foštmaa plaćao« * gotovini
S URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V,
V Ljubljani dne 7. decembra 1948.
Številka 52
VStiBlJNA
275.	Odredba o spremembah in dopolnitvah v poklicih s-pomožni statistični manipulant« in »statistični manipulant« ter o uvedbi novih poklicev »višji etatistični manipulant« in »višji statistik« v statistični stroki.
276.	Odredba o določitvi temeljne plače za nova poklica »višji statistični manipulant« in »višji statistik« v statistični stroki.
277.	Odredba o novi razvrstitvi poidi cev iz statistične stroke.
278.	Odredba o uvedbi novega poklica »arhivski tehnik« in o odpravi pripravniške službe za poklic »bibliotekar« v bi-bliotekarsko-arhivarski stroki.
279.	Odredba o določitvi temeljne plače za novi poklic »arhivski tehnik« in o spremembi zneskov že določenih temeljnih plač za poklice »nižji bibliotekar«, »bibliotekar«, »višji bibliotekar« »nižji arhivar«, »arhivar« in »višji arhivar« v bibliotekarsko-arhivarski stroki.
280.	Odredba o razvrstitvi poklicev iz bibliotekarsko-arhivar-ske stroke.
281.	Odredba o odprav! že ustanovljene pripravniške službe za poklic »višji komercialist« in o določitvi strokovne usposobljenosti, potrebne za poklice »nižja komercialist«, komercialist« in »višji komercialist«.
282.	Pravilnik v pripravniški službi strokovnih izpitih in tečajih v ekonomsko-komercialnj stroki.
283.	Pravilnik o pripravniškem stažu, o strokovnih izpitih, o tečajih v gradbeni stroka ter o prehodu uslužbencev iz drugih strok v gradbeno stroko.
284.	Pravilnik o sprememb' in dopolnitvi pravilnika o poviških temeljne plače po službenih letih, o položajnih in premijskih dodatkih in o honorarjih za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke.
285.	Odločba o normativih za dobavo blaga iz tovarn in trgovskih skladišč (baz)
P^AVILMIKl.90HSDBE.M¥0mLft.90L0nBE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
275.
Na podlagi 15. člena uredbe o statistična stroki (Uradni list LRS, št. 40-222/1947) izdajam
odredbo
o	spremmbah in dopolnitvah v poklicih »pomožni statistični manipulant« in »statistični manipulant« ter o uvedbi novih poklicev »višji statistični manipulant« in »višji statistik« v statistično stroko
1.	V 2- čleuu uredbe o statistični stroki se pod A za poklic »pomožni statistični manipulant« (zap. številka 1)
določi v tretjem stolpcu tale strokovna usposobljenost, potrebna za poklic:
»nižja srednja šola ali nižja strokovna šola«.
V. V 2. členu iste uredbe pod A se za poklic »statistični manipulant« (zap. številka 2) glavna dela tega poklica spremenijo in se glasijo:
»Opravljanje statističnih tehničnih del večjega obsega, tehničnih del mehaničnega računanja, razmnoževanja, odbiranja im pod. v večjem obsegu ter grafičnega prikazovanja.«
Za ta poklic se v tretjem stolpcu določi tale strokovna usposobljenost:
»Potrebna praksa v poklicu pomožnega statističnega manipulanta, uspeh pri delu in nižji statistični tečaj.«
3.	Za poklicem »statistični manipulant« se v 2. členu te uredbe pod A uvede nov poklic »višji statistični manipulant«, za katerega se določajo tale glavna dela in strokovna usposobljenost:
ZšatP' Poklic	Glavna dela poklica	Strokovna usposobljenost,
st'___ _______________ potrebna za poklic
3.	Višji statistični	Vodstvo statističnih tehničnih in	Pot rebrn praksa ter uspeh prt
manipulant	drugih podobnih del, samostoj- '	delu v poklicu statističnega ma.
na tehn'čna dela v mehanizaciji	niipulanta.
statističnega obdelovanja, gra. fičaen piihizovanju. stastističn: rač-nieL; službi in v drugih podrobnih delih.
9
4 V 2. členu pod B se za poklicem »statistik« uve- 1 ločijo tale glavna dela in strokovna usposobljenost: de nov poklic »višji statistik«, za katerega se do- |
3. Višji statistik	Sestavljanje organizacijskih shem	Potrebna praksa in uspeh prt
in načrtov statističnih del vseh	delu v poklicu statistika,
oblik za višje sektorje statističnih del ter vodstvo statistične službe v manjših organizacijskih enotah.
5.	Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S-za k 707
Ljubljana dne 2. decembra 1948.
Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r-
4.....
276.
Na podlagi 1. člena uredbe o (Ukinitvi uredbe o prejemkih republiških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 48-288/1947) izdajam
odredbo
o	določitvi temeljne plače za nova poklica »višji statistični manipulant« in »višji statistik« v statistični
stroki
1.	Za poklica »višji statistični manipulant« in »višji statistik«, ki sta uvedena z odredbo o spremembah in dopolnitvah v poklicih »pomožni statistični manipulant« in »statistični manipulant« ter o uvedbi novih poklicev »višji statistični manipulant« in »višji statistik« v statistično stroko (Uradni list LRS, št, 52—275/1948), se določi osnovna plača v mesečnem znesku:
za višjega statističnega manipulanta 3.700—4.000 din,
za višjega statistika............ 4.500—5.200 din,
2.	Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S—zak 707/b
Ljubljana dne 2. decembra 1948.
Predsednik vlade LRS: Miha Marinko L r.
277.
Na podlagi 16. člena uredbe v statistični stroki (Uradni list LRS, št. 40-222/1947) izdajam
odredbo
o novi razvrstitvi poklicev iz statistične stroke
1.	Poklici iz 2. člena uredbe o statistični stroki se za uslužbence te stroke v vseh republiških organizacijskih enotah in organizacijskih enotah ljudskih odborov razporedijo:
v prvo vrsto: višji statistični svetnik, statistični svetnik in višji statistik ekonomist;
v drugo vrsto: statistik ekonomist in višji statistik;
v tretjo vrsto: nižji statistik ekonomist, nižji statistik, statistik in višji statistični manipulant;
v četrto vrsto: statistični manipulat in pomožni statistični manipulant
2.	Za posamezne organizacijske enote se smejo po 12. členu zakona o državnih uslužbencih po predlogu pristojnega člana vlade LRS, predsednika komiteja oziroma komisije pri vladi LRS in generalnega sekretarja vlade LRS pokliči iz te stroke s posebno odločbo tudi drugače razporediti.
3.	Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS« in spreminja 9 točko 1. člena odredbe o razvrstitvi poklicev iz posameznih strok v vrste (Uradni list LRS, št. 42-246/1947).
S—zak 707/a
Ljubljana dne 2. decembra 1948.
Predsednik Vlade LRS:
Miha Marinko 1. r.
278.
Na podlagi 13. člena uredbe o bibliotekarsko-arhivar-ski stroki (Uradni list LRS, št. 40-233/1947) izdajam v sporazumu s predsednikom vlade LRS
odredbo
0	uvedbi novega poklica »arhivarski tehnik« in o odpravi pripravniške službe z.a poklic »bibliotekar« v
bibliotekarsko-arhivarski stroki
1.	V 2. členu uredbe o bibliotekarsko-arhivarski stroki se uvede nov poklic »arhivski tehnik«.
2.	Odpravi se pripravniška služba za poklic »bibliotekar«, ki je predpisana v 7. členu iste uredbe.
3	Poklic »arhivski tehnik« dobi zaporedno številko
1	pod C, poklici »nižji arhivar«, »arhivar« in »višji arhivar« pa dobijo zaporedne številke 1, 2 in 3 pod C v 2. členu uredbe o bibliotekarsko-arhivarski stroki.
4.	Po uveljavitvi te uredbe se pripravniki za poklic bibliotekarja, ki imajo fakultetno izobrazbo, prevedejo za pripravnike za poklic nižjega bibliotekarja.
5.	Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S—zak 717
Ljubljana dne 3. decembra 1948.
Strinjam se 1
Predsednik vlade LRS:	Minister za prosveto LRS:
Miha Marinko 1. r.	Dr. Potrč Jože 1. r.
279.
Na podlagi 1. člena uredbe o dopolnitvi uredbe o prejemkih republiških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov (Uradni tiet LRS, štev. 48-288/1947) izdajam
odredbo
o določitvi temeljne plače za novi poklic »arhivski tehnik« in o spremembi zneskov že določenih temeljnih plač za poklice »nižji bibliotekar«, »bibliotekar«, »višji bibliotekar«, »nižji arhivar«, »arhivar« in »višji arhivar« v bibliotekarsko-arhivarski stroki
1.	Za spodaj navedene poklice se določi temeljna mesečna plača v tehle zneskih:
din
1.	nižji	bibliotekar «,31»« 4.200—.4.500
2.	bibliotekar . .	4.000—5.000
3.	višji	bibliotekar	5.200—5.500
1.	arhivski tehnik . » . s » • 3.000 s poviški po službenih letih do 4.800 din	*
1.	nižji	arhivar , .............. 4.200—4-500
2.	arhivar . . t . . « « . 4.600—5.000
3.	višji	arhivar	5.200—5-500
2.	Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«
St S—zak 717/a
Ljubljana dne 3. decembra 1948.
Predsednik vlade LRS:
Miha Marinko L r.
280.
Na podlagi 14. člena uredbe o bibliotekarsko-arhivar-sM stroki (Uradni list LRS« št. 40-233/1947, izdajam
odredbo
o razvrstitvi poklicev iz bihliotekarsko-arhivarske stroke
I.	Poklici iz 2. člena uredbe o bibliotekarsko-arhivar-ski stroki se za uslužbence iz te stroke v vseh republiških organizacijskih enotah in organizacijskih enotah ljudskih odborov razporedijo tako:
v prvo vrsto:	'
višji bibliotekar, višji arhivar, v drugo vrsto:
bibliotekar, arhivar,
v tretjo vrsto:
nižji bibliotekar, nižji arhivar, knjižničar, arhivski tehnik,
v četrto vrsto:
bibliotekarski tehnik.
II.	Po 12. členu zakona v državnih uslužbencih se lahko po predlogu pristojnega člana vlade LRS, predsednika komiteja oziroma komisije pri vladi LRS ali generalnega sekretarja vlade LRS s posebno odločbo določi drugačen razpored poklicev te stroke za posamezne organizacijske enote.
111 Ta odredba velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«. S tem dnem se razveljavi 20. točka odredbe o razvrstitvi poklicev iz posameznih strok v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih z dne 9. oktobra 1947 (Uradni list LRS, št. 42-242/1947).
Št. S—zak. 717/b
Ljubljana dne 3. decembra 1948.
Predsednik vlade LRS:
. Miha Marinko L r.
281.
Na podlagi 10. člena v zvezi s 17. členom uredbe o ekonomsko-komercialni stroki (Uradni list LRS, štev. 40-214/47) izdajam v sporazumu s predsednikom vlade LRS
odredbo
o odpravi že ustanovljene pripravniške službe za poklic »višji komercialist« in o določitvi strokovne usposobljenosti, potrebne za poklice »nižji komercialist«, »komercialist« in »višji komercialist«
I, V ekonomsko-komercialni stroki se odpravi priprav-niška služba za poklic višji komercialist
TL V 2. členu uredbe o ekonomsko-komercialni stroki se tretji stolpec pod B spremeni in se glasi:
Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic:
1.	Nižji komercialist:
a) popolna srednja šola ali kaka druga njej enaka šola in strokovni izpit za nižjega komercialista;
h) praksa in pokazan uspeh pri delu kot višji gospodarski pomočnik, tečaj in strokovni izpit za poklic nižjega
.omercialista.
2.	Kon-prcialiet •
a) praksa in uspeh pr! delu kol nižj komercialist in -posobnusl za upravljanje del kut komercianstj
b)	najmanj dve leti prakse kot gospodarski poslovodja, uspeh pri delu v tem poklicu, tečaj in izpit za komercialista.
3.	Višji komercialist:
Višja strokovna ali posebna izobrazba za komercialne posle, ki se pridobi s potrebno prakso kot komercialist, in strokovni izpit-za višjega komercialista.
III. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S- zak 708
Ljubljana dne 2. decembra 1948.
Strinjam sel	Minister za trgovino
Predsednik vlade LRS>	in preskrbo LRS:
Miha Marinko L r.	Jože Borštnar L r.
282.
Na podlagi 4., 8. in 9. člena uredbe o ekonomsko-komercialni stroki izdajam v sporazumu s predsednikom vlade LRS
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih v ekonomsko-komercialni stroki
1.	PRIPRAVNIŠKA SLUŽBA
1.	člen
Namen pripravniške službe je, da si pripravniki eko-nomsko-komercialne stroke pridobijo potrebno strokovno prakso in razširijo svoje strokovno znanje.
2.	člen
V ekonomsko-komercialni stroki je pripravniška služba za poklica nižji komercialist in nižji ekonomist, kadar se ta dva poklica dosežeta na podlagi šolske izobrazbe, ki traja praviloma dve leti.
Pripravnikom, ki so med pripravniško službo pokazali poseben uspeh pr, delu, se lahko p rip ra vtiska služba skrajša za eno leto.
3.	člen
Pripravniška služba za poklica iz prednjega /lena se opravlja pri gospodarskih podjetjih in ustanovah ter pri drugih organizacijskih enotah, pr: katerih je dana možnost, da se dosežeta potrebno znanje in praksa v ekonomsko-komercialni stroki.
4.	člen
Starešina organizacijske enote, pri kateri pripravnik dela, mora omogočiti pripravniku, da se seznani z vsemi deli, ki so potrebna za zadeven pdklic, in nadzirati uspeli, ki ga je dosegel pripravnik pri posameznih delih.
Natančnejša navodila za pripravniško službo izda za vsak resor posebej pristojni minister ali organ, ki ga ta za to pooblasti.
5.	člen
Organ za personalno službo mora voditi na posebnem kartonu evidenco za vsakega pripravtrka posebni z navedbo, pri katerih delih je bil ravnik zaposlen ‘n koliko časa ter kakšen uspeh je dosegel pri posameznih delih,
II.	STROKOVNI IZPITI
A.	Za pripravnike
6.	člen
Pripravniki ekonomskokomercLalne stroke lahko opra vijo strokovni izpit po najmanj enem letu pripravniške službe za zadevni poklic, če so pokazati uspeh pri delu. Po opravljenem izptu se razpored.jo v poklic nižjega komercialista oziroma nižjega ekonomista.
7.	člen
Za izpit se kandidat priglasi po organu za personalno službo pristojni izpitni komisiji najpozneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka. •
Organ za personalno službo pošlje izpitni komisiji priglasitev s potrebnimi podatki o dotedanjem delu in uspehu pripravnika ter s potrdilom o času, ki ga je pripravnik prebil v pripravniški službi.
8.	člen
Izpiti se opravljajo vsako leto v teh-le rokih: v januarju, maju m septembru. V opravičenih primerih se lahko dovol opravljanje izpita tudi izven teh rokov.
Datum izpita določi izpitna komisija v sporazumu z organom za personalno službo v okviru rokov iz prednjega odstavka. Organ za personalno službo obvesti pismeno vsakega kandidata o razporedu izpita najpozneje petnajst dni pred izpitom.
9.	člen
Pripravnik sme ponoviti izpit dvakrat.
Ponavljalni izpit mora opraviti pripravnik, če sta pretekli dve leti pripravniške službe, v prvem izpitnem roku, toda najpozneje v šestih mesecih po izteku dvoletnega roka pripravniške službe.
fie so med pripravniško službo objektivni razlogi (služba v vojski, dolgotrajna bolezen in pod.) ovirali pripravnika pri pripravah za strokovni izpit, lahko za nastavitev pristojiv starešina podaljša pripravniku zaradi opravljanja izpita pripravniško službo največ za šest mesecev.
10.	člen
Strokovni pripravniški izpit ima tri dele: splošnega, glavnega in dopolnilnega.
Program splošnega dela izpita predpiše predsednik vlade LRS.
Ulavn del strokovnega izpita obsega strokovno tvarino. Opravljajo ga vsi pripravniki ne glede na to, v katerem resoru oziroma panogi delajo.
Dopolnilni del strokovnega izpita obsega strokovno tvarino, ki jo morajo pripravniki poznati zaradi specialnosti dela v posameznem resoru. Ta del strokovnega izpita se opravlja samo, če ga pristojni minister v,re5no predpiše za posamezne poklice v zadevnem resoru. Program dopolnilnega dela strokovnega izpita določi minister zadevnega resora v sporazumu s predsednikom vlade LRS.
11.	Plen
Glavni del strokovnega izpita, ki ga opravljajo pripravo k za posamezne poklice obsega tele predmete:
a)	z a poklic nižjega komercialista:
1.	osnove politične ekonomije;
2.	gospoda rsk: sistem FLRJ, gospodarsko zakonodajo FLRJ in LRS;
S. osnove planiranja, statistike m evidence v trgovini;
4.	organizacijo in tehniko trgovine;
5.	osnove enotnega računovodstva s kalkulacijo;
6.	trgovsko računstvo;
7.	osnove tehnologije;
8.	ekonomsko geografijo FLRJ;
b)	za poklic nižjega ekonomista
1.	politično ekonomijo;
2.	gospodarsk. sistem FLRJ;
3.	f.nančni sistem FLRJ;
4.	gospodarsko zakonodajo FLRJ in LRS ter osnovno znanje o poslovanju gospodarskih podjetij;
5.	osnove splošnega planiranja s statistiko in evidenco;
6.	tehnologijo;
7.	osnove enotnega računovodstva;
8	splošno ekonomsko geografijo;
9.	ekonomsko geografijo FLRJ.
Program za opravljanje tega izpita predpiše predsednik vlade LRS.
12.	člen
Splošni del izpita je samo usten.
Strokovni del izpila je usten in pismen.
Predmeti iz skupine a) pod 5. in 6. in iz skupine b) pod 7. se opravljajo pismeno in ustno, drugi predmeti pa samo ustno.
Kandidat opravi najprej pismeni, nato pa ustni izpit,
Izp tna komisija odloči, katere pripomočke sme uporabljati kandidat pri pismenem izpitu.
13.	člen
Izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo vsako leto imenuje resorni minister ali organ, ki ga za to pooblasti. V komisiji so: predsednik, trije do pet članov, katerih eden je organ personalne službe, in tajnik komisije. Za člane komisije se določijo predvsem uslužbenci iz organizacijske enote, pri kateri se opravlja izpit, lahko pa se imenujejo tudi strokovnjaki iz drugih organ zacij-skih enot in ustanov. Ražen tega se lahko komisija dopolni s potrebnim številom izpraševalcev strokovnjakov, da je v njej za vsak predmet strokovni izpraševalec.
Tajnik komisije je praviloma uslužbenec personalne službe. Ta vod: po navodilih predsednika komisije zapisnik in vse spise izpitne komisije.
V izpitno komisijo pri drugih resorih lahko pošlje minister za trgovino in preskrbo LRS svojega zastopnika kot člana komisije.
14.	člen
Izpit se opravlja pri ministrstvih in glavnih direkcijah, po potrebi pa tudi pri drugih organizacijskih enotah in ustanovah.
15.	člen
O delu komisije se voda zapisnik, v katerega se zapiše: datum in kraj izpita, sestava izpitne komisije, po-datk o kandidatu, izpitna vprašanja kandidatu in uspeh izpita.
Zapisnik o izpitu podpišejo predsednik, vsi člani komisije, izpraševalci in tajnik kom "sr je.
Zapisnik o izpitu se skupaj s pismenimi nalogami in drugimi sp si hrani v arhivu urada, pri katerem je bU izpit opravljen.
16.	člen
Po končanem izpraševanju in na podlagi pokazanega znanja pr; izpitu oceni izpitna komisija z večino glasov uspeh vsakega kandidata.
Izpit je celota, ki se oceni tudi z enotno oceno.
Ocene uspeha so: »napravil odlično«, »napravi! prav dobro«, »napravil dobro« in »ni naprav;!«.
Če kandidat med izpitom odstopi od nadaljnjega izpita, se šteje, da izpita m napravil. Če neoprav.eeno odstopi pred začetkom izpita, se šteje, da izpita ni opravljal in izgubi pravico do povračila potnih stroškov.
17.	člen
Uspeh izpita se sporoči kandidatu takoj po opravljenem izpitu. Razen tega mu izda izpitna komisija spričevalo, katerega obrazec predpiše predsednik vlade LRS.
V	spričevalu je treba poleg Kandidatovega imena in priimka, datuma in kraja izpita in izpitne ocene navesti, za kater poktic je napravil izpit in katenkrat.
Spričevalo podpišeta predsednik in tajnik komisije.
18.	člen
Če potuje kandidat na izpit izven svojega službenega kraja, :ma na račun državne blagajne pravico do dnevnic in povračila potnih stroškov po predpisih za uradna potovanja.
19.	člen
Kandidatom za pripravniški izp:t se zaradi priprave za prvo opravljanje izpita lahko dovol-' na prošnjo deset do trideset dni pla anega dopusta.
R. Za dosego poklica, za katerega ni pripravniške službe
20 člen
V	ekmiomsko-komercialni stroki je za opravljanje preprostejša) prodajalskih del poklic prodajalca, za katerega ni potreben strokovni izpit
21.	člen
Strokovni izpit je za dosego poklica nižjega gospodarskega pomočnika m gospodarskega poslovodjo Strokovni zpit ma tri dele: splošnega, glavnega strokovnega in iopolLilnega strokovnega.
