Leto XYI. V Celju, dne 24. januarja 1906. 1. Štev. 10. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in.Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserite in mnogokratno inseriranje znaten popust, Kako izginja naša govorica ob slovensko-nemški jezikovni meji? Pred nedavnim, ko je začela stopati jesen s trdimi koraki v deželo, me je vedla pot iz Maribora po cesti proti Arvežu. Mnogo je olikanih Slovencev. ki imajo o krajih, ležečih za Kozjakom, prav zmedene pojme in zato si štejem v dolžnost, našemu občinstvu nekoliko razkriti, kako tamkaj izginja narodni živelj od leta do leta bolj. Vasi, ležeče ob cesti iz Leitersberga na Arvež, so. kakor kaže zani-krnost v to poklicanih političnih društev, nže naprej hladnokrvno izročene nemškemu Molohu. O tisti mnogolm.-lisani mladeniški navdušenosti, s kojo se toliko ponašajo znani naši štajerski listi, ni tukaj duha ne sluha! Naopak, dočim še stari ljudje radi kramljajo in pozdravljajo tujca v naši besedi, je mladež nemško navdahnjena in noče slove,nsčin*-tti*i~¥ft4 raamaotil . Da je temu tjfo .toliko bili krivi stariŠi. temvč naša malomarnost, ki ni skrbela la bi še za časa se ljudstvo predramilo, da bi naš jezik v tamkajšnjih šolah pridobil si vsaj nekaj pravice. Res je. da se v prvem razredu še deloma poučuje v slovenščini, a to tako mrzko, kakor le zamorejo nemški prenapeti učitelji. A razen te drobtine. ki bo, kakor se kaže, tudi kmalu odpadla, vse nemško! Ker je mladina že iz šole vajena med sabo nemški govoriti, zato tudi seveda v poznejšem življenju le nemščino poveličuje! A ne menite, da se nemščina tako bohotno šopiri le po gostilnah in v ob cestah ležečih domovih, ne. ona dviga svojo roko tudi v samotnih selih in po bornih viničarijah. Če upoštevamo vse činitelje, ki nemškutarstvo tamkaj pospešujejo, je to tudi docela logično. Tako ginejo vasi Spodnja, Zgornja Kunigunda, Svičina, Št. Jurij ob Pesnici in še druge v nenasitnem nemškem žrelu. Ne oporekam, da se najdejo tu-intam še narodne hiše, a te so le redke iskre v temni noči! Izvestja Schulvereina in Südmarke spričujejo, da žrtvujeta ti društvi za okrepitev nemškega življa v teh obmejnih, od Slovencev pozabljenih krajev lepe svote. No. spričo malomarnosti v to poklicanih posameznikov in društev od slovenske strani, bodo kmalu te denarce lahko drugam posvetili, kajti njihova stvar bo v kratkem dobljena, slovenska govorica bo za vselej, umolknila! Mi javkamo in tarnamo o „tužnem Korotanu", ,a o našem, v nemškem morju se potapljajočem Kozjaku. od Mute, Arveža do Št. Ilja. ne znamo nič! Spoznavajmo najprej Rj, to itak »i /vej;, reipti, vzkliknil bi marsikdo in resigniranó položil list iz rok1 Naopak! Srca kvišku! Poglejmo brate Čehe! Kje so oni vrgli še puško v koruzo? So še sredstva, ki bi i tu že umirajočemu Slovenstvu pomagala na noge! Poglejmo si nekoliko, kako! Pri odraslih, zagrizenih nemškutarjih, bil bi pač skoro že ves trud bob v steno! Tod so že dovolj poskusili tamošnji duhovniki, a da brezuspešno, nam glasno govore dejstva! Vrhutega so pa vsled rastočega liberalizma duhovniki tamkaj popolno brezvplivni. Zasejati bi bilo treba novo seme! Pričeti se mora pri mladini, in rečem celo. pri šolski mladini. Aha, politiko v šolo, godrnjali bodo nekateri, kar grom in peklo čez pisatelja. A ne mislim i jaz tako radikalno, ker se tò itak ne da. dokler je šola izročena nemškim in „Nemcem prijaznim" učiteljem! • . A smelo trdim, ko bi naša javnost vsaj 'toliko skrbela, da nabavi tem obmejnim šolam naše mladinske liste in knjižice. — razposojevanje bi sigurno radevolje prevzeli gg. katehetje, da bj_ bila pot od mladinskega pa do političnega lista utrta! In s tem je povedano dovolj. Da pa so politični listi naši najbolji narodni vzgojitelji, je pribita stvar! Požrtvovalnosti je seveda treba! Ali bi naši denarni zavodi pri razdeljevanju letnega dobička ne ödkrhnili nekaj tudi v to svrho? Drugo vprašanje je, kako dobiti v te kraje slovenskih učiteljev! Nedavno sem čital, in menda baš v „Domovini". da so obmejne šole vse v :■>. krajevnem razredu! In z malimi izje-je to gola resnica! Zato pač nimajo že vsled svoje nemškutarske odurnòsti ti kraji nikake privlačnosti za- sovenskega učitelja! A da bi. kakor to stori Siidmarka. i naša družba sv. Cirila in Metoda dajala takim učiteljem redne podpore, izvestno bi se tudi za te kraje dobili slovenski učitelji, Čemu bi n. pr. marenberška posojilnica ne razpisala za tamošnjega učitelja kakih 200 K na leto? Pri kompetenci bi se gotovo zglasilo več slovenskih učiteljev, ki bi se tudi ne mogli vedno prezreti! Nemci že vedo, kako vabiti učitelje v narodno nevarne kraje! A mi znamo samo čez to zabavljati; posne-majmo jih raje! Kakor so moji nasveti navidezno malenkostni, je vendar kaj večjega v teh krajih nemogoče. Ne da se oživo-tvoriti ne posojilnica, ne bralno in ne politično društvo. Da mariborsko politično društvo ne prireja svojih shodov v teh krajih, je razumljivo, saj bi ne imel shod poslušalcev! A to. kar sem spredaj priporočal, pa lahko stori. Uverjen sem. da uspeh ne bo izostal! Tako je ravnal neki koroški, še slovenski učitelj na svoji šoli in mi je zatrjeval, da njegov trud in žrtva nista bila zaman. Ali so popisani kraji mar drugačni od Korotana? Vabilo družbe sv. Mohorja. Bliža se čas za vpis v družbo sv. M o h o r j a. Vljudno zato vabimo in poživljamo številne ude naše družbe sirom slovenske domovine in v tujini, naj se zopet i n v č i m n a j v e č j e ni številu vpišejo v družbo dosedanji udje in naj pristopi tudi prav mnogo n^ihJ Č, ijMfll' V irti'; l" " Pa prosirilo. da zopet prevzamejo svoje (kut&nit zelo ibžavircr .alLtako Jivale- »t- ' • vredno in koristno delo ter nabero čim več udov ! H Književni dar za 1. 