86 številka. Trst, v soboto dne 26. marca 1904. Tečaj XXIX Izhaja. vsak dan lađi ob nedeljah in praznikih) ob S.furi, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. ?,,,BMM številk« se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) » mnogih tobaka rn ah v Tretu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, St Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. O f lase In naročbe sprejema uprava liHta „Edinost", ■lica Kolin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. lene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON St v. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 cr-on, 3 mesece 6 kron Na naročbe brez doposlane naročnine ae jpiava ne uzua Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nafrankovsn« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —' Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. i» Poštno-hranilnični račnn Št. 841.652. POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST". Podpisano poKfifiao društvo »Edinost« vabi na JAVNI SHOD ki se bo vršil prihodnjo nedeljo dne 27. marca t. 1. ob 4. uri popoludne v dvorani „Narodnega doma" v sv. Ivanu. D X K VXI RED: Vprašanje italij. vseučilišča v Trstu in italijansko-slovenska sloga. ODBOR političnega društva .,Edinost". Vojna v vztoćni Aziji. (Brzojavne vesti.) Japonsko poročilo o zadnjem boju pred Port Arturjem. TOKIO 25. Poročilo a Imirala Togo o pomorski bitki \ ri Port Arturju se glasi : Dne 22. t. ir. je imelo združeno brodovje, kakor je bilo namenjeno, svoje vaje. Dva oddelka umčevalk torpedov sta ee premikala pred Port Arturjem od 20. t. m. po noči do 22. t. m. zjutra;. čeravno so bile nt se uni-eevaike torpedov v tem času izpostavljene ruskemu streljanju, niso ,bile nikakor poškodovane. Ob 8. uri zjutraj je došla glavna eskadra prei Port Artur ter je potem zopet cdplula v golobji zaliv. Lidije »Tuji« in »Jifc ma« so dobile ukaz, naj pričnejo obstre-ijavati notranjo luko. Med obstreljavanjem so prišle ru*ke la iije ena za drugo iz pristanišča. Ko je prenehalo naše streljanje ob 2. I P°dal Kapri Italijanski kralj. RIM 25. Italijanski kralj Viktor Ema-cuel odpotuje dants zvečer cziroma jutri zjutraj v Neapolj, kjer se snide z nemškim cesarjem. Italijanski senat. RIM 25. Senat je sprejel zakonski načrt o mornarični preiskovalni komisiji kakor tudi predloženi dnevni red, v katerem se izreka hrabri vojni mornarici popolno zaupanje. Parnik se je potopil. RIM 25. Parnik »Amerique« je trčil v morskem tesnu Faro z parnikom »Solferino« društva »Navigazione generale Italiana«. — »Amer (jue< se je razbil, 31 mornarjev in 3 potniki so se rečili. Potovanje nemškega cesarja. KAPRI 25. Nemški cesar je dospel danes predpoludne semkaj. Sprejela ga je prestoiona^lednica švedska in načelniki oblaBt-nij. Cesar ee je nato odpeljal v Anakapri ter je p>tem nadaljeval svojo vožnjo v Soreat. Protest francoske vlade. PARIZ 25. »Agence Havas« poroča iz Rima, da js francoski poslanik izročil na ukaz ministrov Delcaseć ja in Combe.sa državnemu tajniku kardinalu Merrv dtl Valu energičen protest proti najzadnjemu nagovoru papeževem na kardinale, v katerem je isti napadel fiancosko vlado. Na Balkana. CARIGRAD 25. Štirje batalijoni so odšli iz Monastirja po železnici v albansko ustaško ozemlje. Cesar Viljem t Neapolju. NEAPOLJ 25. C^sar Viljem se je ukrcal po 9. uri na parnik »Sie>pner« ter se uri, smo videli pred nami 5 ruskih vojnih ladij in 4 ULičevalke torpedov. Mi smo menili. da nas hr čejo Rnsi g svojimi manevrami približati utrdba . Streljanje iz ruskih ladij ni napravilo na naš h lad jth zratne škode, belih. Ob ."i. uri so ee naše ladije umaknile. Imenovanja v ruski vojski Kotra v južni Afriki. JOHANNESBURG 25. Število na kugi obolelih črncev znaša 69 : belih je obolelo 9; dosedaj je umrlo na kugi 50 črncev in 5 Španski zborniei. MADRID 25. V cbeh zbornicah je PETROGRAD 25. »Upraviteljs^veni prečital minitterski predsednik dekret, s ka- Vjestnik« prio; Str*, da je imenovan načel- terim je zasedanje odgojeno, nik generalnega štaba in generalni adjutant FlUHDČni millj8ter Bokm Bawerk. Saharov, vojnim ministrom, veliki knez Ciril t^ttktat <.»- r^ .t, j. . - , ., -v DUNAJ Jo. r inančni minister Bohm- V Jaaimirovic pa načelnikom mornaričnega n , . , ^ , , ,, —, . .... . . .. Iiaw3rk je odpotoval sinoči v Opatijo, oddelka v štabu poveljnika eskadre v tihem r J Oceanu. Volitev v Nemčiji. Rusko-kita j ska banka LI NEBURG 25. Na mesto nacijonalno- LONDON 25. »Timeac poroča iz Niuč- liberalnega poslanca Jfiaeke, čegar volitev vanga, da ie bil imenovan uradnik rusko- Je bila razveljavljena, je bil izvoljen Welfo kita-he banke Kentler francoskim konzular- ^ angenheim. nim uradnikom v Niučvangu ; njemu bo Stavka brnsileev dijamantov. izročen ves imetek ruske vlade. i AMSTERDAM 25. Posredovanje, ki ga _______ je ponudil ministeraki predsednik Kuiper v ^ . • stavki brusilcev dijamantov, je bilo od de- brzojavne vesti. lavskega društva sprejeto, od delodajalcev pa Krst novorojenega princa. odklonjeno. novorojenega princa Potrjena vest. LONDON 25. Poročilo, došlo »Timeeu« iz Tangtrja, potrjuje vest o umoru dopisnika PRAG 25. Krst NVindischgra za je obavil dane« opoludne kardinal Skeroen-av. PODLISTEK. Teodora. 