Določbe iz 10 člena tega pravilnika, ki govore o splošnem in dopolnilnem delu strokovnega pripravniškega izpita, veljajo tud- za splošni in dopolnilni del strokovnega izpita "z tega člena.
22.	člen
Glavni del strokovnega izpita za poklic ni/.jega gospodarskega pomočn ka obsega tele predmete:
1.	korespondenco;
2.	osnove trgovskega računstva;
3.	osnovne pojme tehnologije;
4.	osnovne elemente trgovskega poslovanja.
23 člen
Glavni del strokovnega izpita za poklic gospodarskega poslovodje obsega tele predmete:
1.	osnove gospodarskega sistema FLRJ;
2	osnove planiranja, statistike in evidence podjetja;
3.	osnovne pojme o organ zaciji in poslovanju gospodarskih podjetij;
4	omove tehnologije;
5.	trgovsko računstvo;
6.	(Mnove računovodstva s kalkulacijo-,
7.	organizacijo in tehniko trgovine.
24.	člen
Strokovni del izpita je pismen in usten.
Predmeti iz 22. člena pod 3, in 4. in predmeti iz
23.	ilena pod L, 2., 3., 4. in 7. se opravljajo samo ustno.
Predmeti iz 22. člena pod 2. in predmet: iz 23. člena pod 5. in 6. se opravljajo ustno in pismeno.
Pismeno se opravlja samo korespondenca.
Kandidat opravi najprej pismeni, nato pa ustni izpit.
25.	člen
Strokovni izpit za nižjega gospodarskega pomočnika lahko opravi tisti, ki je dovršil štiri razrede osnovne šole in delai v ekonomsko-komercialni stroki najmanj dve leti.
Strokovni izpit za gospodarskega poslovodjo lahko opravi takoj po vstopu v službo tisti, ki je dovršil nižjo strokovno šolo komercialne vrste.
26.	člen
Določbe 13., 14., 15., 16. in 17. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za uslužbence s poklici, za katere ni pripravniške službe, pač pa določen strokovni izpit.
C. Za dosego višjega poklica
27.	člen
V poklice nižji komercialist, komercialist in višji komercialist se lahko imenujejo oziroma lahko napredujejo:
1.	v<šji gospodarski pomočnik v poklic nižjega komercialista, če je v poklicu višjega gospodarskega pomočnika prebil dve leti, pokazal uspeh pri delu in dovrši tečaj z zaključnim izpitom za poklic nižjega komercialista;
2.	gospodarski poslovodja v poklic komercialista, če je v poklicu gospodarskega poslovodje prebil dve leti, pokazal uspeh pri delu in- dovršil tečaj z zaključnim iz-P'tom za poklic komercialista;
3.	komercialist v poklic višjega komercialista, če si je v poklicu komercialista pridobil višjo strokovne izobrazbo, kar oceni strokovna komisija, in da je napravil strokovni izpit za poklic višjega komercialista.
28 člen
Uslužbenci's poklicema višji komercialist in ekono. mist lahko po poprejšnji oceni strokovne komisije napredujejo v poklic višjega ekonomista, če so med prakso v pokl cu višjega komercialista oziroma ekonomista pokazati uspeh pri delu.
Uslužbenci s poklicem ekonomista, ki imajo fakultetno ali njej enako visokošolsko izobrazbo, lahko po po-prejšnj oceni strokovne komisije napredujejo v poklic ekonomsko-komercial nega svetnika, prav tako pa tudi uslužbenci s poklicem ekonomsko-komereialnega svetnika v poktic višjega ekonomsko-komereialnega svetnika, če so pokazali uspeh pri delu in sposobnost za opravljanje del za poklic ekonomsko-komereialnega svetnika oziroma višjega ekonomsko-komereialnega svetnika.
Uslužbenci s poklicem višji ekonomist, ki nimajo fakultetne izobrazbe, pa so se izkazali z visokim znanstvenim in strokovnim znanjem, lahko po poprejšnji oceni strokovne komisije napredujejo v poklic ekonomsko-ko-meroiaViega svetnika in višjega ekonomsko-komereialnega
svetnika. Svoje visoko strokovno in znanstveno znanje mora pokazat, kandidat s tem, da .zdela nalogo, ki mu jo v ta namen da komisija, in da nalogo In tezo tudi ustno zagovarja pred komisijo.
Strokovne komisije iz 27. in 28. člena določi pristojna resorni nmnster.
III.	STROKOVNI TEČAJI
A.	Za dosego poklica nižjega gospodarskega pomočnika
in gospoi-arskega poslovodje
29.	člen
Za dosego poklica nižjega gospodarskega pomočnika fo gospodarskega poslovodje se lahko z odločbo resor imga irhast ra ali organa, ki ga ta za to pooblasti, priredijo strokovni tečaji za nižjega gospodarskega pomočnika m gos|>odarskega poslovodjo.
Po dovrš-tvi tečaja se opravi zaključni izpit, ki se šteje kot opravljeni strokovni izpit. Ti tečaji so nižje stopnje.
Po uspešno dovršenem tečaju so tečajniki lahko ime novani za nižjega gospodarskega pomočnika oziroma gospodarskega poslovodjo.
Tečaji so lahko pr ministrstvih, glavnih direkcijah in pri okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborih.
Program tečaja obsega predmete, ki so navedeni v 22. in 23. členu tega pravilnika.
B.	Za dosego poklica nižjega komercialista in komercialista
30.	člen
Višji gospodarski pomočniki, Id so prebili dve leti prakse v poklicu višjega gospodarskega pomočnika it se vidno izkazali pri delu, so lahko sprejeti v tečaj za nižje komercialiste.
Gospodarski poslovodje, ki so prebili dve leti prakse v poklicu gos[>odarskega poslovodje, so Lahko sprejeta v tečaj za komercialiste.
Omenjeni tečaja se ustanovijo z odločbo resornega ministra al; organa, ki ga ta za to pooblasti.
V	tečaj se sprejemajo po natečaju, pogoje za natečaj pa določr starešina, ki je tečaj ustanovil.
31 člen
Program za oba tečaja se določa po programu, določenem za pripravnike, ki opravljajo izpit za nižjega komercialista.
32, člen
Tečaji se lahko priredijo pri ministrstvih, glavnih direkcijah in pri drugih večjih organizacijskih enotah in ustanovah.
Na koncu tečaja se opravi zaključni izpit, ki se šteje za napravljeni strokovni izpit.
33	člen
V	odločbi o ustanovitvi tečaja se določijo čas trajanja tečaja, potrebna finančna sredstva, predavatelji predpisi o zaključn.h izpitih im vse drugo, kar je potrebno za prireditev tečaja.
C.	Za izpopolnitev v stroki
84. člen
Da se uslužber.-ei strokovno izpopolnijo in seznanijo t novimi delovnimi metodami, se z odločbo starešine
organizacijske enote lahko ustanovijo tečaji za izpopolnitev v stroki.
Ti tečaji ne dajejo pravice do dosege poklica, pač pa se upoštevajo za dosego višjega poklica.
IV.	PREHOD IZ DRUGE STROKE V EKONOMSKO-KOMERC1ALNO STROKO
A.	Za pripravnike
35. člen
Pri prehodu iz druge stroke v ekonomsko-komercialno stroko je potrebno, da ima pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, k: je predpisana za ekonomsko-komercialno stroko, in da ob koncu določeuega roka naprav strokovni izpit
Pripravniku se sme priznati pripravniška strokovna služba. V tem primeru se trajanje staža za ekonomsko-komercialno stroko določi po sorodnosti dela v prejšnji strok in v ekonomsko-komercial ni ter po pripravljenosti pripravnika za opravljanje izpita, vendar skupna priprav-mška služba ne sme biti krajša od enega leta.
Po prehodu v novo stroko pripravniku tv, treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjih izpitih.
36 člen
Pripravniku, ki je napravil strokovni izpit pred prenehanjem službe, se ta izpit prizna ob vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša od petih let.
B.	Za uslužbence
37. člen
I
Prehod iz druge stroke v ekonomsko-komercialno stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno usposobljenost, ki je določena za ustrezni poklic v ekonomsko komercialni stroki, in če v določenem roku napravi strokovni izpit. Rok za ta Izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Ko napravi uslužbe n ec izpit, se nastavi v določen poklic. Do te nastavitvi obdrži plačo dotedanjega poklica.
Uslužbencu ni treba v ekonomsko-komercialna' stroki opravljati izpita hz tistih predmetov, iz kal e rib ga je že napravil v prejšnji stroki.
Če dobi uslužbenec ob prehodu iz druge stroke > ekonomsko-komercialno stroko kak višji poklic, za kale rega n predp.san strokovni izpit, mora napraviti strokov n! izpit, ki je določen za začetni poklic v določeni skupini poklicev.
88. člen
Strokovnega izpita ni treba pri prehodu iz drage stroke v ekonomsko-komercialno stroko opravljati usluž hencem, ki pridejo na položaje 1. oziroma M. vrste kakci tud ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe.
Prav tako so lahko oproščeni staža to izpita ushr/ benci, ki preidejo iz druge stroke v ekonomsko-komo*-c!alm> stroko, če imajo po oceni strokovne korrvs'je d kazano izobrazbo in prakso za določene poklice.
V. KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Prevedeni pripravnik! morajo opraviti strokovni -izpit po določbah tega pravilnika.
Če je pripravniku pretekel rok pripravniške službe ali če mu do preteka roka ni ostalo zadosti časa za pripravo na izpit, se mu podaljša pripravniška služba zarad; opravljanja izpita za toliko časa, kolikor mu je potrebno za pripravo na izpit, vendar največ za šest mesecev.
40.	člen
Uslužbenec, ki ni napravil strokovnega izpita ali pa je napravil izpit, ki ne ustreza izpitu, predpisanemu za poklic, v katerega je preveden, mora napravit: strokovni oziroma dopolnilni izpit v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
41.	člen
Po oceni strokovne komisije se strokovnega izpita iz prednjega člena lahko oprostijo uslužbenci, ki pndejo na položaje I. oziroma II. vrste, kakor tudi uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno izobrazbo in sposobnost za opravljanje dela določenega poklica oziroma funkcije.
42.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spravit: v sklad z določbami tega pravilnika o strokovnih tečaj h,
43 člen
V vsakem posameznem primeru odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika ustreza prejšnji izpit.
44. člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem, listu LRS«.
Št S-zak 681
Ljubljana dne 18. novembra 1948.
Strinjam se!	Minister za trgovino
Predsednik vlade LRS:	in preskrbo LRS:
Miha Marinko L r.	Jože Borštnar 1. r.
283.
Na podlagi petega in šestega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 9. člena uredbe o gradbeni stroki predpisujem v sporazumu s predsednikom .vlade LRS
pravilnik
o pripravniškem stažu, o strokovnih izpitih, o tečajih v gradbeni stroki ter o prehodu uslužbencev iz drugih strok v gradbeno stroko
t. PRIPRAVNIŠKI STAŽ
1- člen
V	gradbeni stroki se uvede pripravniški staž za nižjega gradbenega tehnika in nižjega gradbenega Inženirja.
Pripravniški staž iz prednjega odstavka traja dve leti.
V	opravičenih primerih se sme po pripravnikovi prošnji podaljšati pripravniški staž tudi čez dve leti, vendar ne več kot za šest mesecev.
Za opravičene primere veljajo primeri, ko pripravnik brez lastne krivde ni mogel o pravem času opraviti strokovnega izpita (zaradi bolezni, vojaške službe itd.).
2 člen
Pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu je, da je bil pripravnik za nižjega gradbenega tehnika oziroma za nižjega gradbenega inženirja 12 mesecev na stažu pri projektantski organizaciji urada, pri katerem je v službi, ostali čas pa na stažu pri gradbenem podjetju.
Na staž v projektantsko organizacijo, nato pa v gradbeno podjetje ali pa v gradbeno podjetje in nato v projektantsko organizacijo pošlje pripravnika starešina, ki je pristojen za nastavitev.
Ce je imel pripravnik v gradbenem podjetju priliko, vaditi se v projektiranju, se v projektantski staž lahko šteje tudi ta čas. To vajo potrdi starešina gradbene delovne enote, pri kateri se je pripravnik v projektiranju vadil.
8.	člen
Projektantska organizacija mora pripravnika za nižjega gradbenega tehnika glede na njegovo specializacijo zaposliti pri izdelovanju projektov za manjše objekte, iri detajli ran ju posameznih elementov, sestavljanju p red izmer, analizi cen in predračunov ter pri sestavljanju planskega pokazatelja dela, in sicer pod vodstvom projektanta zadevnih objektov
4.	člen
Pripravnika za nižjega gradbenega inženirja mora projektantska organizacija glede na njegovo specializacijo zaposliti pri projektiranju objektov manjšega obsega, pri sestavljanju statističnega proračuna, pred,izmer, planskega pokazatelja dela, analize cen, predračunov in tehnične obrazložitve projekta.
5.	člen
Gradbeno podjetje mora pripravnika za nižjega gradbenega tehnika glede na njegovo specializacijo zaposliti tako, da se seznani z organizacijo terenskega dela, uporabo norm, planiranjem, evidentiranjem in izvajanjem posameznih, zlasti konstrukcijskih delov gradbenega objekta ter da se sploh uvede v gradbeno poslovanje.
6.	člen
Pripravnika za nižjega gradbenega inženirja mora gradbeno podjetje glede na njegovo specializacijo zaposliti pri sestavljanju operativnega plana, pri organizaciji dela na gradbišču, pri planiranju in evidentiranju delovne sile, materiala in delovnega učinka ter pri nadziranju in izvajanju manjših gradb in ga sploh uvesti v gradbeno poslovanje.
7.	člen
Glede na panogo, za katero se specializira, mora biti pripravnik na pripravniškem stažu pri delih, pri katerih se seznani z eno od tehle gradbenih smeri:
1.	arhitektonsko,
2.	urbanistično,
3	konstrukcijsko,
4.	prometno (ceste in železnice),
5.	vodogradbeno.
8.	člen
O svojem delu (pri projektantski organizaciji in gradbenem podjetju) mora vsak pripravnik voditi delovni
dnevnik, v katerega podrobno vpisuje vsa dela in na.oge, ki jib je opravil na svojem pripravniškem stažu.
Delovni dnevnik se mora voditi sproti m mora biti iz njega vsak čas razvidno, kaj je pripravnik že napravil, kakšno nalogo je dobil, kako jih je rešil in kakšna so njegova opažanja.
Delovni dnevnik pregleda in od časa do časa potrdi starešina enote oziroma uslužbenec, ki neposredno uvaja pripravnika.
II.	STROKOVNI IZPIT A. Strokovni izpit za pripravnike
9.	člen
Pripravnik za nižjega gradbenega tehnika oziroma nižjega gradbenega inženirja ima ‘"pravico, opravljati strokovni izpit, ko konča staž.
Če pa si pridobi pripravnik strokovno usposobljenost za poklic, za katerega opravlja izpit, že pred potekom dveh let. se mu sme pripravniška služba skrajšati na 16' mesecev.
Odločbo o tem izda za nastavitev pristojni starešina po predlogu vodje projektantske organizacije oziroma gradbenega podjetja.
10.	člen
Pripravnik opravlja izpit iz smeri v kateri se je epecializiral oziroma iz katere je delal staž
11.	člen
Strokovni izpit sme pripravnik ponavljati največ dvakrat, in sicer tri do šest mesecev po prvem oziroma drugem izpitu.
Če pripravnik tudi v tretje ne napravi izpita, se mu služba odpove, lahko se pa razporedi v kako drugo službo glede na njegovo stiUokovno usposobljenost in sposobnost.
12.	člen
Ce pripravnik iz opravičenih razlogov ne more priti k izpitu ati ne more nadaljevati začetega izpita, mu sme izpitna komisija po njegovi prošnji odložiti izpit do konca izpitnega roka.
Če se pripravnik med izpitom brez opravičenih razlogov odstrani, se šteje, da izpita ni napravil.
13.	člen
Izpiti se opravljajo vsako leto v pomladanskem roku marca ali aprila in v jesenskem roku oktobra ali novembra. Roki za pripravniške strokovne izpite se lahko po potrebi določijo tudi v drugem mesecu.
14.	člen
Prošnjo za strokovni izpit mora pripravnik nasloviti najpozneje do konca februarja oziroma avgusta vsakega leta na izpitno komisijo in jo vložiti pri neposrednem starešini urada ali podjetja, pri katerem je v službi.
Prošnji mora pripravnik priložiti:
1-	potrdilo projektantske organizacije oziroma gradbenega podjetja o svojem stažu,
2.	delovni dnevnik.
3.	morebitno odločbo o skrajšanju pripravniške službe.
15.	člen
Izpitna komisija pregleda pripravnikovo prošnjo in, če spozna, da se Lahko pripusti k izpitu, ga obvesti o dnevu izpita.
16.	člen
Izpit obsega splošni Ln strokovni del.
Splošni del izpita je samo usten m se opravlja po programu, ki ga predpiše predsednik vlade LRS.
Strokovni del izpita je pismen m usten.
17.	člen
Predsednika in člane izpitne komisije imenuje minister za gradnje ali od njega za to pooblaščen organ izmed strokovnjakov ministrstva za gradnje ter podjetij in ustanov pod njegovim operativnim upravnim vodstvom oziroma nadzorstvom kakor tudi iz vrst strokovnjakov drugih resorov v sporazumu z njihovimi ministri.
Član izpitne komisije je tudi organ personalne službe.
18.	člen
Delovodja izpitne komisije je praviloma uslužbenec personalne službe. Ta vodi zapisnik in vse dopisovanje izpitne komisije po predsednikovih navodilih.
19.	člen
Kraj izpita določi organ, ki imenuje izpitno komisijo.
Izpitna komisija odloča z večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči predsednikov glas.
20.	člen
O uspehu, ki ga je pokazal pri izpitu, izda komisija pripravniku spričevalo.
Spričevalo podpišeta predsednik in delovodja izpitne komisije
Obrazec spričevala predpiše minister za gradnje LRS.
21.	člen
Ocene za uspeh so: »napravil z odličnim uspehom«:, »napravil s prav dobrim uspehom«:, »napravil« in »ni napravil«.
22.	člen
Po napravljenem strokovnem izpitu se pripravnik za nižjega gradbenega tehnika razporedi v poklic nižjega gradbenega tehnika, pripravnik za nižjega gradbenega inženirja pa v poklic nižjega gradbenega inženirja.
23.	člen
0 izpitu se vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo vprašanja, postavljena posameznim kandidatom, in splošna ocena
Ta zapisnik podpišejo predsednik, delovodja in vsi člani komisije.
24.	Sen
Za pripravo za strokovni izpit se sme pripravniku, ki ga prvič opravlja, dovoliti plačani dopust do 30 dni.
25.	Sen
Kandidat, ki dela strokovni izpit, ima pravico do dnevnice in povračila potnih stroškov od kraja službovanja do sedeža komisije in nazaj.
Dnevnice in potni stroški gredo v breme tiste organizacijske enote, pri kateri je kandidat v službi.
Če kandidat brez opravičenega razloga ne pride k izpitu, nima pravice do dnevnice in povračila stroškov za uradno potovanje.
B STROKOVNI IZPIT ZA NIŽJE GRADBENE TEHNIKE
29. člen
Strokovni izpit za nižje gradbene tehnike se opravlja iz arhitektonske, konstrukcijske, prometne (ceste m železnice) in vodogradbene smeri.
1. Arhitektonska smer
a)	Pismeni izpit
27.	člen
K že izdelanemu projektu (poljubnega projektanta) za stanovanjsko ali gospodarsko zgradbo manjšega obsega mora kandidat napraviti:
1.	proračun in analizo cen na podlagi norm in planske pokazatelje s posebnim ozirom na aktualne možnosti gradbe;
2.	prikaz organizacije gradbišča, račune potrebne delovne sile glede na posamezne dobe dela,
3.	variantne predloge za posamezne konstrukcije glede na ekonomičnost
28.	člen
Cas trajanja pismenega izpita določi izpitna komisija. Pismen' izpit se dela pod stalnim nadzorstvom članov izpitne komisije.
Pri izdelavi naloge sme uporabljati kandidat vse pripomočke, ki mu jih dovoli komisija. Vsak drug pripomoček kakor tudi razgovor kandidatov med seboj ali z drugimi je prepovedan. Pred koncem izpita sme kandidat zapustiti prostore samo, če je to dejansko potrebno.
29 člen
Na dan, ki je določen za pismeni izpit, odpre komisija pred kandidati zapečateno pismeno nalogo in jo izroči kandidatom z potrebnimi navodili.
Ko konča kandidat pismeni izdelek, ga izroči članu izpitne komisije. Član izpitne komisije prešije nalogo, jo zapečati, zapiše čas, kdaj je bila oddana in jo nato pošlje predsedniku izpitne komisije.
30- člen
Določbe 28. in 29. člena veljajo za vse pismene izpite, ki so navedeni v drugem delu tega pravilnika.
b)	Ustni izpit
31.	člen
Ce kandidat z uspehom napravi pismeni izpit, se pripusti k ustnemu izpitu.
32.	člen
Ustni izpit iz strokovnega dela obsega:
1.	obrazložitev pismenega izdelka, iz katerega mora biti razvidno, kakšni razlogi so vodili kandidata pri njegovi izdelavi;
2.	poznanje vseh elementov zgradb in gradbenega materiala, orodja in strojev;
3.	poznanje statike in armiranega betona, kolikor je to potrebno za izvrševanje kandidatovega poklica;
-L uporaba in ravnanje z geodetskimi' pripravami in instrumenti, ki se rabijo pri gradbi;
5 glavne pojme razvoja arhitekture in slogov;
6-	ustrezne pojme o normah, planiranju, evidentiranju in gradbenem poslovanju sploh;
7. poznanje uredb in predpisov v gradbeništvu s posebnim ozirom na smer.