1908 je sledeči: 1. „Zgodbe sv. pisma", 13. snopič. — Ali treba „Zgodbe" na novo priporočati? Ne! Priporočajo se same tako po svoji vsebini — saj sv. pismo je knjiga vseh knjig — kakor po lepi razlagi, vnanji obliki in slikah. Zato le pridno zopet sezite po njih! 2. „Sveta družina", vzor krščanskim družinam. Nauki in molitve v posnemo in češčenje sv. družine nazareške. Izdajo „Cerkvenega molitven i k a", katero je naznanil letošnji „Koledar", smo odložili na kasnejši LISTEK. Blagor v vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje.) Hvaležno sem sprejel njegovo ponudbo. Zvečer pred dnevom svojega odhoda sem se sprehajal po vrtu. Krenil sem k jezeru, proti kateremu se je razprostirala bujna loka. Pravkar je zašlo solnce, in vse nebo je žarelo temnožolto. Vtopil sem se v ta sijajni pogled. Tu me naenkrat zmoti dekličji smeh. podoben ščebetanju množice ptičev. Presenečen obstanem. Pred »enoj je sedela mandarinova žena. oblečena v temno vijoličasto oblačilo, kar je še zviševalo beloto njenega obličja. V roki je imela svojo pahljačo. Njene oči so bile dvignene proti nebu. Njene deklice so spuščale na zlatih litih zmaje iz rožnatega in modrega atlasa, katerim so se zlivale iz žrel srebrne, nežno rožljajoče verige. Zdelo se je, da zmaji bljujejo zvezde. Mandarinova žena ni delila hrupne radosti devojk; z otožnim očesom je zrla za atlasovimi pošastmi, ki so se izgubljale v večerni megli, in začul sem. kako je šepetala: „Tako poginjajo rožni in ažurni sni naše mladosti v megli razočaranja". Vstala je in namignila devojkam, naj pustijo igre. Počasi so se zbrale okoli mene. Zdelo se je, da me stoječega v senci osamelega drevesa ne vidi nobena izmed njih. Prišle so mi tako blizu, da so njihove vlečke zašumele ob moji nogi, toda nobena se ni zmenila za me. Samo pogled mandarinove žene se je zadel ob moje obličje, toda le kakor slučajno. „Tudi ona me ne vidi", sem si mislil. Ta trenotek mi je padlo nekaj k nogam. Bila je to pahljača, ki jo je kupil mandarin pri mojem očetu. Zbodlo me je v srcu; zdelo se mi je, da me dama prezira, da je, za-gledavši me, nalašč vrgla pred mojimi očmi od sebe stvar, ki je prihajala od mene. Bil sem žalosten do smrti. Nisem se zganil, dokler se ni izgubila s svojimi družabnicami v vrtu. Dvignil sem pahljačo. Bilo mi je razkošje, dihati iz nje vonj. s katerim, jo je prepojilo dotikanje njenih rok. Hotel sem jo pritisniti k ustnicam. Ta trenotek sem zapazil, da je popisana preko mojih stihov. Pisava je bila elegantna, toda zastarela, nikdo več je ni pisal, in ne bil bi je znal čitati, če bi ne bil v zadnjem času slučajno študiral starodavne listine. Čital sem sledeče besede: „O snežnobela mehka svila, lesketajoča se kakor slana, vonjajoča po rožah! Obličje polne lune ti je dala roka prijateljeva, naredivši iz tebe pahljačo. Kadarkoli te pozove moja roka, vselej mi pričaraš ljubek vetrič. Postala si moja zvesta družab-nica, bodisi da sem doma, bodisi da blodim po vrtu. Gotovo bi mi očitala nehvaležnost. če bi te vrgla od sebe v zimskem času, ko ne potrebujem tvojega hladu. Toda jaz nesrečnica imam tako usodo. Bila sem ljubek vetrič prijatelju, ko se je čutil osirotelega v širnem svetu. Zdaj mi je moj del pozabljenje! Mingeja." "Te besede so mi izvabile solze v oči. Bile so odmev zapuščene ljubljenke cesarja. Ceng-tyja. Toda to ni bila samo pesniška igračica, bila so to očitanja, katera mi je delala Mingeja, bili so to njeni vzdihi! Torej se nisem motil: ljubila me je! In ime ji je bilo torej Mingeja. To je vplivalo na me kakor vzhajanje zvezde. Moja sreča mi je legla na srce kakor ogromno breme. Kaj sem imel zdaj storiti? Iz mojega razmišljanja so me prerušili lahki koraki. Zagledal sem eno izmed deklic. Vračala se je iz palače in iskala nekaj v travi. Gotovo pahljačo svoje gospe. Razumel sem vse. Zato je pisala Mingeja s to zastarelo, neizvedencem nečitljivo pisavo. Moja pahljača ji je bila draga. Dala mi je čas, da sem prečital njene stihe, in jo zahtevala nazaj. Položil sem jo pod drevo in se skril v grmovje. Deklica je našla pahljačo, in jaz sem do jutranjega svita ostal v vrtu. Bde sem sanjal o Mingeji. Zjutraj sem se odpravil na pot k očetu. (Dalje prih.) čas. ker nam je došla želja iz lavan-tinske in ljubljanske škofije, naj še toliko časa počakamo, da se bo mogoče skupno posvetovati tudi o tistih stvareh. ki jih bo ljudski izdaji ,.Cerkvenega molitvenika" za večjo privatno porabnost treba še dodati. Namesto tega stopi molitvenik ,.Sveta družina", ki ga je spisal g. J. M. Seigerschmied. Prvi del obsega .'i ! premišljevanj o sv. družini, drugi običajne molitve. Molitvenik se bode dobival tudi vezan, in sicer stane veznina v platno z rdečo obrezo 60 v. v usnju z zlato obrezo K 1'20. -— Cenjene ude prosimo. da naročujejo samo te in ne drugih veznin. da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju knjig preveč ne otežkoči. 3. „Pri severnih Slovanih". Potopis. Spisal Josip Lavtižar. Slovencem že znani potopisec. g. župnik Josip Lavtižar, nas v tej knjigi vodi k našim severnim bratom, na Moravsko. Šlezijo. Češko in Galicijo. Opisuje nani lepo tamošnje kraje, vodi nas po znamenitih zgodovinskih mestih, pripoveduje nam mnogokaj iz starodavne slovanske zgodovine. Knjiga, katero bodo krasile mnoge podobe, bo gotovo vsestransko zanimala. 4. „Lešniki". Knjiga za odrastlo mladino. Spisal Jož. Stritar. Profesor Jožef Stritar, znani naš pisatelj, je zopet spisal knjižico za odi-astio našo mladež. Obsegala bode knjiga veliko število mičnih pesmic, več igrokaznih prizorov, nekatere živalske pogovore, povest „Pavle" in spomine iz mladostnega življenja. 5. „Uporniki". Zgodovinska povest. Spisal Ivan Lah. („Slovenskih Večernic" 58. zvezek.) Mnogokrat se je že izrekla želja, naj družba izda daljšo povest. Tej želji hočemo ustreči z „Uporniki". Snov je zajeta iz domače slovenske zgodovine v prvi polovici minulega stoletja. (i. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1907. Odbor se hoče potruditi, da bo vsebina koledarju kolikor mogoče raznovrstna in mikavna. Cenjene pisatelje pa prosimo, da nam čim preje pošljejo svoje prispevke. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5« marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob. pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov. pa prijazno opozarjamo. da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 4 0 vinarjev za opravilne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več. še sami plačati. Isto velja za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!" V Celovcu, dne 15. pros. 1906. Odbor. Svetovno-politični pregled. — Preosnova ministrstva še vedno plava v ozračju. Za sedaj namerava Gautsch poklicati baje samo dva. in sicer češkega in nemškega ministra. Derschatta, ki bi imel vstopiti kot nemški minister, je dobil vsled svojega čudnega postopanja nezaupnico od odseka četvorice nemških voditeljev. A pogajanja radi parlamenti-ziranja se vseeno nadaljujejo. Med nemškimi strankami vlada splošno nesloga in nevoščljivost. Niti v isti stranki si niso poslanci edini. O preosnovi gosposke zbornice so govorili njeni odposlanci včeraj z ministrskim predsednikom Gautschem. Gospodje s svojimi srednjeveškimi nazori se ne morejo vživeti v idejo pravičnosti in so izrazili Gantschu