PREDLOG Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-ljana-Šiška za obdobje 1981-1985 in ob upoštevanju ocen in analiz uresničevanja družbenega plana v letu 1981, skupnih usiaeritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Lgubljane v Ietu^l982, ter na podlagi 189. člena Statuta občine Ljub-ljana-Siška in 156. člena Zakona o temeljih sistema družbe-nega planiranja in družbenem planu Jugoalavije, je Skup-ščina občine Ljubljana-Šiška na skupnem zasedanju z lo-čenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne RESOLUCIJO 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČIKE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBBOBJE 1981-1985 V LETU 1982 S to resolucijo delavci, delovni ljudje in občani občine Igub-ljana-Šiška opredeljujejo politiko, ukrepe in aktivnosti druž-benega razvoja v letu 1982. Tako bodo delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejeli ukrepe za izvajanje^reso-lucije s ciljem, da se zagotovi skladen razvoj obcine SISKE povezano z razvojem mesta Ljubljane. Skupščina občine LJubljana-Siška se bo tudi v letu 1982 zavze-mala za stalno in dosledno uresničevarge ustavne zasnove ob-čine kot komune pri čemer je potrebno če odločnejše in hitreje prilagociti vsebino in oblike delovanja ter organiziranost spreraenjenih razmeram, ki nastajajo s hitrim materialnim raz-vcgem družbenoekonomskih in družbeno političnih odnosov v te-mel,jnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Skupščina občine se bo zavzemala za nadaljno pospešitev uve-ljavljanja ustavnega položaja delavcev v TOZD ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za hitrejše uveljav-ljanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in ob-čanov, za učinkovite,jše zagotavljanje pogojev njihovega dela in življenja ter razvoja. Zato se bo skupščina občine posebej za-vzemala da bodo delovni ljudje in občani čimbolj obvladovali vsebino in načine medsebojnih temeljnih samoupravnih povezav med samoupravnimi organizacijaini in skupnostmi, na podlagi ka-terih nemoteno delujejo proizvodni in delovni procesi ter po-tekajo zveze v materialni proizvodnji in samoupravnih inte-resnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Skupščina občine se bo zavzemala, da bodo vsi nosilci odločanja v okviru svcgih pooblastil in prek svojih delegatov v širših ob-likah samoupravnega povezovanja zagotavljali dosledno uveljav- ljarge ustavnih dolocil in sistemskih zakonov, statuta ter učinkovito uresničevali samoupravne sporazume in družbene dogovore v zvezi z družbenimi plani in nalogami ekonomske stabilizacije. Pri medobčinskem sodelovanju in še zlasti v mestu Ljubljani bomo pospeševali samoupravno sporazumevanje in družbeno do-govarjanje za zadovoljevanje tistih skupnih interesov in po-treb, ki jih je zaradi njihove narave mogoče uspešno doseči le v okviru takšnega sodelovanja. Ena od pomembnejših nalog v letu 1982 bodo tudi priprave in izvedba volitev delegacij za delegirarge delegatov v skup-ščine družbenopolitične in samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi izvolitev samoupravnih organov v krajevnih skup-nostih. Za izvedbo le tega bodo potekale vsesplošne aktivnosti družbenopolitičnih organizacij občine, OZD in KS za pravočasno in uspešno evidentiranje možnih kandidatov, izvedbo volitev, oblikovanja delegacij in konferenc delegacij ter samoupravnih organov v KS. I. OSNOVNE USrtERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1982 Osnovne usmeritve za leto 1982 so predvsem naslednje: - Temeljna naloga našega razvoja v letu 1982 bo doseganje boljših rezultatov v ekonomskih odnosih s tujino. Svoj prispevek skupnim naporom bomo dali tako, da dosežemo na konvertibilnem področju pokrivanje uvoza z izvozom naj-manj 90 % s tem, da bo morala biti ta usmeritev realizi-rana tudi za ceno slabše oskrbljenosti domačega trga. - Pogoj za dosego izvoznih rezultatov Je pravočasen sprejem in stabilen devizni režim za prihodnje leto, kar bo omo-gočilo realno planiranje v organizacijah in sklepanje po-slov z zunanjetrgovinskimi ptitnerji. Vsi potrebni iz-vršilni predpisi se morajo sprejemati skupaj z resolucijo za leto 1982. - Podpirali bomo združevanje dinarskih sredstev za izrav-navanje dohodkoAmega položaja delavcev v organizacijah združenega dela, ki izvažajo na konvertibilno območje in zadržanje izvoznih stimulacij vsaj na ravni leta 1981. - Vse oblike porabe (splošna, skupna, investicijska in osebna) bodo morale biti prilagojene realnim možnostim ustvarjenega dohodka. Sklad.no z zakonom bomo ugotavljali presežke na po-dročju skupne porabe in sprejemali ustrezne ukrepe. - Krepili bomo samoupravne družbenoekonomske odnose z od-piranjem novih možnosti povezovarga in združevanga dela in credstev ter pospešiti zasnovane integracijske in druge po- vezovalne procese, ki bodo dobili polno podporo v de-legatski skupščini. Podpirali bomo višje oblike sode-lovanja oziroma širše povezovanje združenega dela na do-hodkovnih osnovah. Aktivno bomo delovali na povezovargu naših OZD z OZD drugih republik. Utrjevali bomo ustavno vlogo temeljne in delovne organi-zacije na osnovi čvrstih povezovanj znotraj delovnih organizacij in sestavljenih organizacij v cilju večge produktivnosti ekonomičnosti poslovanja in delitve dela. Zavzemali se bomo za spremembe v samoupravni organizira-nosti predvsem povsod tam kjer bomo dosegli povezovanje znotraj reprodukcijskih celot. Investicigsko porabo bomo zadržali na ravni 1981 leta s tem, da bomo podpirali realizacijo vseh kvalitetnih pro-gramov, ki bodo zadostili kriterijem investirarga. Pre-strukturiranje gospodarstva bomo dosegali predvsem z u-strezno selekcijo investicijske porabe, tehnoloških mo-dernizacij in vpelgavanjem novih izvozno usmerjenih pro-izvodnih programih na temelju lastnega znanja in inova-tivnosti. Izboljšanje gospodarjenja z večjo in boljšo izkoriščenost-jo razpoložljivih kapacitet, znanja in sredstev, produktiv-nega zaposlovanja in jacanja vseh vrst odgovornosti. Za realizacijo programov ekonomske stabilizacije, ki so sprejeti na nivoju federacije in republike bomo morali izdelati v vsaki organizaciji in skupnosti konkretne na-loge ter sprejemali njih njih izvajanje. Sistem družbenega planiranja bomo razvijali še naprej v cilju jačanja in uveljavljanja samoupravnih sociali-stičnih družbenoekonomskih odnosov. Zaradi spremenjenib. in zaostrenih razmer morajo nosilci planiranja oceniti realnost planov in sploh vseh planskih dokumentov ter vse vskladiti z razpoložljivimi materialnimi možnostmi. Ena izmed strateških usmeritev bo nadalje združevanje razpoložljivih sredstev za investicije organizacij zdru-ženega dela občine Šiška z drugimi OZD v SRS in izven rge za skupne projekte izvozne usmerjenosti predvsem na področju stro;jegradrge in elektro industrije ter prede-lovalne kemije. V te naloge se všteva učinkovitejše ne-posredno združevanje dela in sredstev za razvojne pro-grame v nerazvitih republikah in SAP Kosovo, v našem primeru pa tudi v pobrateni občini Kavadarci. Nosilci razvcgnih programov te usmeritve so predvsem: LEK, SLOVIN in drugi. Na področju cen bomo podpirali nadaljnjo uveljavljanje zakona o sistemu cen ter samoupravni pristop v obravnavi in sklepanjii o novih cenah v organizacijah združenega dela. Pred vsakim povečanjem cen bo-do predhodno pro-učene posledice v celotni proizvodni verigi. Vztrajali bomo na izdelavi programa za odpravo dosedanjih ne-sorazmerij v cenah. - Na vseh ravneh bomo zagotavljali kolektivno in osebno odgovornost in sprejemali ukrepe v primerih neizvajanja sprejetih planov, dogovorov, sporazumov in predpisov. - Pri uresničevanju sistema družbenega planiranja bo po-trebno nalogo priprave in sprejema dogovora s katerim občine podrobneje določi,jo način, vsebino in postopke družbenega planiranja v mestu, rokovno opredeliti tako, da bomo dogovor sprejemali istočasno s predlogom smernic za Ljubljano 2000. - Za ohranjarge življenskega