253 številka.
Trst v soboto dne 7. novembra 1903.
Tečaj XXVII!
..EDINOST**
izhaia enkrat na tian. razun ne^ei in praznikov, ob
4. uri nop. — Naročnina znaša: za vse ieto 24- K. za poi >ta 12 K. za čem leta 8 K in za en mesec
2 K — Naročnino ;e- piaćevati naprej. Na naročbe brei priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tobakarnah v Tr«>tu se prodajajo posamične *tevilke po 6 stot <3nvč.): izven Trsta pa po 8 sx.
Telefon številka 870.
Edinost
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
= D
V udinuati je moč t
Oejlas!
se računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oiriasi itd., se računajo po pogodbi. — Vai oopiai naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani doniai 3e ne *oreieinajo. Rokopisi -e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plooolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in ogi:ise je plačevati loco Trst.
Uredniitvo ln tiskarna ; ulica Torre Biunca 12.
Za pomoč v bedi!
Govor posl. II. M a n d i (' a v seji deželaejra zbora i.trskejra dne «">' oktobra 1903, v ut^npeljevanjs nujnega predloga, da se priskoči na pomot*' trdnemu prebivalstvu.
Vsoka zbornica ! Ako bi v tej-visoki zbornici vladali normalni oda- šiji, bilo in odvijao vsaki dokazovanje potreoe nujnosti našega predloga. Aii ker ni takih odnt šajev, te hočem potruditi, da v kraik.h podatkih podkrepim nujnost predstojećega predlega.
Skozi stoletja, gos joda moja, ječala je naša pokrajina pod vlado sosednjih nam Benečanov, ki so gledali, da izserajo najbolje šoke z te naše tužne pokrajine, kakor je to danes povedal tovar.s mi Soinči«?. Naša brda so ogoljena, ogoljene so naša ravnine, a od naših krasnih gozdov ni bilo ostalo nič, tako, da je po njihovem odhodu, ko so morali po znanem dogovoru te pokrajine prepustiti Avstriji, ta zemlja osti!a siromašna in opti stešena.
Z našimi krasnimi krasti so zidali in utrjali svoje ponosne palače, katere danes gloje zob časa, a morda da je tudi božja pravica pripomogla v to ter provzročila, da to, kar je bilo vzeto siromašnemu našemu na rodu, nima večne trajnosti.
Po odhodu Benečanov in potem, ko je Avstrija vzela v ovoje roke upravo vse te pokrajine, postopala je ista in postopa žnjo po mačehevski, kakor je postopala nje prednica. (Poslanec Kompare: Tako je!) Njeni prednici pa moramo — čeprav je molzla narod, Čeprav mu je o ijemaia najboijs sinove, da eo jej služili na velikih pomorskih lad jah, čeprav je pustošila gore m šume — zapisati v pri/nanje, da e e ni dotikala narodne svetinje, narodnega jezika! V čast njej moramo reči, da nam ni skozi stoletja odtujila toliko naroda, koiikor se sa je odtujilo pod sedaujo avstrijsko upravo ! B-nečani sicer res niso skrbeli za narodno pr »sveto, ali oni s> pu sčali narod, naj živi, kakor zna in more, puščali eo ga, da govori v svojem jeziku, toliko na uradih, kolikor v šolah in posebno v cerkvi. Avstrija pa, prevzemši upravo te pokrajine, ni poskrbela, da se narodu stanje zboljša, da povzdigne istega materijalno in moralno, marveč nadaljuje tudi oua v mate rijalnem pogledu vlado Bvoje predn ce. Mesto da bi bila vrgla v to pokrajino kake in ve sticije, mesto da bi se brigala za povzdigo zapuščenega prebivalstva, da bi povspe^ila zanemarjeno poljedelstvo in živinorejo, mee»to da bi bila poskrbela narodu pouka v šolah —- mesto vsega tega ga je zapustila popolnoma. Po t*k*m ie morala seveda navstati še več« b*»da in nevolja, nego je bila tedaj, ko je Avstri;a prevala to pokrajino.