nezadovoljstvo radi nameravane preosnove. Med Malorusi v Galiciji se je počelo radi volilne reforme silno gibanje. Kakor znano, hočejo Poljaki za Galicijo indirektne (posredne) volitve, da bi si zdržali gospodstvo. Zato je veliko razburjenje med Malorusi. V kraju Tarna vice- Lesna so zborovali dne 2Ž. t. m. maloruski kmetje. Po shodu je prišlo do spopadov z vojaštvom in orožništvom. Tudi v Tlumaczu je bil maloruski shod. — Odposlanstvo Malorusov, in sicer grof Szeptycki, dva škofa in malornska poslanca Ro-manczuk in Korol so bili pri cesarju v avdijenci,ta jih je zagotovil, da bo vlada nap tam vsem narodnostim pravična. — Na Češkem pomnožujejo vojaštvo in orožništvo. dasi se je mir povrnil v deželo, še veduo. Boje se baje, da bi prišlo ob času volilne predloge v državni zbornici in ob času volitev samih do izgredov. To bi bilo deloma znamenje, da volilna predloga ne bo bogve kako pravična! Ogrski dogodki. Vladni ma-žarski organ „Magyar Nanzet" govori o položaju sledeče: Naša pesimistična sodba o položaju izhaja odtod, da ne moremo zaznamovati kakšne spremembe. Stagnacija pomeni, da se boj mora nadaljevati. Dokler se ponavljajo dan za dnem napadi na državni red, dokler ni konca nevrednemu hujskanju proti postavno imenovanim nadžupanom. dokler [bo koalicija se s svojo agitacijo trudila, iztrgati vodstvo uprave iz rok vlade, tako dolgo je prisiljena tudi vlada, nadaljevati obrambni boj. Ža-lostui položaj, ki ga je povzročil ta nesrečni boj, je vsakemu jasno pred očmi. In vsak si mora reči. da tako ne more iti dalje. — Baron Fejervary je bil včeraj zopet pri cesarju ^sjn bil je to, morda zadnji poskus razumljenje. — V zadevi srbsko-bolgarske carinske zveze* " je srbski ministei zunanjih del naznanil avstro-ogrskemu poslaniku, da odklanja Srbija avstro-ogrske zahteve glede carinske zveze z Bolgarsko, ker so te zahteve nečastne in poniževalne za Srbijo. Nemški listi so sedaj padli čez Rusijo, češ. da je ona nahujskala Srbijo in Bolgarsko. — Srbska in bolgarska javnost, posebej srbski trgovski stan pa odobrava postopanje srbske vlade, ki je konečno pokazala, da se ne boji tudi gospodarskega boja z Avstrijo. — Med Srbijo in Avstrijo je nastal carinski boj. Trgovinski dogovori so prekinjeni, srbski delegatje so odpoklicani z Dunaja. Avstrija je prepovedala uvoz srbskih prašičev brez vsakega stvarnega vzroka, kajti prašiči so zdravi. Belgrajski trgovci skli-čejo meeting, na katerem se izjavijo za carinsko zvezo. — Bumunski listi veselo pozdravljajo nepopustljivost srbske vlade ter pričaknjejo, da se tudi Rumunska pridruži srbsko - bolgarski, potem podonavski carinski zvezi. — Ruski dogodki. Tajni re-volucijski shodi so povsod uvideli, da se revolucijonarna akcija ne da več nadaljevati, pač pa so sklenili, da se nadaljujejo atentati na višje upravne osebe. — Socijalni revolucionarji so poživljali v proglasu, da se je dne 22. t. m., t. j. na dan obletnice započetka ruske revolucije, z ozirom na sedanjo neugodno dobo vzdržati vsake manifestacije. Na rnskem Poljskem so na dan obletnice po-četka ruskega punta uprizorili splošno stavko. — Angleške volitve. Zmage liberalcev pri sedanjih volitvah prese- gajo nade njih samih. Stranko unijo-nistov doletavajo težki udarci drug za drugim. Najtežji poraz je bil vsekakor oni prejšnjega premier-ministra Bal-foura, a propalo je tudi več drugih bivšili ministrov Radikalna struja v bodoči zbornici bo močnejša, kakor kedaj doslej sploh in pričakovati je korenitih reform, ki bodo y temeljih izpremenile javno življenje v mnogih ozirih tako konservativne Angleške. — Novovoljeni zastopniki delavske stranke so izjavili, da ne pristopijo nobeni obstoječi stranki, ampak hočejo nastopati samostojno. Izvoljenih je doslej 278 liberalcev. 36 zastopnikov delavske stranke. 117 unijonistov in 79 nacionalistov. Slovenske novice. Štajersko. — 30 letnica akad. tehn. društva „Triglav". Vabila so razposlana, Prijatelji in somišljeniki društva, ki še niso prejeli vabila, naj blagohotno oproste in se obrnejo s popolnim naslovom do društva „Triglav" v Gradcu, Heinrichstr. 8. II. — Nadalje še enkrat opozarjamo vse one, ki se hočejo udeležiti komerza. da to javijo v najkrajšem času g. dr. Janku Sernec. zdravniku v Celju. Odbor. — Na izvanrednem občnem zboru „Celjskega pevskega društva" dne 23. t. m. so bili pri dopolnilnih volitvah v odbor voljeni gg. dr. Schwab. Likar. Žagar in Berk. — Osebna vest. Dr. Janko Bezjak, glavni učitelj na moškem učiteljišču v Mariboru, je imenovan učiteljem na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Bil je do sedaj okrajni šolski nadzornik v Mariboru. — Vabilo na plesne vaje. Kakor vsako leto v predpustu. se vršijo tudi letos posebne vaje za „kolo" ter opozarjamo še enkrat, da bode prya plesna vaja danes ob osmih zvečer v mali dvorani „Narodnega doma". — Mestni òtetfe èeljski so v svoji zadnji seji „s hvaležnostjo" vzeli na znanje, da je komisar Lehmann „velikodušno" v imenu celjskega okraja obljubil celjski nemškutariji 2000 K letno za dobo 40 let za celjski vodovod, da je torej naravnost brezstidno oškodoval celjski okraj, ki nima prav nič od vodovoda, za 80.000 K. Počasi, slavna nemškutarija! Še imajo prej govoriti slovenske občine, še bodo povedale pristojni oblasti odločno in jasno, da ni vsak hlapec nemškutarskih teženj neomejen gospodar slovenskega denarja, povedale bodo, da nima začasni upravitelj avtonomne oblasti, in četudi je premogocni komisar Lehmann, duševni oče raznih ponesrečenih reklamacij, pravice, določevati okraju na nepostaven način tako visoka plačila za tolikšno dobo let. Slovenske občine, ki še niste uposlale priziva, 2 dni še imate časa, storite svojo narodno dolžnost, pokažite komisarju Lehmannu, ki samovoljno krši sklep okrajnega zastopa, da mu je poslovni jezik slovenski (ta sklep mora biti med akti, komisar Lehmann!), ki samovoljno gazi pravice slovenskega jezika, slovenskega kmeta, slovenskega ljudstva sploh, ki živi še tako daleč od modernega veka v veku teme, da si daje od prihajajočih kmetov poljubljati svojo „plemenito" roko (in najdejo se med slovenskimi kmeti take suženjske duše brez ponosa in samozavesti, da to store!), ki ima na vesti še marsikaj, kar mu bomo zapisali za odhodnico, pokažite temu samodržcu celjskega okraja, slovenske občine, da vsaj ve imate toliko poguma in ponosa, braniti slovensko čast. pravice in svobodo našo! -- Iz celjske sodne dvoraae. Nadebuden deček je Franc Ol-cer. doma iz Celja, ki je bival t zadnjem času na Ljubečni. Fant še ni 15 