33. člen
Ustni izpit se opravlja javno pred izpitno komisijo.
Izpraševanje vsakega kandidata mora biti izčrpno in traja največ dve uri.	V
Na ustnem izpitu mora pokazati kandidat poleg p rak-tirnega znanja tudi to, da teoretično zna in razume vse predmete, iz katerih dela izpit
Člani izpitne komisije izprašujejo po vrsti, kakor določi predsednik komisije.
Predsednik komisije sme postavljati vprašanja iz vseh predmetov, iz katerih se opravlja izpit.
34	člen
Po končanem izpitu določi komisija uspeh vsega izpita.
Posvetovanje je tajno.
Kandidat je napravil izpit, če glasuje za to večina članov komisije. Ko je kandidat ocenjen, mu sporoči predsednik izpitne komisije v navzočnosti vseh članov uspeh izpita.
35	člen
Določbe 32., 33. in 34. člena veljajo za vse ustne izpite, ki so navedeni v II. delu tega pravilnika, kakor tudi za ocenjevanje kandidatov pri teh izpitih.
2.	Konstrukcijska smer
a)	Pismeni izpit
36	člen
K že izdelanemu projektu (poljubnega projektanta) za manjši lesen, masiven, jeklen cestni ali železniški most ali za kako manjšo leseno, masivno ali jekleno konstrukcijo, mora kandidat napraviti:
1.	proračun ali analizo cen na podlagi norm in planske pokazatelje s posebnim ozirom na aktualne možnosti gradbe;
2.	prikaz organizacije gradbišča, račun potrebne delovne sile glede na posamezne dobe dela;
3- variantne predloge k dami konstrukciji glede na ekonomičnost.
b)	Ustni izpit
37. člen
Ustni izpit iz strokovnega dela obsega:
1.	obrazložitev pismenega izdelka, iz katerega mora biti razvidno, kakšni razlogi so vodili kandidata pri izdelavi;
2-	poznanje gradbenega materiala, orodja in strojev;
3.	spodnji in zgornji ustroj cestnih oziroma železniških mostov, njihovo vzdrževanje in zakonite predpise o mostovih;
4.	glavne pojme o elementih zgradbe in njih izvedbi;
5- glavne pojme o cestah in vodnih zgradbah;
6.	poznanje statike m armiranega betona in praktično preračunavanje konstrukcij, kolikor je to potrebno za izvrševanje kandidatovega poklica.
7.	poznanje - geodezije, geodetskih priprav in instrumentov, ravnanje z njimi pri merjenju parcel in gradbenih objektov;
8.	utfireane pojme o normah, planiranju, evidentiranju in gradbenem poslovanju;
9	poimanje uredb in predpisov v gradbeništvu s posebnim ozirom na smer.
3.	Prometna smer a) Pismeni izpit 38. člen
K že izdelanemu projektu (poljubnega projektanta) za manjšo cesto oziroma del železniške proge mora kandidat napraviti:
1.	proračun in analizo cen na podlagi norm in planske pokazatelje s posebnim ozirom na aktualno možnost gradbe;
2.	prikaz organizacije gradbišča in račun potrebne delovne sile glede na posamezne dobe dela;
3.	variantne predloge k danemu projektu glede na ekonomičnost.
b) Ustni izpit
39	člen
Ustni izpit iz strokovnega dela obsega:
I.	obrazložitev pismenega izdelka, iz katerega mora biti razvidno, kakšni razlogi so vodili kandidata pri njegovi izdelavi;
. 2 poznanje gradbenega materiala, orodja in strojev;
3.	spodnji in zgornji ustroj oest oziroma železniških prog, njih vzdrževanje im zakonite predpise o cestah ozi roma železnicah;
4.	mednarodne znake, signale in znamenja iln njih vzdrževanje;
5 elemente zgradb in njihovo izvedbo;
6.	poznanje statike in armiranega betona ter praktično preračunavanje konstrukcij, kolikor je to potrebno za izvrševanje kandidatovega poklica;
7.	poznanje geodezije, geodetskih priprav in instrumentov ter ravnanje z njimi;
8.	zemeljska deta;
9 osnove prometne službe;
10	glavno o predorih;
II.	glavno o mostovih;
12, glavno o normah, evidentiranju, planiranju im gradbenem poslovanju sploh;
18. poznanje uredb in predpisov v gradbeništvu s po sebnim ozirom na smer.
4.	Vodogradbena smer a) Pismeni iizpit
40	člen
K že izdelanemu projektu (poljubnega projektanta) za manjši vodovod kanalizacijo, regulacijo, manjši rečni ali morski kej ali manjši jez mora kandidat napraviti:
1.	proračun in analizo cen na podlagi norm to planske pokazatelje s posebnim ozirom na aktualno možnost gradbe;
2- prikaz organizacije gradbišča to račun potrebne delovne sile glede na posamezne dobe deja;
3.	variantni predlog k danemu projektu glede na ekonomičnost.
b) Ustni izpit
41.	člen
Ustni izpit iz strokovnega dela odsega:
1.	obrazložitev pismenega izdelka, iz katerega mora biti razvidno, kakšni razlogi so vodili kandidata pri njegovi izdelavi;
2.	poznanje gradbenega materiala, orodja in strojev;
3 melioracije, preskrbo z vodo, kanalizacijo, regulacijo vodotoka, izrabljanje vodnih sil ali morska in rečna pristanišča s posebnim ozirom na panogo, v kateri dela tehnik;
4.	glavno o elementih zgradb im njihovi izvedbi;
5.	poznanje statike in armiranega betona ter praktično preračunavanje konstrukcij, koliJeor je to potrebno za izvrševanje kandidatovega poklica;
6.	glavno o predorih v zvezi z vodnimi zgradbami;
7 glavno o cestah in prepustih;
8- o vodnih zadrugah;
9. poznanje geodezije, geodetskih priprav in instrumentov ter ravnanje z njimi in njih uporabo pri vodnih gradbah;
10 ustrezne pojme o normah, planiranju, evidentiranju in gradbenem poslovanju sploh;
11. poznanje uredb in predpisov v gradbeništvu s posebnim ozirom na smer.
C STROKOVNI IZPIT ZA NIŽJE GRADBENE INŽENIRJE
42.	člen
Strokovni izpit za nižjega gradbenega inženirja dela kandidat glede na to, za katero smer se je specializiral, iz ene od teh smeri: arhitektonske, urbanistične, konstrukcijske, prometne (ceste in železnice) 'in vodograd-bene.
a) Pismeni izpit 1. Arhitektonska smer
43	člen
Že izdelam projekt (poljubnega projektanta) za stanovanjske, kulturne, industrijske, javne ali podobne zgradbe, ki ga izbere izpitna komisija, mora kandidat kritično analizirati z razvojnega, družbenega, funkcionalnega, konstruktivnega, ekonomskega in estetskega vidika. Izdelati mora k danemu projektu:
1,	proračun m analizo cen na podlagi norm im plan ske pokazatelje s posebnim ozirom na aktualno možnost gradbe;
2,	prikaz organizacije gradbišča in račun potrebne delovne sile glede na posamezne dobe dela;
3,	variantni predlog za posamezne konstrakciie cle. • na ekonomičnost
2. Urbanistična smer
44	člen
Že izdelan urbanistični projekt (poljubnega projektanta), ki ga izbere izpitna komisija, mora kandidat kri Učno analizirati z vseb vidikov, ki jih danes upoštevamo v sodobnem urbanizmu.
3. Konstrukcijska smer
45	člen
Ze izdelan projekt (poljubnega projektanta) za lesen, jeklen, armiranobetonski most, ki ga izbere izpitna komisija. mora kandidat kritično analizirati s funkcionalnega, konstruktivnega in ekonomskega vidika. Izdelati mora k danemu projektu,
1 proračun in analizo cen na podlagi norm in planske pokazatelje s posebnim ozirom na aktualno možnost gradbe;
2.	prikaz organizacije gradbišča in račun potrebe delovne sile glede na posamezne dobe dela;
3.	variantni predlog za posamezne konstrukcije glede na ekonomičnost.
4.	Prometna smer
46	člen
Ze izdelan projekt (poljubnega projektanta) za cesto ali železnico, ki ga izbere izpitna komisija, mora kandidat kritično analizirati s funkcionalnega, konstruktivnega in ekonomskega vidika.
Izdelati mora k danemu projektu:
1.	proračun in analizo na podlagi norm in planske x>-kazatelje s posebnim ozirom na aktualno možnost gradbe;
2.	prikaz organizacije gradbišča in račun potrebne delovne sile glede na posamezne dobe dela;
3.	variantni predlog trase in tehnično izvedbo glede na ekonomičnost.
5.	Votlogradbena smer
47	člen
Že izdelan projekt (poljubnega projektanta), za izrabo vodne sile, melioracije, obrambo pred poplavami, 1 preskrbo z vodo, kanalizacijo, regulacijo, pristaniški objekt in plovni prekop, ki ga izbere izpitna komisija, mora kandidat kritično analizirati s funkcionalnega, konstruktivnega in ekonomskega vidika. Izdelati mora k danemu projektu:
1.	proračun in analizo cen na podlagi norm in planske pokazatelje s posebnim ozirom na aktualno možnost gradbe;
2.	prikaz organizacije gradbišča m račun potrebne delovne sile glede na posamezne dobe dela;
3.	variantni predlog trase in tehnično izvedbo glede na ekonomičnost.
48	Člen
Nalogo za pismeni izpit kakršne koli smeri dela kandidat pod nadzorstvom izpitne komisije.
Ocenjevanja pismenega izdelka se loti komisija takoj, ko ga prevzame od kandidata.
49	člen
Kandidata, ki je z uspehom opravil pismeni izpit, 'pokliče takoj predsednik izpitne komisije na ustni izpit.
50.	člen
Kandidatu, ki pismenega izpita ni opravil z uspehom, sporoči izpitna komisija, da je zavrnjen za tri do šest mesecev.
Ta odločba izpitne komisije se sporoči tudi kandidatovemu neposrednemu starešini.
51.	člen
Kandidat mora izdelati pismeno nalogo samostojno brez kakršne koli tuje pomoči. Uporabljati sme le pripomočke, ki mu jih dovoli izpitna komisija.
b) Ustni izpit za vse smeri
52.	člen
Ustni izpit iz strokovnega dela obsega:
1.	obrazložitev pismene naloge, iz katere mora biti razvidno, kakšni razlogi so vodili kandidata pri njegovi izdelavi;
2.	poznanje vseh gradbenih elementov in konstrukcij, ki so v zvezi s stroko, iz katere kandidat opravlja pismeni izpit;
3-	poznanje gradbenega materiala, njegovo pridobivanje in uporabo;
4	poznanje orodja in strojev, njih uporabo, delovni učinek in vzdrževanje;
5.	statiko oziroma hidravliko in armirani beton z ustreznimi predpisi;
6.	planiranje, normiranje, evidentiranje, organizacijo dela gradbenega poslovanja in ustrezne predpise, ki se nanašajo na posamezne gradbe (zgradbe, ceste, mostove, kanalizacijo, vodovod itd.).
C- STROKOVNI IZPIT ZA POKLICE,
ZA KATERE NI PRIPRAVNIŠKEGA STAŽA"
53- člen
Strokovni izpit se v gradbeni strdki opravlja:
1.	za pomožnega gradbenega risarja,
2.	za gradbenega nadzornika,
3.	za gradbenega delovodjo.
54	člen
Uslužbenci v poklicu pomožnega gradbenega risarja, gradbenega nadzornika in gradbenega delovodje morajo opraviti predpisani strokovni izpit v enem letu po nastavitvi.
55	člen
Zaključni izpit na strokovnem tečaju za pomožne gradbene risarje in gradbene nadjzornike se šteje za strokovni izpit
56- člen
Določbe 10. do 21 in 23. do 25. člena o pogojih in načinu opravljanja strokovnega izpita, o času izpitov, o ocenah, priglasitvah za strokovni izpit, izpitni komisiji, dopustu, dnevnicah in povračilu potnih stroškov veljajo tudi tedaj, kadar gre za strokovni izpit za poklice, za katere ni pripravniške službe.
1.	Strokovni izpit za pomožne gradbene risarje
a) Pismeni izpit
57. člen
Pismeni izpit za pomožne gradbene risarje obsega:
risanje matric na podlagi danega osnovnega načrta v tušu z vsemi koti in napisi ali prerisavanje danega načrta v istem, večjem ali manjšem merilu po veljavnih predpisih.
b) Ustnj izpit 58 člen
Ustni izpit za pomožne gradbene riearje obsega:
1.	strokovno obrazložitev pismenega izdelka s po-sebnim ozirom na označbo v načrtih;
2.	vrste načrtov v gradbeni stroki in merila, risarske priprave, razmnoževanje in način razmnoževanja risb ter za to potrebne priprave;
3.	glavne pojme iz konstrukcijskih elementov zgradb in drugih gradbenih objektov v zvezi s glavnim prikazovanjem v načrtih;
4.	glavne pojme in uporabo opisne geometrije v zvezi s podajanjem konstrukcijskih elementov;
5.	glavne pojme iz statike in armiranega betona s po-
sebnim ozirom na pravilno risanje armature po statični razlagi.	'
Vprašanja za ustni izpit se postavljajo kandidatu iz smeri, v kateri kandidat dela,
2.	Strokovni izpit za gradbene nadzornike
a) Izpit za cestne nadzornike in nadzornike za gradbo železniških prog
59- člen
Strokovni izpit za cestne nadzornike oziroma za nadzornike za gradbo železniških prog Lahko opravlja vsak uslužbenec, ki je v službi kot cestar oziroma nadzornik za vzdrževanje proge pokazal zadovoljiv uspeh, ter uslužbenec, ki je z uspehom dovršil strokovno gradbeno šolo ter je pri gradbi ali vzdrževanju cest oziroma železniških Drog pokazal zadovoljiv uspeh.
b) Izpit za vodne nadzornike 60. člen
Strokovni izpit za vodne nadzornike lahko opravljajo tisti, ki so kot vodni čuvaji pridobili strokovno usposobljenost, ter tisti, ki so z uspehom dovršili strokovno vo-dogradbeno šolo ter delali pri regulaciji vodotokov, melioracijah in podobno oziroma pri vzdrževanju vodnih objektov ter so si v taki službi pridobili zadovoljivo strokovno usposobljenost.
I.	Pismeni izpit
a) Za cestne nadzornike in nadzornike za gradbo železniških prog
01.	člen
Pismeni Izpit za gradbene cestne nadzornike oziroma nadzornike za gradbo železniških prog obsega sestavo elaborata za manjši del ceste oziroma proge na podlagi konkretne naloge in v danem merilu.
Elaborat mora obsegati situacijo, vzdolžne in povprečne preseke, planski pokazatelj gradbe (predizmero in predračun) in tehnično obrazložitev.
b) Za vodne nadzornike
62.	člen
Pismeni Izpit za vodne nadzornike obsega sestavo manjših elaboratov s področja regulacije vodotokov, tehnične melioracije, obrambe ored ooplavami ter drugih
melioracijskih o-bjektov na podlagi konkretne naloge im v danem merilu.
Elaborat mora obsegati situacijo z vzdolžnimi in povprečnimi preseki, planski pokazatelj gradbe (predizmero Ln predračun) in tehnično obrazložitev.
63.	člen
Pismeni izpit za gradbene cestne nadzornike za gradbo železniških prog in vodne nadzornike traja do tri dni po osem ur na danč.
64.	člen
Pri oceni pismenega izdelka je treba upoštevati vse, kar je bistveno v zvezi z znanjem, zakaj namen tega dela izpita je ta, da pokaže kandidat popolno poznanje elementov, ki so podani v načrtih, ne pa samo risanie.
2.	Ustni izpit
a) Za cestne nadzornike in za nadzornike za gradbo železniških prog
65.	člen
Ustni izpit obsega:
1.	strokovno obrazložitev pismenega izdelka s posebnim ozirom na označbe v načrtih;
2.	spodnji in gornji ustroj cest oziroma železniških prog, njih izvedbo in vzdrževanje;
3- poznanje gradbenega materiala, orodja im strojev za gradbo cest oziroma železniških prog, njihovo vzdrže vanje in delovni učinek;
4.	glavne pojme o gradbenih objektih m njihovem vzdrževanju;
5	glavne temelje geodezije;
6.	znake, signale in znamenja;
7-	poznanje prometnih Ln cestnih predpisov o uporabi in vzdrževanju cest im železniških prog ter o varnosti prometa na njih;
8 poznanje in uporabo norm.
b) Za vodne nadzornike
66.	člen
Ustni izpit obsega;
1.	strokovno obrazložitev pismenega izdelka s posebnim ozirom na označbo v načrtih;
2- glavno o regulaciji vodotokov, tehničnih melioracijah, obrambi pred poplavami v zvezi s posameznimi objekti in njihovo izvedbo;
3.	poznanje gradbenega materiala, orodja in strojev, ki prihajajo v poštev pri vodnih gradbah;
4.	glavno o elementih zgradb in drugih gradbenih objektov v zvezi z vodnimi zgradbami ter njih vzdrže vanje;
5.	temelje geodezije;
6- glavno zakonodajo o vodah in zadrugah;
7.	poznanje im uporabo v stroki
3.	Strokovni izpit za gradbene delovodje a) Pismeni izpit
67.	člen
Pismeni izpit za gradbene delovodje obsega:
1. izdelavo projekta za manjšo, največ enonadstropno zgradbo oziroma na manjši gradbeni objekt (most, cesto, progo, vodno zgradbo) v danem merilu, z vsemi
osnovami, preseki in pregledi ber ureditev dvorišča in dohoda po dani situaciji;
2.	izdelavo detajlnega načrta določene gradbene konstrukcije iz projekta v danem merilu;
3.	statični, račun navadne konstrukcije iz načrta v L točki;
4.	proračun in analizo cene določene konstrukcije na podlagi norm ter planske pokazatelje gradbe za del zgradbe iz 1. točke;
5.	prikaz organizacije gradbišča in račun potrebe de lovne sile glede na posamezne dobe dela.
68 člen
Pismeni izpit sme trajati največ pet dni po šest ur na dan.
69. člen
Ustni izpit 4 strokovnega dela obsega:
1.	obrazložitev pismenega izdelka, iz katerega mora biti razvidno, kaj je vodilo kandidata pri njegovi izdelavi;
2.	poznanje elementov zgradb in gradbenih konstrukcij glede na panogo, v kateri je kandidat zaposlen, z vsemi detajli, načine uporabe in njih izvedbo;
3.	poznanje gradbenega materiala, njegovo pridobivanje in uporabo, poznanje orodja in strojev, njihovo uporabo, delovni učinek in vzdrževanje;
4.	poznanje geodetskih priprav za merjenje dolžine in kotov (kotomerski valj, zrcalo, prizme), za merjenje profilov (libela, letva, letvica za trasiranje), trasirke Za merjenje višinskih razlik (križi, gumijasta cev) in ravnanje z njimi;
5.	sistem odrov;
6.	poznanje delovne organizacije, poslovanje na gradbiščih, .planiranje, evidentiranje, načine izračunavanja gradbe na podlagi norm in varnostni ukrepi na stavbišču
D.	STROKOVNI IZPIT ZA VIŠJEGA GRADBENEGA TEHNIKA
70. člen
Strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika se opravlja iz arhitektonske, konstrukcijske, prometne (ceste in železnice) in vodogradbene smeri.
a) Pismeni izpit
1.	Arhitektonska smer
71 člen
Pismeni izpit iz arhitektonske smeri obsega:
1- izdelavo splošnih in detajlnih načrtov za določene stanovanjske ali gospodarske zgradbe po dani situaciji in programu, ki ga izda izpitna komisija;
2.	izdelavo statičnega računa konstrukcij iz 1 točke;
3.	analizo cen na podlagi norm in planske pokazatelje gradbe;
4 tehnično obrazložitev projekta;
5.	operativni plan po konkretni nalogi.
2.	Konstrukcijska smer
72. člen
Pismeni Izpit iz konstrukcijske smeri obsega:
1. izdelavo splošnih in detajlnih načrtov za lesen, masiven ali jeklen cestni ali železniški most ali kako leseno ali jekleno konstrukcijo;
2- izdelavo splošnih in detajlnih načrtov za začasno stanovanjsko zgradbo na podlagi konkretne naloge;
3.	izdelavo detajlov in statičnega računa za objekte iz 1. in 2. točke;
4.	analizo cen in planske pokazatelje celotne gradbe;
5.	tehnično obrazložitev;
6- operativni plan po konkretni nalogi
3.	Prometna emer
73. člen
Pismeni izpit iz prometne smeri obsega:
1.	izdelavo splošnih in detajlnih načrtov za cesto oziroma železniško progo z izravnavo mas na podlagi konkretne naloge;
2.	izdelavo splošnega in detajlnih načrtov za pritlično stanovanjsko oziroma postajno zgradbo na podlagi konkretne naloge;
3.	izdelavo detajlov in statičnega računa za objekte iz 1. in 2. točke;
4.	analizo cen in planske pokazatelje celotne gradbe ali njenega dela;
5	tehnično obrazložitev;
6.	operativni plan po konkretni nalogi.