Be ta in nevolja sti v naši pokrajini na dnevnem redu. Poieg tega, da je narod neveden, pol«-g tegu, da je zapuščen in prepuščen gam seb , ker nima nauka in pouka od njih, ki s» potil cani, da ga uče in vodijo: dela se na to, da bi ga še bolj osiromašili. V tem pogledu hoditi zložno toli ko deželna avtonomna vlada, kolikor tudi c. k. vlada.
Kjer ne more ena skočiti narodu na hrbet, pomaga jej druga, in tako tiščiti obe s6upuo,*in tlačiti bedni narod v Istri. Okolo sedemd^etdi let inmolega veka so bila prišla malo b^j vinorodna leta ia narod se je bil lotd sajenja trt. Že se je zdelo, da se izaebi n rei-i iz dogov, ki j»h je bil napravil po nbših mestecih pri trgovcih ; zdelo se je, da se postavi Da lastne noge in da se reši iz duševnega in telesnega robstva. Vinorodna leta so trajala de^etorico let in pr kazalo se e materijalno poboljšanje v narodu, ki si je bil začel lepšali bivališča in zidati šile ter po v zdi ga ti blag »stanje. Ali okoli osemdesetih let se je pojavila nesrečna trtna uš in to najprej v piranaktm okraju, v kraju Sic ciole.	(Pride še.)
Po slovanskem jugu.
Piše M. Milanovir.
II.
Ker eem nekoliko spremenil svojo prvotno namero in nočem opisovati svoje doživljaje na svojih potovanjih po slovanskem jugu, ni več umesten naslov »Sličice iz Hrvatske«. Zato bom te doživljaje dalje opisoval pod naslovom »Po slovanskem jugu«. Pak, ko završim to, se podamo na Ogrsko, med »vitežke« sinove Arpadove, a potem med naše severne brate, Cehe. — Ali to pripominjam takoj, da sem bil najbolj zadovoljen s Cehi, bolj cel<5, nego z nami, Jugoslovani samimi.
O »vitežkem« narodu Madjarov, menda ne treba povdarjati posebe, da ee nisam nav duš 1 za nje, saj so itak že znani vsakemu zaradi lastnega jim — »liberalizma«.
Sedaj pa v B suo!
Bilo je okolo četrte ure zjutraj, ko me je M. A. V. (Maavtfr al am vasut£<£ = ma-j djarska državna železnica) pr<ne»da preko savskega mrs u na kolodvor Bosanskega Broda. Prva beseda, ki sem jo čul, bila je — nemška, čeaiur pa se na vse zadnje nisem čudil. Čad:i s-m se edino temu, da ni b i to pristni berolinski dijalekt — — —
Ko sem se bil že dovolj nazeval od dolzega ča?a in nestrpnega pričakovanja, je začel portir klicati poptaje; mej njimi tudi Sarajevo, kamor sem bil namenjen. Vstopil sem v kuf & in sem komaj pričakoval, da me železnica ponese dalje, ker jaz postajam nervozen. ako moram dolgo Čakati.
In odveli smo se dalje. V kupe;u je bila zel<5 mešana družba, ali človek bi bil sodil, da so bili to sami Nemci po narodnost:. S: • cer se na n&šem jugu človek prav lahko kruto moti, ako misli, da so Nemci vsi oni, ki nemški govore; ali tukaj je bilo v resnici par trdih kulturouoscev, kakor sem se prepričal pozneje.
Na neki bližnji postaji je vstopil v kupč častitljiv moh medanski hodža (duhovnik) in sel vis a vis neki DunajČanki, ki je skoro omedlela strahu, ko je zagledala to pošteno slovansko dušo! Ali bil je res oblečan tako * barbarsko«, da ee ga mora Človek vatrašiti. Ta Dunajčanka se je hitro vzdignila s sedeža in je zbežala v kot, odkoder je plašno pogledovala na »Turka«, o katerih je gotovo že čitala kjerkoli, da so ze!<5 — barbarski.