let star. pa je že bil kaznovan zaradi hudodelstva tatvine. If inoli teden je pa zopet stal pred okrožnim sodiščem v Celju, kjer je dobil za posebno junaštvo dva meseca zapora. Ko so šli namreč dne 11. decembra 1905 otroci iz šole na Ljubečni, so v otroški nagajivosti obmetavali Celcerja s koščki repe. Ta jim je najprej z repo odgovarjal, ko mu je pa bilo tega dovolj, je prijel na cesti večji kamen in ga pognal za otroci. Zadel je fanta Antona Koželja na glavi tak» močno, da je čez 14 dni le-ta na otrp-nenju možgan umrl. — Ko presedi Celcer prisojeno mu kazen, ga bod« na prošnjo njegovega varha oddali v prisilno delavnico. Drug „k va r tir" bo oskrbel bratu! Janez Drstvenšek je prišel na Sv. večer 1905 iz Gradiške. kjer je presedel 13 mesečno ječo. domov k svojemu bratu Mihaelu na Brezov® pri Sevnici. Brat Mihael ga je prosil, naj stannje od začetka v listnici, ker je ves poln uši. Janez pa je hotel spati v hiši. Ker se pa nista zjediniia zaradi stanovanja, je obljubil Janez bratu, da mu bo oskrbel drug kvartir. Ker mu Mihaelova žena ni hoteia na praznik oprati obleke in perila, se je pridušil. da bo vse vkup zažgal. Zato je nastal po vasi velik strah, ko so za to izvedeli. Orožniki so pa .Janeza Drstvenška zaprli in se je moral minoli četrtek pri okrožnem sodišč« zagovarjati zaradi nevarne grožnje. Pred sodiščem je rekel, da je mislil, da bo zažgal samo svoje uši. Ker ma pa tega ni hotel nihče verjeti, se je vrgel dvakrat v sodni dvorani na tla. da bi pri sodnikih vzbudil usmiljenje. Toda ti gospodje niso imeli zmisla za njegovo „božjast" in so mu prisodili petnajst vroesecejf težke ječe. Oskrbel je torej brat njemu drug „kvartir". Imel bo časa dovolj premišljevati, da se ne sme tako govoriti, če se misli osmoditi samo uši. Za splošno in enako rotiln« pravico so se izrekle občine Rajhen-burg (pol. okr. Brežice), Bolehneci (pol. okr. Ljutomer). Slaptinci (pol. okr. Ljutomer), Kristanci (pol. okr. Ljutomer), Zakot (pol. okr. Brežice). Bre-brovnik (pol. okr. Ptuj), Braslovče (pol. okr. Celje). Moškanjci (pol. okr. Ptuj), Rogoznica (pol. okr. Ptuj), Radislavci (pol. okr. Ljutomer). Mezgovec (pol. okr. Ptuj), Sv. Jernej (pol. okr. Konjice), Vitan. (pol. okr. Ptuj). Radiaci (pol. okr. Ljutomer). — Wastian in Lenko strašita po slovenskem Štajerskem. Nas pusti njuno klobasanje hladne; a uverjena sta naj, da je naše prepričanje, da lahko govorita svojim nemškutarskim „somišljenikom" še takšne oslarije — ti jima bodo vseeno ploskali. Pribiti pa hočemo le dejstvo, da je Lenko v svojem govoru v Slovenski Bistrici glasom poročila „graške tetke" „v ostrih besedah" grajal, da se Slovencem v gospodarskem oziru kaj dovoli. Tako torej, Slovenci! Oni poslanec, ki bi naj, ker je slučajno od političnih ničel (sam velika duševna ničla!) poslan v deželno zbornico, zastopal koristi Sp. Štajerske, ki je po večini slovenska, se obrača „v ostrih besedah" proti temu, da bi se Slovencem v gospodarskem oziru pomagalo! To je politična lumparija, šarlatanstvo, kakršnega je zmožen le slovenožrc Lenko in njegova neumno-poslušna čreda. In vi slovenski kmetje še vedno vidite v teh ljudeh svoje bogove? — Imenovanje v davčni službi na Štajerskem. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo ■ ' lledeče davčne praktikante provizovlč-, nini davčnim pristavonr. Josip (V)iu. IKarol Reich. Franjo- Konrad. FriJerik pick], J van Klaftenegger, Karo] \Wzjak, iTosip K aie. Franjo Pihler. štetVn Šuc. Henrik-Gutjahr. Jernej Videnj. Henrik Mürth, Teodor Stamm, /an Ort-weiii. «Josip Šprah, ./ulij rl. Alojz Kauworsky, Franjo Donaj./erdo Pre-log, Karol Hren. Matija /ajžer. Josip Wresnik in Karol WonùA. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Žalcu s/je ustanovila v nedeljo, dne 21. t./», Ustanovnega shoda se je udeležilo lepo število na-j rodnega ženstva i/ Žalca, Griž. Vrbja i. t. d. Že sedasse je nabralo 142 K ndnine. V odb^rso izvol jene: gospa M. ROblekova, predsednica: gdč. Koi diševa, podpredsednica; g. Götzlova. tajnica, gdč". Lipoldova. namestnica : gdč. Dobi Bugmannova, blàgajnica; e. Cerne jeva. namestnica. Mi z veseljem pozdravljamo ta novi pojav v 'narodnem gibanju v Žalcu, o katerem ž a 1 i b o g že dolgo nismo imeli prilike poročati. — Trbovlje. Dne 21. t. m. se. je vršil občni zbor ..Pazniškega in delavskega podpornega društva". Obiskan je bil jako dobro. Iz poročila odborovega smo posneli, da je društvo od početka svojega obstanka napredovalo s koraki, da moremo tak napredek zaznamovati pri malokaterem društvu. Društvo, ki šteje pocetkom drugega leta svojega obstanka blizu 700 članov, lahko s po- ! nosom gleda na svoje delo. Če bo nn-[ predovalo vedno na tak način, postane tekom časa na vsak način ena najmočnejših delavskih organizacij v obližju. In kar moramo zabeležiti z naj-| večjim zadovoljstvom, jo dejstvo, da je I društvo si brez vsega strahu in brez I vseli ozi rov dalo narodno lice ter je f tako središče, zdrnževališče in zbirališče, narodno čutečega delavstva v Trbovljah, ki je \y,\ tudi vsekdav na i svojem mestu, kadar se gre za trezno I premišljene in pametne zahteve delav-•if-Älb Z velikim zadovoljstvom moramo zabeležiti tudi dejstvo, da ima društvo svojo godbo, katera je v kratkem času si pr(dobj]a jzvanrednd izur jenost. Dru-l štveniki imajo prjkupl.jjyo uniformo, I društvena zastava pa jo naravnost ob-f čudovanja vredna, Prometa je imelo društvo v kratkem času toliko, da se kj mera čuditi nepristranski opazovalec. Samo na podporah je izdalo društvo za svojega obstanka nad 2000 K. To so i lepi uspehi, ki kažejo na življenjsko i >sUn pametne združitve. Predsednikom društva je zopet voljen (|e}aypi in vsestransko požrtvovalni g. Leeb. ; Ostali na občnem zboru voljeni odbor še objavimo, S o e i j a 1 n o - d e m o -kratična stranka je Imela istega , dne shod. na katere 171 se je izrekla za ;stavkn. — Zahtevajo 2Q%no zvišanje plače. ..Slov. paznrško in delavsko podporno društvo" je sklenilo, da se za pryp tri dni tudi njegovi člani pridružijo štrajkn, da bo pa imelo društvo fez tri dni občni zb.r, ki bo sklepal o nadaljnih korakih. — Trbovlje. Naša „Podružnica družbe sv. Cirila"in Metoda" je priredila dne 21. t. m veselico, ki je poka-irtla, da Trboveljčani kljub polenom, ki se jim mečejo pod noge od nekaterih I "strani, smejo s ponosom in veseljem kazati na svoje prireditve. Občudovati pno imeli duete. ki sta jih igrala gosp. bskar Moli in gdč. Miroslava Mol lova, Iba spretna yir.tuo.za, prvi 11a gosli, gotica na glasovirju, Občinstvo