4-	Vodogradbena smer
74 člen
Pismeni izpit iiz vodogradbene smeri obsega:
1.	izdelavo splošnih in detajlnih načrtov za vodovod, kanalizacijo, regulacijo, rečni ali pomorski kej glede na to, v kateri panogi dela višji gradbeni tehnik, na podlagi konkretne naloge;
2.	izdelavo splošnih in detajlnih načrtov za pritlično stanovanjsko zgradbo oziroma zgradbo v zvezi z nalogo iz 1. točke na podlagi konkretne jialoge;
3.	izdelavo detajlov in statičnega računa za objekte iz 1. in 2 točke;
4.	analizo cen in planske pokazatelje celotne gradbe ali njenega dela;
5.	tehnično obrazložitev;
6	operativni plan po konkretni nalogi.
b) Ustni izpit
75.	člen
Predmeti za ustni del strokovnega izpita arhitektonske, konstrukrijske. prometne in vodogradbene smeri so isti kakor predmeti pri izpitu za nižjega gradbenega tehnika (32, 37, 39, 41, člen), le da morajo biti vprašanja za posamezne predmete težja, od kandidatov pa se zahteva večje znanje.
Poleg tega pa mora kandidat pokazati zadostno znanje iz organizacije za racionalno izvedbo posameznih del, iz tehnike sestavljanja operativnega plana in iz organizacije tehnične upravne službe na gradbišču.
76.	člen
Strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika more uslužbenec opravljati po dveh letih uspešnega dela kot gradbeni tehnik.
III.	STROKOVNI TEČAJI ZA DOSEGO POKLICEV V STROKI
77- člen
Strokovni tečaji za uslužbence gradbene stroke se določajo za tele poklice;
1	tii |i>omvžnega gradbenega risarja,
2	m gradbenega nadzornika
8 za nižjega gradbenega lehmka.
Strokovna tečaja za pomožnega gradbenega risarja in za gradbenega nadzornika sta nižje stopnje, tečaj za nižjega gradbenega tehnika pa srednje stopnje.
Uslužbenci, ki imajo pogoje za sprejem v gradbeni tehnik um, se lahko vanj vpišejo kot privatisti in delajo tam privatne izpite, s pogoji« ki jih predoise direktor Gradbenega tehnikama
78	člen
Strokovni tečaji so lahko tudi izven rednega aelov-Bega časa pri ministrstvih ali pri drugih organizacijskih enotah, pri katerih so zanje dani pogoji.
Odločbo o ustanovitvi tečaja izda pristojni minister ali od njega za to pooblaščeni organ. V odločbi se določi čas ii> kraj tečaja.
79	člen
Predavatelje na tečaju imenuje starešina, ki je pristojen za odločbo o ustanovitvi tečaja Predavatelji na tečaju se določijo praviloma izmed strokovnjakov tiste organizacijske enote pri kateri je tečaj, lahko so pa tudi drugi gradbeni strokovnjaki.
80	člen
Strokovni tečaji so samo teoretični pouk pa obsega predmete iz splošne in strokovne izobrazbe.
Učn' program za predmete iz splošne izobrazbe predpiše predsednik vlade LRS, učrri načrt m program za Strokovne predmete pa mo- ‘idvo za gradnje LRS,
81. člen
Ob koncu strokovnega tečaja opravljajo tečajniki zaključni izpit pred izpitn- komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik, delovodja, in en član kot izpraševalec.
Predsednik izpitne komisije je praviloma vodja tečaja, delovodja je eden izmed predav 'Ijev na tečaju, tretji član je predavatelj na tečaju ki se menja glede na predmet, iz katerega se opravlja izpit
Član izpitne komisije je tudi organ Dersonalne službe.
82	člen
Izpit sestoji iz splošnega in strokovnega dela.
Iz splošnega dela je izpit samo usten, iz strokovnega dela pa pismen in usten.
83	člen
Ocene za uspeh so: ^odlično«, »prav dobrot, xiouro<, in »slaboz.
84	člen
O uspehu izda izpitna komisija udeležencu tečaja spričevalo-
Spričevalo podpišeta predsednik in delovodja.
Obrazec spričevala predpiše nainistrstvo za gradnje LRS.
85. Sen
O izpitu se vodi zapisnik, v katerega <e vpisujejo za .sakegti udeleženca posebej ocene iz posamezmh predmetov in ocena splošnega uspeha.
86 člen
Kolikor je s teni pravilnikom dovoljeno kandidatu ponavljanje pismenega in ustnega izpita iz tistih pred-
metov, n katerih je padel, sme izpit te teh predmetov ponoviti samo enkrat.
Če kandidat niti to pot ne napravi izpita, mora tečaj ponavljati.	,
87.	člen
Nadzorstvo in evidenco nad tečajem ima personalni oddelek oristojnega ministrstva.
88.	člen
Stroški za tečaj gredo v breme tiste organizacijske enote, ki teč*j organizira, stroški tečajnikov pa v breme tiste enote, ki pošlje tečajnika v tečaj.
A. Strokovni tečaji nižje stopnje
1. Strokovni tečaji za pomožne gradbene risarje
89- člen
V strokovni tečaj za pomožne gradbene risarje smejo biti sprejeti kandidati, ki imajo vse tri razrede srednje ■di njej enake šole ali so napravili sprejemni izpit za ta tečaj iz materinščine, zgodovine, zemljepisa in matematike v obsegu, ki je predpisan za tri razrede srednje šole
90	člen
Uslužbenci. Id so pred tem obiskovali podoben strokovni tečaj ali šolo pa želijo obiskovati tudi ta tečaj, so lahko oproščena obiskovanja tistih predmetov, ki so jih že poslušali.
91	člen
Strokovni tečaj za pomožne gradbene risarje traja osem mesecev z osemindvajsetimi urami tedenskega pouka
Ura traja pet in štirideset minut.
Tečaj pa lahko traja krajšo dobo pri istem skupnem efektivnem učnem času.
2. Strokovni tečaji za gradbene nadzornike
92	člen
Strokovni tečaj za gradbene nadzornike lahko obiskujejo tisti, ki imajo najmanj dve leti prakse v stroki, ki so zadosti pismeni in poznajo glavne pojme iz materna tike. Če nimajo vsaj dveh razredov srednje ali njej su-rudne šole, morajo dokazati to znanje matematike s spre-jemnim izpitom.
Uslužbenci, ki so dovršiti gradbeno delovodsko oziroma strokovno obrtno ali njej enako šolo ali podoben tečaj so lahko oproščeni obiskovanja tistih predmetov, ki so jih že poslušali.
93. člen
Strokovni tečaj za gradbenega nadzornika traja osem mesecev s tridesetimi urami tedenskega pouka za cestne nadzornike in nadzornike za gradbo železniških prog in s štiriintridesetimi urami tedenskega pouka za vodne nadzornike.
Ura traja pet in štirideset minut.
Tečaj lahko traja tudi krajšo dobo pri istem skupnem efektivnem učnem času.
3. Zaključni izpit
94. Sen
Kandidat, ki dobi pri pismenem izpitu negativno oceno samo iz enega predmeta, se pripusti k ustnemu izpitu.
95 člen
Kandidat, ki dobi pri pismenem izpitu negativno oceno iz dveh predmetov, ne more biti pripuščen k ustnemu izpitu. Ta dva predmeta mora ponoviti v roku, ki ga določi izpitna komisija, ta rok pa ne sme biti daljši od treh mesecev.
96.	člen
Kandidat, ki dobi pri pismenem ali ustnem izpitu negativno oceno iz enega predmeta, mora ponoviti izpit iz tega predmeta ? roku. ki ga določi izpitna komisija, ta rok pa ne sme biti daljši od dveh mesecev.
97.	Sen
Kandidat, ki dobi negativno oceno iz enega predmeta pri pismenem in iz enega predmeta pri ustnem izpitu ali pa iz dveh predmetov pri ustnem izpitu, mora ponoviti izpit iz teh predmetov v roku, ki ga določi izpitna komisija, ta rok pa ne sme biti daljši od treh mesecev.
98 člen
Kandidat, ki dobi negativno oceno tz več kot dveh predmetov, mora ponoviti ves izpit po šestih mesecih.
B. Strokovni tečaji srednje stopnje
1. Strokovni tečaj za nižje gradbene tehnike
99. člen
Strokovni tečaj za nižje gradbene tehnike lahko obiskujejo tisti, ki so dovršili vsaj tri razrede srednje ali njej enake šole z nižjim tečajnim oziroma zaključnim izpitom ali so z uspehom dovršili tečaj za pomožne gradbene risarje in so v tem poklicu pokazali pozitiven uspeh
100	člen
Strokovni tečaj za nižje gradbene tehnike ima lahko tele smeri:	.
1.	arhitektonsko,
2.	konstrukcijsko,
3.	prometno (ceste in železnice,,.
4.	vodogradbeno.
Tečaj traja petnajst mesecev in se deli na razdobje po pet mesecev z dvaintridesetimi oziroma štiriintridesetimi in petintridesetimi urami tedenskega pouka.
Ura traja pet in štirideset minut.
101	člen
Določbe 93 do 97. člena o zaključnem izpitu veljajo tudi za zaključni izpit na strokovnem tečaju za nižje gradbene tehnike
C. Periodični tečaji
102	člen
Poleg navedenih tečajev se pri ministrstvu za gradnje lahko organizirajo periodični tečaji za strokovno izpopolnitev uslužbencev.
103 člen
Periodični tečaj se odpre po odločbi pristojnega mi* nistra in se vrši po učnem načrtu, ki ga predpiše minister za gradnje LRS.
104.	člen
Periodični tečaj ne daje pravice do poklica, pač pa se upošteva pri dosegi višjega poklica,
IV.	DOSEGANJE POKLICEV, ZA KATERE NI DOLOČEN NITI STROKOVNI IZPIT NITI STROKOVNI TEČAJ
105.	člen
Višji gradbeni inženir, gradbeni svetnik in višji gradbeni svetnik lahko postane uslužbenec le po poprejšnji oceni strokovne komisije, v kateri so strokovnjaki in organ personalne službe.
Da bi mogel višji gradbeni tehnik postati gradbeni svetnik ali višji gradbeni svetnik, mora dokazati svojo znanstveno in strokovno znanje (drugi odstavek 5. člena uredbe o gradbeni stroki) s tem, da obdela tezo iz gradbene stroke, v kateri dela Tezo mora braniti pred strokovno komisijo, ki da o njej svojo oceno komisiji iz prednjega odstavka.
V PREHOD IZ DRUGE STROKE V GRADBENO STROKO
A. Prehod pripravnikov 106 člen
Za prehod iz druge stroke v gradbeno stroko mora imeti pripravnik strokovno oziroma šolsko izobrazbo, ki je predpisana za gradbeno stroko, in mora ob koncu določenega roka napraviti strokovni izpit.
Pripravniku se sme priznati prejšnja pripravniška služba Trajanje staža se v tem primeru določi glede na sorodnost dela v prejšnji in v gradbeni stroki in glede na to, koliko je pripravnik pripravljen za izpit, vendar pa skupna pripravniška služba ne sme biti krajša od dveh tretjin pripravniške službe v gradbeni stroki.
Ob prehodu pripravniku ni treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu,
107. člen
Pripravniku, ki je strokovni izpit napravil pred prenehanjem službe, se opravljeni izpit prizna ob vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša od treh tet.
B. Prehod državnih uslužbencev 108 člen
Prehod iz druge stroke v gradbeno stroko je dopusten, če ima uslubenec, ki preide, strokovno usposobljenost. ki se zahteva za ustrezni poklic v gradbeni stroki, in če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Po opravljenem izpitu se uslužb°nec postavi v določeni poklic. Do te postavitve obdrži dotedanjo plačo.
Uslužbencu ni treba v gradbeni stroki opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil v prejšnji stroki.
Ce dobi uslužbenec pri prehodu iz druge stroke v gradbeno stroko tak višji poklic, za katerega ni predpisan
strokovni izpit, mora opraviti strokovni izpit, ki je določen za začetni poklic iz določene skupine poklicev.
109, člen
Strokovnega izpita ni treba ob prehodu iz druge stroke v gradbeno stroko opravljati uslužbencem, ki pu-hajajo za vodilne uslužbence, kakor tudi ne uslužbencem, ki preidejo zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe.
•Prav tako so lahko oproščeni staža in izpita uslužbenci, ki imajo po oceni strokovne komisije dokazano izobrazbo in prakso za opravljanje določenega poklica.
VI. KONČNE DOLOČBE 110 Člen
284.
Na podlagi 2., 7., 22. in 29. člena uredbe o prejemkih republiških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 42-242'47) predpisujem sporazumno z ministrom za finance LRS in s pritrditvijo predsednika vlade LRS.
pravilnik
o izpremrmhi in dopolnitvi pravilnika o poviških temeljne plače po službenih letih, o položajnih dodatkih m premijskih dodatkih in o honorarjih za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke (Uradni list LUS, štev.
43-264'47)
■
1. člen
Prevedeni pripravniki morajo opraviti strokovni izpit po določbah tega pravilnika.
Ce je pripravniku pretekel rok pripravniške službe ali če mu je do preteka tega roka ostalo premalo časa, da bi se mogel pripraviti za strokovni izpit, se mu podaljša pripravniška služba za toliko časa, kolikoj ga potrebuje za pripravo za izpit,
111,	člen
Ce uslužbenec ni opravil strokovnega izpita ali če izpit, ki ga je napravil, ne ustreza izpitu, predpisanemu za poklic, v katerega je preveden, mora opraviti strokovni oziroma dopolnilni izpit v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
112. člen
Po oceni strokovne komisije so strokovnega izpita iz prednjega člena lahko oproščeni vodilni uslužbenci kakor tudi uslužbenci, ki imajo potrebno strokovno prakso in sposobnost za določen poklic oziroma funkcija
113 člen
Za pomožnega gradbenega rLsarja in gradbenega nadzornika se lahko postavijo tudi tisti, ki imajo manjšo šolsko izobrazbo od predpisane, vendar pa morajo v enem letu po postavitvi v ta poklic dopolniti svojo kvalifikacijo in napraviti ustrezen strokovni izpit.
114.	člen
Sedanji posebni strokovni tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o strokovnih tečajih k tega pravilnika.
115.	člen
V vsakem posameznem primem odloči strokovna komisija, kateremu strokovnemu izpitu iz tega pravilnika ustreza prejšnji izpit.
116.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«,
St. S za k. 710
Ljubljana dne 2. decembra 1943.
Strinjam se!	Podpredsednik vlade LRS
Predsednik vlade LRS:	in minister za gradnje LRS:
Miha Marinko Ir.	Ivan Maček L r.
1. člen pravilnika se spremeni in dopolni s tem, da se po vejici, ki stoji za besedo »domovih«, vstavijo besede »v domovih in šolah za posebno vzgojo« in se celotni 10. člen glasi:
»Tisti ki so ob pomanjkanju kvalificiranih uslužbencev postavljeni za začasne vzgojitelje, začasne učitelje ali začasne predmetne učitelje v ustanovah za predšolsko vzgojo, v osnovnih šolah, v strokovnih Šolah, v otroških in dijaških domovih, v domovih in šolah za posebno vzgojo, v sedemietkab in nižjih srednjih šolah, prejemajo prejemke v znesku, določenem za poklic, ki ga opravljajo.«
2, člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. S—zak 695
Ljubljana dne 1. decembra 1948.
Strinjam se!
Minister za finance LRS:	Mknster za prosveto LRS:
Zoran Polič L r.	Dr. Jože Potrč L r.
Odobravam!
Predsednik vlade LRS:
Miha Marinko l. r.
285.
Na podlagi XXXIX. točke odločbe o rabatih in maržah za proizvode oziroma skupine proizvodov, za katere so predpisane enotne cene, veljavne za ozemlje Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 40/48) izdajam v sporazumu z ministrom za trgovino in preskrbo
odločbo
n normativih za dobavo blaga iz tovarn in trgovskih skladišč (baz)
Predmet
F. Normativi za dobavo žIvUsiT'fi predmetov
Ovseni kosmiči Keksi, navadni
Normativ
Enota	najma niše količine
mere za dobavo
iz tvvanj« iz sklariilda
kg
*9
50
100
Predmet	Enota mere	Normativ najmanjše količine za dobavo iz tovarne iz skladišča	
Malinov sok	lit	100	
Robidov sok Bezgov sok	M	100	
(sanducus uigra)	99	100	
Borovničev sok		100	
Rib izljev sok	99	100	—
Češnjev sok	99	100	—
Džem iz marelic	kg	100	—
Džem iz češenj	»1	100	
Džem iz breskev	99	100	—
Džem iz kutin'		100	—
Džem iz brusnic	99	100	—
Džem iz hrušk		100	—
Džem, mešani Češnjev kompot		100	—
	99	1Q0	—
Marelični kompot	99	100	—
Breskvov kompot	99	100	—
Hruškov kompot	99	100	—
Češpljev kompot	99	100	—
Kutinov kompot	99	100	—
Robidov sadni sirup	lit.	100	—
Malinov sadni sirup		100	—
Bezgov sadni sirup Sadni sirup iz mešanega	99	100	
sadja Prirodni sadni sok	99	100	
iz jabolk	99	100	—
Sušena jabolka	kg	100	—
Sušene hruške		100	—
Stročji fižol, konserviran Kumarice, konserviran«	99	100	
v kisu		100	—
Solata, mešana		100	—
Drops bonboni		100	—
Mlečne karamele		100	—
Žele bonboni		100	—
Fondant bonboni		100	—
Slndna kava		200	—
Mlevna kava		200	—
Cikorija	99	200	—
Kuminov liker g 35% alkohola in 30—45% sladkorja ali sirupa v steklenicah.
Liker iz jagod s 35% alkohola in 30—45% sladkorja ali sirupa v steklervicah.
Hruškov liker 6 35% alkohola in 90—46% sladkorja ali sirupa v steklenicah.
Kavni liker s 35% alkohola in 30—45% sladkorja »Ir; sirupa v steklenicah.
Češnjev liker s sadnim sokom od 30—85% alkohola in 30—40% sladkorja ali sirupa v steklenicah.
Pel'nov liker, grenki, s 30—40% alkohola in 13—20% sladkorja ali strupa v steklenicah po 25 litrov.
Umetni destilat1 žganja od 40—45% alkohola, rum v steklenicah po 25 litrov
Umetni destilati žganja od 40—45% alkohola, konjak (Brandy) v steklenicah po 25 litrov.
Žganje iz sliv s 40—45% alkohola v steklenicah po 25 litrov.
Žganje iz višenj in češenj s 40—45% alkohola v steklenicah po 26 litrov.
Normativ
Enota najmanjše količine mere za dobavo
iz tovarne iz skladišča
Žganje iz drugega neplemenitega koščičnega sadja s 30—45% alkohola v sodčkih po 100 litrov.
Žganje iz jabolčnega sadja z 38—40% alkohola v steklenicah po 25 litrov.
Žganje iz jabolčnega sadj^ z 38—45% alkohola V sodčkih po 100 litrov.
Pecilni prašek	kg	10
Puding prašek	„	10
Debin	„	10
Vanilin prašek	n	10
Različne vrste sokov, džemov, kompotov, sadnih sirupov, bonbonov, likerjev in žganja se pri istočasnem naročilu lahko naročajo tudi v manjših količinah, vendar tako, da znaša skupna teža sokov najmanj 200 litrov, džemov najmanj 200 kg, kompotov najmanj 200 kg, sadnih sirupov 200 litrov, bonbonov 200 kg, likerjev in žganja 200 litrov.
II. Normativi za dobavo
tekstilij Pozamenterija	kg	50	10
Klobuk:	kom.	100	20
Tulci		200	60
Nogavice	pari	1000	800
Konopljeni vrvarski izdelki	kg	100	30
Motvoz	99	100	20
Normativi za asnjene izdelke Raznovrstna obutev	pari	100	10
Usnjena galanterija	kg	100	20
Kovčegi	»	100	20
Normativi za železo in kovine Žično pletivo	m*	100	
Žičniiki od 1.8 mm navzgor	kg	100	
Drugi kovani žeblji (sponke in drugi gradbeni žeblji)		100	
Lesni vijaki		100	1 "
Jekleni vijaki		ICO	
Zakovice iz jekla		100	!■ —
Zakovice iz bakra in zlitin		100	_
Teksi, nočni	”	100	—
Podplatmki		loo	—
Planinčarji		10(	—»
ŽeLlf -a podkovje		100	
Tračniki		1000	—
Kladiva	kom.	100	—
Dimne cevi in kolena	ton (vag.)	4	—
Uteži, železne in druge (v gara.)		1000	
Normativ
Predmet	Enota mere	najmanjše količine za dobavo iz lova ne -z skladišča	
Uteži, medeninast©	gara.	200	—
Plužni deli	tor (vag.)	10	—
Sadne škropilnice	kom.	20	—
Cepini	ton (vag.)	10	—
Zidarske ponve Okovje za konjsko	kg	500	■—
opremo	n	500	■	
Ključavnice	V)	1000	—
Okovje za kovčege		KM)	—
Obešanke		100	—
Okovje za omare Ključavnice za rolo		100	
omare v Okovje za usnjene in		100	
druge kovčege Drobne hišne potrebščine (za zavese, kljuke	Y>	100	
za obešanje)		100	—
Deli za svetilke Mlini za orehe, meso,		500	
kavo, mak Pribor za praženje in	kom.	100	
pečenje (pekače) Brušena posoda iz črne	kg	500	
pločevine		500	—
Pocinkana posoda		500	—
Posoda iz bele pločevine		500	—
Deli za dvokolesa	kom.	1000	—
Decimalne tehtnice Druge tehtnice		50	
(avtomatične)	95	20	—
Postelje	55	100	—
Vložki za postelje Elektrotehn, predmeti:	55	100	
kuhalniki		100	—
likalniki		100	—
peči Fizkul turni in športni predmeti (okovje za	15	100	
smuči)	kg	100	1—
Kuhalniki, likalniki, peči se pri istočasnem			naročilu
lahko naročajo tudi v	manjšnh	količinah,	vendar
tako, da znaša skupna količina najmanj 100 kom Normativi za dobavo kemičnih izdelkov			
Akvareli,e šolske barvice	kg 5	(1250 kom.)	