4t' je rekel, naj kupijo osti od kakega ribiča. Tako se je zgodilo. Sandro Bernara se je nagnil nad grlo cisterne ter Bpustil vanjo osti, s katerimi ribiči ubijajo ribe. Osti so iz železa, a podobne »o roki, kadar se razširjajo prsti razun palca. Vsaki tak prst je na kraju oster in ima dve »Kolniache Zeitung«, dr. Giintherja. Truplo, bo našli domorodci 40 milj od Feza v neki reki. Nemški državni zbor. Ali ta članek je vsekako značilen p~>jav, ker ilustrira one naša ljudi, ki so v preveliki gorečnosti za sp >razucnljenje z Italijani — veči Italijani od Italijanov samih. Zato se BEROLIN 25. Zakonski načrt, ki ga ■ mi zdi vredno, da opozorim na ta pojav. Na je Bprejel zvezni Bvet glede spremembe državnega zakona o kolekih (reforma borznega davka) je bil vročen državnemu zboru. taka izvajanja se mora reagirati ! Hit-o pa moram naglasit', da ne govorim iz vojevitosti ali animoznosti. In če mi tudi morda uide ' kaka ostrejša beseda, ni traba smatrati tega za kak napad ; jaz hočem le reči odkrito besedo, kakor jo je izrekel tudi dopisnik »Jedinstva«. Postopanje Koerlierjeve vlade na polju ljiskep šolstva v Primorju. (Dalje.) Sedanje c. k. ministerstvo prektša se svojim postopanjem vsa dosedanja miniater-stva. Na takov za vraten način ni še nobeno SlovesMalijansfca ta? (Gia9 iz slov. občinstva.) I. Priznavam potrebo skupne borbe Slovanov in Italijanov proti nemškemu navalu, ki je enako nevaren njim kakor nam. Ali radi tega ni še potrebe za nas, da ........... ... , T ... , ,, j., • • Interpelacija posl. Spineića in tovarišev do njegove bt si od Italijanov kar puščali d,ktirati pogoje ^^ gQgpoda minigtra za bogo<:.agtie in nauk. za sporazumljenje. Zdi se neodpusten naroden greh, ako Be ponižujemo tako daleč, da se usiljujemo svojemu sovražniku za prijatelje in zaveznike, a on da se nam zaničljivo posmehuje in pravi : .T . .__________ministerstvo vsprejemalo v državno službo Vsprejemam »ponujeno« mi skupno nastopa- r j nje od Slovanov, ali z veliko rezervo in brez »^eljev, ki službejejo na zasebnih ljudskih , t šolah, vsakih obvez..... , . . , Kako si Italijani mislijo sporazumljenje, Ni zadost:' da država * dcnarJem ^ videli smo v istrskem deželnem zboru. Mi koplačevalcev vzdržuju v Trstu m v Istri naj bi javno izjavili, da v Primorju Sloven- tri nemške 8rednje šole> le eno italijansko, le . tt , . . , Tf~i;;0*ii t-i eno hrvatsko in nobene slovenske; ni zado- cev in Hrvatov ni, da 83 tu le Italijani, ki ati, da država z denarji davkoplačevalcev imajo vse pravice. J V Dalmaciji se je lahko govorilo o spo- vzdržuje v Trstu tri nemške ljudske šole in razumljenju. T*m je slovanska popustljivost šelo v Puli; ni zadosti, Italijanom dovolila vse, kar oni sploh morejo da država 2 davkoplačevalcev vzdr- zahtevati. Italijani ne morejo sami sploh ni- žuJe nemško mornariško spodnjo realko m česar izgubiti, pač pa marsikaj pridobiti od nemško mornariško ljudsko šolo, prvo iz Bporazumijenja. Ali drugače je to v Trstu in proračuna mornarice, drugo iz proračuna in v Istri, kjer'— po zaslugi slavnega avstrij- * podporo od strani ministerstva za bogo- sktgn. zistema - vod.j« glavno besedo Ita- ^stje in naukj^ ni zadosti, da ima država z j. j denarjem dav^oplacevalcevalcav tudi mnoge ,Jai1 Pravo svojo naravo bo pokazali Itali- druge izdatke za nemški pouk v Trstu in v jani - kakor že rečeno — v istrskem de- ^tri, in da izdaja v teh dveh deželah gla- želnem zboru, kjer so predlagali Slovanom, «<>m proračuna za 1. 1903. za nemške sred- naj izvrše samomor in potem da pride do W nad 166 000 K in *a nemške ljud- sporazumljenj«.... ! ske šole nad 212.000 K. torej okroglo skoraj Povest Hrvatu ki spisal Eveenij Kumičie. prevel J. 6. Drugi del. Zidar Sandro Bernara se je bil pnkral zasukani kljuki. To železo je na jako dolgem na cisterno ter je rekel sodniku, da za 2 in tankem lesenem držalu. Sandro je začel goldinarja izvleče on iz cisterne mater in počasi iskati mrtveca, vrteči osti v cisterni dete. * Da vae strani. — Kako hočete izvršiti to ? — so ga — Se-li dotikaš dna cisterne? — ao ga vprašali. vpraševali. — Vzamem osti kakega ribiča, pak jih S{ ustim v cisterno pa bom počasi iskal mrtveca, dokler ju ne vjamem za obleko. Sodnik in zdravnik sta privolila in Sandro je odišel v mesto, da poišče osti. Ni-jeden ribičev mu jih ni hotel dati. Sandro se je povrnil in je povedal to sodniku, a ta — Se. Takoj ju najdem. — Pazi, počasi —, ga je opominjal sodnik. — Tudi če ju malo opraskam, kaj zato? Ne bosta občutila. Komisija se je zbrala okolo cisterne. Vse oči z zida so bile oprte v Sandra Bernaro. To je jako komoden način za sklepanje pol milijona kron za nemško šolstvo v teh dveh kompromisov; ali mi ne smemo biti tako deželah, v katerima biva glasom zadnjega nespametni, da bi si eami izkopali grob, v ljudskega štetja 15.956 Nemcev, 253.016 Ita- katerega bi nas potem položili naši zavezniki, lijanov in 215.904 Slovenci. Rajše ee bomo borili še nadalje z dvema Vee to ne zadošča minister^tvu njegove sovražnikoma, nego da bi se dali od