je g o (j u-■vljenim zanimanjem ter očarano sle-Ifio vsaki točki, ki sti.jjh proizvajala ita dva umetnika. Igra ,Raztro' enei" je gplivala s svojim hnnorjem povsem ■»dovoljujoče. Prava slastje bila gledati Ijaljubljeni par. prava ndost, gledati jptresena mn otca. -Pripomnili bi le. lila je bil stotnik v p. nekdiko premlad. Vsaka malenkost vpliva. — Za ples je igrala godba „pazn. in del. podpornega društva" in plesaželjni svet seje vrtel pozno v noč. Kakor izvemo, je dala Veselica lep čisti dobiček, tako da dobi družba sv. Cirila in Metoda nad 80 K. Trbovlje. Ves rudokop počiva radi generalnega štrajka, Stavkajoči delavci zahtevajo boljšo plačo, a ni skoro nič upanja, da bi kaj dosegli. Delavci sami niso složni, njihovi voditelji brez vsakega pravega — dobrega načrta. Iz srca bi jim privoščili, ako bi se jim res izboljšal njihov gmotni položaj, toda rndokopska gospoda je trdovratna in se tačas bržkone ne vda. Tuka j je g. okr. glavar baron Apfaltrern. rudarski uradni komisar in žand. nad-poročnik pi. Detela z 80 orožniki. Odloči se v dveh dneh. Dosedaj vlada- popolni mir. Pogajanja se vrše vsak dan. V Trbovljah so v pondeljek rano rudarji ustavili delo. Popoldne je izbruh nila stavka tudi v Hrastniku in na Ojstrem. Iz Gotovelj. Veselica, katera se je vršila pretočeno nedeljo pri nas. je dobro vspela. Veseloigra „V Ljubljano jo dajmo" je prav dobro ugajala in slišali smo igralke kakor tudi igralce hvaliti, da so svoje vloge dobro razumeli in proizvajali. Na vspehu igre se imamo pač najbolj zahvaliti gdč. Kodèr-manovi s Polzele, ki je krasno igrala eno izmed vodilnih vlog. Domači nloški zbor je z vspehom zapel več krepkih, zborov. Tu pa moramo zahvaliti gosp. Iv. Zupanca iz Žalca, ki je spretno nadomestoval obolelega našega mnogoletnega pevovodjo ter je s svojo požrtvovalnostjo pokazal, da ljubi svojo rojstno vas in se veseli njenega napredka, Cast tudi našim gotoveljskim Cantoni in diletantom. ki se odlikujejo z veliko požrtvovalnostjo ter dobro nmejo, kako jim je nastopati, da povzdignejo fantovsko čast in svoj uuled in kako jim je delovati za pravi napredek. Skoda, da so prostori gospoda Malgaja, v katerih prirejamo naše veselice, za naše razmere mnogo premajhni. Zato nas pa tembolj veseli, da je naš vrli gostilničar obljubi), da hoče dvorano v kratkem povečati. — Šoštanj. Po dolgem času se je sešlo Slovenstvo iz cele šaleške doline (iz Skal, Št, Janža. Velenja, Dnižuiiija, okolice Šoštanj in trga Šoštanj) ter iz sosednje savinske doline pri pravi či-talniški veselici, veselici, prirejeni po uzorn in v duhu snovateljev čitalnic. Pogled na pestio množico obiskovalk in obiskovalcev videli smo. česar v Šoštanju že dolgo nisino doživeli, poleg polnoštevihio zastopanega raznmništva-v velikem številu zastopan obrtmi sta", a kar nas navdaja s posebnim zadovoljstvom, veliko množico zastopnikov kmečkega stami od blizu in daleč -nam je v spomin poklical ono prve čitalniške prireditve v Bleiweissovi dobi, spominjal pa nas je tudi na te čase našega narodnega preporoda ves vspored veselice. Nastopil je spet oživljeni pevski zbor i. s. moški in mešani zbor ter kvartet in videli smo, da bo pevski zbor. ako bo imel redne vaje, lahko postni edep najboljših pevskih zborov na Slovenskem, «lasti sedaj, ker ima več- novih moči in v večini že precej izurjene pevce. Narodna godba se je spet zelo odlikovala in sodba precej kritičnega občinstva je bila, da ne zaostaja za vojaško godbo. Fino proizvajali d«et na gosli nam je uudil velik uinesnlški užitek. Največ zabave pa nam je nudila gledališka igra „Županova Micka", katero moramo smatrati kot eno naših najboljših narodnih iger. Da pa je občinstvo, katero je večinoma že večkrat videlo to igro. s takim zanimanjem in odobravanjem sledilo igri, se moramo zahvaliti našim vrlim igralcem, kateri so nam res po- dali sliko življenja na kmetih. Po splošni sodbi se še do sedaj nobena igra na šostanjskem odru ni tako dovršeno predstavljala, kar imamo gotovo pripisovati novim močem, katere so prvikrat v Šoštanju nastopile. Najbolj odlikoval se je po naravni igri in imenitnem nastopu An že. predstavljal nam je pristnega kmečkega korenjaka, za diletanta skoraj nedosegljivo dovršenostjo. Naivno kmečko dekle „Županovo Micko" smo občudovali kot igralko in pevko. Naš stari znanec, prèdstavljalec uloge Windberga, je tudi to pot kot komik žel velike uspehe. Divili sino se originalnemu tipu kmečkega župana Kremena; tudi ostale uloge so bile v spretnih rokah. Zelo ugodno vpliva tudi na gledalca krasno prenovljen oder in menda je malokatera čitalnica na Slovenskem. katera bi razpolagala s tako lépim in velikim odrom. Ta prva veselica naše čitalnice v letošnji sezoni nam je porok, da bodo tudi ostale sijajno uspele. — Šoštanj. Z velikim zanimanjem pričakujemo 28. t. 111., ko priredi šent-iljska kmečka mladina na našem odru dve glediški predstavi, kateri sta nedvomno najboljši izmed malih slovenskih ljudskih iger. Povabili smo to z navdušenjem delujočo mladino v Šoštanj, zato je naša dolžnost, da delujemo za mnogobrojno udeležbo, da pokažemo, ila vemo ceniti požrtvovalnost mladine, da jo navdušimo za nad al j 110 vztrajanje pri delu za izobrazbo ljudstva, obenem pa. da .položimo majhen prispevek za raavoj jedva še ustanovljenega bralnega društva šentiljskega. Predstave. pri katerih svira narodna godba na lok. trajajo od 4. do 7. ure zvečer in bode mogoče udeležnikom iz zgornjih krajev se pripeljati z vlakom in spet z vlakom- odpeljati. Šoštanjčani in okoličani. v nedeljo popoldan na svidenje V.dvorani g: Rajšterja. Slovenjignidec. Kakor ste že poročali, je preminul dne 14. januarja i«0(i ob 4. zjutraj gosp. Ivan Rogina. veleposestnik in župan v Podgorju, načelnik okrajnega zastopa in predsednik okrajne hranilnice slovenjegraške po, dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je vršil v torek dne 1«. januarja 1.1, predpoldnem. Pri pogrebu se je jasno pokazalo, kako priljubljen inobče-spoštovun je bil dragi ranjki. Prihitelo je ljudstva iz sosednih občin in pokrajin kar trnmoma. da izkaže blagemu možu zadnjo čast, — Zastopani so bili vsi sloji in stanov i. Od c, kr. uradništva omenimo, gospoda deželnega sodnega svetnika Nedweda, vodjo okrajnega glavarstva gospoda komisarja Zollala, od okrajnega zastopa g. Avgusta Giintherja. načelnikovega namestnika z večino članov in x uradniki okrajnega zastopa. Od okrajnega šolskega sveta sta bila navzoča predsednikov namestnik č, g. Anton Spander, ter okrajni šolski nadzornik g. Alojzij ScUoobel, ilesino občino slovenjegraške je zastopal gospod župan Frane PJotschnig s svetovalci, droge sosedne občine pa gg. občinski predstojniki z odborniki. Duhovščina je bila zastopana ne le po č. g. dekanu, ampak tudi po č. g. nadžupuik« Lenartu iz šuiartna in mestnem župniku č. g. Jazbecu ter drugih. Tudi Učiteljstvo je bilo obilno zastopana Is? sosednega okraja šoštanj-skega so prihiteli gg. deželni poslanec Ivan Vošnjak, odvetnik dr. Fr. Mayer in občinski odbornik šoštanjski. gospod Cerovšek. Iz daljne bele Ljubljane celo je prišel kot zastopnik župana g. Ivana Hribarja in banke Slavijo g. Bezenšek. Pri hiši, v kateri se je bil blagi pokojnik Ivan narodil J. 185.