Indigo papir	*	51	(60 kari.)	
Predmet	Enota mere		Normativ -najmanjše količine za dobavo •z tovarn 'Z skladišča
Karbon papir	kg	18	(60 kart.)
Pisalni trakovi	1»	10	(30o kart.)
A ero srebro za peči	5)	15	(lo duc.)
Buhač	55	20	(50u kom.)
Plavilni papir	5)	10	(10 kart.)
Guminal lepilo /a gume Barve za obleke v za-	59	10	(50 duc.)
vitkih	15	15	(1200 zav.)
Barve za tla	55	15	(1200 zav.)
Barve za pirhe	59	10	(4000 zav.)
Nočne lučke		9	(60 duc.)
Blank pasta za peči	5l	25	(30 duc.)
Kemični izdelki se pri istočasnem naročilu lahko na-			
ročajo tudi v manjših koliuinah, vendar tako, da znaša »kupna teža najmanj 100 kilogramov. Keramični izdelki za go-
spodinjstvo in druge
potrebe	ton	1	—
Št. 11618/1 Ljubljana dne 1. decembra	1948.
Podpredsednik vlade LRS	
in minister za industrijo	Minister za trgovino
in rudarstvo LRS:	in preskrbo LRS:
Dr. Marijan Brecelj l. r.	Jože Borštnar l. r.
Pregled »Uradnega lista FLRJ«
Št. 104 z dne 1. decembra 1948:
867.	Navodilo za popis-Lnventuro sredstev in njihovih vi rov pri državnih gospodarskih podjetjih na dan 31 decembra 1948.
868.	Navodilo o postopku za priznanje poklica kvalificiranega delavca, delavcem, ki so si strokovno usposobljenost pridobili z dolgoletnim praktičnim delom.
869.	Odločba o računu, v katerega breme se bodo prazna vali regresni zahtevki po navodilu o dajanju povra čila (regresa) industrijskim podjetjem, ki odkupujejo kmetijske pridelke za predelavo po prostih cenah.
Ratifikacija ustave svetovne zdravstvene organizacije po Cileju.
Št 105 z dne 4. decembra 1948:
870.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji.
871.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu FLRJ.
872.	Zakon o spremembah zakona o tisku.
873.	Pravilnik o delu vojaških disciplinskih sodišč uprave državne varnosti.
Izdaja »Uradni list LRSt — Odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik; tiska Blasnikova tiskarna obrat 1 — oba v Ljubljani. Naročnina: četrtletno 60, polletno 120, celoletno 240 din. - Posamezna številka: 4 dan za 16 strani, 8 din za 32 strani. t2din ■a 48 strani, 16 din za 64 strani, po pošti 2.50 din več. - Uredništvo in upravništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica št. 23. -Telefon: ravnateljstvo 49-40. uredništvo 49 90, uipramištvo 55-79. — Ček. račun 6—90190—1.
URADNI LIST
LJUDSKE RtiPUBLlKE SL OVENI JE
Letnik V.
Priloga k 52 kosu z dne 7. decembra 1948.
Številka 52.
Hoasgltisl in oglsisi
Opozorilo naročnikom i
Plačajte čimprej naročnino za leto 1949, da ne boste imeli težav in sitnosti v januarju 1949, ko bomo ustavili list vsem, ki ne bodo imeli plačane naročnine vsaj za prvo četrtletje 1949. Položnice smo priložili!
V	naši založbi so izšli:
Abecedni imenik naselij LRS z upravno razdelitvijo LRS, imenikom Krajevnih ljudskih odborov, njihovih pošt in zemljevidom krajevnih ljudskih odborov LRS. Strani 162, cena 70 din.
Pravilnik o ureditvi in vodstvu matičnih knjig z obrazci in odredbo o
matičnih okoliših na vsem ozemlju LRS. Strani 96, cena 18 din.
Zbirka gospodarskih predpisov, II. del,
ki je nadaljevanje Zbirke gospodarskih predpisov, Id smo jih izdali aprila 1947. V tem drugem delu Zbirke gospodarskih predpisov smo se trudili, da bi vse gradivo uredili kar najbolj sistematično in pregledno in tako olajšali njegovo uporabo. Težišče zbirke so »Splošni predpisi o upravi državnih gospodarskih podjetij«, s predpisi o arbitraži, jiogodbah, plačevanju medsebojnih obveznosti, registraciji, vknjižbi lastninske pravice, aron daciji, razlastitvi, nacionalizaciji, razdeljevanju indudrijskega blaga, pro sti prodaji, finansiranju, kreditu, knjigovodstvu in glavnimi predpisi o preskrbi prebivalstva z živili in industrijskimi izdelki Dodali smo predpise o upravi državnih zgradb, o delavskih preskrbovalnicah in o invalidskih gospodarskih podjetjih. V »Dodatku« smo zbrali predpise o akumulaciji in cenah ter enotnih cenah, ki so kot dopolnila, popravki in spremembe izšli po izdaji naše prve Zbirke gospodarskih predpisov.
Zbirka bo nepogrešljiv pripomoček vsem voditeljem in drugim uslužbencem državnih gospodarskih podjetij pa tudi vsem učencem gospodarskih šol in tistim uslužbencem ministrstev in ljudskih odborov, ki dnevno uporabljajo gospodarske predpise v svoji službi Zbirka obsega 752 strani in je vsled svoje obširnosti vezana v polplatno. Cena 105 din.
Razen tega opozarjamo naše naročnike na:
Komentar h kazenskemu zakoniku, splošni del
v slovenskem prevodu. Komentar je zamišljen in izdelan v prvi vrsti kot olajšava in pomoč za pravilno izvajanje načel splošnega dela kazenskega zakonika pri uporabi predpisov posebnih kazenskih zakonov. Strani 304, cena 90 din.
Splošni register predpisov
to je kazalo vseh predpisov, ki so izšli v Uradnem listu FLRJ, v Uradnem listu LRS, v Uradnih obvestilih zveznega urada Zu cene in v Vestniku urada za cene pri predsedstvu VLRS od leta 1945 do vštetega leta 1947. Strani je 453, cena 60 din.
Priročnik za krajevne ljudske odbore, L del Strani 120, cena 20 din.
Zbirka predpisov o varstvu mater in otrok Strani 105, cena 17 din.
*
V	tisku sta:
Priročnik za krajevne ljudske odbore TI. del
Zbirka gospodarskih preduisov. I. del (ponatisnjena in izpopolnjena izdaja knjižice iz 1. 1947).
Razglasi ministrstev
IV—8235/1—48	10.910
Z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS v Ljubljani, št. IV—8236/1-48 z dne 29. XI. 1948 je bila po 21. člemu zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Lazar Ivanki, rojeni 8. IV. 1907 v Črnem kadu, bivajoči v Ornem kalu 48, okraj Sežana, in njenemu mladoletnemu sinu Lazar Mairiju-Mila-nu, rojenemu 2. II. 1945 v Črnem kalu iz »Lazar« v »Starc« z veljavnostjo od dneva te objave.
*
IV—8166/1—48	1.0.900
Z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS v Ljubljani, št. IV. 8166/1 z dne 23. novembra 1948 je bila po 21. členu zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Ribiču Jožefu, rojenemu 2. I 1916 v Vrbju pri Žalcu, bivajočemu v Podlogu 25. KLO Sv. Peter v Savinjski dolini iz »Ribič v Sedmi n e k« z veljavnostjo od dneva te objave.
Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve LRS
Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij
2209.
Sedež: Bovec.
Dan vpisa: 24. novembra 1948. Besedilo: Gostinsko podjetje hotel Kanin, Bovec.
Poslovni predmet: Izvrševanje gostinskih storitev vseh vrst.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 607 z dne 22. X 1948.
Operativni upravni voditelj: Komite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS. Podjetje zastopata:
Varl Jože, v. d. ravnatelja, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak, jxiobla-stii iu pravil podjetja, ter Grilj Ljubosava, glavni računovodja, ki sopodpisuje vse listine, navedene fr 47. členu spl zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 22. novembra 1948.
Št. 24342—48	10.856
*
2210.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24 novembra 1948. Besedilo: »Ozvočenje«, podjetje za ra-diofikacijo Slovenije.
Poslovni predmet!
a)	instalacija zvočnih postaj, ozvočenje javnih prireditev in manifestacij;
b)	projektiranje in izgraditev napajalnega omrežja za zvočne postaje, sprejemne aparate (zvočnike), priključene na to omrežje;
c)	nadzor nad pravilnim vzdrževanjem ozvooevalnih naprav in aparatur v LRS;
d)	nadzor nad vsemi napravami in napeljavami, ki posredujejo naročnikom žični prenos programa radiopo^ta-j in lokalnih programov.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 559 z dne 18. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Uprava za radiodifuzno službo pri vladi LRS.
Podjetje zastopa:
Pojšak Lojze, v d. ravnatelja, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 22. novembra 1948.
Št. 24353—48	10-854
*
2211.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1948.
Besedilo: >Radio Center«,
Poslovni predmet: Trgovanje z radijskimi sprejemniki in sestavnimi deli ter popravila radijskih aparatov.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 558 z dne 18. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Uprava zia radiodifuzno službo pri VLRS.
Poslovalnice: Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj.
Podjetje zastopa:
Detela Leopold, v. d. ravnatelja, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 22. novembra 1948.
Št. 24354—48	10.855
*
2212.
Sedež: Tacen nad Ljubljano.
Dam vpisa: 24 novembra 1948.
Besedilo: Bombažna tkalnica, Tacen nad Ljubljano.
Poslovni predmet: Industrijsko izdelovanje bombažnih im volnenih tkanin.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak 585 z dne 25. IX 1948.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija tekstilne industrije LRS.
Podjetje zastopa:
Ferlan Evgen, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24. novembra 1948.
Št. 24374—48	10.858
2213.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 24 novembra 1948-
Besedilo: Tovarna čevljev, Kranj.
Izbriše se Peternel Anton, dosedanji
ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v ob-segu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24 novembra 1948.
Št. 24365—48	10.866
22,4. _
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1948. Besedilo: Blasnikova tiskarna, Ljubljana.
Izbriše se Bručan Henrik, dosedanji ravnatelj vpišeta s- :
Ovsenik Ivan, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak- pooblastil in pravil podjetja, ter
Brolih Ivan, tehnični vodja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti ravnatelja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24. novembra 1948.
Št 24340/1—48 m 858
*
2215.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1948. Besedilo: Državne elektrarne Slovenije, Ljubljana, skrajšano: D ES. Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor »DBS direkcije za celjsko okrožje« ing. Kuralt Jože in se vpiše
Barovič Viljem, ki podpisuje v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 22. novembra 1948.
Št. 24344—48	10.857
*
2216.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1948. Besedilo: »Odpad«, podjetje za promet z odpadki. Ljubljana.
Izbriše se kot operativni upravni vo. datelj: Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS in se vpiše: Ministrstvo za komunalne zadeve LRS.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 22. novembra 1948.
Št. 24337—48	10.862
2217.	*
Sedež: Ljubljana.
Dam vpisa: 24. novembra 1948. Besedlo: »Radio Ljubljana, Maribor m Slov, Primorje«, Ljubljana-Izbriše se kot operativni upravni voditelj : Predsedstvo vlade LRS in se vpiše: Uprava za radiodifuzno službo pri VLRS. ^
Izbriše se poslovalnica »Radio Center«, ter Detela Leopold, poslovodja te poslovalnice.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 22. novembra 1948.
Št. 24355—48	10.861
*
2218.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24 novemora 1948.
Besedilo. Državno trgovsko podjetje »Slovenija-eksport«, Ljubljana.
Izbriše se dr- Pretner Mirko, dosedanji pomočnik direktorja, vpišeta se:
Valant Jože, pomočnik direktorja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni, ter
Mravlje Franc, glavni računovodja, ki sopodpisuje vse listine, navedene v 47. členu spl. zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
- dne 24. novembra 1948.
Št. 2431094/1—48	10.869
*
2219.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. novembra 1948.
Besedilo: »Triglaviiim«, Ljubljana.
Izbrišeta se: Kozina Mladen, dosedanji pomočnik direktorja, in Bukovec Stana, računovodja;
Drobež Maks se izbriše kot v- d. direktorja in se vpiše kot pomočnik direktorja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni; vpišejo se:
Omahen Dušan, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Briški Anton, v. d glavnega računovodje, ki sopodpisuje vse listine, navedene v 47. členu spl zakona o državnih gospodarskih podjetjih,
Kozak Dana, namestnik glavnega računovodje.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24 novembra 1948.
Št 24373—48	10.869
*
2220.
Sedež: Ljubljana.
Dam vpisa: 24 novembra 1948.
Besedilo: »Ustroj«, podjetje za kmetijsko strojno službo — Ljubljana, skrajšano: »Ustroj — Ljubljana«.
Izbrišeta se: Pavlič Berta, dosedanji v. d. glavnega računovodje, in Kapš Dragotin, glavni računovodja, ki sopodpisuje vse listine, navedene v 47. členu splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih, in
Vokal Jože, višji adm. manipulant, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti ravnatelja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24. novembra 1948.
Št. 24356—48	10.851
*
2221.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 24. novembra 1946.
Besedilo: Tovarna usnja — Ljutomer.
Izbriše se Detela Črtomir, dosedanji računovodja, vpiše se
Cajlhofer Hinko, računovodja, ki so-
podpisuje vse listine, navedene v 47. členu spl. zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24 novembra 1948.
Št. 24383—48	10.805
*
2222.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 24 novembra 1948. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor«, Maribor.
Izbriše se Honzak Milenko, dosedanji direktor, vpiše se
ing. Mesarič Štefan, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finunre LRS, Ljubljana,
dne 22 novembra 1948.
Št. 2431/1—48	10.859
*
2223.
Sedež. Maribor.
Dan vpisa: 24. novembra 1948. Besedilo: »Ustroj«, podjetje za kmetij, sko strojno službo — Maribor, skrajšano: »Ustroj« — Maribor,
Izbriše se Recer Franjo, dosedanji ravnatelj,
Košenma Leopold se izbriše kot pomočnik ravnatelja in vpiše kot ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak, pooblastil m pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne 24 novembra 1948.
Št 24362—48	10.852
*
2224.
Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 24 novembra 1948, Besedilo: Tovarna glasbil Mengeš. Izbriše se Modic Stanislav, dosedanji v. d. ravnatelja, vpiše se Kovačič Rafael, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24. novembra 1948.
Št 24358—48	10.867
¥
2225.
Sedež- Novo mesto.
Dan vpisa: 24. novembra 1948 Besedilo: Gozdno gospodarstvo Novo mesto.
Izbriše se Strgovšek Janez, dosedanji direktor, vpiše se
ing. Turk Zdravko, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja	)
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 24 novembra 1948.
Št. 24367-48	10863
2226.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa- 24. novembra 1948. Besedilo: »Runo«, tovarna usnja v Tržiču.
Izbriše se Velo konja Radivoj, dosedanji ravnatelj, vpiše se Cemažar Miha, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne 24 novembra 1948.
Št. 24339/1-48	10.864
¥
2227.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 30. novembra 1948. Besedilo: Krajevna čevljarska delavnica Ihan
Poslovni predmet: Izdelovanje novih in popravilo rabljenih čevljev Ustanovitelj podjetja: KLO Ihanu Operativni upravni voditelj: KLO Ihan Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Piskar Franc, poslovodja, do zneska 5 000 din, samostojno,
Majcen Lovro, predsednik KLO to Mežnar Francka, tajnica KLO, oba skupno in neomejeno.
Okrajni LO Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 30 novembra 1948 Št. 2517—III—1948	10 870
*
2228.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa. 26. novembra 1948. Besedilo: Mestna izdelovalnica betonskih cevi in umetnega kamna.
Poslovni predmet: Izdelovanje umetnega kamna in betonskih izdelkov. Ustanovitelj podjetja: MLO Kamnik Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO Kamnik.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Zabrezovnik Franc, upravnik, samostojno za dnevne nakupe do zneska 5000 din;
Flere Anton, predsednik MLO, Sekirnik Franc, član MLO in direktor Uprave mestnih podjetij, vsak samostojno, za nabavke do zneska 100.000 dinarjev, zadnja dva pa za zneske nad 100 000 din po prejšnjem sklepu izvršilnega odbora MLO Kamnik.
Okrajni LO Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 26'. novembra 1948.
Št. 2493—III—1948	10.787
*
2229,
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 26', novembra 1948. Besedilo: Mestna prodajalna mesa — Kamnik.
Poslovni predmet: Prodaja mesa in mesnih izdelkov.
Ustanovitelj podjetja: MLO Kamnik Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO Kamnik.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Mož ek Jože: poslovodja podjetja, samostojno, za dnevne nabavke do 5000 dinarjev, od 5000 do 100.000 din Flere Anton, predsednik MLO to Sekirnik Franc, direktor Uprave mestnih podjetij, vsak samostojno, nad 100 000 din pa oba zadnje imenovana po poprejšnjem sklepu izvršilnega odbora MLO Kamnik.
Okrajni L0 Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 20. novembra 1948.
Št. 2494—III—1948	10.788
*
2230.
Sedež- Peskovci.
Dan vpisa: 2. novembra 1948. greša in ni nobenih podatkov o njego-Besedilo: Mlin KLO v Peskovcih. Poslovni predmet: Kmečko in trgovsko mletje žitaric, zamenjava žitnih pridelkov za izgotovljene proizvode.
Ustanovitelj podjetja: KLO Peskovci. Operativni upravni voditelj: KLO Peskovci.
Za podjetje podpisujejo:
Kozic Viljem, predsednik KLO,
Kozic Viljem, pos. in gostilničar, Zupanek Viljem, [osestnik in Ružič Janez, posestnik v Peskovcih.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 2. novembra 1948.
St. 1485-48	16.704
2231.	*
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 23. novembra 1948. Besedilo: »Splošno čevljarstvo.« Poslovni predmet: Izdelovanje novega in popravilo starega obuvala Ustanovitelj podjetja: KLO Cerknica. Operativni upravni voditelj:	KLO
Cerknica.
Za podjetje podpisujeta:
Mele Alojzij, upravnik, skupno z njim Urbas Hermina, računovodja, do zneska 100.000 din
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo za finance, dne 24. novembra 1948
Št. 2258/2	10.810
*
2232
Sedež: Postojna, Titov trg.
Dan vpisa: 26 novembra 1948. Besedilo: »Mestna tržnica«.
Poslovni predmet: Oskrbovanje prebivalstva s sadjem, zelenjavo in r ©vrtninami.
Ustanovitelj podjetja: MLO Postojna. Operativni upravni voditelj: MLO Postojna.
Za podjetje podpisujejo:
Dolenc Vid, ravnatelj direkcije, skupaj z njim
Roz Zoran, poslovodja, do neomejene višine.
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo za finance, dne 1 decembra 1948.
Bt 2266	10.811
¥
2233.
Sedež: Staro selo pri Kobaridu.
Dan vpisa: 22. novembra 1948
Besedilo: Kmetijska posestva 0L0 Tolmin.
Poslovni predmet: Vzreja plemenske živine, selekcija bovške ovce, selekcija krompirja Ln splošno kmetijstvo.
Ustanovitelj podjetja: OLO Tolmin.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Tolmin.
Obrati: Staro selo, Slap' in Bovec.
Za podjetje podpisujeta:
Volarič Stanko, upravnik,
Koren Ersilija, računovodja, v mejah pooblastil po pravilih podjetja.
Okrajni LO Tolmin, poverjeništvo za finance,
dne 22. novembra 1948.
Št. 78/197-1948	* 10.596
*
2234.
Sedež: Loke 32.
Dan vpisa: 20. novembra 1948.
Besedilo: Gostinska podružnica KLO Loke-Kisovec.
Ustanovitelj podjetja: KLO Loke- Kisovec.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Loke-Kisovec.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ler mrzlih in toplih jedil.
Za podjetje podpisujejo:
Goričan Ivan predsednik KLO in
Marn Stane, tajnik KLO. za upravne zadeve,
Ašič Anton, poslovodja, za poslovodske zadeve.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 21. novembra 1948.
Št. 2478/1-48	10.592
2235.
Sedež: Trebnje.
Dan vpisa: 24. novembra 1948.
Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje Trebnje,
Poslovni predmet: Delavska uslužben-ska menza, pekarija, gostilna
Poslovalnice in pomožne naprave:
delavska uslužbenska menza v Trebnjem št. 19,
pekarna in gostilna v Trebnjem št. 24.
Ustanovitelj podjetja: KLO Trebnje, odločba št, 479 z dne 4. VI 1948.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Slak* Ignac, upravnik, ki podjetje pravno zastopa in zanj pravnoveljavno podpisuje, izvzemši najemanje posojil. V odsotnosti ga zastopa
Slavine Gusti, predsednik KLO Trebnje.
Okrajni LO Trebnje, poverjeništvo za finance, dne 24. novembra 1948.
Št. 2273/1	10.738
2236.
Sedež: Lokve.
Dan vpisa. 18. novembra 1948. Besedilo: Krajevna gostilna Lokve. Izbriše se upravnik Vinkler Herman in vpiše
Gruden Alfred, novi upravnik, ki podpisuje skupaj s pooblaščencem operativnega upravnega voditelja.