enega ekscelence gospoda dra. v Koerberja z njega »zaveznika« ubiti ! Če že imamo pasti, je ekscelenco gospodom vitezem v. Kartelom pač irelevantno, bi-li nad našimi grobovi peli kakor resortnim ministrom zi bogoČastje in Nemci svojo »Die \Vacht am Rhein«, ali pa nauk. Isto pušča plačevati iz državnih bla- bi se širila »tisočletna italijanska kultura« ! gajn tudi oba učitelja na nemški zasebni Povoda, da pišem te vrste mi je dala ljudski soli v Opatiji, ki je bila zasnovana ena zadnjih številk spljetskeg« »Jedinstva«, pred par leti za Nemce, priselivše se tjakaj kjer govori o italijanskem vseučilišču, in kjer na novo in le prehodno bivajoče tamkaj, se je dopisnik »Jedinstva« (članek namreč ni ■ In če uvažujemo te tri kraje, namreč od uredništva) postavil Da [stran Italijanov, a Trst, Pulo in Opatijo, v katerih se izdava proti nam. ** ! na leto Bvota skoro pol milijona kron iz de- Men9 je kar osupnilo, ko sem to čital v narjev davkoplačevalcev Avstrije za nemško »Jedinstvu«, ki je sicer zelo dober list in zato ga tudi čitam vedno. Tolaži me jedino to, da članek ni iz uredništva in da je uredništvo pridodalo opazko, v kateri skuša zmanjšati oni slabi utis, ki ga je članek napravil na vse tukajšnje Slovane, s katerimi sem govoril o tem. — Vleči osti na desno ! — mu je velel sodnik. — Va ben, šior ! Niti ju ni, ali najdem ju kmalu. Velika je, debela. Škoda za njo. Bila je dobra gospa. Tudi tu je ni, je rekel Bernara in se potil. Sedaj je vlekel osti zopet na desno stran, počasi, ob zid, pak je rekel komisiji: Takoj ju najdemo. Kako se je vraga, mogla vreči v vodo ? Še mlada, bogata. Hoho, tuki-j je nekaj ! — je zakričal Sandro Barnaro. — Ali si najšel ? — so ga vprašali. — Sem, nečesa se dotikam. Sedaj previdno ! — je ublažil Sandro svoj glas, kakor v strahu, da bi mu mrtveca - mogla uteči. Polagoma je privzdigal in spuščal osti, vrte jih neprestano na istem mestu, a naenkrat je stegnil vrat, zinil in rekel: — Zob se drži ! šolstvo : potem se spominjamo nehotč načrta, ki je bil pred kakimi 20 leti priobčen v nekem berolinakem listu — v nekem dopiau is avatrijskega Primorja —, načrta, po katerem so ravno Trst, Pula in Voloska-Opa-tija označeni kakor operacijske točke za germanizacijo Trata in Istre. O tem ni smeti — Nikake šale! —ga je posvaril sodnik, visok in bled človek, povsem plešast, v temni obleki. Bil je razburjen. Stisnivši črni očesi je pogledoval zdravnika malega in debelega človeka s polao plavo brado. Zdravnik ae je sprehajal ob cisterni in gledal otroke, ki so bili na zidu vrhu vrta. Solnce je pobijalo na otroke skozi raztrgan oblak. Sandro je hotel privzdigniti osti in je rekel zopet, da se drže. — Vzdigni jih počasi, da He ne raztrže obleka, — je velel zdravnik. — Tu je človek! — je poklical S.niro na pomoč, a ko je pristopil eden kmetov, je rekel Sandro : — Drži se z mano osti, vleciva skupno, počasi! Ko pride na vrh, do grla, drži ti aam o*ti, jaz pa primem mrtveca kakor bom mogel. (Pride še.) pozabiti, da v Berolim smttrajo ravno Avstrijo tist m činiteijem, ki je tudi v resnici, ki najl>olj pov^pečuj« g rmanizacijo južnih dežel habsburške tn^arhije in ki tako vo-lens nolens gltdi poti Gfrmenji do Adrje. (Zvršetek pride.) Rttsko-japotiska vojna. Trst, 25. marci 1904. Dsnes smo brez vsake vtžne ve-ti z bojišča. Pač pa imamo iz Petrogra la vesti iz oficijelnega vira, da je čista izmišj tina, kar so javljtli angiežki viri : o prekoračenju Ja poccev reke Tatucg o bitkah z Ru^i v južni Mandžuriji itd." No, tega ni trebalo zatr:at;, ker tako ena kakor druga vojujoča stran imati razlogov, da D9 siliti v vojne afere. Prevoz japon skih čet še z dalako ni dovršen. Število japonskih č=t, ki so se izkrcale v Cemul^u in na bližnjih obmorskih točkah, se računa le na kakih .r>2000 mož. Nadaljnja vojna krdela pripravljena za odboJ, »e nahajo še v japonskih p:istan;š^ib. Pa to potrjajo tudi vse zadnje vest, da so japonski konji silno elabi in kda jih mnogo poginja. — Že radi ima 14.000 tonelat, so baje kupili za 20 milijonov frankov. Japonski poslanec zatožen radi izdaje. Glasom poročila iz Tokija je zatožen poslanec zbornice Akiyans, izdavatelj nekega vladi sovražnega lista, radi izdajskega obsevanja z Rusijo. Stvar je izročena v preiskovanje posebni parlamentarni komisiji. Baron Rosen r Pariza. Bivši ruski poslanik v Tokiju, baron Rosen, ki je dospel sinoči semkaj, je odklo □ ;] vsaki razgovor z žurnalieti. Baron Rosen ostane v Parizu nekolik * dni. Ž njim je došlo več ugle Inejih oseb, ki so tudi na potu v Pt-trglasno od vseh zbranih češ tih slovenskih in hrvatskih poslancev. Obletnica osvobojen ja Bolgarske. Povodom obletnice osvobojenja Bolgar- Znatno število vojske je namenjeno, da pro- 9ke je odposlal knez Ferdinand carju na- dira od mtja reke Tumen p d posjetskim za- gtopno brzojavko: livom pioti Harbiru. Potem so koncentrirani Slaveči veliko obletnico osvobojenja Bol- močni oddrlici severno od Penjanga, da iz- garske, spominjava se, jaz in ves bolgarski vedejo ofenzivno kretnje proti črti reke Jalu. narod^ velikih žrtev ruskega Dratskega na- Sprednje japonske čete v severni Koreji rav- ri da in