-J ter vzgledno gospodaril, je opravil domači g. župnik Franc Pečnik pred krsto običajne cerkvene obrede, potem pa je zapel iz Simulila došli mešani pevski zbor pod spretnim vodstvom gosp. M. Ocvirka v srce segajočo pesem žalostinko, koja je vsem privabila solze v oči. Žalostni sprevod se je potem pomikal v dolgi vrsti proti farni cerkvi sv. Urha. Gosp. župnik Pečnik je blagoslovil grob ter molil s tresočim- glasom in solznimi očmi za ranjkega Ivana. Pretresajoč je bil jok in stok zapuščenih, ko so krsto pogreznili v črno zemljo, v hladni grob. — Globoko je bila ginjena vsa množica, sivolasi ljudje so plakali za ranjkim kakor otročici in naj si je bil še tako trdne narave, vendar so mu uhajale solze na blagoslovljeno zemljo. Pri odprtem grobu mu j« zapel moški pevski zbor slovenjegraške čitalnice srce pretresajoči : ..Blagor 11111. ki se spočije". Slišale so se besede domačinov: Zapustil nas je. kdo nam bo šel sedaj tako na roko. kakor je to storil rajnki Rogina. ki je imel za vsakega pomoč in dober svet, Oh. kako ga bomo pogrešali! Tako se je vršil pogreb priljubljenega moža. kojega je vse spoštovalo. G. Ivan Rogina je bil od 1. 188tj. do 1. 1889. in od septembra 189H. leta neprenehoma do svoje smrti načelnik okrajnega zastopa ter obenem tudi predsednik okrajne hranilnice. Okraj slo-venjegraški se 11111 mora zahvaliti za za svoj današnji razvoj, za vse svoje zavode in naprave v blagor okraja. Razvoj okrajne hranilnice pa mu je bil še posebno pri srcu. Ščitil jo je kakor svoje oko in branil napadov posamezni^ v in drugih zaprek. Zaradi svoje značajnosti je bil od vseli, tudi od svojih političnih nasprotnikov čislan in spoštovan v popolnej meri. Ravno zavoljo svoje značajnosti pa je bil g. Rogina tudi izven okraja tako poznan in čislan, kakor pri nas. Da se še rajnki ni nadejal smrti in je še zmiraj upal ozdraviti. razvidno je iz pisma, katero bi se imelo precitati pri konstituciji novoizvoljenega okrajnega zastopa dne :ìo. novembra 1905. katero pismo pa je po naključbi sere" po seji na aoncTio mesfo došlo. Glasi se: Slavni okrajni zastop! Prav srčno obžalujem, da mi moje zdravje še. ne dovoljuje biti danes v Vaši sredi in se Vam za izkazano zaupanje in čast osebno zahvaliti. Zagotovim slavni okrajni zastop. da bodeni kakor do zdaj. tudi za naprej vse svoje slabe moči zastavil v blagor in prid okraja, zanašajoč se na vsestransko podporo gospodov zastopnikov. Nadejam se. da bodemo kakor do zdaj tudi za-naprej z združenimi močmi v lepi za-stopnosti daleč proč od politične strasti, skrbeli za blagor našega lepega okraja, za našo deželo zeleno Štajersko in za blagor mile naše Avstrije. V to po-mozi Bog! Z najodličnejšiin spoštovanjem Ivan Rogina. Žalostna in prebritka je izguba za nas Slovence, kajti izgubili smo izobraženega. delavnega, spoštovanega in zna-čajnega rodoljuba, ki je bil vnet za naš napredek, za naš blagostan. Žalujemo s potrtim srcem ob njegovem tako preranem grobu, za njim. ki je bil tako vzgleden rodoljub, kremenu značaj, z eno besedo: blag mož. Naj fmčiva v miru. nam pa nakloni Bog njemu vrednega naslednika in voditelja. Št. Jur ob juž. žel. Dne 19. prosinca je bil izvoljen županom za-občino Okolica Št. Jur ob juž. žel. dosedanji župan gosp. BI. Urleb. Za občino Trg Št. Jur ob jnž. žel. pa zdravnik, ces. svetnik, slovenski skladatelj, mož stare korenine, g. dr. G ust. Ipavic. —- Kalobje. Ni mènda blizu župnije, kjer bi bilo ljudstvo tako zaspano v narodnih stvareh, kakor na Kalobji. Öe pogledamo po sosednjih župnijah, povsod opazimo, da se ljudstvo probuja in napreduje, samo na Kalobju vse spi, Kaj pa je vzrok tej narodni zaspanosti? Edino to. da tam ljudstvo premalo čita dobre časopise, da ni nobenega društva, nobenega človeka, ki bi se prav brigal probujo ljudstva in ker je tam jako razširjen ptujski „Štajerc", ki ga je razširil ondetni občinski tajnik Frane Dobovišek. katerega bi pa pri njegovih 70. letilr že lahko bila pamet srečala. Upamo in želimo, da se te žalostne razmere sedaj obrnejo na boljše. Kakor izvemo, vrše se na Kalobji v kratkem obč. volitve. Skrbi se naj za to. da se vržejo iz odbora vsi pristaši „Štajerca" ter se izyolijo vanj pametni in razumni možje. — Iz ptujskega okraja. Or ni g je i m e 1 silno nujno opravilo, da je odpravil slovenske mostovinske listke pri okrajnem mostu pri Borln čez Dravo ter vpeljal debelo tiskane nemške, sloven-ščinipa v najmanjših pismenkah. kar jih premore Blankejeva tiskarna, milostno odmeril v oklepu spodaj prav po mačehin-sko svoj prostor. Slovenski prebivalci, to je nesramni udarec in žalitev narodnega čuta našega okraja, ki šteje po uradni štetvi nad 72.000 Slovencev tei- 5000 Nemcev in nemškutarjev. Slovenske kmetske občine, vzdramite se. ravnajte se po tem vzgledu! Proč z dvojezičnimi napisi ob okrajnih cestah! Edino jeziku svoje matere dajte prostora! Proč z dvojezičnimi ali celo nemškimi pečati, posebno pa proč z nemškim urado-vanjem! Spoštujte in negujte svoj materni jezik sami in prisilili bodete na ta način vse druge oblasti, da ga bodo morale spoštovati tudi one. — Nt. ilj v Slovenskih goricah. ..Slov. društvo" mariborsko je priredilo v nedeljo 21. januarja političen shod v gostilni Cekerjevi. Shodu je predsedoval veleposestnik g. Thaler. I)rž. in deželni poslanec g. Robič je poročal o državnem in deželnem zboru. V svojem govoru se je dotikal nove volilne reforme ter kazal, kako hočejo nas Slovence na Štajerskem prikrajšati pri novi volilni pravici. — G. predsednik, veleposestnik Kr. Thaler je nato v navdušenem govoru razpravljal, kako delajo šentiljski nemčurji pri občinskih volitvah, da bi Slovence potlačili. G. kaplan Rauter je zbranim priporočal gospodarsko izobrazbo. — Zborovalci so z zanimanjem sledili gg. govornikom. Navzoči kmetje so g. poslancu izrazili zaupanje. Sv. Juri oh Sčavnici. Zatonila je zopet svetla zvezda na obzorju Slovenstva. ki je tako jasno žarela že pallet. Zatisnil je dne lw. t. m. na veke oči mlad mož, 33 letni Andrej Borko, kmet v Kraljevcih, kateri je lani že drugič zasedel županski stol. Bridko je zadela ta izguba posebno občino Kraljevce. katera je z njim izgubila veliko, a cel narod zopet enega moža. ki je bil v narodnem oziru tu blizu meje vedno odločno na pravem mestu. Bil je ljubitelj šole ter je vzorno skrbel, da so jo njegovi otroci skrbno obiskovali. Hvaležno in z bolestjo se spominjamo narodnega boritelja. ki ni omahnil uiti v najhujšem viharju, ki ga je uklonila .