standarda bomo ^ilržali realne osebne dohodke na približno letošnji ravni, kar bo za-htevalo izjemne napore v vseh delovnih sredinah za do-sego boljše produktivnosti dela in racionalnejšega po-slovanja. Materialni okviri razvoja v letu 1982 so naslednji: - Rast družbenega proizvoda za 3% bo bistveno vezana na pri-lagajanje proizvodnih programov izvozni usmeritvi indu-strijske proizvodrge. - Načrtovano rast skupne industrijske proizvodnje za 5 °/° bomo dosegli na račun širjenja proizvodnih zmogljivosti in v manjši meri z novim zaposlovanjem. Pomembnejši bo vpliv boljše izkoriščenosti že obstoječih kapacitet z dvigom produlctivnosti dela za 1,8 %. Oskrbljenost pro-izvodnje s potrebnimi reporodukcijskimi materiali in su-rovinami bo eden od ključnih dejavnikov proizvodnje. Po-litika oskrbe bo podrejena zahtevi, da se ne omogoča ohranitev obsega v vseh proizvodnih programih, temveč bo potrebno zmanjševati tiste programe, ki so odvisni od uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala in hkrati usmerjeni pretežno na domaci trg. Izjema bodo proizvodni programi, ki zagotavljajo osnovno oskrbo prebivalstva. Hitrejše bodo povecali proizvodnjo izvozno usmerjeni pro-grami, zato si bo združeno delo še nadal,je prizadevalo za spremembo proizvodnih programov v okviru obstoječib. ka-pacitet. - S spodbujargem zaposlovrro'a v samostojnein osebnem delu, zlasti v kmetijstvu, drobnem gospodarstvu in storitvenih dejavnostih, s podaloševanjem obratovalnega časa in uva-Janjem večizmenskega dela na nekaterih področjih v pro-izvodnji, gostinstvu, storitvah, bodo povečane možnosti za zaposlovanje načrtovanih 1,2 % novih delavcev. Organi-zacije združenega dela in skupnosti za zapoalovanoe bodo učinkoviteje preusposabljale in prezaposlovale delavce ter usmerjale zaposlene v proizvodne poklice. Z omejevanjem dela po pogodbi, zmanjševanjem vseh oblik dopolnilnega dela, obveznem sprejemanju pripravnikov v delovno razmerje, ome-Jevanjem zaposlovanja v negospodarstvu in zmanjševanju se-danjega obsega zaposlovanja upokojencev bomo omogočili možnosti za zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. - Pomembna naloga na področju investiranja bo dosledno iz-vajanje investicijske politike na osnovi sprejetih kri-terijev, s čimer se bo rast investicijske dejavnosti umirila na realni stopnji 0 %. Vzporedno se bo konkretizi-rala usmeritev v združevanju prostih sredstev akumulacije, ki se sedaj razdrobljeno vlagajo po OZD in s tem ne omo-gočajo družbeno optimalnih učinkov ter v oblikovanju vecji razvojno perspektivnih programov bodočega investirarga, ki bodo doprinesli k prestrukturiranju gospodarstva. - Temeljni proporci delitve družbenega proizvoda se v letu 1982 bistveno ne bodo menjali glede na dosežene v letu 1981. Rast vseh oblik porabe - osebne, skupne in splošne, se bo navezovala na rast ustvarjenega dohodka z dogo-vorjenimi zaostaoangi. Rast sredstev za osebne dohodke bo zaostajala za rastjo dohodka za 8 %. Rast življenskega standarda bo soodvisna od dviga produktivnosti dela, do-seženega dohodka OZD in rast življenskih stroškov, ki bodo umirjeni s predvideno restriktivno politiko dviga cen za 15 %. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla za 20 % počasneje od rasti dohodka pokojninsko-invalidskega zavarovanja, sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb pa za 28 % počasneje od rasti dohodka. V tem okviru bo dogovor-jena selektivna rast posameznih družbenih dejavnosti v skladu s plansko dogovorjenimi prioritetami. TABELA 1. Temeljne razvojne kategorije v letu 1982 Realne stopnje rasti v % II. NALOGE NA PODROCJIH, KI SO BISTVENEGA POMENA ZA SKLADEN RAZVOJ GOSPODARSTVA IN DHUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. GOSPODARSTVO 1.1. Zunanjetrgovinski odnosi Izhodišče izvaoanja razvojne politike v letu 1982 bo izbolj-šanju zunanjetrgovinske bilance s povečanjem izvoza na kon-vertibilna področja. Temu bo bistveno prispevalo umerjeno givanje cen surovin in reprodukcijskih materialov doma, bolj učinkovito reševanje izvoznih stimulacij ter prioritetno zagotavljanje sredstev za kreditiranje izvozne proizvodnje in prodaje za izvoz s čimer se bo krepila konkurenčna spo-sobnost izvoznikov za uspešnejši prodor na tuja tržišča. Neugodni premiki v strukturi izvoza in uvoza na konverti-bilna in klirinska področ,ja plačil iz leta 1981 se ne bodo nadaljevali v naslednjem letu, saj bo potrebno za ohra-nitev reproduktivne sposobnosti gospodarskih organizacij povečati delež izvoza na konvertibilna področja. Healno se bo skupen izvoz povečal za 10 %, k čemer bo v letu 1982 bistveno doprinesla rast konvertibilnega izvoza za 13,1%. Z realizacijo tega cilja in ob J>% porastu klirinškega izvoza bo omogočeno boljše pokrivanje uvoza z izvozom na konverti-bilnem področju. V izvoz se bodo vkl^učile tudi tiste OZD, ki te možnosti imajo, vendar do sedaj niso izvažale. OZD, ki svo-jih izdelkov ne izvaža^o, temveč so kot proizvajalci polizdel-kov za vgradnjo v končne izvozne proizvode posredni izvozniki, ki bodo te programe razširili. Temeljne organizacije združenega dela bodo v delovnih organi-zacijah, sestavljenih organizacijah združenega dela ter v drugih tehnoloških, proizvodnih in dohodkovnih povezavah okrepile samoupravno sporazumevanje o udeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prilivu ter na tej osnovi dosegle do-datne dohodkovne in druge ekonomske vzpodbude za usmerjanje proizvodnje v izvoz na konvertibilnem podrocju. Ocenjujemo, da bo dosežen primik v pogledu boljše oskrblje-noRti in nadomeščanju uvoženih surovin z domačimi ob inožni 4,3 % rasti uvoza repromateriala (brez energetskih surovin). To bo zahtevalo nadaljnjo selekci^o pri oskrbi gospodarstva z uvoženo opremo in obvladovanjem uvoznih tokov blaga ši-roke potrošnje, da bi dosegli smoterno zadovoljevanje pro-j.zvodnih zahtev. V napore za obvladovanje uvoza s konvertibilnega področja se bodo vključile predvsem OZD s področja predelovalne, kemične, farmacevtske in tekstilne industrije. Vztrajali bomo na tem, da bodo gospodarski in negospodarski subjekti, ki ne ustvarjajo zadostnega izvoza, zmanjševali devizno porabo. Pri izvoznikih, ki imajo nekajleten proizvodni ciklus (Litostroj)» preden fizično realizirajo izvoz, potrebujejo pa kontinuiran uvoz, borno vztrajali na spremembi odnosa SISEOT do teh vprašang. Nadalje bomo vodili aktivnost v smeri deviznega režima v smislu uveljavitve deviznih pravic na osnovi prilivov in odlivov deviz, izvoza storitev in tujih kooperacij. S tem se bo širil okvir materialnih možnosti razvcga, ka-terim je osnovni ome^evalni dejavnik trenutni odnos izvozno - uvozni nesorazmerij. 1.2. Ustvarjanje pogcgev za razvoj kadrov in zaposlovanja Stopnja zaposlovarga za leto 1982 se načrtuje v višini 1,2 %. Udeleženci družbenega dogovora o oblikovargu in izvajanju kadrovske politike bodo morali v letu 1982 vgraditi določila novih sprememb in dopolnitev v samoupravne splošne akte. Sklepi Skupščine občine Ljubljana-Šiška zavezujejo udeležence družbenega dogovora, da dosledno izvajajo določila družbenega dogovora. Komisija za spremljarge uresničevanja družbenega dogovora si bo tudi v nadalje prizadevala, da se bodo udeleženci družbenega dogovora stalno in aktivno vključevali v dograjevarge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja kadrovske po-litike ter za rgihovo dosledno izvajanje. Na področju štipendijske politike je bil v drugem polletju 1981 sprejet sklep o drugi valorizaciji štipendij, ki obvezuje vse podpisnike samoupravnega sporazuma v občini, da valorizacijo v letu 1982 izvedejo. Stipendijsko politiko bomo tesno povezali s kadrovskimi potre-bami v združenem delu. Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter organi samoupravne skupnosti za zaposlovanje si bodo v letu 1982 prizadevali za dm večjo povezanost s štipendisti, saj bodo le tako štipandisti spoznavali združeno delo, tehno-loške spremembe in obenem eventuelne potrebe po preusmer,]anju v izobraževargu. Podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendirangu v občini si bodo tudi v bodoče prizadevali, da bodo za štipendiste Titovega sklada predlagani mladi delavci in otroci delav^ev v skladu s kriteriji samoupravnega sporazuma. Za volitve v družbenopolitične skupnosti in skupščine samo-upravnib. interesnih skupnosti bodo izvedene priprave in vo-litve v skladu z rokovnikom opravil za volitve 1982. 1.3. Investicijska dejavnost V letu 1982 bodo investicijska vlaganja ostala na isti ravni kot v letu poprej, tako da se bo delež sredstev za investi-cije v družbenem proizvodu znižal. V strukturi investicij bo še vedno največji delež odpadel na industrijo in sicer 67 %. S 25 %, v strukturi je stanovarg-sko-komunalna dejavnost na drugem mestu, sledita pa obrt in trgovina s 3 %, promet z 2 %, gradbeništvo in finančno-teh-nične storitve za 1 % ter gostinstvo z 0,7 %. Področje kme-tijstva, na katerem bo realna stopnja rasti investicij naj-vecja, pa je udeleženo v celotnem gospodarstvu še vedno z najmanjšim deležem (0,2 %). Večje investicije v teku, ki se bodo zaključile po letu 1982 in dajale učinke v kasnajših letih, so naslednje: - LITOSTROJ, TOZD Livarna: rekonstrukcija livarne jeklene litine. - AGROSTROJ, TOZD kmetijska mehanizacija: proizvodnja hala za mehansko obdelavo-strugarna z zakloniščem. - AVTOMONTAŽA, TOZD Tovarna vozil: Izgradnja proizvodno skla-diščne hale za motorno montažo TAM. - DONIT, TOZD Piltri: rekonstrukcija in modernizacija proizvod-nje filtrov. - ISKRA Mikroelektronika: II. faza procesirarga. - COLOR TOZD Premazi: rekonstrukcija mešalnice. - SLOVENIJA VINO, TOZD Vinarstvo: Izvozni terminal z manipu-lacijsko kletjo in polnilnico. - ISKRA, Elektrozveze: rekonstrukcija, modernizacija in raz-širitev zmoglgivosti namenske proizvodnje - ISKRA ZMAJ TOZD Baterije: uvedba novega proizvodnega pro-grama in modernizacija. - ISKRA IEZE, TOZD Feriti: razširitev in modernizacija pro-izvodnje. Seznam projektov s predračunsko vrednostjo nad 30.000 din, katerih začetek OZD napovedujejo v letu 1982, je prva napo-ved investicijskih usmeritev, ki pa vse še nimajo ustrezne presoje IzvrSnega sveta skladno nalogam v procesu družbene verifikacije novih naložb. 1. AERO, TOZD Tovarna celuloze: rekonstrukcija obrata celuloze 2. ISKRA, IEZE, TOZD Keramika - razvoj in modernizacija proizvodnje 3. ISKRA IEZE, TOZD Feriti - razširitev in modernizacija proizvodnje 4. ISKRA, Elektromehanika, TOZD MSO - nova tovarna ATC 5. LITOSTROJ, TOZD PZO - težka strojegradnja 6. LITOSTROJ, TOZD PO - težka strogegradrga 7. LITOSTROJ, TOZD Montaža - težka strojegradnja 8. AVTOMONTAŽA, TOZD Tovarna vozil - ureditev lakirnice, oprema 9. GIP Ingrad TOZD Prevozi - izgradnja proizvodno vzdrževalnih obratov 10. PAP, TOZD Elektronika - proizvodna hala II 11. POZD TIBA - gradnja proizvodnih prostorov 12. DONIT, TOZD Laminati - rekonstrukcija in razsiritev proizvodrge laminatov I.faza 13. TEKSTIL, TOZD Tkalnica Vižmarje - stroji 14. RAŠICA, TOZD Pletilnica - modernizaci^a opreme 15. DROGERIJA, TOZD Plastika - proizvod.no skladiščni objekt 16. KZ Medvode - melioracija, kmetijska mehanizacija, govedorejski objekti, zbiralnica mleka 17. INTEGRAL LPP, TOZD MPP - oprema 18. USLUGA, TOZD Mizarstvo - nadomestna gradnja proizvodne hale 19. DEKORATITOA, TOZD Energetika in vzdrževanje - rekonstrtikcija objekta 20. ISKRA, Avtomatika, TOZD Razvojni inštitut - razvcgno laboratorijska oprema 21. LESNINA, TOZD GRAMEX - poslovni center I. faza 22. KOMUNALNA EHERGETIKA DO IPK - izgradnja II. faze toplarne Izvršni svet bo pri preverjanju investicijskih programov upo-števal njihovo naravnanost na dohodkovno in izvozno-uvozno uspešnost, razvojno tehnološko intenzivnost, smotrno in raci-onalno porabo energije in surovin, racionalno zaposlovange in prostorsko ekološke zahteve. ITosilci: - TOZD, DO, SOZD in Temeljne banke, ki združujejo sredstva in izvajajo investicijska vlaganjaj - IS občine v vlogi družbene presoje investicijskih vlaganj in usmerjanja gospodarske preobrazbe^ - Komisije za presojo investicijskih projektov ljubljanske regije in republike. 1.4. Industrija Rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje bo ohranila dinamiko iz leta 1981, kar pomeni 5»5 % rast v letu 1982. K povečanju proizvodnje bodo prispevali predvsem učinki aktivi-ranih investici^ v Litostrcgu, Iskri, Elektro optiki, Tikiju, Colorju, Iskra Elementi in I-TOP - ITAK. Takšna gibanja bodo pov-zrocila, da se bo delež industrije v gospodarstvu ponovno po-večal. Škladno s politiko prestrukturiranja pa se bo v njenem okviru povečal delež razvojno intenzivnih industrijskib. pro-izvodenj strojegradnje, kemije in proizvodnje električnih strojev. Načrtovano rast industrijske proizvodnje bomo bolj kot s po-večanjem proizvodnih zmogljivosti, boljšim izkoriščanjem su-rovin, delovnega časa, domacega znanja ter z odpravljargem oz-kih grl v proizvodnem procesu. Dosežen bo napredek v pogledu oskrbljenosti z reprodukcijskim materialom in nadomeščanju uvoženib. surovin z domačimi, raču-najoč s smotrnejšim izvozom izdelkov visoke stopnje predelave in tudi z večjo odprtostjo Jugoslovanskega trga na osnovi aktivnejšega dohodkovnega povezovanja in združevanja sredstev v okviru reprodukcijskih celot. Na rast industrijske proizvodrge bodo bolj kot selektivni ukrepi na področju investicijske porabe vplivali ukrepi za preusme-rjanje gospodarstva v izvoz ter omejitve na področju uvoza. V letu 1982 bo-mo podpirali gospodarsko rast v tistih dejavnostih, ki bodo dajale pozitivne izvozne rezultate, ne pa tudi tistih, v katerih se hitrejša rast proizvodnje odraža skozi bitrejšo rast uvoza. Glavni nosilci izvoza in bremen pri izravnavanju devizno pla-čilne bilance na konvertibilnem področju bodo v strojegradnji Litostroj in Agrostroj, v proizvodnji prometnih sredstev Avto-montaže, v bazni in predelovalni kemični industriji Color, Lek, Donit, v proizvodnji in predelavi papirja AERO - Tovarne ce-luloze v tekstilni industriji Dekorativna in Rašica, v proiz-vodnji električnih strojev in elektrotehnike delovne organi-zacije in TOZD Iskre ter Slovin v proizvodnji živilske in-dustrije. S ciljem smotrnejše izrabe dela in sredstev se bodo nadalje-vali integracijski samoupravni in drugi povezovalni procesi in sicer Avtomontaža-Avtotehna, Avtomontaža -Maja-Monter in Elektro-mehanika, Gorenje Tiki pa z Kovino v Litiji na programu plinskih bojlerjev in tesnejše poslovno sodelovanje z Unitasom. 1.5. Kmetijstvo Govedoreja bo tudi v letu 1982 glavna panoga kmetijske proizvodnje. Pri proizvodnji mleka predvidevamo porast za 6 %, pri proizvodnji mesa pa pa-dec za 9 %. V skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 bomo povečali prolzvodnjo pšenice za 35 %. Proizvod-nja krorapirja bo ostala na ravni leta 1981, povečala pa se bo tržnost te-ga pridelka. Začeli bomo tudi spodbujati proizvodnjo zelenjave na manjšem številu vzorčnih kmetij. Tako ocenjujemo, da se bo skupna kmetijska proiz-vodnja v občini povečala za okoli 1 %. Padec pri proizvodnji mesa je posledica manjšega priveza telet v letu 1980. Da se to zmanjšanje ne bi nadaljevalo in odražalo v manjši proizvodnjl me-sa tudi v letu 1983, bomo zagotovili nabavo in regresiranje močnih krmil in krmilnih žlt. Obnovitev in oživitev kmetij v hribovitih predelih občine je še posebej po-membna za SLO, zato bomo na podlagi izdelane študije o možnostih razvoja kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih zagotovili večjo kmetijsko proizvod-njo in socialno varnost hribovitih kmetov. Podpisnikl dogovora v resolucijskem letu 1982 se obvezujemo, da bomo podro-bneje opredelili kriterije in pogoje vlaganj in si prizadevali za enoten način združevanja sredstev za proizvodnjo hrane ter opredellli naloge za podpisnike. Program pospeševanja kraetijstva v občini Ljubljana Šiška bomo usklajevali s Samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo mesta Ljubljane. Bolj zavzeto In načrtno bosta skupnost za pospeševanje kmetijstva in pospe-ševalna služba KZ Medvode pristopili k ustanavljanju proizvodnih skupnosti in za njihovo delo pripravili ustrezne programe. Na podlagi izdelanega programa za določeno vrsto kmetijske proizvodnje po območjih bo pospeševalna služba v KZ Medvode za realizacijo le-tega prlpra-vila svoj program dela. V skladu s programom pospeševalnega dela za posame-zna območja bomo vspostavili in razvijali dohodkovne odnose pri vseh pomem-bnih kmetijskih pridelkih s kooperanti. Z javnimi občili in internim glasllom v KZ Medvode bomo poskrbeli za boljšo obveščenost kmetov. V okviru zadružnega sektorja KZ Medvode bomo zgradill in adaptirali hleve za 150 stojišč v skupni predračunski vrednosti 12,000.000 din. V ta namen bo v letu 1982 vloženo 6,000.000 din. Prizadevali si bomo za skrajšanje postop-ka pri pridobivanju to-zadevne gradbene dokumentacije. Dograjeno in opreraljeno s hladilnimi bazeni bo 17 zbiralnic mleka v predra-čunski vrednosti 6,400.000 din. Nabavljeno bo 15 priključkov kmetijske raeha-nizacije s predračunsko vrednostjo 3,000.000 din. V letu 1982 bo zgrajena nova porodnišnica telet v farmi Vodice in nabavlje-na mehanizacija v vrednosti 4,000.000 dln. Realizirana bo rekonstrukcija far-me pitališča Smlednik. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo realizirala naloge, ki izhajajo iz štu-dije o možnostih razvoja kmetijstva v višinskera obraočju, ki jo, je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v cilju za boljšo oskrbo mesta Ljublja-ne z mesom, mlekom in drugirai kmetijskimi izdelki materialno stimulirala vse oblike intenziviranja naročene kmetijske proizvodnje. Sofinancirala in pospeševala bo ustanavljanje vseh obni< združevanja na vasi, kot so: proizvodne, ralekarske, zavarovalne, strojne, komasacijske in meliora-cijske skupnosti. Skupnost bo regresirala uraetno osemenjevanje govejih pleme-nic in nabavo plemenjakov, nabavo plemenske živine ter vzrejo konj. Regresira-la bo obrestno mero pri najetih kreditih pri proizvodnji mesa in modernizaci-jo kmetijskih objektov. V rastlinski proizvodnji pa bo regresirala nabavo se-menskega blaga. Sofinancirala bo tudi izobraževanje kmetijskih proizvajalcev in pospeševalno službo pri kmetijski zadrugi. V hribovitem predelu naše obči-ne bo sofinancirala še nakup kmetijske mehanizacije, umetnih gnojil, novogra-denj in adaptacijo govejih hlevov. V cilju ohranitve kmetijstva v hribovitem področju naše občine bo Skupnost po-svečala posebno pozornost razvoju kmečkega turizraa. Temeljne naloge Kmetijske zemljiške skupnosti v letu 1982 bodo predvsem: - izdelava agrokarte in razvojnih usmeritev kmetijstva v občini, - izvajanje programa ukrepov na podlagi študije o možnostih razvoja kmetijstva v višinskem območju, - razmejitev kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo, - sodelovanje pri izvajanju melioracij ob Gameljščici na površini 70 ha in pod Rašico na površini 30 ha, - izvedba komasacije v Pirničah na površini 120 ha, - izvajanje manjših agro in hidromelioracij, predvsem v hribovitem delu občine (urejanje dostopa na kmetijske površlne, usposabljanje razgibanih površin za strojno obdelavo, krčenje grmičevja na kraetijskih površinah, ipd.), saj je od teh uredltvenih operaclj pričakovati največji učinek, - sodelovanje pri zagotavljanju socialne varnosti kraetov po zakonu o preživnin-skem varstvu kmetov, s tem, da bo odkupovala njihova zemljišča in poskrbela za njihovo obdelavo, - gospodarjenje in večanje kmetijskega zetnljiškega sklada z odkupovanjem pred-vsem tistih kmetijskih zemljišč, ki bodo s prostorskim planom za potrebe kmetijstva In gozdarstva opredeljena kot trajno namenjena za kmetijstvo, - skupno s KZ Medvode in KS bo skrbela, da bodo kmetijska zemljišča obdelana skladno z zakonskirnl predpisi. 1. 6. Promet in zveze Obseg prometne dejavnosti se bo v letu 1982 povecal, na kar bo zlasti vplival SOZD Integral, ki s svojirai TOZD na območju občine ustvarja 23 % dohodka te panoge in načrtuje povečanje dejavnosti zaradi integracije med D0 Tovorni pro-met, D0 Vektor in D0 Avtoprevoz Medvode. Izvoz D0 Tovorni promet bo večji za 15 %, in sicer na konvertibilno področje. Z novo organiziranostjo prometa v Ljubljani v okviru D0 Ljubljanski potniški promet bodo zagotovljene boljše storitve mestnega in primestnega potniškega prometa ter racionalnejše in ekonomičnejše poslovanje. Izvršni svet občine bo vstrajal na ohranjevanju obstoječih prog na območju občine Šiška in na zagotavljanju zadostnih prevoznih kapacitet v prometnih konicah, pri čemer bo zagotavljal večji vpliv delavcev v OZD in delovnih ljudi in občanov v KS. V letu 1982 se bo povečalo število telefonskih naročnikov. 1. 7. Trgovina Trgovina v občini kljub velikim potrebam po kapacitetah v novih stanovanj-skih soseskah ne načrtuje bistvenega povečanja obsega prodajnih kapacitet. Zaposlovanje v tej panogi se v letu 1982 ne bo povečevalo. Trgovina se bo s svojo organiziranostjo in kadri vključila v izvozno aktiv-nost. Nadaljevali bomo s pripravljalnimi deli za izgradnjo nove tržnice v Šiški. S ciljem sraoternejše izrabe dela in sredstev ter za boljšo delitev dela in specializacijo trgovske dejavnosti se bodo v letu 1982 nadaljevali integra-cijski procesi v ABC Pomurka, ki načrtuje samoupravno organiziranost po dejavnostih in združevanje sedanjega prevelikega števila DO in TOZD v bolj racionalne organizacijske oblike. 1.8. Gradbeništvo Gradbena dejavnost bo v letu 1982 stagnirala predvsem zaradi restriktivnih ukrepov na področju novih investicij, kar je bilo prisotno tudi v letu 1981. Integracijske procese, pričete v letu 1981, bomo nadaljevali tudi v letu 1982, s čimer bomo dosegli boljšo delitev dela ter boljšo ekonoraičnost. Vse to bo brez dvorna vpllvalo na boljšo in enotnejšo gradbeno ponudbo. Za realizacijo navedenih ciljev bodo potekali procesi združevanja in pove- zovanja med OZD gradbeništva. Zaključeni bodo integracljski procesi med DO Standard Invest TOZD Operativa in DO Termika v okviru gradbenih fina-listov. S procesi združevanja se ustvarjajo možnosti za uspešnejši prodor z gradbe-no ponudbo na tuje tržlšče. Delovne organizacije s področja gradbene operative v letu 1982 ne predvide-vajo večjih investicijskih vlaganj. Del sredstev nameravamo izločiti le za obnovo iztrošene oprerae oziroma nakup lažje gradbene mehanizacije. 1. 9. Gostinstvo in turizem Na področju gostinstva in turizma se v zaostrenih gospodarskih pogojih predvi-deva zmanjšanje fizičnega obsega prometa, predvsem domačega poslovnega tu-rizma. Območje občine Siška se bo vključevalo tudi v inozemski turizem, pri čimer bo imelo pomembno vlogo družbeno in zasebno gostinstvo. Nadaljevali borao z razširitvijo kapacitet carapa Dragočajna za povečanje šte-vila nočnin. V ta namen bomo podpirali pridobitev dodatnih površin. Nadaljevali bomo z realizacijo programa ureditve rekreacijskega centra in ko-pališča na Sori, ki ga je pripravilo Turistično društvo Sora. Na območju občine bomo podpirali usposobitev domačije Dobnikar Ivane na Topolu v programu razvoja kmečkega turizma. Rekreacijski center Mostec bo s postavitvijo kioskov za prodajo ralečnih izdei-kov, brezalkoholnih pijač in slaščic povečal ponudbo. 1. 