Hodža se je nasmehnil ca lahno, vzel neko knjigo in čital v njej. Začel sem-težjim pogovor ter sem ga izpraševal o bos^slsih gospodarskih prilikah itd. R izgovor mi je bil jako zanimiv, ker mož ni bil le razumen, ampak zavedal se je tudi — kar je zeld redko med mohamedansbimi duhovniki v Bosni — da je S ovan. — Ko je izstopil v D,»boju, vprašal me je neki Nemec, ki je potoval v Sarajevo na shod železniČnih urad nikov (m«.ž je bil namreč železaični uradnik nekje na Gornjem Avstrijskem) začudeno, dali jaz znam . . . turško ?!
—	Ne — sem odgovoril.
—	Pa kako ste potem mogli govoriti s tem Turkom ?
—	On zna ravno tako turško kakor n. pr. jaz ali — Vi !
Začel me je debelo gledati, ker ni mogel umeti moje pripombe, a še bolj se je čudil, ko sem mu povedal, da v Bosni sploh ni »Turkov« v narodopisnem zmislu, da so tudi M hamedani Slovani in da govorijo svoje slovansko narečje, kakor je govore tudi v Zagrebu, Belemgradu in na Cetinju.
Ta »kulturni« Nemec, ki je pa v nadaljnjem pogovoru pokazal vso svojo nemško plitvost (ali ošaben na svojo nemško »kulturo« je bil vseeno), je mislil, da so v Bo3ni sami tolovaji in zato se je tudi oborožil z revolverjem, da bi se ob eventuelnem napadu mogel braniti. Bil je čvrsto prepričan, da si »Avstrijci« — o tem je mislil seveda le Nemce — pridobivajo neprecenljivih za-dug za človeštvo s tem, da »kulturirajo« Bosno in jo urejajo tako, da bodo mogli tujci potovati po njej brez vsake skrbi za zdravje svojih kosti.
Tik železnične proge je vodila cesta. Po njej se je neki Bošnjak, s fesom na glavi, vozil na — biciklju. Moj Nemec mu je začel mahati z robcem v znak odobrava nja in obrnil se je do mene ves srečen ter menil :
—	Torej se v Bosni že na bicikljih vozijo? No, no, tega si pa nisem nrslil !
»Kulturen — osel« sem si mislil v sebi; in ko je hotel žlobodrati o filozofiji in mi razkladati svo o modrost, nisem ga niti poslušal več, ker bi si želodec pokvaril. Vse je pomešal skupaj : Nietscheja in Schoppen-hauerja v isto kategorijo itd.
O, srečna dežela, katero osrečujejo taki kulturonosci ! Taka dežela se mora res povzdignit* in napredovati v vsakem oziru in zato smo ravno Slovenci tako srečni!
PODLISTEK.
4H
Ženska tridesetih let.
Francoski spisal : H o n o r e de Balzac.
Poslovenil K. Z.
IV.
Prst božji.
Videča bratca na robu rebri, ga je po gledala z najstrašnejš.m p gledom, ki ee je še »tedaj zasvetil v oircSsih očeh, ter ga eunila z be-n m Miokom. Karol je zdrčal po strmem pobočju ter ne spodtaknil oh koreni-Lah, ki »o ga šiloma vrgle na ostro kamenje zidu ; razbivši Bi čelo ob njem, je padel s krvjo oblit v umazano vodo reke. Z neštetimi piu*ki eo zagrnili rujavi valovi plavolaso glavico. Slišal sem pretresjivi krik ubozega dečka ; toda kmalu se je zgubil v močvirju udušen glas, kjer je zginil in povzročil grgranje, kakor kamen, ki se potaplja v vodi. Bliskoma se je izvršil padec. Vstal sem ma homa ter hitel doli po stezi. Helena je vsa prestrašena glasno klicala : j Mama. Mama!«
Nemud. ma je bila mati poleg mene. Pntekla je kakor ptica. Toda ne materine, ne moje oči niso mogle najti prostora, kjer
se je bil pogreznil otrok. Temna voda se je penila daleč naokrog. Struga Reke B fevre je na tem mestu močvirna kacih deset čevljev na globoko. Otrok je moral notri umreti, pomagati mu ni bilo možno. Ob tej nedeljski uri je bilo vse mirno. Na Bievri ni niti čolnov, niti ribičev. Tudi nisem našel nikjer nobenega dr< ga, s katerim bi preiskal smrdečo vodo, ne človeka v daljavi. Čemu neki sem omenil ta žaloatni dogodek, ali čemu sem povedal ta tajni vzrok tej nesreči ? Morda je Helena maščevala svojega očeta. Njena za-vidljivost je nedvomno meč božji. In vendar sem se zgrozil, ko sem opazoval mater. Na kako grozen odgovor sti jo morala pozvati njen soprog in večni sodnik ? ! In seboj je vodila nepodkupljivo pričo. Detin^tvo ima vedro čelo in prozorno polt; in laž mu je toliko, kolikor luč, ki povzroča, da zardeva celo pogled. Nesrečna žena ni še m:slila na kazen, ki jo je čakala doma. Zrla je ▼ Bievro.