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 18. novembra 1948.
Št. 3125/2-48	10.598
*
2237.
Sedež: St. Peter pri Gorici.
Dan vpisa* 18. novembra 1948. Besedilo: Okrajni magacin Gorica. Izbrise se ravnatelj Brezavšček Andrej in vpiše
Lenardič Peter, ravnatelj, ki podpisuje skupaj in nerazdružno z računovodjem v denarnih zadevah, za redno poslovanje pa sam.
Okrajni LO Gorica, poverjeništvo za finance, dne 18. novembra 1948.
Št. 3202/2-48	10.597
*
2238.
Sedež: Vrtojba št. 5 Dan vpisa: 18. novembra 1948. Besedilo: Krajevna gostilna Vrtojba. Podjetje ima podružnico v Vrtojbi št. 192.
Izbriše se dosedanji poslovodja Ži-berntk Alojz in vpiše Grgič Leopold, z istimi pooblastili. Okrajni L0 Gorica, poverjeništvo za finance, dne 18. novembra 1948.
Št. 3202/2-48	10.604
*
2239.
Sedež Radovljica.
Dan vpisa: 27. novembra 1948. Besedilo: Hranilnica okraja Jesenice v Radovljici,
Izbriše se dosedanja firma podjetja »Hranilnica okraja Jesenice v Radovljicic, Besedilo odslej: »Komunalna banka okrajnega ljudskega odbora Jesenice v Radovljici,c
Okrajni LO Jesenice, poverjeništvo za finance, dne 27. novembra 1948.
Št V—2420/4—1948	10.812
2240.
Sedež: Ježica pri Ljubljani št. 16. Dan vpisa: 16, novembra 1948 Besedilo: Gostinsko podjetje MLO, Ruski car.
Podpisniki: Izbrišeta se Kretič Alojz, ravnatelj, in Končar Cirila, vpišeta se: Valentinčič Ivan, ravnatelj,
Turk Štefka, blagajnik,
Mentoni Poldi, knjigovodja.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 16. novembra 1948.
Fin. št. 3918
2241.
Sedež: Ljubljana, Cankarjeva 2.
Dan vpisa: 22.. novembra 1948. Besedilo: Gostinsko podjetje kavarna »Emona«, Ljubljana.
Izbriše se Debeljak Albin, ravnatelj, vpišeta se
Bec Jože, ravnatelj, in Burnevič Marija, namestnik ravnatelja. MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 2*2. novembra 1948.
Fin. št. 4198	10.756
*
2242.
Sedež: Ljubljana. Bolničarjeva ul. 4. Dan vpisa: 30 novembra 1948. Besedilo: Trgovsko podjetje »Sadje« — zelenjava« Ljubljana.
Izbriše se dosedanji ravnatelj Baraga Stane, vpišeta pa se Stare Avgust, ravnatelj in Čafarin Mara, pomočnik ravnatelja. Operativni upravni voditelj: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO-MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 30 novembra 1948.
Fin. št. 4236	10.872
*
2243.
Sedež: Ljubljana, Gosposvetska c. 4. Dan vpisa: 18. novembra 1948. Besedilo: »III. lekarna MLO Ljubljana«, se preimenuje v »Lekarna Ajdovščina«.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 18. novembra 1948.
Fin. Št. 4170	10.537
*
2244.
Sedež: Ljubljana, Miklošičeva 15/1. Dan vpisa: 17. novembra 1948. Besedilo: Trgovsko podjetje »Kurivo« MLO Ljubljana.
Izbriše se za podpisovanje Baraga Stane, ravnatelj, vpiše pa
Kamenšek Franc, ravnatelj.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 17. novembra 1948.
Fin. št. 4179	10.538
*
2245.
Sedež: Ljubljana. Poljanska cesta 19. Dan vpisa: 17. novembra 1948. Besedilo:»Pocivo« mestna pekarna in slaščičarna, Ljubljana.
Podružnice:
št. 47: Pekarna. Rožna dolina c. V/15, št. 48: Pekarna, Staretova ul. 18, št. 9: Slaščičarna, Mestni trg 25, št. 32: Slaščičarna, Tyrševa c. 77. Vpiše se:
Zupančič Franc, računovodja, ki je upravičen za podpisovanje knjigovodskih listin.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 17. novembra 1948.
Fin. št. 4180	10.536
*
10:426
2246.
Sedež: Ljubljana, Poljanska c. 21.
Dan vpisa: 19. novembra 1948. Besedilo: Gostinsko podjetje »Cinkolee. labriše se Kavee Pavel, namestnik ravnatelja, vpiše se Planina Josip, namestnik ravnatelja, administrator in blagajnik.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za iinance, dne 19. novembra 1948.
Fin. št. 4199/48	10.713
*
2247.
Sedež: Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4.
Dan vpisa: 30. novembra 1948. Besedilo: Gostinstvo Center, Ljubljana. Podružnice: Gostilna Rakar, Sv. Petra c. 38 in gostilna Lovšin, Gradišče 13.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 30. novembra 1948
Fin. št. 4292	10-871
*
2248.
Sedež: Ljubljana, Tržna ul. 6.
Dan vpisa: 13. novembra 1948. Besedilo: Mestno odkupno podjetje »Gostinstvo«, Ljubljana.
Izbrišejo se za podpisovanje: Dr. Kersnik Aleš, namestnik ravnatelja, Šauta Hugo namestnik računovodje, vpiše pa Brumen Ivan. namestnik ravnatelja.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 13. novembra 1948,
Fin. št. 4133	10.535
*
2249.
Sedež: Ljubljana, Tjrševa 13.
Dan vpisa: 23. novembra 1948, Besedilo: Trgovsko podjetje »Prehrana«, Ljubljana
Ustanove se nove poslovalnioe: Florjanska ul. 2,
Gradišče 3,
Medvedova 12,
Tyrševa 2,
I^rševa 31,
Vodnikov trg 4,
Miklošičeva 34,
Tržaška c. 91.
MLO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 23. novembra 1948.
Fin. št. 4192	10.712
*
2250.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. novembra 1948. Besedilo: Mestna delavsko-uslužbenska restavracija, Maribor, Gregorčičeva ul. 29.
Operativni upravni voditelj odslej: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Maribor.
Mestni L0 Maribor,
poverjeništvo za finance, dne 19. novembra 1948.
Št. P V. 611/III 1948	10.507
*
2251.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. novembra 1948. Besedilo: Mestna trgovska podjetja »Metrop«, Maribor, Gosposka ul. 18.
Operativni upravni voditelj odslej: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Maribor.
Mestni L0 Maribor, poverjeništvo za finance, dne 19. novembra 1948.
Št. Pov. 606/III/1948	10.509
*
2262.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. novembra 1948. Besedilo:	Mestne pekarne Maribor,
Grajski trg 6.
Operativni upravni voditelj odslej: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Maribor.
Izbrišejo se prodajalni kruha:
Trg Rdeče armade 2,
Koroška c. 11; prodajalni kruha in slaščic:
Orožnova ul. 6,
Meljska c. 24; prodajalni slaščic:
Slovenska ul. 20,
Stolna ul 6.
Mestni L0 Maribor, poverjeništvo za finance, dne 19. novembra 1948.
Št. Pov. 612/III/1948	10:505
#
2253.
Sedež: Maribor.
Dah vpisa: 19. novembra 1948. Besedilo: Mestno trgovsko podjetje »Hrana«, Maribor.
Operativni upravni voditelj odslej: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Maribor.
Mestni LO Maribor, poverjeništvo Za finance, dne 19. novembra 1948.
Št. Pov. 610/III/1948	10.508
*
2254.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. novembra 1948. Besedilo: Mestno trgovsko podjetje »Papir«. Maribor, Jurčičeva ul. 8.
Operativni upravni voditelj odslej: Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Maribor.
Mestni L0 Maribor, poverjeništvo za finance, dne 19. novembra 1948.
Št, Pov. 607/111/1948	1OJ510
*
2255.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. novembra 1948. Besedilo: Tovarna blagajn Maribor, Košaki 59.
Izbriše se Gradišek Andrej, ravnatelj, vpiše se:
Stergar Franjo, ravnatelj, z istimi pooblastili.
Mestni LO Maribor,
poverjeništvo za finance, dne 19. novembra 1948.
Št. Pov. 608/III/1948	10.506
2256.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 11. oktobra 1948.
Besedilo: Okrajno gradbeno podjetje »Krka«.
Podjetje ima v svojem obratu še pomožne naprave:
a)	mizarsko delavnico,
b)	slikarsko-pleskarsko delavnico,
c)	žago venecijanko in
d)	peskolom. ,
Izbriše se ravnatelj podjetja Martinuc Jože, vpiše pa novi ravnatelj Arko Vinko, ki podpisuje v vseh zadevah, e finančnih zadevah pa skupaj z njim
Klemenčič Marija, knjigovodja podjetja.
Okrajni LO Novo mesto, odsek za finance, dne H oktobra 1948.
Št. 5711/3	10.700
*
2257.
Sedež: Loke-Kisovec.
Dan vpisa: 20 novembra 1948. Besedilo: Krajevna gostilna KL0 Loke- Kisovec.
Izbrišeta se Prosenc Anton Ln Goršek Marija, vpišeta se:
Goričan Anton, predsednik KLO, Marn Slane, tajnik KLO.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 27. novembra 1948.
Št 2471/1-48.	10.594
2258.	*
Sedež: Loke-Kisovec.
Dan vpisa: 20. novembra 1948, Besedilo: Turistična gostilna KLO Loke-Kisovec.
Izbrišeta se Prosenc Anton in Goršek Marija, vpišeta se:
Goričan Ivan, predsednik KLO,
Marn Stane, tajnik KLO.
Okrajni LO Trbovlje, poverjeništvo za finance, dne 21. novembra 1948.
Št 2472/1-48	10.598
2259.
Sedež: Rožič vrh.
Dan izbrisa: 18. novembra 1948. Besedilo:	Krajevna ključavničarska
delavnica.
Zaradi prenehanja poslovanja.
Okrajni LO Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 18 novembra 1948.
Št 5.343/1-T-1947	' 10.476
*
2260.
Sedež: Semič.
Dan izbrisa: 18. novembra 1948, Besedilo: Gostilna »Partizan«. KLO Semič.
Zaradi prenehanja poslovanja.
Okrajni L0 Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 18 novembra 1948.
Št. 2.143/1-1948.	10.475
Stran 1010
2261.
Sedež: Sinji vrh.
Dan izbrisa: 25. novembra 1948 Besedilo: Krajevna gostilna KLO, Sinji vrh.
Zaradi prenehanja poslovanja.
Okrajni LO Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 25. novembra 1948.
Št. 2086/1	10.737
*
2262.
Sedež: Slovenj Gradec.
! Dan izbrisa: 19. novembra 1948 Besedilo: Gospodarsko podjetje MLO »Čevljarstvo«. Slovenj Gradec.
Zarad; prehoda v sestav Mestnih obrtnih podjel.j. Slovenj Gradec.
Okrajni LO Dravograd, poverjeništvo za finance,
dne 20. novembra 1948
Št. 1152/2—48	10517
2263.	*
Sedež: Slovenj Gradec.
Dar.’ izbrisa: 19. novembra 1948 Besedilo: Gospodarsko podjetje MLO »Hotel in restavracija Korotan«. Slovenj
Zaradi prehoda v sestav Mestnih gostinskih podjetij. Slovenj Gradec.
Okrajni L0 Dravograd, poverjeništvo za finance, dne 20. novembra 1948
Št. 1152/2—48	10525
*
2264.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan' izbrisa: 19. novembra 1948 Besedilo: Gospodarsko podjetje MLO »Hotel Tone«, Slovenj Gradec.
Zaradi prehoda v sestav Mestnih go-'binskih podjetij. Slovenj Gradec.
Okrajni LO Dravograd, poverjeništvo za finance, dne 19. novembra 1948
ŠL 1152/2—48	10.530
2265.
Sedež: Brežice.
Dan izbrisa: 24. novembra 1948 Besedilo: Mestna podjetja Brežice sadje in zelenjava.
Na podlagi priglasitve upravnika odločbe št. 1621/2—48 z dne 31. X. 1& Okrajni 1,0 Krško, poverjeništvo za finance, dne 24 novembra 1948
i, „	St' 64/63	" 10.7
k št. 2206.
Sedež: Št. flj v SI. goricah.
Dan izbrisa: 22. novembra 1948. Besedilo: Krajevno gospodarsko ne jetje Št. Ilj v Sl goricah.
Ker so se posamezna podjetja v sest vu tega podjetia osamosvojila.
Okrajni L0 Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 22 novembra 1948 Št. 1927/1-48 V/6	10.5
Vpisi v zadružni regisier
1642.
Sedež: Uelje.
Dan vpisa. 22. novembra 1948 Besedilo; Skupna obrtno nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Celju za okraj Celje mesto.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 28. X. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: t da nabavlja proizvajalna sredstva in surovine za svoje člane; 2 da prevzema od svojih članov njihove proizvode, jih razvršča po vreti in kakovosti jn skrbi za skupno prodajo, ako član sam te možnosti nima; da sodeluje pri načrtu oskrbe in pomaga pri vključevanju obrtnikov v načrtno delo; da vodi evidenco o izpolnitvi sprejetih proizvajalnih nalog svojih članov in skrbi, da se v celoti izvajajo predpisi ljudskih oblasti glede cen in 5 da zbira zaradi samooskrbe v svojem okolišu izven obrtnih obratovalnic surovine, ki še niso izrabljene in jih razdeljuje med svoje člane.
Zadružni delež znaša 500 din. Vsak član mora plačati najmanj en delež. Delež se mora vplačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Vsak zadružnik odgovarja s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, ki jih izvoli občni zbor iz svoje srede. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta predsednik ali podpredsednik in tajmk. če so ti zadržani, pa najmanj dva člana upravnega odbora. Upravni odbor more pooblastiti tudi vodilne uslužbence zadruge, da skupno s predsednikom oziroma podpredsednikom, tajnikom ali enim članom upravnega odbora podpisujejo zanje.
Člani upravnega odbora so:
A man Jožko, finomehanik, Celje, predsednik.
Anderlič Maks, krojač, Celje, podpredsednik,
Vrenko Mihael, mizar, Celje, tajnik, Flus Jože, čevljar. Nova vas.
Rožič Zofija, krojačica, Celje.
Škoflek Viktor, ključavničar. Celje, Vozlič Ivan. frizer, Celje,
Šmigoc Alojz, tapetnik. Celje,
Jurkovič Lojze, avtokaroser, Ostrožno, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju, dne 22. novembra 1948 Zadr VIII 38/48—2	10.817
*
1643.
Sedež: Mestinje, okraj Poljčane.
Dan vpisa: 23. novembra 1948. Besedilo: Potrošniška zadruga z o. j. v Mestinju.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 6. IX 1948 za nedoločen čas.
Naloge>zadruge so: 1 da na čim boljši kulturnejši in gospodarski način oskr- i buje svoje člane z vsemi potrebnimi po- |
trošnimi predmet. V ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov in sestavi na podlagi ugotovitev načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, z državnimi trgovskimi podjetji ia s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov; posebno skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka it<L;
c)	skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina vedno založe: na s pot rosnimi predmeti, da ne bo imela nekoristnega blaga, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti lastna podjetja, tako obrtne delavnice, podjetja za konservi-ranje sadja, povrtnine, jajc itd.; 3. da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne ie prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 dinarjev in se mora plačati ob vstopu v zadrugo Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Vsak zadružnik odgovarja s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža
Priobčitve se. kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski
Upravni odbor sestavlja 6 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta Zadrugo zastopa upravni odbor. zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge Člani upravnega odbora so:
Bremec Hinko, poslovodja Mestinje, predsednik,
Užmah Josip, cestar. Lemberg, podpredsednik,
Krušič Josip, železničar, Mestinje, tajnik,
Svetelšek Milan, nameščenec. Lemberg.
Sinkovič Franc, ključavničar, Podplat, in
Kokot Franc, strojnik Mestinje, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju, dne 23 novembra 1948,
Zadr VITI 39/48—2	10 816
*
1644.
Sedež: Podbrezje.
Dan vpisa: 19 novembra 1948. Besedilo: Potrošniška zadruga z ome-enim jamstvom v Podbrezjah.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 28. X 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: t. da na čim boljši, čim kulturnejši in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebni-
mi potrošnimi predmeti. V ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov in se. stavi na podlagi ugotovitev načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zveaami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov; posebno skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina vedno založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela nekoristnega blaga, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti lastna podjetja, tako obrtne delavnice, podjetja za konserviranje sadja, povrtnine, jajc itd.; 3 da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulture in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Delež znaša 100 din. ki se lahko plača v obrokih.
Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski svojih poslovalnic.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge
Člani upravnega odbora so:
Zupan Janez, upok., Dol. vas 33,
Jelenc Ana, gospodinja, Dolenja vas št. 24,	'	'
Tonkli Stanko, miz. pomočnik, Dol vas št. 36.
Klemenc Mirko, strojni ključavničar, Podtabor 30,
Karu Franc, tov delavec. Srednja vas št. 13,
Perč Franc, sedlar, Podtabor 25,
Dolhar Frančiška, gospodinja Srednja vas 8.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 19 novembra 1948.
Zt 260/48 - Zadr. VI 225/1 10.554 *
1649.
Sedež- Šenčur.
Dan vpisa: 19. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omeje-dim jamstvom v Šenčurju.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 18. VIL 1948 za nedoločen čas
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
8.	da pospešuje in razvija vse panoge
kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste ponoge' oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7, da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja fil-mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 6 do 10 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Sleme Franc, posestnik, Šenčur 138, Zupan Jelka knjigovodja, Šenčur 206, Košir Miha, pos., Šenčur 74,
Golob Janez, pos. Šenčur 85. Gašpemč Alojz, pos., Šenčur 108, Ropret Janko pos., Šenčur 71,
Golob Franc, kmet, Šenčur 48", Vidmar Janez, kmet, Šenčur 120, Kern Miha, Srednja vas 4 pri Šenčurju,
Ropret Stanko, kmet, Šenčur 70. Pooblaščenka za sopodpisovanje je Zupan Jelka, knjigovodja, Šenčur 206.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 19. novembra 1948 Zt 195/48 - Zadr. VI 223/1 10.563
*
1646,
Sedež: Ropoča, okraj Murska Sobota. Dan vpisa: 25. novembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Ropoči.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 17. X 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje
člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3 da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo, 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila M., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna im politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filr mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega id uspešnejšega iz-vajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik odgovarja z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 8 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo p>od-pisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Šadl Ferdinand, predsednik,
Čerpnjak Leopold, podpredsednik, Flisar Štefan, tajnik,
Ferjančič Franc,
Bere Alojz,
Klemar Avgust,
Kosednar Anton, vsi poljedelci v Ropoči-
Okrožno sodišče v Mariboru dne 25. novembra 1948.
Zadr, III 120	10815
*
1647.
Sedež: Drašiei, okraj Črnomelj.
Dan „vpisa: 11. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Drašieik, okraj Črnomelj.
Zadruga je bila ustanovljena 9. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi pot rožnimi predmeti, odkupovanje raznovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, izvrševanje in pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in drugih zadev, ki so podrobno navedene v 3 členu pravil te zadruge.
Delež zadružnika znaša KM) din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din. Vsak od teh jamči še z dvajset-kratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta po dva člana upravnega odbora, ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Sklepi in objave zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa se razglasijo še na krajevno običajni način pri KLO.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov, in sicer: predsednik, podpredsednik, tajnik in ustrezno število odbornikov.
Člani upravnega odbora so:
Rus Ivan. posestnik. Vidošiči 23, predsednik,
Bučar Anton, posestnik, Drašiči 38, podpredsednik,
Pavlovič Anton, posestnik, Drašiči 5, tajnik,
Bajuk Jožef, posestnik, Drašiči 8,
Bajuk Marko, mizar, Železniki 2,
Kostelec Martin, mizar. Vidošiči 3,
Prus Jožet, posestnik, Krmačina 3, odborniki.
Za podpisovanje je pooblaščena Vraničar Stanka, poslovodja, Slamna vas.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 11. novembra 1948.
Zt 95748 — Zadr III 124/1 10.565 *
1648.
Sedež: Kompolje, okraj Krško.
Dan vpisa: 11. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Kompolju, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 29. IX. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrošnimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov v svojem okolišu, pospeševanje vseh panog kmetijskega gospodarstva in izvrševanje vseh v 3. členu podrobno navedenih zadev.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din. Vsak od teh jamči še z dvaj-setkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev. Deleži se ne obrestujejo.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ali tisti, ki ga ta pooblasti, zanjo pa podpisujeta po dva člana upravnega odbora, ali en
član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor sestavlja 5 do 8 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik in ustrezno število odbornikov.
Razglasi in sklepi zadruge se nabijejo na zadružni razglasni deski.
Člani prvega upravnega odbora so: Simončič Vincenc, kmet, Kompolje 11, predsednik,
Revinšek Ivan, kmet, Kompolje 9, podpredsednik,
Železnik Fani kmet hči, Mrtovec 9, tajnik,
Redenšeii Franc, kmet, Mrtovec 4, Felicjan Vinko, kmet, Šmarčna 9, Deželak Peter, kolar, Mrtovec 10, Knez Janez, kmet, Šmarčna 5, odborniki.