10. Drobno gospodarstvo V letu 1982 bomo tako kot doslej pospeševali razvoj drobnega gospodarstva zla-sti še v družbenem sektorju in na področju deficitarnih storitvenih dejavnosti, po katerih je tudi največja potreba. Te deficitarne dejavnosti so zlasti nasled-nje: vodovodne in elektro instalacije, popravila bele tehnike, RTV mehanika, čevljarstvo, krojaštvo ter moško in žensko frizerstvo. Realizacijo le-tega bomo dosegli z: - ugodnimi kreditnimi pogoji zagotoviti nakup poslovnih prostorov, - najemanjem poslovnih prostorov za potrebe deficitarnih storitvenih dejavnosti, - prioritetno obravnavo tistih proizvodnih dejavnosti, ki v okviru svoje dejav-nosti proizvajajo izdelke za industrijo, ki so pomembni za nemoten proizvodni proces, kakor tudi za nadomeščanje uvoza. Skladno s postopnim povečanjem števila obratovalnic samostojnih obrtnikov je pri-čakovati tudi povečanje števila pri njih zaposlenih delavcev. Z vključevanjem v obrtno dejavnost delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, lahko pričakujemo še dodatno povečanje števila zaposlenih na področju drobnega gospodarstva. Sodelovanju pogodbenih organizacij ter samostojnega osebnega dela z združenim delom bomo posvečali še posebno pozornost. Pri krepitvi dolgoročnejšega sodelo-vanja, ki naj bi temeljilo na vzajemnem interesu in dohodkovnih odnosih bo po-trebno tudi sodelovanje Obrtnega združenja. Odkup neizkoriščenih poslovnih prostorov v KS Koseze bo pripomogel k povečanju storitvene obrtne ponudbe. Odkupljene prostore borao preko najemniških odnosov oddali v uporabo tistim obrtnikom, katerih dejavnost je na območju občine Šiška najbolj deficitarna. Hkrati bomo uporabnikom poslovnih prostorov omogočili ka-snejši odkup, tako pridobljena sredstva pa bomo uporabili za sofinanciranje izgradnje oziroma odkup lokalov v KS Nove Dravlje, Draveljska gmajna in Koman-dant Stane. Za proizvodno obrt kottudi za nekatere storitvene obrti, ki so prostorsko za-htevnejše, so predvidene lokacije v obrtnih conah Podutika, Kosez ter Trate. Nezadostna lastna finančna sredstva, kakor tudi omejeni bančni krediti, one-mogočajo večja investicijska vlaganja v gradnjo novih zmogljivosti. Vendar bo potrebno za skladen razvoj drobnega gospodarstva kottudi za nemoteno poslova-nje zagotoviti ustrezna sredstva za modernizacijo oziroma obnovitev opreme. 1. 11. Komunalna dejavnost Komunalna skupnost bo v letu 1982 uresničila kot prednostne naloge predvsera naslednje: Urejanje ulic, trgov In lokalnih cest - Tacenska cesta (od Miheličeve do mostu) - izplačilo odškodnin, - Tacenska cesta (od mostu) - Vikrče - izdelava projektne dokumentacije, - Šmartno - Gameljne - dokumentacija, - obodna cesta Stanežiče - izgradnja, - izgradnja podhodov med industrijskiraa conama ŠP 4,5 in ŠP 3. Reallzirali borao tudi naloge iz programov ulic, trgov in lokalnih cest po predlogih krajevnih skupnosti, za katere bodo posamezne krajevne skupnosti zagotovile s samoprispevkom 50 % sredstev. Financiranje programov bo potekalo tudi iz solldarnostnega združevanja sred-stev iz dohodka, in sicer 2 % čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane ose-bne dohodke. Upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč Program s področja urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljlšči bo zajemal sledeče naloge: Pridobivanje, priprava in opremljanje zemljišč s komunalnimi napravami indi-vidualne in kolektivne porabe za potrebe stanovanjske, industrijske in poslov-ne gradnje ter cestne infrastrukture na naslednjih območjih: - za potrebe stanovanjske gradnje: ŠS 4/1 Stara cerkev, ŠS 8/1 Dravlje, ŠS 8/2 Nove Dravlje, ŠS 10 Draveljska gmajna, ŠS 107 Šentvid, ŠS 111 Vižmarje, ŠP 5 industrijska cona Celovška - saraski dom, ŠS 218/3 Vodice, - ostala stanovanjska in poslovna gradnja: ŠS 1/1, 101 Spodnja Šiška, ŠS 4/2 Na jami, ŠS 4/3 del KCŠ, ŠS 9 Koseze, ŠS 10 Draveljska gmajna, ŠS 11 Stane-žiče - izločena območja, ŠS 12 Podutik I. faza, ŠS 13, ŠK 6 Šentvid Poljane, ŠS 103, ŠI 2 industrijska cona Litostroj, ŠS 107 Šentvid, ŠS 109 Gunclje, ŠS 110 Vižmarje nad klancera, ŠS 111 Vlžmarje pod klancem, ŠS 112 Vižmarje -Brod, ŠS 202/lc Gameljne, MeC 1,2,3 Medvode-center, ŠR 9/1 za Žibertom, ŠS 201/4 Tacen, - pridobivanje zemljišč za izgradnjo sportno rekreacijskih objektov v KS, - za potrebe industrijske gradnje: ŠP 2, ŠM 1 industrijska cona ob kamniški progi, ŠP 3 - Iskra-IMP, ŠP 4,5 industrijska cona ob Celovški cesti, ŠP 7 Iskra-Pržanj, ŠP 8 SKIP, Mep ISC Medvode industrljska cona, - za potrebe črpanja gramoza: G 4 - gramoznica Stanežiče, G 2 - gramoznica Gameljne, - za potrebe izgradnje cestnega omrežja: mestna obvoznlca Celovška - Titova (severni del), avtocesta Naklo - Ljubljana. Komunalne naprave individualne porabe Načrtuje se izgradnja objektov: Kanalizacija - priraar: - zbirnik A 2 in črpališče, - zbirnik Gunclje-Brod, - zbirnik A 4 (Drenikova-Linhartova), - povezovalni kanal Medvode-Svetje in črpališča, - zbirnik Iskra-IMP, ŠP 3 do Poljan, - povezovalna kanala Tacen-Šmartno in Šmartno-Gameljne - dokumentacija. Vodovod - primar in viri: - izgradnja vodohrana Pržanj, - vodovod po Tacenski, odsek Miheličeva, most čez Savo, - povezovalni vodovod SR. Gameljne, - črpališče Skaručna - objekti in napajalni vodovodi proti Šmartnem in Gameljnam, - sanacija vodovodnega omrežja področja vodovoda Kranj - sofinanciranje, - industrijska gradnja: ŠP 4, ŠP 5 industrijska cona ob Celovški cesti, ŠP 3 industrijska cona Iskra-IMP, ŠP 2, ŠM 1 industrijska cona ob Kam-niški progi. Vročevodno omrežje - primar viri: - 35/C - 30 TOŠ - toplarna II. faza, II. etapa, - 35/C - 1902 vročevod Stegne - IMP odsek Elektrooptika, odsek IMP, - 35/T - 717 Avtomontaža - Stegne odcep severna cesta - Stegne, - primarno omrežje za Šentvid ŠS 107. Plin - primar in vlri: - postrojenje za proizvodnjo raešanega pllna s spreraljajočlmi objekti v pll-narno na Verovškovi cesti, - prlprava obstoječega omrežja za distribucijo zeraeljskega plina. Financiranje individualne komunalne infrastrukture bo steklo v letu 1982 tu-di iz solidarnostnega združevanja 1,20 % od 0D. Kolektivna komunalna poraba Program upravljanja kolektivnih komunalnih storitev v letu 1982 bo zasnovan predvsem na naslednjih izhodiščih: - sredstva za vzdrževanje in obnavljanje kolektivnih komunalnih objektov In naprav se zbirajo od zavezancev po teritorialnem principu, po prispevni stopnji 1,10 od osebnega dohodka z vsemi prispevki, - SKS občine Ljubljana Šiška pokriva v celotl področje vzdrževanja kolektlv-nih komunalnih objektov in naprav, upoštevaje pri tem vse novo zgrajene kolektivne koraunalne objekte in naprave, v mestni interesni krog je vne-sti samo tiste naloge, za katere je tako dogovorjeno in ki zahtevajo enot-nost obravnave, vodenja in nadzorovanja, - ena najvažnejših nalog na tem področju je opravljanje zimske službe, zato bomo zagotovili dosledno pripravo operativnih planov za izvajanje ziraske službe in v njih zajeli sleherno ulico in naselje. 1. 12. Stanovanjsko gospodarstvo Na področju stanovanjske dejavnosti bomo v letu 1982 zagotavljall izvajanje sledečih nalog: 1. Stanovanjska gradnja: Prenos nalog iz leta 1981: - ŠS 8/1 Dravlje pričetek gradnje 88 stanovanj - ŠS 4/ 1 Stara cerkev pričetek gradnje 143 stanovanj Nove planske naloge v letu 1982: - ŠS 202/2a Gameljne pričetek gradnje 31 stanovanj - ŠS 3 Gorazdova 40 stanovanj ŠS 8/2 Nove Dravlje IV. faza, pričetek gradnje 572 stanovanj Dokončanje izgradnje v letu 1982: - ŠS 8/2 Nove Dravlje III. faza 284 stan. - ŠS 10 Draveljska gmajna 176 stan. - ŠS 5 Slepi Janez sam. dom 130 stan. Priprava dokumentacije - ŠS 111/1 Vižmarje Brod 140 stan. - ŠS 107/1 Šentvid 95 stan. Začeli bomo s prenovo Vodnikove domačije. Kulturna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo naročila izdelavo posnetka Vodniko-ve domačije. Projekti na osnovi posnetka bodo izdelani spom-ladi 1982, prenova domačije pa se bo financirala: SSS Ljublja-na-Šiška financira dela na fasadi in strehi objekta, Kulturna skupnost pa notranjo ureditev objekta. V letu 19 82 bomo začeli pridobivati dokumentacijo za prenovo Stare Šiške in šentvida. V letu 1982 bo potekala nadaljnja sanacija Draveljske gmajne za kar bodo začasno angažirana tudi sredstva Stanovanjske skup-nosti. Preko leta bo potekalo razdeljevanje solidarnostnih stanovanj upravičencem iz IV. natečaja. Glede na informacije o številu izgotovljenih stanovanj bomo rešili cca 50 % prosilcev. V zve-zi z dodeljevanjem stanovanj bomo morali na področju DP poskrbe-ti za stanovanja katera bodo upravičenci zapustili. Ta so v ve-čini primerov zelo slaba VI., VII. kategorije in barake. Bara-ke bo potrebno porušiti, slabša stanovanja pa izločiti ali pa najti sredstva za njihovo usposobitev. Na področju subvencioniranja stanarin pričakujemo v letu 19 82 okoli 200 zahtevkov. Preko KS in HS in lokalnih sredstev javne-ga obveščanja bomo občane bolje informirali o pravicah za tako pomoč. To pomoč bomo v letu 19 82 preko SIS za socialno varstvo vskladili z drugimi oblikami socialne pomoči, ki jih prejemajo občani, po sklepu 10 SIS za socialno varstvo. Posebnega razpisa za dodeljevanje kreditov delavcem v zasebnem sektorju v letu 1982 ne bo. V začetku leta 1982 bo ta razpis združen z razpisom za dodeljevanje kreditov delavcem v združenem delu. Razpis bo izvedla Stanovanjsko-komunalna banka. Akcija za odpravo barakarskih naselij se bo v letu 1982 nadalje-vala, tako da bo stanovanjska skupnost sofinancirala nakup 40 novih stanovanjskih enot, pri čemer mora združeno delo prispeva-ti svoj delež. V planu za leto 1982 smo planirali sredstva za ta namen. 