Tak dogod°k je moral povzročiti v življenju žene grozen odmev, in to je bil naj-atrašneji odmev, ki je motil od Časa do časa Julijino ljubezen.
Dve ali tri leta zatem je bil neoega dne po o^eln pri markiju de Vandenesee, ki je, žalujoč za svojim očetom, hotel urediti za-
Politični pregled.
V Trstu, 7. novembra 1903 Kje bodi sedeš dež. zboru istrskemu ? O navskrižju, navstalem v italijanski stranki radi tega vprašanja, prinaša »Naša Sloga« par zanimivih Črtic.
Vprašanje : za Pulj, ali proti Pulju ? — igralo je, pravi rečeni list, važno ulf go že za čtsa volitev v deželni zbor. Že tedaj so si oni, ki delajo v večini zbora vedro in oblačno, prizadevali, da bo izvoljenih v zbornico čim več onih, ki so proti Pulju. Dočim sta bila v prejšnjih deželnozborskih
puščino s pomočjo nekega notarja. Ni bil to Sternejev majhni notar, ampak velik, krepak par.žki notar, jeden onih častivrednih ljudij, ki prestopajo meje uljudnosti, stopajo trdo na nepoznane rane in povprašujejo, čemu smo žalostni ?
Bil je 13 aboten, pošten notar, ki v svojem življenju ni videl ničesar, razven aktov. D plomat je imel pri sebi gospo d' Aiglemont. General se je bil še pred zaključk m obeda, uljudno poslovivši sa, odstranil, da povede svoja otroka v jedno gledališč na sprehajališču, aii v Ambigu-, ali Gaite-gledišče. Čeprav presegajo melodrame čutstva, jih Bmatrajo v Parrzu vendar za sposobne in nenevarne za otroke, ker v njih vedno triumfira nedolž nost Ne da bi počakal deserta, je oče odšel: toliko je bilo hčerki in sinčku ležeče na tem, da dospejo v gledišče, predno se vzdigne zavesa.
Notar, ta neomahljivi notar, je ostal kakor pribit na svojem mestu nezmožen v to da bi vprašal, čemu da je gospa d' Aiglemont odposlala otroka in soproga v gledišče, ne da bi »ih spremila tudi ona ?! Pogovor je bil zategnil desert in sluge so odlašali s serviranjem kave. Ti pripetljaji, s katerimi seje nedvomno tratil dragocen čas, bo izvabili mični ženi kretnjo nestrpnosti ; človek bi jo
šestletnih perijodah izvcljeua v velikem posestvu po dva poslanca iz Liibinja, ni bil o zadnj h volitvah nikdo iz Labinja, ker tam so vsi za Pulj.