— le prehitra — smrt. Takih mož nam treba. žal. da nas prehitro zapuščajo. Rajnemu blag spomin! Mesto venca na grob naj mu bodo te vrstice v večen spomin, njegovi blagi ženi in otrokom pa v tolažbo. — Bodi mu žemljica lahka! — Koščki premoga (drvnega oglja) so se našli v potoku pod hribom Sv. Antona v Slovenskih goricah v občini Cogetinci. Vprašanje je samo, od kod pridejo ti koščki, gotovo je. da jih od nekod prinese voda, Treba bi bilo. da se stvar preišče. Bil bi to velik gospodarski napredek, samo treba je. da se podjetja v slučaju, da je res kaj na tem. loti tudi kak narodni zavod. Občina Cerkevnjak v Slovenskih goricah ima koncem meseca prosinca po štetju, zaukazanem od c. kr. glavarstva. 311 glav živine in sicer 19 konj. 138 govede.-153 svinj in I ovco. Bralno in pevsko društvo „Maribor4'. V soboto dne 20. t. m. je bil redni občni zbor bralnega in pevskega društva ..Maribor". Le nekaj nad tretjino udov se je potrudilo v društvene prostore. Za leto 1906 novoizvoljeni odbor je sledeči: Predsednik g. Boc. podpredsednik g. di'. Dimnik, tajnik g. Stegnar ml., blagajnik g. Veixl. odborniki gg. Debevc, Leskovar. dr. Ma-rinček. Pišek. Volčič: odb. namest. gg. Merčan. Rebolj. Voglar; rač. pregi, gg. Bahovec in Rihar. Bivšemu odboru gre zasluga, cla je društvo gmotno povzdignil in tako pripomogel, da bo društvo odslej lahko vspešneje delovalo, da' mu ne bo treba se omejiti le na pobiranje članarine in prirejanje navadnih, vsakdanjih veselic. Na krmilo so prišle mlade. Sveže moči. ki jim hrepeni srce po delu narodu v prid. Da bi le prišlo kmalu do dejanj in ne ostalo pri samih idejah! — Na Pragerskem se je pri premikanju žel. vozov ponesrečil premikač Franc Kovačič. Prišel je z glavo med vozove tako nesrečno, da so mu stisnili čeljust, Prvo pomoč m:, je podelil g. dr. Klasinc, železniški zdravnik, kateri je med Pragerčani in okoličani zelo priljubljen. Nesrečneža so prepeljali v mariborsko bolnišnico. — Sneg ovira železniški promet na Ogrskem tako. da imajo vlaki po 6—12 ur zamude, nekateri .še popolnoma izostanejo. Brzovlak Budapešta-Pragersko. ki vozi skozi Ptuj ob i/42. uri zjutraj je prišel še le v ponedeljek ob 8. uri. — Pri Blatnem jezeru na Ogrskem je sedaj velik sneg. .Tenero je zamrznjeno. Novo padli suhi sneg je burja spihala v velikanske kupe, kakor poslopja. Zaradi tega stojijo vlaki na progi v snegu. Zgoraj oue-njeni brzovlak je stal v KonnirvatV;S 3 ure. Parna kurjava je na vlaku »a-mrznila. popotniki so stokali v sneženi in ledeni odeji, ker niso mogli nikaftroh dokler jih ni rešil od druge strani prihajajoči rešilni vlak. Bralno društvo v Ntudenienh je imelo dne L5. prosinca 1906 svoj občni zbor. Po letnem poročilu g. predsednika se je volil sledeči novi odbor: Predsednik g. Jožef Cede. podpredsednik g. Jožef Kodrič, blagajnik g. S. Kròtky, tajnik g. K. Kieslinger. odborniki gg. Jožef Turin. Anton Kodrič. Simon Kitek. Kranjsko. V Kamniku se je vršil dne 21. 't. ustanovni shod društva za promet tujcev. — V deželno bolnišnico v Ljubljano so pripeljali delavca Ignacija Opresnika iz Trbovelj, ki je v premo-' garski jami padel in si zlomil križ. — Občinske volitve v Knežakn, kateri kraj je nam znan iz časov, ko so pred tremi mesci s silo odstavili na povelje škofovo župnika Brceta. je kranjska vlada razveljavila. Na Savi pri Jesenicah je nastal dne 21. t. m. požar, ki je skoro popolnoma uničil tainošnjo tovarno kranjske obrtne dražbe. Škodo cenijo na blizu milijon kron. Požar je nastal, ker se je vnel neki valjec v tovarni za žice. Požar je za tovarno hud udarec. ker ne bo mogla izvršiti mnogih naročil. Izvolitve trgovca Trovila na Jesenicah županom vlada ni potrdila, ki se jo izvršila baje nepoStavno. Primorsko. Zakon o uivditvi plač goriškemu učiteljstvn je cesar potrdil, kakor ga je v zadnjem zasedanju sprejel goriški deželni zbor. V Trstu odkrijejo spomenik slavnemu laškemu glasbeniku, skladatelju oper Verdiju. — V Trstu je umrl kanonik sv. Jeronima v Rimu. Anton Karabaič; z njim se je pogreznil v grob eden najboljših sinov naroda hrvatskega v Pri-inorju. Dela in vspehi pokojnikovega življenja bodo polnili častno stran v zgodovini vzdramljenja in preporoda Slovanstva v Istri. Bil je dolgo časa urednik „Naše Sloge", ki je v mnogoterem oziru blagodejno vplivala na narodno vstajenje v Istri. Smrt pod železniškim strojem. Trgovec in posestnik Možetič v Orehovi jah na Primorskem se je vračal minoli četrtek iz Gorice z vozom. Blizu nekega železniškega tira stopi z voza, da opravi telesno potrebo; znanec, ki je bil ž njim, je šel z vozom počasi naprej. Ko je Možetič hotel čez tir. ga zagrabi vlak. ki je ravno pridirjal in ki ga Možetič, ker so ga zakrivale hiše, ni videl, iu ga grdo razmesari, Odtrgalo mu je levo roko. levo~nogo in odneslo prste. V tako žalostnem položaju so ga našli, ko so ga Čez nekaj časa prišli iskat. — Za novega kiiezoškofa v Gorici je imenovan msgr. dr. Sedej, stolni kanonik v Gorici. — V Rieiiianjili so neznani lopovi ulomili v urad ..Posojilnice in hranilnice". Odnesli so 267 K. Slovanski jug. V Črni gori so izvedli pre-osnovo vojske. Ustanovili so 11 pehotnih brigad. — Časnikarsko društvo so si osnovali te dni srbski časnikarji v Belgrado. Novi odbor ima baje namen, da skliče še tekom tega leta shod vseli jugoslovanskih časnikarjev v Belgrad. Slovanski sever. Čehi prirede dne 19. aprila 1906 veliko vseslovansko potovanje v Italijo. Udeležijo se ga lahko tudi Jugoslovani, ki vstopijo ali v Trbižu ali Vidimi (Udine). — Češka kmetska stranka spremeni svoje glasilo „Obrana zémedelcu" (Obramba poljedelcev) v dnevnik ter si vstanovi svojo tiskarno. — V nemških dunajskih listih so iznašli pobožno željo tistih nemško-mislečih učenjakov, ki bi radi zasedli stolice slovanske filologije na dnn. vseučilišču in pa tistih faktorjev, ki bi radi za vselej za prli vrata d un. alme mater za slovenskimi profesorji in dijaki, ter so napisali, da bo obhajal prof. dr. Vatroslav Jagič letos 'sedemdesetletnico ter moral odstopiti. Slovenski listi pa so pozabili, da so obhajali 1. 