Za sopodpisovanje sta pooblaščena člana odbora: Knez Janez in Deželak Peter. Pooblaščeni uslužbenec s pravico za sopodpisovanje je Uršič Jože, nameščenec, Kompolje 1 pri Krškem.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 11. novembra 1948.
Zt 97748 — Zadr III125/1 10.556 *
1649.
Sedež: Ruhna vas, okraj Novo mesto (Okoliš obsega vasi Ruhna vas, Stranje, Tomažja vas, del Vinjega vrha, Čadreže, del Dobrave in Gomila).
Dan vpisa: 23. novembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Ruhni vasi.
Zadruga je bila ustanovljena 26. IV. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi gospodarskimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter izvrševanje vseh nadaljnjih zadev, ki so podrobno navedene v 3. členu pravil zadruge.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 10 din Vsak zadružnik odgovarja še z enkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, njeno firmo pa podpisujeta vedno po dva člana upravnega odbora, ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Skupščinski sklepi in vse priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in trije odborniki.
Člani upravnega odbora so:
Rodič Franc, kmet, Tomažja vas 13, predsednik,
Dule Janez, kmet, Stranje 5. podpredsednik,
Peterlin Avgust, posestnikov sin, Vinji vrb 36, tajnik,
Kramar Janez, kmet, Čadreže 19, blagajnik,
Bajc Martin, kmet, Tomažja vas 29, Hočevar Jože, kmet, Hrib 10,
Pucelj Alojz, delavec, Ruhna vas 9, odborniki.
Pooblaščeni uslužbenec za sopodpisovanje s še enim članom upravnega odbora je Jordan Anton, kmet in poslovodja zadruge, Ruhna vas 11
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 23. novembra 1948.
Zt 73/48 — Zadr III 101/1-2 10.758 *
1650.
Sedež: Studenec pri Sevnici.
Dan vpisa: 20. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Studencu pri Sevnici, okraj Krško.
Zadruga je bila ustanovljena 24. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: Oskrbovanje članov z vsemi potrebnimi gospodarskimi predmeti, odkupovanje vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov ter izvrševanje vseh nadaljnjih zadev, ki so podrobno navedene v 3. členu pravil zadruge.
Delež zadružnika znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana pa 20 din. Vsak odgovarja še z dvajsetkrat-nim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, njeno firmo oa podpisujeta vedno po dva člana upravnega odbora, ali en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Razglasi in sklepi zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski, vabila na zbor pa pošljejo pismeno članom.
Upravni odbor sestavlja 8 do 12 članov, sedaj predsednik, podpredsednik in 7 odbornikov.
Člani upravnega odbora so:
Stojs Franc, kmet, Studenec 28, predsednik,
Pirc Ivan, kmet, Studenec 42, podpredsednik,
Mlakar Justin, kmet, Hudo Brezje 13.
Marušič Jože, kmet, Rovišče 19,
Metelko Vinko, kmet, Zavratec 29,
Krnc Ana, kmet. hči, Hubanjca 5,
Teraž Jože, kmet, Dolenje 1 m n olje 10,
Trček Jože, kmet, Orle 12,
Janc Anton, kmet, Arto 5, odborniki.
Za podpisovanje je pooblaščena Krvelj Frančiška, poslovodja, ki podpisuje za zadrugo s še enim članom upravnega odbora, in sicer poleg predsednika ali podpredsednika ali Terača Jožeta, odbornika.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 20. novembra 1948.
Zt 102/48 — Zadr III 130/1-2 10.757 *
1651.
Sedež: Avče, okraj Gorica.
Dan vpisa: 29. oktobra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Avčah.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 20. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: L da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za -'ohro
oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
8.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in dragih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoljša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svpjih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 15 din. Vsak zadružnik odgovarja s sedemkratnim zneskom vpisanega deleža.
Priobčitve ser razglašajo v poslovnih prostorih zadruge in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov. Zadrugo za:topa upravni odbor, zanjo popisujeta dva Člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Križnič Stanislav, kmet, Avče 64, predsednik,
Kovačič Karmela, kmetica. Avč« 18. tajnoa.
Bucik Silvester, kmet. Avče 22,
Štrukelj Katarina, kmetica, Avče 20.
Brezavšček Vladimir, kmet. Avče 61, odborniki.
Okrožno sodišče v Postojni dne 29 oktobra 1948.
Zt 196/48-2	10.650
*
1652.
Sedež: Dornberk, okraj Dorica.
Dan vnisa: 29. oktobra 1948.
Besedilo: KmetHska zadruga z omejenim ia-mstvom v Dornberku.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 14. TI. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge »o: 1 da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potresnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem oko-
lišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo^ vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in dragih kultur gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetij stvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov m obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojini članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja dimov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega iz-vajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din. Vsak zadružnik odgovarja z desetkratnim zneskom vpisanega deleža.
Pr.občitve se razglašajo v poslovnih prostorih zadruge in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Lah Nikolaj, Dornberk, Vodnikova 23, predsednik.
Berce Franc, Dornberk, Vodnikova 27, podpredsednik,
šiiiicj Ernest, Dornberk. Stritarjeva, tajnik.
KovaMč Franc, Dornberk, Kolodvorska št 3, blagajnik,
Pelicon Danijel. Brdo 16,
Kavčič Franc, Tabor 1,
Vod^iilvgf Anton, Potok 6, vsi kmetje, odborniki.
Okrožno sodišče v Postojni dne 29. oktobra 1948.
Zt 218/48—2	10.644
1653
Sedež: Hilda Južna fokraj Tolmin).
Dan vpisa: 29. oktobra 1948.
Besed'lo: Kmetiiska zadruga z omejenim jamstvom v Huda južni.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 6- III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejži način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in dragih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in dragih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4 da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše teh-ručnt- in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.: 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in piodeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako. da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja,, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 15 din. ■Vsak zadružnik odgovarja s petkratnim zneskom vpi anega deleža.
Priobč.tve se razglašajo v poslovnih prostorih zadruge in na razglasni deski
Upravni odbor stavlja 7 do 9 članov. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo n odo sujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Cvek Jakob, kmet. Huda Južna 30, predsednik,
Brelih Ivan, kmet, Oblake 12, podpredsednik
Maurar Ivan, čevljar. Huda Južna 10,
tamik,
Kikelj Jakob. kmet. Stržišče 8
Catej Franc. kmet. ^al 14.
Cerv Jožef, kmet. Oblake 18,
Trpin Jriti* Jariet, Znojile 10 odborniki.
Okrožno sodišč® v Postojni dne 29. oktobra 1948.
Zt 219/48-2	10.652
1654.
Sedež: Nova Štifta.
Dan vpisa; 25 novembra 1948.
Besedilo; Kmetijska zadruga z o. j. v Novi Štifti.
labrišejo se člani upravnega odbora Gluk Rafael, Golob Jožef, Fale Ivan, Er-meac Ivan, Savmšek Ivan in Trepel Jožef, vpišejo se novi iavoljeni Sani:
Rihter Miklavž, kmet, Šmiklavž 19, predsednik,
Žerovnik Janez, limet Dol 23, podpredsednik,
Volovšek Ivan, delavec, šmiklavž 6, tajnik,
Šurk Ivan, kmet Šmiklavž 3,
Tratnik Matija., kmet, šmiklavž 7 in
Stenšek Franc, kmet, Tirosek 80, odborniki.
Okrožno sodišče v Celja dne 25 novembra 1948
Zadr VII 65/5	10.882
*
1655.
Sedež: Rifengozd.
Dan vpisa: 11. novembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Rifeugozdu.
Izbrišejo se izstopivši člani upravndga odbora: Lukašček Ivan, Skorja Franc in Zikovšek Franc, vpišejo se novi izvoljeni člani:
Planer Albert, učitelj v pok.. Laško, tajnik,
Glušič Alojz, kmet. Laško in
Kranjc Ludvik, kmet. Bratnik 1.
Za zadrugo bo so podpisoval Tabov , Jože, poslovodja zadruge, izbriše se pravica za sopodpisovanje Helah Pavli.
Okrožno sodišče v Celju dne 11. novembra 1948
Zadr VIII 3-7	10.541
1656.	*
Sedež: Zagorje ob Savi,
Dan vpisa: 23. novembra 1948.
Besedilo Stanovanjska zadruga z o. j. v Zagorju ob Savi
Na občnem »boru 16. IV. 1948 so bfla sprejeta nova pravila.
Namen zadruge je, priskrbeti svojim članom cenene in zdrave domove s smotrno organizacijo gradnje enodružinskih hiš (samostojnih, dvojčkov in vrstnih) z aktlvzzacijo materialnih sredstev in delovne sile posameznega člana.
Okrožno sodišče v Celju dne 23. novembra 1948.
Zadr VII 43/12	10.880
*
1657.
Sedež: Ljubljana.
Dam vpisa: 1. decembra 1948.
Besedilo- Lovska zadruga v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Janežič Matko. Šifrer Albin, Klun Ivan, Lovrenčič Alojz; vpišejo se člana upravnega odbora:'
Šabeek Milan, posojilmfki uradnik, Ljubljana. Gosposvetska c. 4,
Anderluh Avgust, dentist, Šmarje pri Jelšah 25,
Kralj Ervin, miz. mojster, SL Gradec Bulc Franjo, posestnik. Mirna pn 1 remijem,
Stepič Anton, dentist, Nazarje,
Kocjan Mirko, gas. referent, Radgona. Mihelič Hugo, zastopnik lovskega sveta, Kranj, Stritarjeva 2,
Pucelj Jože, kmet, Goriča vas 54. Krevs Ivo, šef kabineta pri predsedstvu vlade LRS, Ljubljana,
Garzarolli Elo, nameščenec, Postojna. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 1. decembra 1948
Zadr. IV 88/24	10889
*
1658.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 19. novembra 1948.
Besedilo: Delavskc-nanieščenska potrošniška zadruga z omejenim jamstvom Tržič.
Na skupščini 4. IV. 1648 so Mia sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Tržiču.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje Mane im njihove družine z vsemi potrebnimi potrošnim! predmeti; 2 da ustanavlja obrtne delavnice za potrebe svojih članov, po potrebi in možnosti pa tudi lastna podjetja; 3. da skrbi s sodelovanjem sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne nacrte v skladu s splošnim državnim načrtom ter sklepa potrebne pogodbe za dobavo potrošniških predmetov za člane.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 elanov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov.
Izbrišejo se_ člani upravnega odbora; Konič Franc, Korošec Vladimir, Rozman Stane, Arizanovič Božo, Gortner Jože, Knific Ivan. Šmid Tomaž, Soklič Jože, Švab Mihael, vpišejo se člani upravnega odbora:
Jančič Milan, upravnik Odpada, Tržič, Glavni trg 3,
Vodnik Pavel, tajnik KSS, Tržič, Šepec Edvard, upravnik pošte, Tržič, Glavni trg 13,
Pave Franc, učitelj, Tržič, Glavni trg ši 18,
'Sladič Milena, uradnica, Bistrica 44, Hladnik Franc, sedlar, Tržič, Glavni
trg 10,
šolar Marija, gospodinja, TrSč, Kramar Nande, čevljar, Tržič.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 19. novembra 1948.
Zadr. V 154/2	10302
k It 1287.
Sedež: Krško.
Dan izbrisa: 13. junija 1948. Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev z omejenim jamstvom v Krškem v likvidaciji.
Ker sploh ni pričela delovati.
Okrožno sodišče v Novem mestu dne 13. junija 1948.
Zadr II 18/7
Uvedbe posi3r*'n."a za razglasitev za mrtve
IV R 133/48	10-608
Denžič Alojz, roj. 2. II. 1912 v Zagaju št. 8, sin Janeza in Terezije rojene Lup-sina, poljski delavec, je odšel julija 1944 v NOV. Bil je v Javorju pri Podsredi, pozneje pa je Ml premeščen v 10. brigado v bližini Žužemberka, kjer je baje v bojih padeL
Denžič Janez, roj 5. V. 1907 v Zagaju, sin Janeza in Terezije rojene Lupšina, poljski delavec, samski, je odšel julija 1941 v 10. brigado NOV v okolici Žužemberka, kjer je baje v bojih padel.
Denžič Ladislav, roj. 8. IX. 1923 v Zagaju 8, sin Janeza in Terezije rojene Lupšina, poljski delavec, samski, je odšel julija 1944 v NOV. Bil je v Javorju pri Podsredi, pozneje pa je odšel v 10. brigado v okolici Žužemberka, kjer je baje v bojih padel.
Na predlog očeta Denžiča Janeza, kmetovalca iz Zagaja 8 KLO Sv, Peter pod Sv gorami, okraj Krško, se uvede postopanje za razglasitev za mrtve in se izdaja poziv, da se o pogrešanih do 15 XII. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Pavli ja Slavici, sod uslužbenki v Brežicah.
Denžič Alojz. Janez in Ladislav se pozivajo, da se zglasijo pri sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško
dne 3. novembra 1948.
*
IV R 165/48	10607
Beribak Jože, roj. 16. XII. 1919 v Krški vasi 10, sin Jožeta in Marije rojene Gramc, samski, krojač, je odšel spomladi 1944 v NOV. Baje je julija 1944 padel v Žužemberku. Od tedaj se pogreša
Na predlog očeta Beribaka Jožeta, posestnika iz Krške vasi 10, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Pavlija Slavici, sod. uslužbenki v Brežicah.
Beribak Jože se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi-
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško dne 13. novembra 1948.
*
IV R 149/48	10.432
Kovač Jožef, roj. 11 IV 1905 v Gornjih Impoljah 7, sin Jožefa in Marije rojene Zorc, poročen, je septembra 1943 odšel v NOV Baje je oktobra 1943 padel v bojih v Bršlinu pri Novem mestu.
Na predlog žene Kovač Marije, posestnice iz Gor. Impolj 4, KLO Studenec
7575
pri Sevnici, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Kosem Milici, sod uslužbenki v Brežicah.
Kovač Jože se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest
0	sebi
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško
dne 16. novembra 1948.
*
1	R 221/48—11	10133
Gorišek Janez, roj. 27. I. 1926 na Uncu 105, KLO Rakek, sin Jožefa in Frančiške rojene Jeglič, dijak, oženjen Novo mesto, Šukljetova 4, se od leta 1946 pogreša
Na predlog žene ‘Gorišek Malči -ojene Petek, gospodinje v Domu onemoglih, Ortnek 34, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. III. 1949 poroča sodišču ali predlagateljici Gorišek Malči.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v novem mestu
dne 4. novembra 1948.
*
I R 169/48—5	10.455
Lavrenčič Alojzij, roj. 7. VI. 1902 na Planini pri Rakeku, sin pok. Andreja Ivane rojene Turk, poročen, šofer, je 16 IX. 1943 odšel v NOV. Baje je okoli H5. XII. 1943 padel v bojih na Pokljuki na Gorenjskem.
Na predlog žene Lavrenčič Cvetke se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 31. XII 1948 poroča sodišču ali skrbniku Jeranoetu Slavku, sod. uradniku v Postojni.
I R 166/48-3	10.431
Milavec Andrej, roj. 27. IX. 1909 v Jakovici. sin pok Andreja in Marije ro-jene Modic, kmet, se od maja 1945 pogreša in ni nobenih podatkov o njegovem bivališču.
Na predlog žene Milavec Frančiške, kmetice iz Jakovice pri Planini 1, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 31. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Jeramčetu Slavku, sod. uradniku v Postojni.
Lavrenčič Alojzij in Milavec Andrej se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Postojni
dne 30. oktobra 1948.
*
IR 168/48—5	10.103
Matičič Alojzij, roj. 27. II. 1914 v Martin jaku, sili pok. Jakoba in pok. Marije, žagar, poročen, je bil 1943 od domobrancev mobiliziran. Od 20. XII. 1943 se pogreša.
Na predlog žene Matičič Marije rojene Korče, delavke iz Hraše, opekarna, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15. I. 1949 poroča sodišču ati skrbniku Jerančetu Slavku, sod. uradniku v Postojni
Matičič Alojzij se poziva, da se zglasi pri sodišču alM drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločalo o predlogu.
Okrajno sodišče v Postojni
dne 4. novembra 1948.
*
R 448/48—2	10.053
Ovčak Ferdinand, roj. 29. V. 1928 v Paki pri Velenju, sin Ferdinanda in Kristine rojene Zlatar, železniški pripravnik pr Sv. Primožu nad Muto, je vstopil 1. V. 1944 v Tomšičevo brigado NOV. Baje je 18. V. 1945 padel v bojih na Poljanah pri Prevaljah. Od tedaj se pogreša.
Na predlog matere Ovčak Kristine, ko-čarice pri Sv. Primožu nad Muto 6. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
R 447/48—2	10.052
Paradiž Štefan, roj. 20. XII. 1926 na Tolstem vrhu 58, KLO Guštanj, sin Jožefa in " farije i ;jei;e Žaže, tovarniški električar, je odšel 20. IX. 1943 v NOV. Baje je 10. XI. 1944 padel v bojih v Selovcu pri Slovenjem Gradcu. Od tedaj se pogreša.
Na predlog očeta Paradiža Jožefa, posestnika na Tolstem vrhu 58, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 15. II, 1949 poroča sodišču ali skrbniku ČegovniLku Filipu, sod. uradniku na Prevaljah.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče na Prevaljah dne 2. novembra 1948.
*
IR 63/48—3	10.188
Puh Anton, roj. 28. V. 1924 v Rot-mainu, sin pok. Mateja in Marije, viničarski sin, je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Bil je od Angležev ujet in odpeljan v Anglijo. Vstopil je v NOV in bil konec 1944 prepeljan v Split. Kot b ec jugoslovanske prekomorske brigade je 27. II. 1945 padel v bojih v oko-Mol Gospića v Liki.
Na predlog očima Vičarja Hugota, viničarja v Rotmanu 10, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Perteklu Karlu, sod. uradmku v Ptuju.
IR 62/48-3	10.187
Šegula Ivan, roj. 23. XII. 1927, sin Alojza in Marije, kovaški vajenec v Po-lenšaku 43, je odšel septembra 1944 v Šercerjevo brigado NOV. Dne 28. IV. 1945 je v bojih pri Slovenjem Gradcu padel.
Na predlog očeta Šegule Alojza, kovača na Polen šaku 43, se uvede postopanje za razglas'j v za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I, 1949 poroča sodišču ali skrbniku Šeguli Stanku, sinu gostilničarja na Po-lenšaku.
Po preteku roka bo sodišče odločilo
o predlogih.
Okrajno' sodišče v Ptuju dne 2. novembra 1948.
*
III R 147/48-3	10.054
Brajdah Alojz, roj. 21. V. 1882 v Vel. Polju, sin pok. Ivana in pok. Ivane rojene Čehovin, kmet v Btorjah 3, poročen, je bil 1944 od Nemcev aretiran. Odpeljan je bil v tržaške zapore in bil nato skupno z 72 talci na Opčinah ustreljen.
Na predlog zeta Macarola Antona se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. XII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Macarolu Antonu.
Po preteku roka bo sodišče odločalo
0	predlogu.
Okrajno sodišče v Sežani dne 4. novembra 1648.
*
1	R 483/48-5	10.434
Koprivc Jože, roj. 14. II. 1927 v Šestinah pri Zagrebu, sin Franca in Frančiške, ključavničarski vajenec. sam*k:, Visele 38, je odšel 28, IX. 1944 v NOV. Od januarja 1945 se pogreša.
Na predlog matere Koprivc Frančiške, gospodinje iz Visol 38. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I. 1949 poroča sodišču.
I R 625/48—7	10.435
■Kotnik Henrik, rej. 20. XI. 1919 v Do bravi pri Zrečah, sin Ignaca in Marije rojene Žmaher, poročen, ključavničar, je bil mobiliziran v nemško vojsko Leta 1944 je prišel v rusko ujetništvo, januarja 1945 pa je vstopil v 3. armijo JA v Novem Sadu Udeležil se je bojev v Vojvodini in se od tedaj pogreša.
Na predlog žene Kotnik Ljudmile, tovarniške nameščenke v Zrečah, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Mercu Božidarju, sod. uslužbencu v Slov. Bistriti..
Koprivc Jože in Kotnik Henrik se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici dne 16. novembra 1648.
R 561/48	10.319
Klavora Alojz, roj. 19. XII. 1910 v Gladbecku (Nemčija), sin Alojza irv Kristine rojene Kravanja, stsmujoč na Kalu pri Bovcu 4, je 11. IX. 1944 odšel k I-bataljonu, XVII. brigade Simona Gre-
gorčica NOV. Iz bojev v bližin: Cola na Vipavskem se od 19. XII, 1944 pogreša. R 562/48	10.320
Lipušček Ivan, roj. 22. XII. 1919 v Zatolminu, kmečki sin Jožefa in Ane rojene Kravanja, samski, je bil 1941 mobiliziran v italijansko vojsko in poslan na rusko bojišče. Bil je v edinki v. p. No. 108 v mestu Stalin. Od tedaj se pogreša. R 557/48	10.318
Mervič Stanislav, roj. 27. III. 1929 pri Sv. Luciji ob So&, dijak, samski, je bil konec avgusta 1944 od domobrancev aretiran. Odpeljan je bil v goriške zapore, od tam pa 23. IX. 1944 v Dachau. Po* zneje je bil premeščen v taborišče Ham-burg-Neugame. Ob evakuaciji taborišča Liibeck je bil baje z dragimi tovariši potopljen. Od tedaj se pogreša.
Na predlog bližnjih sorodnikov se uvede postopanje za razglasitev za mrtve in se izdaja poziv, da se o pogrešanih do 15. II. 1949, 15, XII. 1949 in 31. I. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Šavliju Dragu, sod. uslužbencu v Tolminu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Tolminu dne 10. novembra 1948.
