuje trgovnio med kraljevino Italijo in Jugoslavijo s tem, da zbira vse podatke, ki se nanašajo na promet med obema državama in da daje inte-resiranim trgovskim krogom vse na medsebojno trgovino, promet, na uvoz in izvoz nanašajoča se navodila in informacije. Gremij trgovcev opozarja na to vse svoje člane s pozivom, da se v slučaju potrebe obrnejo na gorinavede-110 odelenje.
Vzorčni velesejm v Pragi z naslovom »Prazske vzorkove veletrhy» se bo vršil v dneh 11. do 18. marca 1923.
Industrija.
Elektrifikacija angleških železnic.
Dve največji angleški strojni tovarni, Armstrong Wbit\vorth in Brit. Thomson Houston ('ompanv sta se odločili, skupno izvesti elektrifikacijo angleških železnic.
Novi železni rudniki v Rusiji. \
tulski guberniji so pred kratkem odkrili ogromna prirodna bogastva. Že dolgo je znano, da je kazala magnetna igla v tej guberniji velik odklon. Sedaj je ta pojav popolnoma razjasnjen. V bližini gradiča Ščigri so našli v globočini kakih 200 metrov velikanske žile železne rude, o kateri menijo, da vsebujejo več železa, kakor ga je sploh kje na svetu.
Oenarstvo.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi	izkaza Narodne
banke z dne 8. decembra smo imeli v prometu za 4955.1 milijon, dinarjev papirnatega denarja. Stanje papirnatega denarja se je od	zadnjega izkaza
zmanjšalo za 34.2 milijona dinarjev. •-Istotako se je zmanjšal menični re-eskompt za 28.5 milijonov dinarjev.
Zlata pariteta v	Avstriji. Od 18.
do 25. dec. je določena zlata pariteta v Avstriji s 14.330 avstr. kron.
Csrlna.
Minimalna carinska tarifa v Romuniji. Z 20. dec. stopi v Romuniji v veljavo nova minimalna carinska tarifa za države, s katerimi se je na temelju največje p ugodnosti sklenila konvencija.
Nemški carinski nadavek znaša od 20. do vključno 26. dec. 180.000 odst.
Promet.
Nova brzojavna zveza Zagreb-Ljub-ljana. Nova brzojavna zveza iz Ljubljane v Zagreb gre čez Trebnje, Št. Janž in Sevnico. Imenovana napeljava ima tri nun debelo bronasto žico ter je zgrajena za mednarodni promet.
Pomorski poštni promet. V prometnem ministrstvu se vrši te dni konferenca predstavnikov pošte in železnice s predstavniki brodarskih družb na Jadranu o pomorskem poštnem prometu.
Prometne omejitve. Za progo Land-eck-Bludenz velja sledeče:	Sprejema-
nje vsakovrstnih pošiljk za postaje na progi Langen-Bludenz in tranzit v smeri proti zapadu je še nadalje ukinjeno. Prometna omejitev za Miinchen loko in
ministra glede prepovedi nakupa deviz v svrho uvoza papirja, bi bila tiskarska podjetja v svojem obstoju, so-selmo pa časopisi, naravnost ogrožena in bj nam domači kartel tvornic diktiral poljubne cene. Podružnica Saveza (irafičkili Poduzeča .Jugoslavije skupno z Društvom tiskarnarjev v Sloveniji ugovarjata proti neodkritosrčnosti vsebino objavljeno notice ter sta poslala tudi protest na fin ministrstvo radi prepovedi nakupa deviz za inozemski papir. Podružnica Saveza (irafičkili Poduzeča Jugoslavije. Društvo tiskarnarjev v Ljubljani .
Spekulacija s češko krono. Češkoslovaški finančni minister dr. ■Rašiu je izjavil napram nekemu poročevalcu, da bo spekulaciji, ki jo gotovi krogi vrše s češkoslovaško krono, kmalu napravil konec. Bančni oddelek finančnega ministrstva bo v kratkem proglasil zvišanje bančne obrestne mere.
Francosko jamstvo za Avstrijo. — Francoska vlada je_ predložila zbornici zakonski predlog o prevzetju jamstva za 22% kredita Avstriji v znesku 650 milijonov zlatih kron.
Trtna poročila.
Novosadska blagovna borza, 18. decembra. Novi Sad, 18. dec. Cene v dinarjih: baška pšenica 412.50 do 417.50, banatska 412.50, rž bačka 310, oves bački 285, suha koruza 290, nova 210 do 225, v Storžih 160 do 162.50, beli fižol 262.50, pšenična moka >6« 470.