2. Gospodarjenje Uskladili bomo planske dokumente stanovanjskega gospodarstva ob-čine s sprejetim zakonom in družbenim dogovorom. V skladu z aneksom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za leto 1982 je predviden dvig stanarin s 1. 7. 1982 in sicer za dvig cen stanovanjske graditve v letu 1981. S tako sanari-no bomo dosegli 1,65 % revalorizirane vrednosti družbenega sta-* novanjskega sklada, delitvena razmerja znotraj stanarine osta-nejo v skladu s srednjeročnim planom za obdobje 1981-1985. V zvezi z najemnino poslovnih prostorov predvidevamo uskladitev najemnine v smislu odloka,o najvišjih najemninah tako, da bo povprečna najemnina v občini dosegla višino 48,55 din/m2. Plani vzdrževanja bodo za leto 1982 pripravljeni za vsako hišo posebej, kar je po novem Zakonu o vzdrževanju v celoti v pri-stojnosti hiše. Za dela, ki presegajo zbrana sredstva v hiši bodo skupnosti stanovalcev vskladile potrebe v programu vza-jemnega vzdrževanja na nivoju SSS občine, na podlagi dogovor-jene prioritete del. Iz sredstev amortizacije planiramo nadaljevanje izvedbe topli-fikacije na naslednjih objektih: - Martina Krpana 1-3, 5-7 - Šišenska 11-13, 15-17 - Martina Krpana 10. Plinifikacijo pa v naslednjih: - KS Komandanta Staneta, - Dravlje - Dolomitskega odreda. 2. UREJANJE PROSTORA Tudi v letu 1982 bomo zagotavljali varovanje kvalitetnih kme-tijskih površin, upoštevali policentrični razvoj naselij, do-grajevali prometno infrastrukturo in ostalo komunalno omrežje. Zaradi uskladitve z družbenim planom občine Ljubljana-Šiška 1981-1985 po vprašanju kmetijskega prostora bomo v letu 1982 intenzivno iskali možnosti zagotavljanja stanovanjske izgrad-nje na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih površinah v ci-lju, da bi kontinuiteto gradnje opredeljene v družbenem planu zadržali. - organizirali bomo komasacijo na področju Sp. Pirnič v Medvo-dah, ohranili bomo kmetijske površine v okviru kmetijskega dela družbenega plana in vzpodbujali intenzifikacijo kmetij-ske proizvodnje na zaščitenih površinah. - Na področju gozdarstva in okolja bomo ohrangali in čuvali predvsem naravne, resurse in znamenitosti kot so Šraarna go-ra, pas ob reki Savi in Polhograjske Dolomite. Na osnovi vskladitve sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-šiška za področje kmetijstva bomo naročali urbanistično dokumentacijo, skrajšali rok izdelave s vsklaje-nimi termlnskimi plani, ter skrajšali postopke sprejemanja urbanistične dokumentacije. Izdelali bomo spremembe in dopolnitve generalnega plana urbani-stičnega razvoja mesta Ljubljane v prvem kvartalu 1982 leta, na podlagi sprejetih planskih dokumentov in predlogov nosilcev in-teresov v prostoru. Iz leta 1981 se prenašajo zazidalni načrti, ki so v fazi spre-jemanja in predvidevamo potrditev le-teh v začetku leta 1982: SS 109 Gunclje, ŠS 110 Vižmarje nad Klancem, ŠS 111 Vižmarje pod klancem, ŠS 112 Vižmarje-Brod, ŠS 8/2 Nove Dravlje, ŠP 8 IMP - SKIP in novelacija urbanističnega načrta Medvode. V letu 1982 bomo pridobivali sledečo urbanistično dokumentacijo: 1. Za stanovanjsko in poslovno gradnjo: - ŠS 1/1, ŠS 101 Spodnja Šiška - ZN - ŠS 4/2 Na jami - ZN - ŠS 9 Koseze - ZN - ŠS 10, Draveljska gmajna - novelacija ZN - ŠS 11/2, 3, Stanežiče - nova soseska - ZN - ŠS 12 Podutik II. faza I. etapa - ZN - ŠS 12 Podutik otok 6 c - ZN - ŠR 9/1 Za Žibertom - ZN - Mec 1/2, 3 Medvode - ZN - Mes 7 a Preska - ZN - ŠS 201/4 Tacen - ZN - ŠS 202/1 c Gameljne - ZN - ŠI, ŠS 103 Litostroj - novelacija ZN - ŠR 10/1, ŠR 10/2, (del) Dravlje - ZN 2. Za industrijsko gradnjo: - ŠP 1 Union - ZN - ŠP 2, ŠM 1 industrijska cona ob kamniški progi - ZN - ŠP 3 Industrisjka cona Iskra - IP4P - ZN - ŠP 6 Industrijska cona Agrostroj - ZN - ŠP 7 Industrijska cona ISKRA - Pržanj - ZN - ŠP 11/1 Stanežiče - ZN - ŠP 13/1, 2 Poljane - ZN - Mep 1, 2 Medvode - ZN 3. Za eksploatacijo gramoza: - G 2 Gameljne - ZN 4. Urbanistični načrti: - študija urbanističnega načrta Polhograjski Dolomiti - študija urbanističnega načrta Tacen - Šmartno - Gameljne - novelacija GUP 5. Izdelana bo študija za realizacijo akcije 88 spominskih dre-ves za MARŠALA TITA. 3. ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB (DRUŽBENE DEJAVNOSTI) Za nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti bo združevati sred-stva za izvajanje programov družbenih dejavnosti na osnovi enotnih prispevnih stopenj iz dohodka, bruto OD in neposred-ne svobodne menjave dela. Rast sredstev skupne porabe bo glo-balno zaostajala za rastjo dohodka za 20 % in se bo usklaje-vala z materialnimi možnostmi združenega dela upoštevajoč do-ločeno razširitev materialnih odnosov in v tem tudi dejavno-sti iz programa samoprispevka. Sredstva za investicijsko vlaganje v razširitev obsega družbe-nih dejavnosti se bodo zagotavljala iz sredstev samoprispevka II in III na osnovi že sprejete prioritete in sredstev občin-skega proračuna. Prednost bodo imela področja izobraževanja (osnovno izobra-ževanje) otroškega varstva, osnovno zdravstvenega varstva in tiste raziskovalne naloge, ki prispevajo k razvoju občine in opravljanju perečih problemov. Iz leta 19 81 se bodo nadaljevale naloge, skupne vsem SIS in TOZD družbenih dejavnosti: - zmanjševanje družbene režije v SIS in ustvarjanje pogojev za združevanje posameznih služb, nalog in funkcij pri izva-jalcih kot pogoj za vefijo racionalizacijo dela; - na osnovi sprejetih enotnih izhodišč je potrebno v vseh SIS uveljaviti večji vpliv uporabnikov na oblikovanje normativov in standardov, ki določajo cene storitev na področju družbe-nih dejavnosti; - vse SIS morajo ponovno proučiti še zlasti dopolnilni in raz-širjeni program in obseg vseh pravic ter se dogovoriti o nji-hovem oženju v skladu z omejenimi materialnimi možnostmif - znotraj dejavnosti raora imeti prednost le obvezni program zaradi omejenih materialnih možnosti; - razvijati in stalno krepiti obrambne priprave v SIS in pri izvajalcih; - učinkovito in bolj odgovorno je potrebno razvijati sodelo-vanje z mestnimi SIS pri uresničevanju skupnih in mejnih nalog, ki so pomembne za razvoj celotne Ljubljane; - organizirati in razviti enoten informacijski sistem kot po-goj za učinkovitejše delovanje delegatskega sistema; - Komite za družbene dejavnosti bo opravljal določena dela in naloge za delovanje delegatskega sistema SIS družbenih dejav-nosti. Po posameznih dejavnostih bomo v letu 1982 uresničili naslednje naloge: Vzgoja in izobraževanje a) Pridobivanje novih šolskih prostorov: - dogradili bomo prizidek pri OŠ Tine Rožanc, kar je tudi pogoj za nadaljno razvijanje COŠ; - v Glasbeni šoli Franc Šturm bomo začeli določeno adaptiranje prostorov, - v OŠ Zvonka Runka bomo organizirali tri nove oddelke. b) Pri uresničevanju vsebinskih nalog moramo pospešiti aktiv-nost v: - ustvarjanju pogojev za uresničevanje elementov razvoja COŠ z uveljavljanjem njene vloge v KS v obstoječih materialnih in kadrovskih