Oglasi sodišč
Zemljiškoknjižni oklici Dražba
J 356/48—6	•	10 897
Dne 21. decembra 1948 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin, vi. št. 1 k. o. Spodnja Rečica.
Cenilna vrednost nepremičnin s pritiklinami vred znaša 717.541 60 din;
najmanjši ponudek je 478.361 din, varščina 71.754 din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Pravice, zaradi katerih dražba ne bi bila dopustna, je treba priglasiti sodišču najpozneje pred drežbenim narokom, pred pričetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Dražbeue pogoje in listine, ki se tičejo nepTemičnine, naj tisti, ki želijo km piti, pregledajo pri podpisanem sodišču med uradnimi urami, v sobi št. 4.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbene-ga naroka.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. III., dne 23. novembra 1948.
*
Oklici o skrbnikih in razpravah
G 755/48—4	10.927
Bohak Angela rojena Potočnik, tovarniška delavka, Maribor, Nova vas, Bet-navska c. 146, je vložila proti Bohaku Alojzu, delavcu, nazadnje stanujočemu v Mariboru, Studencih, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona.
Razprava bo 17. XTI. 1948 ob 9. pri tem sedišču v sobi Št. 84/11.
Tožencu se postavi zft skrbnika Oro-zel Ivanka, uradnica tega sodišča, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 27. novembra 1948.
*
G 758/48—4	10.926
Tavčar Ivan, šofer pri »Živila«, stanujoč v Mariboru, Ruska cesta 26, je vložil proti Tavčar Berti rojeni Karmel, tov. delavki, nazadnje stanujoči v Mariboru, Strosmajerjeva 15, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona.
Razprava bo 17. XII. 1948 ob 9. pri podpisanem sodišču v sobi št. 84/11.
Toženki se postavlja za skrbnika Groze] Ivanka, uradnica okrožnega sodišča v Mariboru, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru
dne 27. novembra 1948.
*
R 270/48 —8	10.911
Amortizacija
Na predlog Poženel Stanislave, gospodinje iz Idrije, Prešernova ul. št, 8, se uvede postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je baje izgubil zavarovanec Poženel Miroslav, rudar iz Idrije, in se imejitelj poziva, da v dveh mesecih po objavi v »Uradnem listu LRS« uveljavi svoje pravice, sicer se bo izreklo, da je vrednostni papir izgubil svojo pravno veljavnost,
Oznamenilo vrednostnega papirja: zavarovalna polica bivše Vzajemne poslovalnice za Življenje, št. 17 972, začetek zavarovanja 1 X. 1939 potek zavarovanja 1. X 1959, koristnika Poženel Miroslav in Poženel Slavica roj Tratnik. Okrajno sodišče v Idriji dne 19. novembra 1948.
*
Popravek
Pod dražbenim oklicem, številka III J 955/48—7, objavljenim na 1000. strani oglasne priloge (Uradni list LRS, št. 51 z dne 80. XI. 1948) je pravilen podpis:
Okrajno sodišče v Mariboru
Kazni oglasi
Št. 2162/48	10,837
Razpis
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje za gospodarsko fakulteto: eno mesto strojepiske z nižjo srednjo šolo,
eno pisarniško moč. absolventko srednje gospodarske šole in dva kurirja.
Predpisano opremljene prošnje je treba vložiti pri rektoratu univerze v Ljubljani najpozneje do 15. decembra 1948. Ljubljana dne 27. novembra 1948. Rektorat univerze v Ljubljani Rektor: Dr Melik 1. r.
Pozivi upnikom in dolžnikom
1 1876/48	10.489
Okrajni izvršilni odbor Grosuplje kot operativni upravni voditelj nacionaliziranih podjetij
Kraševec Franc, strojno pletilstvo Št. Vid pri Stični in
Drobnič Anton, parna žaga in mlin, Videm-Dobrepolje poziva upnike teh podjetij, da priglasijo svoje terjatve tajništvu 010 Grosuplje v enem mesecu od objave tega oklica v Uradnem listu LRS.
Po preteku roka priglašene terjatve se ne bodo upoštevale.
Okrajni 10 Grosuplje *
10.366
Vrborejska zadruga v Notranjih goricah — Plešivica, zadruga z omejenim jamstvom, je biia izbrisana iz zadružnega registra 30, X. 1948 zaradi združitve s Kmetijsko zadrugo z omejenim jamstvom v No! ran ji h ‘goricah — Plešivica (Zadr II 8).
Upravni odbor Kmetijske zadruge v Notranjih goricah — Plešivica poziva vse upnike izbrisane zadruge, naj v 3. mesecih priglasijo svoje terjatve, 'ki so obstojale na dan vpisa združitve v zadružni register.
10.369 Kmetijska zadruga Notranje gorice — Plešivica
* *
10.843
Z odtočno MLO, oov. za trgovino in preskrbo z dne 18. XI. 1948. št. TP 6214 je prešla tvrdka Bon-Bon, Florjane Jo^ sip, trgovina in zastopstva z bonboni, čokolado, deserti, alkoholnimi pijačami itd., Ljubljana, Miklošičeva c. 30, v likvidacijo.
Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, dia priglasijo svoje terjatve oziroma obveznosti do podjetja do 20. decembra 1948 na naslov »Prehrana«. Ljubljana, Tvrše-va e. 15 (likvidacija Bon-Bon).
10.848	Likvidator
PrcLIid izffubl.ienih listin
Preklicujem izgubljeno vojaško izkaznico in potrdilo o vpisu ljudskega poso-pla za 2000 din, oboje na ime Banič Jože ter potrdilo o vpisu ljudskega posojila za 1000 din na ime Banič Zofija, Kamnik, Perovo 47.
10.839	Banič Jože
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št- 9054 in odjavnico o bivanju v Beogradu, oboje na ime Bar Julijana, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 24 10.801	Bar Julijana
Preklicujem Izgubljeno industrijsko nakaznico, izdano od RLO Center na ime Barba Antonija, Ljubljana. Grad Tivoli. *0'7o2	Barba Antonija
Preklicujem izgubljeno diplomo TSŠ v Ljubljani (gradbeni oddelek) izdano l. 1948 od ravnateljstva šole na ime Barbič Dušan, Ljubljana Kavškova 23. 10.805	Barbič Dušan
Preklicujem 'i krademo izkazmico za kolo št- 4193 ter osebno im OF izkaznico na ime J- Mursa
10789	Borovič Milena, Cvem 2,
p. Ljutomer
Preldicujem knjižico za kolo > Veloks< št. 1915 na ime Brovč Ljubivoj, Korilt-nica.
10.795 c	Brovč Ljubivoj
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF, sindikalno izkaznico ter knjižico za kolo, vse na ime Bučar Olga, Ljubljana, Levčeva ul 44.
10.785	Bučar Olga
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke >Planik«, št. okvira 087107, izdano na ime Burnik Viktor, dijak, Trebnje 12.
10.790	Burnik Viktor
Preklicujem izgubljene karte za mleko na ime Celarc Miha, Jože, Tone im Klešnik Peter, Anton, izdane od KLO Zalog.
10.777 Celarc Miha, Zalog 99, Polje
Preklicujem zač. osebno izkaznico št, 29812 na ime Cenčič F. Rafael, Robidi-
10.795]	Cenčič F, Rafael
Preklicujem štiri izgubljene oficirske oblačilne knjižice, izdane na ime Čupo-vič Mirko, Ruža in Branko, Ljubljana, Celovška 172.
10.842	čupovič Mirko
Preklicujemo izgubljeni račun štev. 112/59, izdan 17. VIII.'1948 za 3175 din in račun št. 118/59 z dne 20. VIII. 1948 za 3025 din na ime Delavsko nameščen-ška potrošniška zadruga rajona Center, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
10.840 Del. nameščenska potrošniška zadruga rajona Center Ljubljana
Preklicujem osebno izkaznico Št. 104, izdamo od krajevnega N00 Ojstro na ime Deželak Jožef, sten. v Ojstrem 62, KLO Rifemgozd
10.766	Deželak Jožef
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za žensko kolo znamke ^Torpedo«, št. 577132.
10 832	Dimič Marija, Maribor
Studenci, Delavska 3
Preklicujem ukradeno oblačilno na-kaznico na ime Dolinar Mirnca, računovodja. Krško 113.
10.791	Dolinar Minca
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano od voj. odseka v Ljubljani na ime Dolničar Marjan. Zaloška 88, Ljubljana.
10 780	Dolničar	Marjan
Preklicujem začasno osebno izkaznico št. 26792 na ime Domenik F. Ivam iz Bovca.
10.795 b	Domenik	F. Ivan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od NM v Ljubljani in prometno knjižico za kolo, izdano od NM v Ljubljani na ime Klikam Jože, Kolezij-ska 15, Ljubljana.
10 781	Elikan Jože
Preklicujem izgubljeno šol spričevalo 2. b razreda meščanske šole v Ljubljani, Prale, izdano 1. 1934 od ravnateljstva šole na ime Fernež Ivan, Ljubljana, Tržaška 4.
10.747	Fernež Ivan.
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št. 1563280, izdano na ime Gašperlin Slavko, Vopolje št. 7, p. Komenda.
10753	Gašperlin Slavko
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico, rojstni list, vojaško knjižico in osebno izkaznico, vse na ime Horvat Lovrenc, Zabovci 36, p. Sv. Marko niže Ptuja.
10.849	Horvat Lovrenc
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izdano od NM v Čakovcu na ime Horvatič Anton.
10.808	Horvatič Anton
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št. 340, izdano od KLO Čatež, okraj Trebnje, potrošniško izkaznico za gospodinjske namene, potrošniško izkaznico za tekstil in obutev, izkaznico OF, izkaznico Enotnih sindikatov na ime In-glič Alojzija, Ljubljana, potrošniško nakaznico za tekstil in obutev na ime In-glič Tatjana ter priznanico za invalidnino na ime Režek Matilda, Čatež, okraj Trebnje.
10 776 Ingiič Alojzija, natakarica, Ljubljana, Beethovnova 16
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, prometno knjižico za kolo, izkaznico LMS in izkaznico 0F. vse na ime Ivančič Anka, Ljubljana, Sodarska steza 4.
10.773	Ivančič Anka
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico na ime Ivanetič Antonija, Selnica ob Muri 2, p. Št lij v Slov. goricah,
16 792	Ivanetič Antonija
Preklicujem izgubljeno maturitetno spričevalo nižjega tečajnega izpita meščanske šole v Ljubljani- (Prule), izdano od ravnateljstva šole v letu 1934/35 na ime Janovsky Vladimir, Ljubljana Beethovnova 16.
10.774	Janovsky Vladimir
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 069446, izdano od NM v Ljubljani na ime Jerman Franc, Galjeviea 62. 16.906	Jerman Franc
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od NM v Ljubljani na ime Kastelic Jernej, Ljubljana, Poljanski nasip 14.
10.908	Kastelic Jernej
Preklicujem izgubljene karte za mleko na ime Kastelic Frančiška, Jurij in Marjeta, Ljubljana, Medvedova 14.
10.850	Dr. Kastelic Jože
Preklicujem osebno izkaznico na ime ■Kavčič Ivan, Poijubin.
10796 g	Kavči? Ivan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico na ime Kete Ida, Žapuže 26. p Ajdovščina
10.793	Kete Ida
Preklicujem izgubljeno knjižico za kolo, izdano na ime Lamut Franc, Bezena, p. Ruše.
10.838	Klobasa Franc,
Ruše 225 pri Mariboru
Preldicujem izgubljeno osebno izkaznico na ime Koprivec Marija rojena Vidmar, Ljubljana, Trata 24,
10802	Koprivec Marija
Preklicujem izgubljeno osebno izkaa* nico na ime Kozina Stanko, Beka 13, pošta Klanec, okraj Sežana.
10.775	Kozina Stanko
Preklicujem zač. osebno izkaznico številka 24173 na ime Kurinčič Alma, Idrsko, Tolmin.
10 795 e	Kurinčič Alma
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št. 492624 na ime Ložar Ivan, Tomačevo 61, izkaznico LMS, planinsko in fizkulturno izkaznico ter izkaznico s proge Šamac-Sarajevo, vse na ime Kušej Mirko, Ljubljana, Tyrševa cesta
St 90/TT
111.907 "	Kušej Mirko
Preklicujem osebno izkaznico št. 19, izdano od KLO Mozelj pri Kočevju na ime Lavrič Fanči, Ljubljana, Carja Dušana 18,
10 806	Lavrič Fanči
Preklicujem izgubljeno izkaznico industrijskega magazina Jesenice na ime Lavtižar Vinko, upokojenec, roj, 1866, Jesenice, Murova 1.
10 794	Lavtižar Vinko
Preklicnem osebno izkaznico št. 460 na ime Luk Geza, Murska Sobota, Agrarna ulica 11.
10.767	Luk Geza
Preklicujem zač. osebno izkaznico številka 30284 na ime Mali go j Leopold, Kamno, Tolmin.
10-795 d	Maligoj Leopold
Preklicujem izgubljeno člansko izkaznico ribarske zadruge v Ljubljani, izdano na ime Malnar Ivan, Ljubljana, Ribniška 7.
10.748	Malnar Ivan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od ZVU v Trstu, dovolilnico za fotografiranje, izdano od ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani, prometno knjižico za kolo, potrdilo o popravilu ure, št. 18698, izdano od firme Bazelj, vse na ime Matičetov Milko, Ljubljana, Korotaniska 11
10.760	Matičetov Milko
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano v Tolminu na ime Medveš Minka, Avsa 48, Livek pri Kobaridu. 10.772	Medveš Minka
Preklicujem ulrradeno prometno knjižico za kolo znamke »Steyer Waffeu-radc 158/400, osebno in sindikalno izkaznico, izkaznico OF.
10.768	Miler Mihael, Fram 94, p. Slivnica pri Mariboru
Prektieujem izgubljeno osebno izkaznico. izdano od OLO Ptuj na ime Mo-
borko Ana, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13/11.
10.800	Mohorko Ana
Preklicujemo prometno knjižico št. 12303 za motorno kolo »Guzzic na ime NGG Gospodarstvo, odsek za kurivo, Sv. Lucija.
10-795 i NGG Gospodarstvo, odsek za kurivo. Sv. Lucija
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Dol. Logatec na ime Oblak Irena, Brod 26 10 769	Oblak	Irena
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico	štev.	2,2755()4,	izdano	na ime
Ocvirk Marija, Ljubljana, Trdinova 7. 10847	Ocvirk	Marija
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 58122, izdano 3 VI. 1948 od eind. podružnice Ortopedskega zavoda v Ljubljani na ime Ogrinc Jože, Domžale, Ljubljanska c. 28.
10 807	Ogrinc Jože
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico, izdano na ime Omejc Elza, Ljubljana, Tyrševa 77.
10-804	Omejc Elza
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 51411, izdano na ime Petrič Slavka,	Ljubljana,	Prešernova	7 (Obla-
čilna zadruga).
10.908	Petrič Slavka
Preklicujem izgubljene živilske nakaz-niče za november Nav na ime Plantan Alojzija Om-1 na ime Plantan Franc, Om-2 na ime Plantan Alojzija, 0m-2 .m ime Vidmar Stane, izdane od KLO Čr-mošnjice, okraj Črnomelj.
10.770	Plantan Franc
Preklicujem zač. osebno izkaznico št. 28011, mladinsko izkaznico številka 155193/1185, značko s proge Sežana— Dutovlje in izkaznico OF. vse na ime Predavek-Zornik Dragica Tolmin. _ 10.795 i Predavek-Zornik Dragica
Preklicujem knjižico za kolo št. 1948, znamke »Viskontea« na ime Pulec Brano, Tolmin
10.195 č	Pulec	Bruno
Preklicujem karto za kurivo za 5 oseb na ime Rančigaj Anton, Celje, Lava 27. 10809	Rančigaj	Anton
Preklicujem izgubljeno šol. spričevalo 1. razr. meščanske šole v Ljubljani (Lichtentum), izdano I. 1932/83 od ravnateljstva šole na ime Repič Marija, Ljubljana, Gerbičeva 3.
10.901 Ropič Marija por. Samokec
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 389, izdano od KLO Homec na ime Rutar Karol, Nožice 46, p. Radomlje 10.751	Rutar Karol
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke >Elite«, tov. štev. 249014, izdano od NM Brezovica in osebno izkaznico št. 187 na ime Seliškar Franc. Šujica 26, p. Dobrova.
10.848	Seliškar Franc
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico m izkaznico OF, izdano na ime Seliškai Franc, Šujica 26, p, Dobrova.
10.909	Seliškar Franc
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Eldk, tov. štev. 1281092, izdano od NM Vrhnika na ime Smrtnik Mihael, Ob potoku 4, Vrhnika.
10.844	Smrtnik Mihael
Preidicujem potrošniško potrdilo za december-januar za TD, izdano od rajona Center na ime Sodja Zora, Ljubljana. Zaloška 41.
10.778	Sodja Zora
Preklicujem oblačilno nakaznico štev, 091990, izdano od KLO Log na ime Sod-nikar Marija, Ljubljana, Medvedova 36.
10.845	Sodnikar Marija
Preklicujem izgubljeno vojaško knji žico in osebno izkaznico št 4140, izdano od vojaške uprave Varaždin na ime Spe-vec Dragutin. Verd.
10.783	Spevec Dragutin
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Hotedršica na ime Strnad Anton, Hotedršica št. 51.
10.797	Strnad Anton
Preklicujem člansko izkaznico Avto moto društva Ptuj, prometno knjižico za moško kolo znamke »Star« na ime Ša-beder Franc, Nova vas 88, Ptuj, in bone za 2000 din na ime Kovačič Ivan. Moste št 1
10.833	Šabeder Franc
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Škofja Loka na ime Šelhaus Janko, Škofja Loka, Kolodvorska c. 12.
10.840	Dr Šelhaiis Janko
Preklicujem osebno in sindikalno izkaznico, izkaznico OF in prometno knjižico za kolo, vse na ime Škara bot Štefanija pok. Roka, rojena 14 XII. 1904 v Rožni doloni, Ulica Baranja 6', Nova Gorica.
10.796	Škarabot Štefanija
Preklicujem osebno izkaznico št. 1933 in št. 2078 na ime Štiherl Anica, izdane od MLO Jesenice.
10.798	Štiherl Viktor, Jesenice Prešernova 27,
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico, izdano od RLO Rakovnik, Vič na ime Šurek Jože, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 223.
10749	Šurek Jože
Preklicujem potrdilo o odkupu 9 kg svinjske kože, izdane od odkupne postaje »Ptuj« na ime Tement Janez, Zabovci 46 nižje Ptuja.
10.834	Tement Janez
Preklicujem oblačilno nakaznico številka 828743 na ime Terčon Frančiška iz Dragovška št. 13, hči logarja.
10830	Terčon Frančiška
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 059159 in prometno izkaznico za kolo št. S-489700, izdano od NM Ljutomer na ime Tibaut Jože, Ljutomer, Kolodvorska 10.
10.905	Tibaut Jože
Preklicujem izgubljeno šofersko izkaznico za II. razred, osebno izkaznico za inozemce, oblačilno nakaznico, vse na ime Toring Hans, Kočevje, rudnik.
10.841	Toring Hans
Preklicujem izgubljeno oblačilno karto, izdano od rajona Center, Ljubljana na ime Trampuš Štefka, Krakovski nasip 4
10 782	Trampuš Štefka
Preklicujem osebno izkaznica za ime Trebše Adolf, fotograf, Bovec 10 795 h	Trebše Adolf
Preklicujem osebno izkaznico, izdano od MLO Idrija na ime Treven Danimir, Idrija, Piatiseva 7.
10.771	Treven Danimir
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Presto«, št. 761030 na ime Turk Vlado, Rogati hrib, p. Štal-carjl, Kočevje.
10.835	Turk Vlado
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za žensko kolo. št. 77043.
10.831	Unterlechner Barbara,
Maribor, Dravska 8 Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 086562, izdano od NM v Ljubljani na ime Verčon Nada, Ljubljana, Poljska 57.
10803	■	Verčon Nada
Preklicujem izgubljeno potrošniško nakaznico, reg št. 306 na ime Vitane Karl. rojen 10. XI. 1927, nameščenec stanujoč Sv Matevž 17, KLO Gomilške 10799	Vitane Karel
Preklicujem potne dovolilnice, izdane od vojaškega odseka Jesenice: serija Dj št. 96090, 96032 in 96029 na ime Čurčič - Branislav, serija D j št 96093 na ime Gačič Danilo, št. 96036' na ime Bertoncelj Stane, podporočnik in serija Dj št. 96062 na ime Žemva Albin.
10.836	Vojni odsek Jesenice Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 137832, izdano od KLO Brinje na ime Vukovič Joso, »Gradiš«, Kamniška Bistrica.
10.734	Vukovič Joso
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kdo, tov. št. 1794411, izdano od NM Vnanje gorice na ime Zdešar Ivan, Vnanje gorice, p. Brezovica.
10.904	Zdešar Ivan
Preklicujem prometno motorno knjižico št- 12310 na ime Zorc Silvester, Bovec.
10.795 a	Zorc Silvester
Preklicujemo izgubljeno evid. tablico potniškega avtomobila znamke »Jeep« št. BH 2828, izdano od NM v Ljubljani na ime Železniško gradbeno podjetje št. 5, Ljubljana
10.779 Železniško gradbeno podjetje št. 5, Ljubljana
Maja »Uradni list LRS«. — Odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik; tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — vsi v Ljubljani.