Omenivši nasprotni si mnenji dr.a Riz-zija in dr.a Benn^tija — prvo je za, drugo proti Pulju —, priobčeni v »Piccolu«, pravi »Naša Sloga« dalje, da je vsled glasovunja v italijanski stranki radi tega vprašanja posl. dr. Vareton priobčil v puljskih listih dve pismi. V enem teh pisem objavlja ta poslanec, da daje svoj mandat dobljen v kuriji veleposestnikov, katera kurija da je po hvoji večini proti Puiju, na razpolaganje predsed-ništvu političnega društva. Vsle i omenjenega glasovanja so — kakor se javlja — izstopili iz večine vsi oni poslanci, ki so za Pulj. —► Govori se tudi, da se poal. dr. Cleva in dr* Chersich koncem tega zasedanja iz istega razloga zahvalita na časti deželnih odi orni-kov. Kakor s^ se razcepili členi veČine radi vprsšanja, kje bodi sedež deželnemu zboru, istotsko se je razcepilo iavno mnenje. Nekateri lie-ti sicer nočejo na dan s svojim mnenjem, ali vidi se jim, kam so n^gib^jejo. »II Giornaletto« kar očitno zastopa mnenje, da deželni zbor ima zborovati v Pulju. in s tem gotovo tolmači željo vsega prebivalstva puljskega, a bržkone tudi mnogega drugega. Kolikor se more soditi že po časopisih je prebivalstvo Pi^ja jako raz3rjeao na večino večine poslancev, izlasti pa na dr.a Bf»nna-tija. Šepetalo se je tudi nekaj o namerjanih demonstracijah ; pak zdi se. kakor da «0 si teh demonstracij želeli oni, ki so proti Pulju. — Ako hi bilo res prišlo do demonstracij, potem bi se bilo govorilo : glejte, Pulj ni za zborovanje, ker se tudi demonstrira proti enemu delu poslancev ! Drugače si ni možno tolmačiti, zakaj je večina ravno za časa zasedanja v Pulju razpravljala o sedežu deželnega zbora, in izrasti si ni možno tolmačiti, zakaj se je priobč'lo sklepe in imena vseh, kakor ho glasovali ! ! P::ljoi pa so, kakor kaže, dobro umeli. in s« vedejo: povsem mirno — da ne škodijo Pulju.
Deželni zbori. Dalmatinski. Posl. C a r i 6 je v včerajšnji seji dalmat;n-skega deželnega zbora tožil radi propadanja trgovinske mornar:ee in priporočal, naj se v Orebicu ustanovi pripravnica za navtično šolo.
Posl. B i a d k i d i je zahteval, na j se hrvatske šole v Zadru preselijo v primernejše prostore ter je napadal vlado radi vzdrževanja nemške vojaške šole v Zadru. Govornik je priporočal, naj se vse stranke združijo v odpor proti germanizatoričnitn poskusom vlade.
Štajeiski deželni zbor je včeraj vsprejel predlog glede ustanovitve nove splošne boln:šnice v Gradcu in predlog glede najetja deželnega posojila 12 milijonov kron.
Kranjski. Glasom brzojavke v »Slovenskem Narodu« je zasedanje kran skega deželnega zbora odgojeno.
Iz ogrske zbornice. — Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila. — V nadaljevanju svojega programnega g >vora izjavil je ministerski predsednik, grof Štefan
lahko primerjal konju čist9 pasme, ki pred vožnjo bije s kopitom ob tla. Notarju, ki ni poznal ne konj ne žensk se je doz levala markiza res jako živahna, nestrpna ženska. Ves očaran, da je v družbi modne dame in v politiki slavnega moža, se ie kazal notar duhovitega; lažnjivi smehljaj markize je imel za odobravanje ter nadaljeval. Ze si je hišni gospodar, sporazumno s svojo družabnico dovoljeval, da je molčal, ko je notar pričakoval pohvalnega odgovora ; a mej takim značilnim odmorom je zrl ta preklicani človek v ogenj, ter iskal anekdot. Na to se je zatekel diplomat k svoii uri. Konečno je pokrila mlada žena klobuk, hoteča oditi, a v resnici vendar ni odšla. Notar ni videl, ni s'išal ničesar ; radoval se je sam nad seboj in bil je nverjen, da zanima markizo tako zelo, da sedi ona kakor priklenjena.
»Ta žena mora postati na vsak način moja varovanka«, si je rekel.
Markiza je stala vzravnana, nategnila si rokavice, vila prste ter zrla zdaj v markiza de Vandenesse, delečega njeno nestrpnost, zdaj v notarja, trudečega se, da bi svojim potezam podelil duhovit izraz.
(Pride še.)
T i e z a, da hoče vlada izjednačiti učitelje konfc* jonalnih šol učiteljem državnih šol. — Omenil je potem, da ee zakonski načrti
glede nagodbe z A vstrijo predlože svoječasno. O tej priliki povedati bo mogla opozicija svoje mnenje.