Cene žitu v Budimpešti. Na bu-dimpeštanski borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 10.300 ogrskih kron, rž 6700—6800 ogrskih kron. Cene rastejo. j
Priporočamo veletrgovino
tranzit, za (irafenschlag - Maftinsberg-(jutensbrunn jo razveljavljena.
ITkinjenje nekaterih brodarskih linij v Italiji. Itadi štedenja namerava Italija opustili nekatere brodarske linije, ki niso velike važnosti. Med linijami, ki se jih namerava ukiniti, so tudi Trst-Odesa, Trst-Korčula, Trst-Japonsko, ena jadranska linija iz Baria in ena iz Kave n e.
ftazno.
Znižanje cen papirja v pravi luči.
Začetkom decembra t. I. so publicirale kartelirane papirnice v Jugoslaviji v domačih časopisih navidezno razveseljivo vest, češ, da so znižale dosedanje cone svojih izdelkov za 30%, kar pa je navadna mistifikacija javnosti. Poleg tega so tovarne Obveščale javnost, da so z ozirom na to, ker so v stanu fa-bricirati celotno potrebščino za Jugoslavijo, ukinjena odslej vsa odobrenja deviz za nakup inozemskega papirja.
In tako smo odslej — hočeš — nočeš — primorani nabavljati vso potrebščino pri domačih papirnicah, žalostno je, da je večina naših listov nasedla tej tako vabljivo nastavljeni limanici, ne prera-čunši, temelje li ti podatki cen na resnici ali ne Tudi naročniki naših listov in drugi so bili uverjeni, da pridejo zanje boljši časi; žalibog pa, da je bila to navadna mistifikacija. Tozadevno biča naše papirnice člankar v Zagrebškem Trgovinskem listu« št. 50, očitajoč jim nedoslednost in varanje javnosti tako glede napovedanega znižanja cen, posebno pa produkcije, ki znaša komaj dobro tretjino domače potrebščine. Domače tovarne si domišljajo; da so kos kakršnim koli izdelkom, dasi vemo vsi, da niti tako bogato v industriji razvita Češka in Avstrija ne izde-luejta vseh papirjev. Katera tovarna v Jugoslaviji nam more dobavljati n. pr. chromo svetli ali motni, cigaretni, svileni, pergamentni in druge papirje? In glede cen? Resnica je, da so bile domače tvornice vsled tuje konkurence prisiljene cene nekoliko znižati, kar bi naj bil pa le pesek v oči javnosti. Številke zadnjih cenikov naših tvornic nam dokazujejo, da so se cene znižale od 0.8 do 16 odstotkov, ne pa 30 odstotkov. Resnica je pa tudi, da je bila inozemska konkurenca kljub visokim carinskim troskom do 30% cenejša, vsled česar je bil domači nenavadni dobiček ogrožen in si ,je moral iskati pribežališča z navidezno retirado cen pri finančnem ministru. Če bi se torej vzdržala omenjena naredba finančnega
Lepe
suhe gobe
kupuje se po najboljši ceni
Franc Peteline, Zg. Polskava pri Pragerskem.
■rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs
Hiša
se proda z vsemi pr tiklinami pii glavni cesti pripravna za vsako obrt in trgovino. Naslov
|pove upravništvo »Trgovskega lista«
5»E2J£ZJ5H5ZJEZJi5H
Davki! Vloge!
Pravni nasveti, pismene vioge, pritožbe, prizivi, prošnja itd.
Dr. Robert Kermauner, nmno-jiiriilično zastopstvo.
Ljubljana,Knafljeva ulica št. 4. Pritličje desno!
Zalogo klavirjev In pianinov
najboljših tovarn: Bosendorfer, Erhbar, Csapka,
Holzl, SChweighofer, Stingl itd. Tudi na obroke.
Jerku Hubad roj. Dolenc. Ljubljana, Hllšerjevu ulita 5.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
NajboljSI šivalni stroji v vseh opremah, Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko irt obrtno rabo, istotani igle, olje
ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in malo.
Redka priložnost!
Dobro Idoča trgovina mešanega blaga z lepim nadstropnim posbpjem in vrti v zelo prometnem okraju ob državni cesti se radi družinskih razmer takoj
proda.
Vzanie se tudi družabnik ali pa malo posestvo v račun. — Vpraša sa pod »Stanovitnost« na uredništvo tega lista.