pogojih; - spremljanje aktivnosti v SIS in Zavodu za šolstvo glede na-daljnjega poglabljanja kvalitete v razvoju organizacije in metodah osnovnošolskega poukaj - organiziranju pravočasnih svetovanj in usmerjanju ufiencev v srednje šole usmerjenega izobraževanja na osnovi kadrovsko izobraževalnih potreb združenega dela in vzgojno izobraže-valnih zmogljivosti; - izboljševanje kadrovske strukture prosvetnih delavcev pred-vsem na stopnji razrednega pouka in sicer z dodeljevanjem štipendij in organiziranim vključevanjem prosvetnih delav-cev v dopolnilno izobraževanje (okrog 60 učiteljev); - izboljšati organizacijsko sodelovanja OŠ in izvajalcev TK zaradi izvajanja določenih telesnokulturnih aktivnosti OŠ (npr. športni dnevi) v teh objektih; - pripraviti analizo možnosti in pogojev združevanja raču-novodskih in administrativno tehničnih nalog za OŠ s ciljem zmanjšanja družbene režije; - izdelava programskih osnov za OŠ v Sori; - uskladitev pogojev za združevanje amortizacije OŠ na osnovi enotnega sporazuma in programa v mestni skupnosti. Otroško varstvo Prednostne naloge na področju izvajanja otroškega varstva in vzgoje predšolskih otrok so naslednje: a) Pridobivanje manjkajočega WZ prostora: - pričeli graditi WE v stanovanjskih blokih (Stara cerkev) za 60 otrok, - pridobiti zemljišča in projektno dokumentacijo in skleniti SAS za združitev sredstev za izgradnjo WE v KS Gameljne-Rašica, - pridobiti nove varstvene družine. b) Pospešiti in organizirati je potrebno ustanavljanje enot otroškega varstva pri W0 in KS, ki naj bi postale center neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog na tem področ- - združiti 8 W0 v ustrezno obliko saraoupravne organizira-nosti, - sofinanciranje opremljanja in urejanja otroških igrišč v KS in počitniških domovih, ki delujejo v okviru ŽPM, - organizirali bomo dopolnilno usposabljanje varuhinj in drugega vzgojnega kadra W0. Zdravstvo Na področju izvajanja zdravstvenega varstva se bo v letu 1982 delovalo predvsem v smeri uresničevanja naslednjih nalog: - uporabniki in izvajalci morajo ponovno proučiti družbeno-ekonomske odnose in določiti takšne kriterije in merila za oblikovanje nadomestil oz. cen storitev, ki bodo stimula-tivno vplivale na organizacijo dela, izkoriščenost delovne-ga časa, racionalno gospodarjenje in kvaliteto storitev; - zdravstveno službo moramo hitreje vključevati v združeno de-lo in dati večjo veljavo medicini dela oz. preventivi dejav-nosti in sistematičnim pregledom v ZD in obratnih ambulantah; - optimalno izkoristiti obstoječe prostorske in kadrovske zmog-ljivosti ter opremo v TOZD ZD Šiška, in v obratnih ambulantah tako, da okrepimo in izboljžamo zdravstveno varstvo prebival-stva; - TOZD s svojimi enotami morajo svoje delo prilagoditi 42-ur-nemu delavniku,pozivati paciente na ponovne preglede bolj urejeno ter bolje razporejati paciente za 1. pregled, ker je to pogoj za zmanjšanje čakalne dobe. TOZD in SIS morajo odgovorneje spodbujati izvajanje dogovorov in sporazumov glede delitve dela med osnovnim, specialističnim in bolniš-ničnim zdravstvenim varstvom; - izgradnja ZD v Medvodah iz sarooprispevka III. Socialno skrbstvo - zagotavljati socialno varstvo za vse tiste občane, ki so opra-vičeni do družbeno denarnih pomoči in v ta namen urediti enot-no evidenco o vseh družbeno denarnih pomočeh; - v sodelovanju s splošnimi socialnimi zavodi je potrebno name-niti skrg za vključevanje ostarelih v domove upokojencev, zla-delno in nepokretnih občanov ter organizirati v KS ustrezno obliko pomoči občanom, ki to potrebujejo zlasti pa prostovolj-no delo v društvih invalidov in upokojencev v društvih prija-teljev mladine in podobno; - z 0§, VVO, KS in ostalimi družbenimi dejavnostmi bo potekalo sodelovanje, da se zagotovi učinkovitejša preventiva na pod-ročju odpravljanja mladoletniške delikvence; - delovanje Centra za socialno delo bomo učinkoviteje vsebinsko usmerili in ga ustrezno povezali s komisijami za socialno de-lo v KS in OZD ter pospešili združevanje Centrov v Ljubljani; - v okviru SIS je potrebno uveljaviti zbor uporabnikov pri do-ločanju izhodišč za oblikovanje kriterijev in meril pri raz-vijanju družbeno-ekonomskih odnosov na osnovi svobodne menja-ve delaj - sodelovati in vskladiti mejna področja SIS ter dejavnosti hu-manitarnih organizacij in društev; - sofinanciranje šole v naravi, zimovanja in letovanja otrok in starejših občanov; - proučiti možnosti za večjo udeležbo sredstev iz neposreidne svobodne menjave dela, kjer socialno stanje upravičencev in njihovih družin to dopušča; - proučiti ustreznejše oblike povezovanja domov upokojencev z namenom racionalnejšega poslovanja in večje funkcionalne po-vezanosti; Socialno varstvo - opredeljevanje in načrtovanje socialne politike za srednjeroč-no obdobje 1981-1985 izhaja iz predpostavke, da so delo in de-lovni rezultati osnova za socialno varnost. Družinara občanov, ki si z lastnim delom in prizadevanji ne morejo zagotavljati • svoje socialne varnosti, pa jim le to zagotovimo s solidar-nostnim združevanjem sredstev; - z ustanoviteljivami socialnega varstva si bomo prizadevali u-krepe socialne politike naravnati tako, da bodo delavce spodbu-jale k povečevanju produktivnosti dela, kot edino realne osnove za povečevanje družbenega in osebnega standarda; - v posamezni skupnosti in med skupnostmi bomo uveljavili selek-tivna merila pri čemer se upoštevajo življenjske razmere druži-ne in konkretne razmere na posameznem področju. Uskladiti je potrebno celoten sistem socialnih pravic in pomoči ter izpelja-ti službo skupne evidence na nivoju občine, ki bo spremljala in izvajala postopke uveljavljanja socialno varstvenih pomoči v sodelovanju s KS in OZD. Razreševali bomo stanovanjske probleme ostarelih in invalidnih in socialno prizadetih občanov. Telesna kultura Na področju telesne kulture bomo v letu 1982: - izvajali prednostne naloge v zvezi z organiziranim in množič-nim vključevanjem občanov in delovnih Ijudi v razne oblike te-le&nokulturnih aktivnosti. Pri terti je potrebno organizirati sodelovanje s KS, TOZD in interesnimi skupnostmi; - poglabljali svobodno menjavo dela in okrepili vpliv zbora upo-rabnikov s ciljem racionalnejše porabe sredstev in kvalitet-nejšega izvajanja tako športne rekreacije kot vrhunskega špor-ta; - sprejeli akcijski program, kar je pogoj za organizirano telesno-kulturno aktivnost, da bomo optimalno izkoristili in vzdrževali obstoječe TK objekte in površine; - organizirati in vključevati amaterske strokovne delavce v iz-vajanje posameznih prograntov; - Zavod Tivoli ustrezno samoupravno organizirali nadomestnega - pričeli s pripravljenimi deli v KS Šentvid za izgraditev/šport-no rekreacijs-kega centra in nadaljevali s pridobivanjem šport-nih površin v KS Komandant Stane in Šentvid. Kultura V drugem letu uresničevanja novega srednjeročnega obdobja bodo prizadevanja na kulturnem področju usmerjena v: - nadaljnje utrjevanje in poglabljanje vseh oblik podružbljanja kulturnega življenja v KS in OZD, da bi dosegli množično spoz-navanje doživljanja in soustvarjanja programov ljubiteljskih društev in skupin; - krepiti samoupravno organiziranost društev in skupin in jih po-vezovati v širši prostor; - omogočiti sodelovanje in izmenjavo skupin med pobratenimi in prijateljskimi občinami; hitreje razvijati splošno izobraževal-no knjižničarstvo ter omogočati izvajanje programov vsaj v do-sedanjem obsegu; - zagotavljati sredstva za vzdrževanje in postavitev novih spo-menikov in spominskih obeležij NOB ter vzdrževanje drugih kul-turnih objektov; - nadaljevali bomo z ureditvijo Vodnikove hiše. Raziskovalna skupnost Na področju raziskovalne elejavnosti je potrebno opraviti selek-cijo raziskovalnih programov ter dati prednost predvsem temelj-nim ter razvojno aplikativnim raziskavam, ki so neposredno us-merjene k temeljnim ciljem družbenoekonomskega razvoja in izvoz-nim prizadevanjem združenega dela. Na tej osnovi je potrebno