heroičnih činov njega hrabrih sinov, zamajo fronto, ki se razteza od mesta Andžu ter izražava Vašemu carskemu Veličanstvu do Miok;onsana kak;h ."»0 milj južn-> od reke BVojo najglobljo zahvalo in najprisrčnejo hva- Jaiu. Sod; se, di neprenehoma prihajajo ruske Užnust. Jaz in ves bolgarski narod prosiva čete od zapada v Harbin. Sib r*ke železnice Vseveč-ega, da podeli dolgo življenje in prevažajo na dan približno 5000 vojakov. srečo Vašemu Veličanstvu in Vaši prevzvi- Bajkalska železnica. šeni rodbini. Ko sledimo, tresoči se od raz- Nova železnica okolo bajkalskega jezera burjenja, č.nom velike bratske vojske, pro- je najdražja, kar j h je Rusija do sedaj gra- simo Boga, naj jo ovenča s slavo zmage, v dila. Vsaka vrsta (vrsta = 1 kilometer že- slavo nje vrhnega voditelja, v veličino brat- ležniške proge sLane 219.777 ]rub jev, (rubelj skega naroda in v radost meni in vsem = 2 K .">0 stot), dočim znaša jtrošek za vrsto Bolgarom c. zapadno nibirske železnice 38 487, a vztočno Carje odgovoril: »Iz depeše Vaše kra- sibirska 77.170 rubljev. Skupni trošek želez Ijeve Visokosti, katera depeša je bila oclpo- nice okolo bajkalskega jezera iznaša 56.625 784 elana ob obletnici osvobojenja Bolgarske in rubljev. Te velike svote za gradnjo te želez- ki meje gloLoko ganila, dobivam s possbnim niče izhajajo iz vel.k h tehn sk:h težav, ka- veseljem prepričanje o vroči simpatiji, ki ste tere je bilo treba premagati. V daljavi od jo pokazali Vi in vsa Bolgarska v času, ko 244 vrst je Uilo treba predreti 19 tunelov, je Rusija, :zzvana v to od sovražnika, po- zgra iiti 1*9 mostov in viaduktov. N^jveči tegnila sabljo v obrambo svojih pravic, del proge so morali graditi na pečinah, ka- Prosim Vašo kraljevo visokost, da vsprejmete tere so lomili ali pa podzidavali. izraz moje odkritosrčne hvaležnosti in da ste Nadalje poroča iz Bremena, da je naku prepričani, da b« Rusija istotako kakor popila rus*a vlada 23. t. m. 6 parnikov, ki so prej nezmanjšano skrbela za mirno vspevanje last tamicajšnjih brodarskih d ustev in se se- balkanskih narodov, drsgih jej po veri in daj nahajajo v vodah vztočne Azije, mod temi krvi«. parnika »Hertha« in »Kronprinzc, ki sti bila I Zaključni odstavek je velike važnosti zgrajena minolo leto. ozirom na bodoči razvoj stvari na Balkanu. Tako se agentje ruske vlade pogajajo v Car je porabil t» priliko za manifestacijo v Genovj, Marselju in X c o Dakupu tren^poi t- tem zmislu, da so se motili oni, ki so računih lad j. Neko francosko brodarsko društvo je nali, da radi dogodkov na skrajnem Vztoku ponudilo 4 veli se ladje z a 40 milijonov Rusija ne bo mogla več posvečati svoje frankov. j pažnje dogodkom na Balkanu. Rusija nakupuje transportne ladije. Ruski agentje pokupujejo v Antverpenu in Rusija in Anglija. Roterdamu na N.ioz**mskem vse lad je, ki ao »Frankfurter Zeitung« poroča, daje Rana razpclpg nje. Lidijo »Ce;ar Friderik«, ki sija storila v Srednji Aziji velike vojaške pri- drugi strani skoraj popolnoma potrebnih pogojev za izdatno reakcijo za vspešno peral -zovanje židovskega vpliva. S tem je 02načen glavni zadržek, ki jemlje malone vso nado, da bi že sedaj prišlo do kakega pporazumlje-nja med nami in Italijani, oziroma, da bi ti poslednji toliko odnehali, da bi mogli mi z mirno vestjo zapustiti bojno poz:c jo in odlc žiti bojno orožje. Ž dovstvo je, ki povsodi meče seme razdora in razdvaja narode, ker ono je, ki na bojišču narodnih bojev nabira — SVOje dobičke ! Popravek. Te dni smo bili sporočili, da je bil pomožni kancelist ni okrožnem so-d šču v Gorici, gospod Rudolf Kovačič, imenovan kancelietom istotam. V resnici pa je imenovanec služboval kakor pisarniški pomočnik na okrajnem sodišču v Sažani in je sedaj ime ovan pisarniškim azistentom na okrožnem sodišču v Gorici. 31agistratni sluge še vedno izzivajo. Od sv. Jakoba 6e nam piše : Ni dovolj, da se magistrat norčuje s prosilci za domovinsk o pravico s tem, da rešuje njihove prošnje še le po preteku enega in iudi dveh let ! Da je mera polna, bo mag stratni sluge tako drzni, da ob priliki, ko donašajo strankam, po mi-gistratu odbite prošnje, še žalijo iste z besedami : »Kako se predrznete v Trstu »ptr šČavo« vprašati domovinsko pravico ? !« Dilje grozd strankam, da tii slovenskem jeziku ne pridejo nikdar do domovinske pravice v — Trstu ! Taki izzivalci zaslužujejo, da bi jih stranka kar nemudoma in z mesta sramotno spokala preko praga. Kaj da zaslužijo- oni, ki te ljudi drže v službi in ki jim nečejo zapovedati, naj se V našem Trstu gospoduje židovstvo z lastno dostojno vedejo se strankami — prepuščamo mu energijo in brezobzirnostjo. Židovstvo- je, ; v razsodbo vsakemu pravičnemu človeku, ( as ki nastopa proti pomirjenju med Italijani in bi že bil, da se takim izzivačem stopi na Slovenci. Glasilo tega židovstva je — »Pic-; prste na eden ali drugi način. Sluga naj do-colo«, j stavi aKt in naj gre bvojo pat dalje. Druge V Zagrebu imajo krščenega Ž da, ki je ; naloge nima. Ako pa opravlja ob enem posel znal zbrati okolo sabe ljudij, katere je zavel,! agitatorja za poznane idejale, naj se ne bo da igra isti protislovanBko ulogo kakor tr- j čudil