Na to je govornik poživljal zbornico, naj misli na rfne, katere je zadala ustav? in naj se zoj>et povrne na polje normalnega psrla mentarneg* boja. (Tu je govorn ku vskiknil posJ. ITgron: Mi nočemo žrtvovati narod n h iniereeov! Tisza: Ne pozabliajmo, da smo vsi Madjari. Ugron: To vedno ponavljate. Bodite Madjar tudi na Dunaju. T is za: Jaz sem na Dunaju vs*j toliko Madjar, kolikor ste vi tukaj.) Govornik je na to nadaljeval svoj govor in trdil, da obramba ustave pomenja obrambo blagostanja 0/r«ke. Storili da bi iako koristno delo za domovino, ako bi pe vsi sh žili v to, da bi domovino rešili iz sedanje politične anarhiie. Ko se zopet povrnejo normalni odnosaji, bo zopet moeoče zapričeti parlamentarni boj, a na do^toien način.
Posl. Bartha ie na to povdarjal, da ko je nrni-ter*ki predsednik izjavil, da so prenehala nesporazuljenja, je eotovo nrslil le na zadevo Ch'opv, ker napadi gr. Koerberja na OgTsko niso bili še popravljeni.
Na predlog posl. Košuta bila ie aa to seia zaključena in se je sklenilo, da bo prihodnja seja naslednjega dne. t. j. danes ee sledečim dnevnim redom : Volitev pred-aednifttvs, razprava o programu prihodnjega parlamentarnega delovanja.
Tržaške vesti
Razsodba upravnega sodišča tn naš
mestni svet. Sinoči je imel naš mestni svet
sejo. Ob»oj*nec je demonstriral proti svoji obsodbi. V včeraišnji seji je večina hotela demonstrirati pred svetom svojo — zakonitost, ukljub VBej razsodb: upravnega sodišča.
Pred=edoval je I. podpredsednik dr. Venezian. Tudi v tem bi mogli videti okolnost, ki je v posebno o^načenje te seje.
Takoi po preči tanju došli h spisov je prijavil predsednik zbornici, da je došel dopis od »nekega« drs. Gino Dompierija, v katerem zahteva isti, naj mestni svet opusti vsako drugo delovame, in naj nujnim potom vnovič sklepa o njegovi pritožbi od 11. maja in naj ?ma mastni svet o t^m pred očmi krite-riie. ki iih ie izreklo upravno sodišče v svoji znani rarsodbi.
Prvi se je ogla«il za besedo svetovalec dr. Otokar Rvbar. Jedro njegovih uvajanj je bilo :
Po dogodkih zadnjih dni ne bi bil pričakoval, d* bo mestni svet sklican v sejo. Z dvema razsodbama naših najviših sodišč je bilo konstat:rano in razsojeno, da so se v volilnem postopanju, iz katerega je izišel mestni svet v svoji dm^šnji sestavi, d< godile nezakonitosti, toliko od občinskih kolikor od državnih oblasti, da je bilo torej odobrenje mandatov sklenjeno v sajidnel*. maja 1903. neve javno in nasprotno zakonu.
Vsled tega se nahajamo v neprijetLera položaju, da smo nepotrjeni zastopniki, in da smo čleui svčta, ki je bil izvo jen na podlagi nezakonitost: in nepravilnosti. Mi slovenski svetovalci imamo vsaj tolažbo, da se nam ne more pripisovati krivda na dogodi v š h ss nezakonitostih, marveč moremo danes konstatirati z nekim zadoščenjem, «ia smo bili mi prvi, ki smo glasno že pred v< litvami protestirali proti vsem nepravilnost m, ki so sedaj prip< znane kakor take tudi od najviših sod šč. Mi smo bili, ki smo protestovali proti odklonitvi slovenskih rekurzov v seji dne 1. apr la HHV».f katero odklon tev smo označali kakor kršenja pravic, zajamčenih nam v državnih temeljnih zakonih. Treba posebno povdaritJ, da je v isti seji vlada po svojem zastopniku proglasila ono odklonitev za neveljavno, ki bi mogla imeti za seboj tudi neveljavnoet vsega volilnega postopanja — ista v'ada, ki je potem, vzlic tej od nje same konstatirani neveljavnosti, nadalje vala z volitvami, kakor da se je bilo postopalo v polnem reda.