Išče se
posojilo po K 700.000
na vrednostno posestvo po K 1,500.000 proti vknjižbi na prvo mesto, 10°/0 obresti in prostim stanovanjem ter po kurzni veljavni računjeno. Ponudbe »Sigurnost« na uredništvo tega
lista.
Davki!
V Ljubljani, v decembru 1922
Lastnik: »Merkur« trgovsko-indusTTijska d. d., Ljubljana. — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljublian
Zahtevajte
»MEDICINAL KONJAK"
z znamko
„Alko - modri križec
in najfinejSe krem likerje!
ALKO“, Ljubljana-Kolizej
Primo kovaški premog
3—7000 kaiorij, iz konjiškega okraja, kakor tudi rujavi in svetli premog se vedno dobi po originalnih cenah pri
£3 ■ M. Oswatitsch, veletrgovino s premojom, Celje.
Usodno prilika!
Ker sem preobložen s posli osobito radi nameravane gradbe večje elektrarne prodam prav dobro vpeljane podružnice (trgovine z mešanim blagom) na Bledu, v Goričah (z 2 hišama) in v Šenčurju. — Reflek-tantje naj stavijo pismene ali ustmene ponudbe naravnost na moj naslov
Edvard Dolenc, imetnik tiiit Fram Dolenc, Kranj E 83
• •
prije Josip Pavešic/
Zagreb, na Kanala 48.
Veliko skladiite govedjjh suhih I soljenih tankih crljeva (Bande!-darm), debelih soljenih (Sajdarm) strogo sortirano. Ovljih I svinj« sklh crljeva (Saltling), kao I za kobasKare (Kesselrot) prodaje na veliko I malo. — Trate se zastupnlci u provlnclji.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kai nit, koks za kovače in livarne, bencin in ameri-kanski petrolej vedno v zalogi.
TONEJC & ROZMAN
MARIBOR.
□□□
m
□aa
aoa
m
□□□
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Ustanovljena 1900 l [ Delniška glavnica in rezervni zakladi ccal( 150,000*000'
Ustanovljena 1900
J
Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Tel. št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. — - Obrestuje vloge najugodneje. - — Prodaja srečke razredne loterije.
Podruinice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovK, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
iOPPPPPPPPPPPPPPPPPPP^PPPPPPRR^^
OBJAVA.
Po odločbi Ministrstva za trgovino in industrijo, odd. VI., štev. 4495, razglašeni v »Službenih Novinah« kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca štev. 243, izdanih dne 1. oktobra 1922-, oziroma v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« štev. 115 od 8. novembra 1922, pod štev. 379, morajo vsi zavodi, ki so zavezani javnemu polaganju računov, voditi svoje knjige in zaklučne račune (bilance in račun zgube in dobička) v dinarjih, in sicer	izza dne 1. januarja 1923.	— Razmerje 1 dinar za 4	krone velja za aktivno in pasivno
imovino, izraženo v	kronah,	brez ozira na datum	njenega nastanka. — Ker	bomo zategadelj podpisani zavodi
od 1. januarja 1923 vodili račune itd. izključno le v dinaieki veljavi, prosimo stranke, da se v vseh primerih, v katerih se potom korespondence ali na drug način obračajo na denarne zavode, poslužujejo pri označbi denarnih zneskov izklučno	le dinarske veljave.	— Opozarjamo, da bomo v dvomljivih, oziroma nejasnih
primerih označenja	veljave	smatrali to označenje	kot označenje v dinarski	veljavi; prav tako bomo postopali
vselej tedaj, če veljava pri znesku sploh ne bo označena. — Pri tej priliki poudarjamo, da je uradna okrajšava za dinar »Din«, za pare »p«. — Glede hranilnih knjižic strankam ni potreba napraviti nobenih posebnih« korakov; osobito pa ni potrebno, da'jih predlože v svrho prepisa iz kronske v dinarsko veljavo. Ta prepis v dinarsko veljavo se bo vršil po 10. januarju 1923 sukcesivno, ko bodo stranke prezentirale knjižice v svrho novih naložb, pripisa obresti, delne ali celotne realizacije itd. — Vsled sprovedbe vseh knjig in vseh računov iz kronske na dinarsko veljavo združenega obilnega posla se usojamo zaprositi vse stranke, da se v dneh od 28. decembra 1922 do 5. januarja 1923 obračajo do denarnih zavodov le v najnujneših zadevah ter da urede vse svoje tekoče posle pri denarnih zavodih v dneh pred in po označenem času.