nikar, ako ljudje ne bodo videli v žeško židovstvo. V Zagrebu pa je začela' njem ve& organa javne oblasti in bodo vdlei Frankova zvezda temneti, ker je velik del tega postopali tuko kakor se pjstopa s — naroda hrvatskega spoznal krive namene provokatoričnim agitatorjem. Frankove. i Celjski nemškutarji nesramni obre- Tudi v Trstu je med Italijani precejšnje kovalei I Ostudno sicer, poštenih ljudij ue-število poštenjakov,, katerim se že gabi to vredno, ali celjskih nemškutarjev zelo prilju-nadvladje židovstva in ki si žele osvobojenje ljeno bojno sredstvo — je lažujivo ovajanje iz jarma, v katerem tišči vse nase javno Slovecoev državnemu pravdništvu radi zloži vljenje. Ali tem poštenim elementom nedo- činov, katerih — ni bilo. Veleznačilno pa je, staje srčnosti, energije — vere v vspth. Zato da je slavno dižavno pravdništvo ubičajno ne more priti do prave reakcije. Ali da je na uslugo tem — klevetnikom indenuncijan-zaČelo nekaj svitati v glavi marsikaterega tom. Tipičen slučaj tscega lopovstva celjskih Italijana, je razvidno iz pisave naj radi kalnej- nemškutarjev te je dogodil te dni. Celjski šega tržaškega italijanskega lista, iz »Indi- falotje eo ovadili nekega uslužbenca pri neki pendente«. slovenski tvrd&i radi nekega kaznjivega de- Ta list je poprej v sleherni številki <*tru- J3^^- Oblast je točno odredila aretacijo. V pano napadal in žalil ne le tukajšnje Slovane, Pa 80 Je dogodilo nekaj, kar kriči. Čim ampak vse, kar je v zvezi s plošnim Slovan- j« bila odrejena in še prej nego je bila are-stvom. »Edinost« je v si k dar reagirala na te izvršenn, je ž9 imelo uredništvo pan- napade. In ti napadi so nekoliko ponehali že germanske »Deutsche \Vaoht« poročila o tem ! pred kakimi tremi štirimi leti. Iz te spre- Minolo sredo se je vršila razprava pred o-membe v pisavi smo sklepali mi, da se ti krajmm sodiščem, ki je pr.nesla d^kaz o polj udje morda vendar enkiat izpametujejo ter polni neknvdi obdolženca. Vsej grdi ovadbi uvidijo, da s tistim fanatičnim sovražtvom j« bil jedino ta namen, da bi škodila na dodelajo sicer nam veliko škodo, sicr pa da ne brem glasu slovenski tvrdki, pri kateri služi dotični k. Le podii ljudje, ki nimajo ne srca in ne vesti se morejo posluževati takih grdih sredstev. Ubijajo dober gla* poštenega solidnega trgovca, kradejo čast posami- m vse Ci • kri! ! desezajo oaega, kar žele, ampak nasprotno. Tudi sedaj, ko se je začelo razpravljati o možnosti zbliženja med Slovani in Italijani, se nastopanje »Indipendenta« vidno razlikuje od nastopanja »Piccolovegac. Iz pisave »In- Sniku, da le ugajajo svojemu bestijalnemu po-dipendenta« je slišna želja, da bi prišlo v^aj litičnemu fanatizmu! A vise* nesramnosti in do kakega premirja med nami, če že ne more pokvarjenosti je, da vedno kriče, da priti do popolnega sporazu.nljenja. »Indipen- kar počno, delajo — v imenu kulture in dente« je tudi povedal precej jasno, da se ne , vilizacije ! I p. Človeku naj bi ne vrela strinja z intransingentnim nastopom dr.a Ve ! Živinorejcem po okolici. Naša »Kme-neziana na zboru »Patrie«, tijska družba za Trdt in okolico« se je obr- Tudi mi se ne udajamo nikakim iluzijam j nila do c. kr. namestništva s prošnjo, naj bi in ne verujemo v skorajšnje Bporazumljenje, isto ukrenilo potrebno, da se uvede po naši vedoči, da ni možno tako hitro izbrisati iz okolici pouk v mlekarstvu, src in giav, kar je storilo mnogoletno sov-j Videče, da je tak pouk res potreben, je ražtvo. namestništvo res ukrenilo, da bo prošnji nešj Možnim pa smatramo, da se dosedanje kmetijske družbe ustrežena in se uvedejo nasprotstvo nekoliko ublaži, da stopijo mileče predavanja o mlekarstvu. Prvo tako preda-oblike boja na mesto dosedanjih odurnik, ar- vanje bo v nedeljo. ditih. Gosp. potovalni učitelj Štrekelj bo v ne- Med nami Slovani ni načelnih Italijano- j deljo dne 27. t. m. ob 4. uri popoludne (po žrcev in tudi večina Italijanov niso t*ki na- Blužbi božji) predaval v Bazovici o mie-čelni S.ovanožrci, kakor bi bilo soditi po karstvu. njihovem dosedanjem vedenju, ki je le po-! Lokal, kjer se bo vršilo predavanje, iz-sledica taktike židovskih glasil, po kateri so vedo udeležniki v Bazovici. Tega menda ne ta glasila zistematično uli vala strupa sovražtva treba praviti, kolike je važnosti je mlekar-v Brca naših italijanskih sodeželanov. To sov- stvo v gospodarstvu našega okoličanskega ražtvo proti nam je bolj artificijalno, nego pa km-jta. Lahko rečemo, da bo v prihodnosti izhajajoče iz naravnega razpoloženja. še veliko bolj nego je bila doaedaj ekzietenca Toda ne smemo prezirati dejstva, da je našega okoličanskega kmeta po velikem delu mora!ni vpliv židovskih glasil na laško pre- zavisna od mlekarstva. S tem pa je tudi pobi/alstvo še vedno silen, dočim pogrešamo na vedano, kako potrebno je, da se naš kmet priuči raeiji nelnemu m'ekeratvu, a do tega ga mere dove3ti le — pouk iz poklicanih ust ! Nadejamo «e torej, da se naši kmetje okori«tijo na priliki, ki se jim nudi s preda van;tm, ki b> prihodnjo nedeljo v Bazovici. »Russkij Kružok« v Ljubjanije končal svoj zimski semester z včerajšnjim dnem ter obenem zaključil svoje običajne ruske čajne