Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 3/4, 249–251 249 s knjižnih polic Bralna pismenost v vrtcu in šoli ali Sklepno dejanje projekta Opolnomo~enje u~encev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja > Alja Bratuša BRALNA pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve. Uredili Fani Nolimal in Tanja Novaković. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013. 360 str. ISBN 978-961-03-0156- 1. Dostopno na spletni strani: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/. BRALNA pismenost v vrtcu in šoli. Didaktični primeri. Uredili Fani Nolimal in Tanja Novaković. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013. 492 str. ISBN 978-961-03-0157-8. Dostopno na spletni strani: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/. Medtem ko šolniki še vedno z zaskrbljenostjo tehtamo nedavne re- zultate PISA 2012, je pri založbi Zavoda RS za šolstvo izšla obsežna publikacija Bralna pismenost v vrtcu in šoli v dveh delih. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem in empiričnim ugotovitvam projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga je v šolskih letih 2011/2012 in 2012/2013 razvil, vodil in usmerjal tim strokovnjakov zavoda ob pomoči strokovnjakov s področja šolstva iz različnih državnih institucij, vključno z Univerzo v Ljubljani. V projektu je sodelovalo 42 osnovnih šol, ki so se odzvale javnemu razpisu. Drugi del strokovne monografije prinaša pester na- bor didaktičnih primerov, ki so jih prispevali učitelji in strokovni delavci sodelujočih šol. Objavljeni prispevki so bili predstavljeni tudi na sklepni konferenci projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki je potekala julija 2013 v Ljubljani. Urednici dr. Fani Nolimal in Tanja Novaković sta prispevke sodelujočih strokovnih delavcev šol, pedagoških svetovalcev in zunanjih strokov- njakov, vključno z vabljenima predavateljicama iz tujine, razporedili v znanstveni in strokovni del. Znanstveni del s podnaslovom Teoretska izhodišča in empirične ugotovitve obsega pet poglavij. V prvem poglavju, Razvoj pismenosti in znanja z razumevanjem ter prispevek projekta Opolnomočenje učencev, zavzema osred- nje mesto prispevek dr. Fani Nolimal, ki poglobljeno predstavlja teoretska izhodišča in temeljne dejavnike za razvoj bralne pis- menosti ter jih primerja z izhodišči projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Avtorica izčrpno predstavi metodologijo spremljanja in evalvacije projekta, poda oceno učinkovitosti projekta, ga osvetli s perspektive pričakovanih dosežkov in izpostavi izzive za nadaljnji razvoj pismenosti. Preostali prispevki v prvem poglavju prinašajo sodobna spoznanja na področju od porajajoče se pismeno- sti v predšolskem obdobju (dr. Ljubica Marjanovič - Umek) do dejavnikov in strategij za razvoj bralne pismenosti v obdobju osnovnošolskega in nadaljnjega izobraževan- 250 Alja Bratuša: Bralna pismenost v vrtcu in šoli ali Sklepno dejanje projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja s knjižnih polic ja. Dr. Leopoldina Plut - Pregelj v svojem prispevku poudarja povezanost teoretičnih pogledov na znanje in učenje s poučevanjem branja z razumevanjem, pri čemer izpostavi pomen učnega pogovora kot povezovalne metode pri razvijanju branja z razumevanjem. Poglavje zaključujeta prispevka mag. Mirka Zormana in dr. Nataše Potočnik, ki opozarjata na učinkovite strategije in modele za razvoj komunikacijske dejavnosti pisanja. V drugem poglavju, Učni jezik, bralne učne strategije (BUS) in metakognitivni procesi, mag. Vida Gomivnik Thuma izpostavlja pomen učnega jezika za razvijanje mišljenja in sporazumevalnih zmožnosti, prispevka dr. Sonje Pečjak in dr. Milene Kerndl pa se osredotočata na pomen motivacijskih, kognitivnih in metakognitivnih strategij, slednji tudi na vzpostavitev literarnorecepcijske metakognicije. V tretjem poglavju, Diferencirana učna podpora za razvoj pismenosti, se mag. Katica Pevec Semec ukvarja s primankljaji in šibkim bralnim razumevanjem pri učencih iz manj spodbudnega okolja, dr. Ada Holcar Brunauer pa predstavlja formativno spremljanje in vrednotenje znanja. V četrtem poglavju, Spremljanje in evalvacija dosežkov projekta, mejenje napredka in načrti za naprej, strokovnjaki z več zornih kotov kritično osvetljujejo dosedanje delo v projektu Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Ddr. Barica Marentič Požarnik opozarja na pomen projekta za profesi- onalno rast učiteljev, dr. Gašper Cankar prikazuje možnost ocenjevanja pismenosti s pomočjo rezultatov nacionalnega preverjanja znanja, dr. Stanka Preskar opozarja na razvoj digitalne pismenosti pri naravoslovnih predmetih, mag. Pavla Karba vrednoti bralno pismenost pri državljanski in domovinski vzgoji ter etiki, mag. Mariza Skvarš in Sandra Mršnik pa izpostavljata pomembne premike in spremembe v praksi. Sklepno poglavje, Instrumenti spremljanja in evalvacije dosežkov, vsebuje širok nabor vprašalnikov, obrazcev in lestvic, ki so bili razviti za potrebe spremljave in evalvacije projekta. Strokovni del priročnika s podnaslovom Didaktični primeri začenja