v občinski raziskovalni skupnosti skrb-no oceniti projekte in naloge iz naslednjih področij: - prestrukturizacijo ljubljanskega gospodarstva - prometno in komunalno ureditev Ljubljane - preskrbo s hrano in energijo - varstvo okolja - socialno in zdravstveno varnost delovnih ljudi in občanov. Pri tem je potrebno čimbolj podpirati krepitev in povezovanje raziskovalnih kapacitet v OZD in pri tistih raziskovalnih insti-tutih, ki so neposredno udeleženi v gospodarskem razvoju in so se že doslej najbolj uveljavili s svojinii uporabnimi raziskavami. Nadaljevati je potrebno z bolj organiziranim propagiranjem znan-stveno raziskovalne dejavnosti med mladino v OŠ in srednjih šo-lah. Zaposlovanje Na področju zaposlovanja bomo upoštevali dogovorjeno rast zapo-slovanja tako, da bodo zaposlovale OZD, ki: - skladno z novimi delavci povečujejo dohodek; - izvajajo izvozno usmerjene programe; - dvigajo kvalifikacijsko strukturo s ciljem večanja kvalitete gospodarjenja; - na področju družbenih dejavnosti odpirajo nove kapacitete; Na takšnih osnovah bomo še posebej: - zagotavljali pogoje na zaposlovanju mladine, ki je končala šo-lanje, invalidne osebe, delavce, ki jim je prenehalo delo zara-di objektivnih vzrokov in prejemnike socialno materialnih pomo-či iz naslova začasne brezposelnosti; - zagotavljali bomo poklicno usmerjanje in svetovanje v povezavi z družbeno usmerjenim vpisom, da bi dosegli usklajenost odloča-nja za poklic z družbenimi potrebami. Osrednja naloga na področju poklicnega usmerjanja bo vključe-vanje v proces informiranja ter pomoč mladim pri odločitvah za nadaljnje šolanje v usmerjeno izobraževanje; - organizirale se ioodo razne oblike prekvalifikacij in dokvali-fikacij nezaposlenih s suficitarnimi poklici ter pomoč pri iz-vajanju preusposabljanja že zaposlenih delavcev v primeru teh-noloških in ekonomskih viškov, pri čemer bodo vse izobraževal-ne oblike temeljile na potrebah po delavcih v organizacijah združenega dela; - spodbujali in spremljali bomo dosledno izvajanje ukrepov, ki bodo v največji meri zmanjšali pogodbeno in nadurno delo ter zaposlovanje upokojencev. 4. SPLOŠNA PORABA Proračunski prihodki Občinska skupščina bo v skladu z zakoni, odloki in družbenim dogovorom o davčni politiki v SR Sloveniji predpisovala izvir-ne proračunske prihodke. Stopnjo iz osnov davkov iz dohodka in osebnega dohodka prometnih davkov in taks bodo enake v vseh pe-tih ljubljanskih občinah in vsklajene z ostalimi občinami v SR Sloveniji. Ob upoštevanju republiških smernic in izhodišč splošne porabe v Ljubljani in SR Sloveniji je zlasti potrebno upoštevati: - v čimvečji meri uveljaviti načelo ugotavljanja dejansko do-seženega dohodka in z ustrezno obdavčitvijo doseči izenače-vanje občanov, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi v lasti občanov, z delavci v združenem delu, - z ustrezno davčno politiko in nadaljevanjem uvajanja davčnih olajšav in oprostitev vplivati na spodbujanje razvoja poaa-meznih deficitarnih dejavnosti in uresničevanja sklepov eko-nomske in socialne politike. Financiranje skupnih potreb mesta Za skupne naloge o katerih so se ljubljanske občine dogovorile oziroma za tiste, ki jih po določilih statuta in drugih norma-tivnih aktov financira Skupščina mesta Ljubljane, bomo iz sred-stev proračuna občine namenili odgovorjen delež v breme splošne porabe občine. Tako bomo sofinancirali tudi del dejavnosti Skup-nosti občin ljubljanske regije. Proračunski prihodki, kateri presegajo dovoljeno maso splošne porabe občine bodo usmerjeni za določene namene po dogovorih, predvsem pa za: a) intervencije v gospodarstvu, b) kompenzacije za dolfičene živilske proizvode, c) blagovne rezerve, d) dogovorjene naloge na področju skupne porabe v občini in mestu. Financiranje splošne porabe v občini Zaradi izenačevanja pogojev delovanja družbenopolitičnih orga-nov in organizacij predvidevamo, da bo v Ljubljani in naši ob-čini splošna poraba naraščala za 28 % počasneje od rasti dohod-ka. Zato bo potrebno racionalno in smotrno uporabiti sredstva splošne porabe, katera borao namenili: - za delo upravnih organov in temeljnih pravosodnih organov, - za izvedbo programov krajevnih skupnosti in ljudske obrambe ter družbene samozaščite in to za tisti del dejavnosti, ki po programu ni financiran iz družbenih sredstev TOZD ali iz drugih virov, - za delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev, - sredstva za uresničevanje investicijskih načrtov na področju splošne porabe, - za družbeno pomoč borcem in invalidom NOB, - za delo geodetskih uprav, tehnično in urbanistično dokumenta-cijo, regulacijske in zazidalne načrte ter varstvene ukrepe za ohranitev naravnih dobrin skladno s smernicami razvoja, - za sofinanciranje programa cest v Ljubljani in občini, za raz-ne občasne namene in akcije (sofinanciranje gradnje muzeja re-volucije, spomenikov in spominskih obeležij NOB, pomoč ob na-ravnih nesrečah, intervencije v gospodarstvu in družbenih de-javnosti in podobno). III. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v letu 1982 nadalje razvijati kot množično obrambno politično gibanje ter kot proces podružbljanja in krepitve obrambnega in družbeno-samozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov, tako, da se bodo še v večjem obsegu neposredno vključevali v odločanje in dograjevanje obrambnih, samozaščitnih in varnostnih priprav, zlasti v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združe-nega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini. Teritorialna obramba - intenzivno bomo izvajali vzgojo in urejanje enot in štabov teritorialne obrambe, ~ nadaljevali z modernizacijo oborožitve in opreme enot teri-torialne obrambe v skladu s srednjeročnim razvojnim načrtom, - izboljšali kadrovsko strukturo teritorialne obrambe z mlaj-šimi in strokovno usposobljenimi kadri. Nosilec: štab za teritorialno obrambo občine in organi skupšči-ne. Civilna zaščita - nadaljevali bomo z organizacijsko ureditvijo civilne zaščite v novo ustanovljenih krajevnih skupnostih in z ustanavljanjem splošnih enot v stanovanjskih objektih. - Zagotovili materialne pogoje za vzgojo in pouk prebivalstva s področja obrambnih priprav, samozaščitnih in varnostnih za-dev ter nadaljevali z usposabljanjem in opremljanjem enot in štabov civilne zaščite. - Nadaljevali z opremljanjem centra upravno vojnih zvez ter usposabljanjem vojaških obveznikov v skladu s programom in srednjeročnim načrtom. IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI V letu 1982 se bo v zvezi z uresničevanjem srednjeročnega plana občine za obdobje 1981/85 nadaljevalo utrjevanje samoupravne or-ganiziranosti in družbeno ekonomskih odnosov v krajevnih skupno-stih s posebnim poudarkom na izvrševanju naslednjih nalog: - pripravi in izvršitvi volitev delegacij za delegiranje delega-tov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih irrteresnih skupnosti ter organov krajevne samouprave, - nadaljevanju z nadaljnjo preobrazbo in preoblikovanjem krajev-nih skppnosti v občini in zagotavljali pogoje delovanja novo-ustanovljenih KS, - utrjevanju delovanja novoizvoljenih organov krajevne samoupra-ve (skupščine KS, sveti KS, komisije, odbori, poravnalni in po-trošniški sveti ter delegacije), - sprejetju regijskega družbenega dogovora in samoupravnega spo-razuma v okviru občine za financiranje planov in programov raz-voja KS, - izdelavi primerjalne analize glede na novoizvoljene organe KS s sedanjimi, - sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami KS in občine ter organizacijami združenega dela, - zagotavljanju prostorov za delovanje novoustanovljenih KS in izboljšanju sedanjih, aktiviranju KS, da še vnaprej z udeležbo h krajevnemu samo-prispevku aktivno sodelujejo pri reševanju zadovoljevanja skupnih interesov in potreb krajanov in da se v to obliko financiranja vključijo poleg samoupravne komunalne skupnosti tudi ostale samoupravne interesne skupnosti. IZVRŠNI SVET