večere ob sredah. Učenje ruščine napreduje lepo od leta do leta. Poleg čitanja račkih novelistov in k.HBikov, ntgovala se je prav uspešno konverzija, kar se je posebno videlo pri včera šajem čajnem večaru, kjer je vsem udeležencem prav gladko tekla ruska govorica. Deklamacije v prozi in verzih, kakor tudi dru*o prosto pripovedovanje raznih rabavnih in šaljivih »zkazk« v ruščini vseh kurzistjv je bilo tako izborno, da bi človek lahk» mislil, da sedi med pristnimi Rusi. K temu uspehu pa je poleg neumornega učitelja g. dr. Ljud. Jenka in njeg ve g. soproge ši za neumorni trud in požrtvovalnost pohvalno omeniti g. dr. Šerclove in gospice hčerke, gospe prof. Birlove, g. Go-\eaarjeve, gospdč. Berte Žerjavove in drugih dam, ki so ves čas čajnih večerov tako tru-doljubivo in nesebično vztrajale pri tem slovanskem ku turnem delu. Hvala jim iskrena 1 Uspeh naj jim bode v zadoščenje in ponoB ! Od sedaj naprej vršili se bodo v ponedeljkih in četrtih redno »uroki« za slovnico, čitanje in konverzacijo ob 8. uri zvečer. 8. Tržaško podporno In bralno društvo vabi na redni občni zbor, kateri bo v nedeljo dne 27. marca 3. uri popoludne (v društvenih prostorih uI. Stadion št, 19.) — Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje drušivene kronike minolega leta. 3. Prečita nje računov za leto 1903. 4. Prečitanje izjav pregledovalnega odbora. 5. Sprememba pravil. 6. Posamezni predlogi in interpelacije. 7. Vo itev predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, 2 knj govodij, blagajnika ekonome, 18 odbornikov, 9 namestnikov, 6 od-bornic, 4 namestnic, 3 pregledovalcev računov in 5 članov mirovne sodnije. Na obilno udeležbo vabi Društveno vodstvo. Zborovanje učiteljskega društva za Sežanski sol. okraj bo dne 7. aprila 1904 ob 10. uri predp. v Dutovljah. Dnevni red : 1. Praktičen slovnični moto. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Referat : učiteljstvo in stanov. 4. Preilogi. 5. Vaje v petju. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Varojte se — prijateljic! Neki F. S. je bil |>ogostil dve »prijateljici«, ki sti obe — kakor se pravi — bolj.... lahki ženski. Ali med go*t;jo ie izginolo njemu 30 kronic iz žepa. F. S. prijateljstvo pa vendar ni segalo tako daleč, da bi molčal k temu. Na policiji je jedna »prijateljic« izjavila, da ona še vitie^a ni tega »prijatelja«, druga »pr.ja-teljica« pa je trdila, da je kronica zmaknila ravno prva »prijateljica«. Da [ a stvar pride na čisto, katere »prijate jice« prsti so se bili izgubili v žepe »prijatelj.«, je oblast obe »prijateljici« spravila na varao. Padel z jambore. Jurij Liadis, star 2-r> let, mornar na grškem parniku »Dimi-tri ?«, ki razklada sedšj v škedenjskem plavžu, je padel včeraj zjutraj ob 7. uri z jambore 20 metrov globjko. Poklicani zirav-nik je ukazal težko poškodovanega mornarja prepeljati v bolnišnico, kjer je b 1 sprejet v IV. oddelek. , t Bebec — požiralec. Nekega večera se je bil p »javil ogenj v hlevu vdove Fabris pri sv. Andreju. V7 hlevu je bilo 12 volov. Žival se je posrečilo rešiti, poslopje pa je po ' g relo jK)polnoma. Kmalu se je rtzneslo, da je t gen j zanetil neki Evgen Piazza, ki pa je pozoan, da se mu meša v glavi. N t policiji je kar naravnost potrdil, da je oa zažgal, a ko s* ga vprašali, zakaj je storil t >, je menil odkritosrčno: »Zato, da bi videl, kako je, kadar gori hlev !« Piazzo so odvedli v zapore v ulici Tigor, dokler ne d oblafct, kaj je storiti žnjim. Tragična sm^t. Minole nedelje s« je bil kmet Ivan Koaič vračal domov proti Sežani svojim vozom. Tako vozečemu po open-ski cesti, mu je prišel nasproti avtomobil. — Konja sta se splašda in vspela in Kosič je zletel z voza in je bil povožen od avtomobila. Ker je bil hudo poškodovan, so ga preveli v tukajšnjo bolnišnico, kjer je umrl v -četrtek po noči. — Pokojni je bil v 67. letu. Razne vesti. Ponesrečen zrakoplovec. V Barceloni na Španskem se je vzdignil 25. t. m. neki zrakoplovec v zrak. Na balonu se je nekaj pokvarilo, vsled česar je isti padel v morje, kjer je utonil skupno z zrakoplovcem. Zlobna zapuščina.. V Lijonu je umrla stara bogata gospa, ki je zapustila spominek tudi svojemu dolgoletnemu domačemu zdravniku. Ta spominek je bila mala umetno narejena omara, katero je zapustila gospa zdravniku za nj«-gov dolgoletni požrtvovalni trud, vsled katerega je gospa dosegla tako visjko starost. Ko je veselo presenečeni zdravnik odprl ormanco, je našel notri — vsa zdravila in krogljice, ki jih je bil zapisal gospej za časa njenega življenja — popolnoma v so Rusi kristijani in sicer pobožni. Japooci pa | 20 mark ... T> » . I • 20 frankov pogani ; zopet drugi so za Rusijo iz trgovin- 10 ital ^ akih vzrokov, ker ima avstrijska obrt od < Cesarski cekini Rusije več dobička, nego pa od Japonske. Jedni očitajo Japoncem zvijačnost, zavrat- nost, sleparstvo, prestop mednarodnega prava, zopet drugi se boje »rumene nevarnosti« in svetovne vojne, ako zmaga Japonska. 23.53 —.— 19.091/, — 95.35 —.— 11.32 —. - Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta —.—, 5% italijanska renta 101.55, Španski ezterieur 81.95 akcije otomanske banke 560.