Mi emo bili, ki smo pismeno in ustmeno protestirali, v Trstu in na Dunaju na mini ! sterstvu proti temu, da fe niso spolnjevale druge formalnosti, kakor sta n. pr. razglašanje o izloženju votiln'h list in 14 dnevni rok. Ali na naše pritožbe se je odgovarjalo, da ni več kaj ukreniti, ker so že določeni dnevi za volitve. Danes sti morda prepričani vlada in večina, da bi bilo bolje, ako bi se bilo postopalo z večo previdnrrf»tjo, in izla9ti s točnejim spolnjevanjem zakonov, kajti izid volitev bi bil morda iati, a bi bil zakonit in veljaven. Ker nas slovenskih svetovalcev stvar ni posebno zanimala do pred malo dnij, ker ni bila naša stranka direktno interesi rana na zadnjem volilnem boju v meatu, dočim je bila v okolici zmagovalka vzlic gori omenjenim nezakonitostim, zato smo se v pej\ ko so ee potrjale volitve, omejili na iednostaven protest proti kršenju naših narodnih pravic.
Danes pa, vspričo zadnjih razsodeb. tudi mi ne moremo ostajati indiferentni. § 7. za kona od 22. oktobra 1875. št. 30. ex 187(5. določa, da v sluoaju kake pritožbe so administrativne oblasti obvezane, da v stvari
ukrenejo nadaljnje cdredbe, opiraje se na juridične nazore, katerih se je držalo upravno
sodišče.
Vspričo take določbe se nam vsiljuje vprašanje, kaj nameruje storiti vlada?
Neveljavnost volitev in nezakonitost sestave mestnega sveta bi mogli imeti za posledico tudi neveljavnost nhših sklepov, izla-sti onih, ki so se storili po konstataciji neveljavnosti, kar so povdarjali tudi časopisi.
Klic : Da, ali kateri časopisi!
Dr. R j b d r : »Piccolo« !
Bilo bi torej priporočljivo pred vsem, da bi čakali na sklepe vlade, predno se je sklical mestni svet v sejo, ker po mojem mnenju mi nismo kompetentni, da bi Be povračali k svojemu sklepu, marveč mora vlada ukreniti odredbe. Ker ne bi nikakor hotel vsprejemati kakoršnesibodi odgovornosti za eventuvelne nezakonite in neveljavne sklepe, si dovoljujem staviti do spoštovanega piedsedništva vprašanje: j e-1 i istemu kaj znano, dalije vlada že kaj ukrenila z ozirom na razsodbe viših sodišč in izlasti ozirom na razsodbo upravnega sodišča o d 28. oktobra 1903? Jn za slučaj, da spoštovanemu predsedništvu ni nič znano v tem pogledu, predlagam, naj se naloži pred sedništvu, naj z vso možco naglico povpraša slavno vlado, dali in kaj misli ukreniti v tem pogledu, da čim prej neha tista neprijetna negotovost, v kateri se nahajamo.
Dru. Rybžifu je odgovarjal sam predsednik dr. Venezian, češ, da upravno sodišče ne razveljavlja odobrenja volitev svetovalcev, ampak le oni sklep mestnega sveta, s katerim se je zavrnila pritožba dra. Dompierija. Doklei nimamo v rokah besedila razsodbe, je težko razpravljati o stvari. Niti na namestništvu da niso poznali še pred par dnevi točnega besedila razsodbe. Glasom mestnega statuta da imajo svetovalci sedež in glas v zbornici, dokler ni razveljavljena njihova izvolitev. Kar se tiče nepravilnosti glede izlože-nja volilnih list in razglasov, o tem se je izgovarjal dr. Venezian, da je bilo vedno tako, 53 let sem, odkar velja ta statut; zato nismo imeli vzroka — je rekel dr. Venezian —, da bi smatrali nezakonit m nekaj, česar ni nikdo do sedaj smatral nezakonitim ! V kolikor ve on, dr. Venezian, razsodba upravnega sodišča nič ne govori o roku 14 dnij od zadnje' spremembe v listah in volilnim činom. Zato more mestni svet mirno odložiti odgovor na stavljeno mu vprašani«*. Dr. Venezian je men'1, da bi dr. Ryb£r in somišljeniki bolje storili, ako bi se pridružili večini; v obrambo občinske a v t o n o- ! mije in naj bi ne izzivali nezakonite inter-vencje vladnih oblasti proti isfcej avtonomiji, katero so tudi oni, istotaku kakor večina, dolžni braniti.