študija primera Osnovne šole Dobravlje z napotki, kako se lotiti analize stanja in izvedbe projekta izboljševanja bralne pismenosti. Preostalih 46 prispevkov je urejenih v pet poglavij. V poglavju Porajajoča se pismenost v vrtcu in osnovni šoli avtorice nizajo primere za spodbujanje pismenosti in sporazumevalnih zmožnosti v zgodnjem obdobju otroštva tako v vrtcu kot oddelkih podaljšanega bivanja in prvem razredu. Drugo poglavje je naslovljeno Motivacija za branje. Šole predstavljajo različne šolske in obšolske dejavnosti, ki spodbujajo bralne interese otrok, tudi učencev iz manj spodbudnega okolja. Prispevki tretjega poglavja, Strategije za izboljšanje branja z razumevanjem, prinašajo primere dobre prakse s poudarkom na uporabi bralnih učnih strategij (PV3P, Paukova metoda, pojmovne mreže itd.), ki vodijo k doseganju višjih ravni bralne pismenosti. Četrto poglavje se posveča Učnemu jeziku in učnemu pogovoru kot pomembnemu elementu pri razvijanju kritičnega mišljenja, socialnih in sporazu- mevalnih kompetenc. Ker se učitelji pri svojem delu velikokrat srečujejo z učenci iz depriviligiranih okolij, so v pogavju Notranja učna diferenciacija in individualizacija skušali pojasniti, kako npr. učencem z vedenjskimi in učnimi težavami ali Romom zagotoviti optimalno okolje za razvoj bralnih zmožnosti in s tem posredno vplivati na večjo socialno vključenost. V sklepnem poglavju, Bralna pismenost pri vseh predmetih, avtorji dokazujejo, da ak- tivnosti za zviševanje bralnih dosežkov učencev terjajo tako poglobljeno poznavanje bralnih učnih strategij, uporabo sodobnih oblik in metod učenja kot medpredmetno sodelovanje in sinergično delovanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev šole. Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 3/4, 249–251 251 s knjižnih polic Čeprav pričujoča publikacija vključuje slogovno, strokovno in kakovostno raznolike avtorje, je urednicama s smiselnim oblikovanjem zaokroženih poglavij kot tudi z uvod- nimi pojasnili v obeh delih uspelo ustvariti svojevrsten povzetek prizadevanj sloven- ske šolske javnosti za razvoj pismenosti. Zlahka najdemo vzporednice med kompleks- nostjo, naporom in širino monografije ter problemom dvigovanja ravni pismenosti pri zelo raznoliki populaciji otrok od vrtca do konca osnovne šole. Posebej bi pohvalili prispevke vodilnih strokovnjakov s področja bralnega opismenjevanja, ki prinašajo sveža svetovna spoznanja na tem področju ter kritično na podlagi slovenskih in širših raziskav opozarjajo na področja, ki jim pri dvigovanju ravni znanja ne posvečamo dovolj pozornosti (npr. učni jezik in učni pogovor, metakognitivne strategije pri proce- su učenja, strategije pisanja, diferencirana učna podpora). Iz vsebinske pestrosti in obsežnosti se odraža, da je projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja ne samo »temeljito razburkal poučevanje, odnose, razmišljanje sodelujočih šol, učiteljev in zunanjih strokovnjakov«, kot je zapisala ddr. Barica Marentič Požarnik, ampak jih tudi usmeril k iskanju odgovorov. Šolski knjižničarji lahko publikacijo uvrstimo na polico za lastno obvezno domače branje (če bomo med 200 srečneži, ki bodo prejeli tiskan izvod) ali bomo do nje do- stopali v spletni digitalni knjižnici Zavoda RS za šolstvo. V njej bomo našli pronicljivo teoretsko podporo našim prizadevanjem. V vsakdanji pedagoški praksi je zelo upora- ben tudi za potrebe projekta razvit instrumentarij spremljanja in vrednotenja. Čeprav so nekateri primeri učiteljev in strokovnih delavcev praktikov, predvsem iz poglavja Motivacija za branje, knjižničarjem že dobro znani, jih bodo morda ponovno ali na novo opomnili, kako lahko šolska knjižnica prispeva k dvigu ravni pismenosti. Pris- pevki učiteljev pa naj bodo tudi v razmislek, kako načrtovati ure medpredmetnega sodelovanja posameznih predmetov s knjižničnim informacijskim znanjem in kako naj knjižnica pomaga t. i. ranljivim skupinam svojih uporabnikov. Ne nazadnje ome- nimo, da smo tudi šolski knjižničarji avtorji ali soavtorji nekaj didaktičnih primerov, v drugih smo neposredno ali posredno navzoči, kar nakazuje na našo pomembno vlogo pri bralnem opismenjevanju. Starejši kolegi se boste spomnili, da smo šolski knjižničarji tvorno in z veliko željo po spremembah sodelovali pri nastanku nacionalne strategije pismenosti 2006 (mag. Majda Steinbuch, dr. Silva Novljan), ki pa se je, spodbujena z zaskrbljujočimi dosežki v mednarodni raziskavi PISA 2009, šele s projektom Opolnomočenje učencev z iz- boljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja 2011 začela udejanjati v pravem pomenu besede. Kot ugotavljajo tvorci projekta, bomo potrebovali za boljše dosežke, ki bodo zajeli tudi več slovenskih vrtcev in šol, še veliko prizadevanj in časa, vendar sklenimo z mislijo Marize Skvarč in Sandre Mršnik, da je ne le projekt, ampak tudi pričujoče znanstveno-strokovno delo »tleča trska, ki mora v naslednjih letih zanentiti požar«. > Alja Bratuša, univ. dipl. bibliotekarka, je šolska knjižničarka na OŠ Polzela. Naslov: Šolska ulica 3, 3313 Polzela Naslov e-pošte: alja.bratusa@guest.arnes.si