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 79.40 „ & menjice na London 251.45, avstrijska zlata renta liSL Japonsko so Z dje (ti SO ob vsaki i 101.75 ogrska 4% zlata renta 99.90, LSnderbank priliki na protislovanski strani) in nekateri j —■—' turške arečke 11675> Parlž,k® ban£a.. . 1. 7. ii .. italijanske meridijonalne akcije 710.—, akcije K10 »človekoljubi« zaradi dogodkov v Kisenevu, Tinto 12.67. Mlačna. socijalni demokratje iz sovraštva do carizma ' London. (Sklep) Konsolidiran dolg —.— (absolutizma) mnogi zaradi »Sibirijo«: nemški {jj^E^"^ 1 nacijonalci iz sovraštva do Slovanov ; mar Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke sikateri krivijo Rusijo na izbruhu vojne, češ, Tržna poročila 25. marca. Budimpešta. PSenica za april K .— do da je postopala krivično z Japonci, zopet drugi imajo do Japoncev pozitivne simpatije, .—, za oktober od .— do .— Rž za april K . . • i » n relu v ^r so slabotneji, drzni, ker so se s tako in- £" ^oktobeT .-do°^ K^ netaknjena m zložena v najlepšem re m v teHgenoo in hitro8tjo civiliEirali - neki so tudi za maj K-.-'do .-, za julij .— do .— steklenicah in Akn-ljieah. mnenja da se je pred rumeno raso manje H a vre. (Sklep.) Kava Santos good ave- Tiaek V Japonski. Prvi in edini ča«oois ^ ^ pa ^ ruako premo5jo Vredn0 rage~ tek. mesec po 50 kg frk, za maj v Japanu je zagledal beli dan leta 1863., zdaj po 40 l»-t h se tissa tam na dan je tukaj navesti dejstvo, da je dal Madjarov so J~----J ------- —J----* — *~--------v Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good za Japonsko zaradi 1. 1849., ker so Rusi average za marec 33l/s, za maj 33%,. za septem-dnevnikov in periodičnih listov. G ki ^ fiamo eato na 37-39. jajo zjutraj, toda do sedaj m še nobenega za Jap0nsko. . Hamburg. rž , . , . . - na današnji oelas mestne lekarne v Zagrebu, »pni 15.—, za maj-junij 15.—, za maj-avgust glavne v,uor..due države na svetu vina in ^ J J5 5 {mirno). _ pSenica za tekoči mesec 21.90, sicer : Franeozka 331/i milijona hektol tr »v ; trg Bt. za april z& maj _ junij 21.90, za maj- Italija 34 mil. hl„ šp»oeka 15 mi). bl„ Najboljše zdniTll« je vaekako kaka ^Tk-'" Ze^i^i etri j a 6 mil. bi., Portugalska 3 lft md. hI., dt bra mineralna voda. Mej najboljše mineralne 29.50, za maj-avg. 29.55 (mirno). — Kepično Rusija 3 mil. hI., Č.eka republ.ka 3'/, m,l. vode M priiteva Apatov,6ka kielice, ki je od tf0> ^'september ^"ŠLlitSLZ) hI., Ogrska in H rva taka 2 mil. hI.. Bolgarsua kraljevske hrvatske vlade proglašena kot naj- Špirit za tekoči mesec 38.25, za april 38.75, za 2 mil. hI, Turška ,n otok C per 2 m,L bi., bo|jSa mineralna vod« Hrvateke. Komur je Nemčija 2 miL hI., S*»vero - ameriške Z edin. drego njegovo zdravje, naj tedaj rabi »a p a- za tekoči meaec 25.37 —, za april 25.50 (Stanov.), države 2% mil. hI.. Grška 1% mil. hI. t o v a 6 k o n a m i z n o i n m i n e r a 1 n o ™ okt"iaa 21rafiniran Izlaeti je v Italiji p »skočil pridelek v o d o«, ki se zlasti pri poroča za vsakovrstna__ vina- bodenja, bolezni v želodcu, jetrah, pljučah, za Bogatstvo Sibirije V Sibirijo se naselja razne katare, hemoroide, kamen, mehur itd. na leto d.» 200.000 ljudi. Ti dobivajo od Zakupništvo vrelca Apatovačke kislice v ruske vlade brezplačno vožnjo in vsa- — 642.75 U40 12 7j 117.55 Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Zlnstrovan oenlk brezplafino ln firanko. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega v«rčoegi rodoljuba, da fd ca brvataaa ravarovaina zadruga M Croatia stoječa pod pokroviteljstvom »Inb. in kralj, glavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron cprejemlje vseko vrsto nepremičnin (hiše, darska poslopja, tovarne) ter premičnia (sakor pob stvo, e< epodarsko orodje, stroje, živiao, žito, sl»mseno, bbg) v skladiščih ali na pr< stem itd.) v zav«rr)vanje p ot ognju iu s leli t • > na niž 'h c-nah m z najb. Ijsim jamstvom. — I-ta jo^rf d uje r.n fc^oje zavarovance i-o-ojila na 11 i>iein;čn n * pri orvih denarnih zavod h. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že d« f)p £re denar v tujino. GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISTRO n GORIŠKO ie ravnatelj-tvn izro čilo gosp IVANU GORUP-U. inšpetct »riu ori »The Mutu 1«, Trst, ul. Miramar 11. Sv >i;m pravnim konzutentom z* te kr j^ j* imenovnio g;>sp. Dr. OTOKARJA RYBARA cd vetnika v Tr^tu. I i TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim porošt o ji. Ulica S. Frsneeseo šteT, 2, I. - T R S T - Ulica S. Francesco štev. 2, I. ■ - : Telefon »52 - Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in jiL obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po O1/,0/^, na menjice |>o 6°/0, nu zastave po 51/* %. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. v -r .-»l- ■ "i- "•■<« Zdravje je največje bogatstvo ! Kapljice sv. Marka Te glasovite iu ntdj»etljue ».apljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo iu zuuanj » iabj. Posebno odstrenju^ejo trgaoje po iwosteh, jm»-gah in rok&h ter c z tnevijo ^ak glavobol. DeJuj*-jo blagodejno pri boleznih v želodcu, U blažu jej o tatar, um i ujejo blevanje iu lajšajo naouho. Pospešujejo preba vikanje, čistijo kri in čreva. Od vaj »j; velike in male gliste in vse bolezui pro-. zročene od glist. Delujejo izvrstno pr< ti hripavomi, zdravijo vse bolezni na jetrah. »koliko« in trganje v želodcu. Obranijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoč« iz mrziice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te kapljice n* t steklenic K 4 —, 24 steklenic K 8.