1898. Jagičevo šestdesetletnico ter so vsi po vrsti ponatisnili dunajsko zmoto. Pa ako Bog da. še bodo morali Nemci čakati najmanj do 1. 1908! Svetovne vesti. Naslov doktorjev dobe absolventi višje živinozdravniške šole na Dunaju. V Berlinu je bilo dne . 21. t. ni. 93 socijalno - demokratskih shodov. Perzijski šali je sklenil, dati Perziji ■ ustavo. — Ženitev belgijskega kralja Leopolda 11. Ni več dvoma, da se je kralj Leopold pred enim letom oženil z neko damo. ki pripada priprostemu meščanskemu stanu. Sedaj pa se govori v vseh belgijskih krogih o tem. da se kralj tudi civilno poroči, ali pa se zadovolji samo s cerkveno poroko. Cerkvena poroka v Belgiji nima veljave. K»r je tam uveden civilni zakon, nt» bi -erkvena poroka imela nikake važnost za javnost. Kralj Leopold pa se zaiuo-t! vsak čas poročiti tudi civilno ter na ta način svojo cerkveno poroko legitim pati pred državo, kar bi v tem slučaju melo velike politične posledice. Belgijska ustava ne priznava namreč morganatioiega zakona. Členi kraljevske hišt morajo prositi kralja za dovoljenje, ko se hočejo poročiti. Ako se kralj ie protivi ter dovoljuje, da se kak print kraljeve hiše poroči z osebo, ki ni primerna stanu, tedaj je zakon veljaven in dotična nevesta zà-dobi tudi kakor zakonita žena knežje dostojanstvo, naslov in predpravice. — Za ženitev kralja samega pa ni nikake omejitve. On more vzeti žensko, katero hoče. in njegova soproga postaja vsled ženitve kraljica Belgijcev, naj si je bila prej kateregakoli stanu. Ni torej dvoma, da more dama. s katero se je kralj Leopold poročil, v slučaju postati kraljica Belgijcev, ako ni že postala to. Stvar pa postane vsled tega še bolj zamotana, ker je baronesa Vanghan tako se imenuje sedaj dama — dne 17. novembra 1905. rodila kralju sina. ki bi bil. ako bi bil rojen v legitimnem zakonu, poklican na belgijsko prestolje. Iz tega se vidi. kake posledice da bi imel kraljev zakon, ako bi bil veljaven. Možno je sicer, da je kralj Leopold ravno radi tega opustil dati svojemu drugemu zakonu zakonito podlago. S tem je zagotovil prestolonasledstvo svojemu nečaku, princu Albertu. Iz vsega tega je torej jasno, zakaj se širji krogi zanimajo za to. v kaki obliki da je kralj sklenil zakon. - Že pred nekoliko časa je list „Reveii de Bruges" zagotavljal, da je morganatičen zakon dovršen čin. Poroka se je izvršila pred letom dni v gradu Lacken in sicer v navzočnosti dveh adjufantov: dvorni kapelan. ki je izvršil cerkveni čin. je to storil na ukaz kardinaia-nadškota v Mehlinu. Kral j da se je poročil z ma-damo Vaughaii. bivšo gospico Lacroix iz Lovanije. nečakinje soeijalističtffcga člena belgi jske poslanske zbornice. Vau Laragendolcka* Ista živi sedaj na kra-' ljevem posestvu na rtu Verat pri Niči.! Društveno gibanje, j — Šaleška čitalnica priredi /. I sodelovanjem šentiljske mladine v ne- 1 d e 1 j o. d n e 2 8. januarja 1906 v j dvorani hotela „Avstrija" v Šoštanju J dve gledališki predstavi: ..Trije tički". j šaloigra v dveh dejanjih s petjem in j „Ne kliči vraga!" šaloigra v enem j dejanju s petjem. Pri predstavi.»! svira šoštanj s ka narod n aTO)TO)TO)TÜ)TÜ) sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-30 Slavnemu občinstvu vi judno naznanjam tla sedaj. kuham slivovko in vinsko žganje doma. O pristnosti se lahko vsakdo osebno prepriča ter tudi sam jamčim. Točim tudi pristna domača vina po nizki ceni. Josip Sevčnikar (70) -2-2 Lava št. 3. p. Celju. Sprejme se od poštenih staršev učenec i x> Y trgovino z mešanim blagom. Ivan Zagorec Kraljevec na Sotli. Hrvatsko. Gorica - (Primorje) ——' Jščeva pridnega učenca Lepi modni =- ,Battisti' se razpošiljajo na vse strani po zelo nizkih cenah KI Novosti iz juga (71) 3-1 PREGRAD & CERNETIC I. goriška modna in ::: manufakturna trgovina GORICA m GORICA ,jVc Klici Vraga!' Izvirna šalo-igra v enem dejanju po 50 stot,. po pošti 10 stot. več. Tfifo tl?Vi I' l5urka y ? dejanjih ,# lljl Milji • po 60 stot.. po pošti 10 stot. več; dobiva se pri lastniku J. Arhar, v Trstu, ul. Chiozza t», pri A. Gabršček v Gorici in L. Schwentner v Ljubljani. (58) 5-4 Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celju. 'Tt)TQTftTolQlQL " iir 2 Naročajte! DOM IN SVET" Zahtevajte na ogled! Najboljši slovenski leposlovni list Prinaša najlepša dela najboljših slovenskih modernih leposlovcev, zanimive znanstvene članke izpod peresa odličnih veščakov, obširen pregled sloven-_ ske književnosti in sijajne mnogoštevilne ilustracije. - Cena. listu »a leto samo K 9" Novi naročniki dobe, če plačajo celo naročnino naprej in dostavijo še 50 vinarjev za poštnino, popolni letnik 1894 ali 1895. UPRAVNIŠTVO IN LASTNIŠTVO V MARIJANIŠČU V LJUBLJANI. (7«) 1 Opr. st. Ne 154/6, 2 (82) 1 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Sevnici sta po prošnji lastnika gosp. Franca Praunseis-a v Št. Jurju ob južni železnici na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičninini, za kateri se je ustanovila izklicna cena in sicer vložek št, 153 kat. obč. Sevnica enonadstropna hiša vi. št. 72 v Sevnici ki sestoji iz 2 traktov, potem vložek št. 155 kat. obč. Sevnica vrt pri Savi za 24000 K. Dražba se bode vršila dne 17. februarja v Sevnici v sobi št. 8. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom osstanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Zdražitelj prevzame vknjiženo terjatev štajerske hranilnice 6000 K, v zdajnem obstanku, na račun izkupila pa plača do polovice v 3 mescih lastniku ali njegovemu zastopniku, druga polovica ostane lahko vknjižena. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanej sodniji v sobi št. 3 in glasom teh pogojev je treba položiti varščine 1200 K. C. kr. okrajno sodišče y Sevnici odd. I. dne 21. januarja 1906. Naprodaj je hiša zelo prostorna in velika, 8 minut oddaljena od 'železniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem, ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, kjer je več tovarn in kamor zelo radi prihajajo letovišeniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novozgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vred se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd. Več pove upravništvo „Domovine*4. 165 4-3 Y „Narodnem domu46 t Celju se odda pod ugodnimi pogoji takoj v najem gostilna. Ponudbe se naj pošiljajo do 10. februarja 1906 na „Posojilnico v Celju".