—, 36 Bteklenic K 11.—, 84 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. ^a razpolago je tisoče in tieoČe priznalnin pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo »amo imeDa nekaterih gg., kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Karetinčič, učitelj ; Janko KiSur, kr. nadgozdar ; Štefan Barčič, župnik ; Ilija Mamič, opankar : Zofija Vukelič, šivilja ; Josip Seljanović, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44, T Mili cerfcve ST. Marta. - Zdravje je največje bogatstvo ! - VELIKA ZALOGA APNENEGA KARBIDA prve vrste se vdobi pri tvrdki PAOLO PATRIZI, TRST Via S. Lazzaro štev. 9. Zastopnik tvrdke > Societa anonima per V utilizzazione delle forze idrauliche della Dalmazia . Zaboji od 50 klg., ki se komadno odmirajo in zapirajo r-c Kron 28 za ioo kip Pri narot-bah za večje množine popust po dosrovoru. TeŽa Čista. zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem. Srečkanje nepreklicno 23. aprila 1904, Srečke za ogrevalne sob po i krono Grlavni dobitek hvon 49.096 kron priporočajo : Josip Bolaffio, Mandl & Ign. Nenraann, Henrik Bchitimann, S. Tavella, Mercurio Triestino, Figli di O. Zuculin. menjalnica v Trstu Dobitki, ki sestojajo od efektov, se ne morejo dvigniti v denarju. Proda se košnja v velikem obsegu za tekoče leto v Zavijali. Za pojasnitve se je obrniti od Ll. pretlp. do 11 pop. k Josipu Schiissler v Trstu, ulica Ponto rosso št. o II. 11. Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Izvrsten okus dobi kava ako ji, pr mešate V Y D R OVE ŽITNE - - - KAVE - - Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. j Anton SkerI mehanik j Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za. točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroka. Vydrova tovarna žitne kave Praga Spominjate se sirot! Sirotinske srečke (Kinderheim-Lose) za sezidan je doma za sirote. 1500 vrednostnih dobitkov v skupnem znesku K 60.000 — Glavni dobitek v vrednosti K 25.000. Cena sreOKam po 1 Krono. — srečkanje neprefcljično 22. aprila 1904 Vdobe se v vsoh tobakarneh.. Uprava sirotinske loterije krščanske zveze dunajskih gospa, Dnntj, I-, Neuer Markt 6 Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Frauz« v ulici Geppa št. 16. se toči: o vipavsko belo.....po 44 nvč. istza na dom.......> 40 » istrski teran I. vrste ...» 40 > za na dom.......»32 > nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. Automatična past za podgane gl. — mili gld 1 20 ; Ivovi brez na icorovanja v eni sami noči do 40 komadov, se nastavlja sama od sebe in ne d.^ja ui-kakega duha. Past za ščurke _Eclipseu vlovi 100 ščurkov in griljev v eni noči, stane gld 1.20. Pošilja po povzetju I. Schiiller. Dunaj II. Kurzbaue-gasse 4. Neštevilno zahvalnih in priznalniD pisem. Prave i?i jedine želode, kapljice sv. Antona Padovanskega. 10 kron na dan si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy, Buda-pest, IV. Ungargasse 6. Y K g K Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št, 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih Bob. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgiie — Podobe v izboru in tapetar:ja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. ooooooooooooocoo (Varstvena znam ka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji ji. Cena steklenici 6O vin Prodajajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za naročitve in poailjatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu, ul. Barriera vecchia št. 4 Priporoča svojo dobroztiano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi 5e zglasiti • O e m Marija vdova Čokelj priporoča svojo dobro založeno prodaj al 11 ico kuhinjskih posod po nizkih cenah. Piazza Ponterossc št 7. SORIŠU LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 2 nadstr. v lastni hiši. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega ee tudi ni Člau društva in se obrestujejo po 47*°/o» n® da bi se odbijal rentni davek. jila dajejo se samo 51ooo:n in sicer na menjice po 6 % iu na vknjižbe po 57s°/0 [Jraduje vsaki da a od do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj m praznikov. Stanje Iran. tIoj leta 1902. Kron 1,419,006 poštno-iiip. M st? "837.315. LJUBLJANSKA KREDIT Polno vplačani akcijs Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja ▼m vrate rent, zjustarnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novce* in deviz. PromiM iidaja k Tt&kema žrebanju. ^KA" v k 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale — kupone. —~ Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl —- Izgubi -- Vinkuluje In dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Mmhampt in 1n¥mmaa nanio. mf JBomrn naročiltu LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — —_ dne vzdiga. - Promet m čeki in nakaznicami.