Na to je svetovalec dr. D e p i e r a predlagal, naj sa zahteva dr.a Dompierija odkloni a limine. Nečastno da bi bilo za mestni svet ako bi vsprejemal lekcje od Dompier ja. Zikon da ja^no odloča, da je po takih razsodbah najviših sod šč administrativna oblast, ki je bila storila dotični (za neveljavnega proglašen) sklep poklicana, da ukrepa nailaije.
Mestni svet more torej čakati se svojimi Bklepi dot'ej, ko dobi besedilo razsodbe, ne da bi se oziral na zahtevo Dompierijevo.
Svet. dr. O. R v bar je izjavil na to, da noče braniti in podpirati zahteve Dom-pierijeve, ali tudi predlogu sv. Depiera ne more pritrditi. Navedeni člen zakona pravi, da so administrativne oblasti poki cane, da ukrepajo nadaljne odredbe. Govorniku se zdi, da t* administrativne oblasti st vladne oblasti. Oa smatra mestni svet nekompent-nim za to, da bi se on povraSal k sklepu od 18. maja.
Predlog svet. Depiera je bil vBprejet z vsenai glasovi prr»ti onim slovenskih za-stopn k v. Za Rvbarev predlog so glasovali samo ti poslednji. f Ns to ie izjavil svet. dr. R y b a r, da
on in njegovi somišljeniki ne prevzemljejo nobene odgovornosti za eventuvelne sklepe, ki bodo eventuelno uničeni.
Po tej izjavi je omenil predsednik dr. Venezian, da bi slovenski poslanci dohro storili, ako se ne udeleže glasovanja, ker drugače je težko ločiti lastno odgovornost od sklepov, o katerih smo glasovali.
Dr. Rybar: Ali nas so naši volilci poslali semkaj da zastopamo tu njihove interese !
Mestni svet. V sinoćnji seji se je naš mestni svet na prvem mestu obširno bavil z razsodbo upravnega sodišča glede nezakonitosti zadnjih občinskih volitev, s katero zadevo pa se bavimo na drugem mestu. Ivo se je ta zadeva rešila, prešel je mestni svet k drugi točki dnevnega reda: volitev nadzor zorstva mestne posredovalnice za službe.
V kratki razpravi, ki se je razvila o tej točki, je svet. Rascovich tožil, da vsi nasprotujejo tej posredovalnici in celo magistrat sam da jo ignorira.
Rekel je tudi, da je med onimi, ki potom mfstne posredovalnice iščejo službe, le neznaten odstotek Tržačanov, iz tega je sklepaj govornik, da ni res, da bi bilo mnogo Tržačanov brez dela.
Mestni avet je potem dva izmed svojih
členov, inženjerja Coraela in Vio-ta izvolil v Kmetijska družba za Trst in oko-
odsek za preskrbljevanje vode, na kar se je	Hco sklicuje občni zbor kmetijske podru-
rešila neka sprememba na načrtu za napravo	žnice v sv. Križu za nedeljo dne 8. t. m. ob
^est po posl. Basevija mestu podarjenem goj-	3. uri pop. v prostorih g. Ivana Košuta hšt.
zdiču »Bo?co Pontini«.	6. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o
Tajnik mestnega sveta, dr. P i t a c c o,	trtnici v sv. Križu. 2. Preosnova društve-
poročal je na to predlogu mestne delegacje,	nega delovanja. 3. Predavanje o gos^odar-
naj mestni svet dovoli 50 000 kron za po-	skih razmerah v sv. Križu (gosp. A n t o n
pravo cerkve Sv. Jmta, katero je imenoval	Št reke lj). 4. Slučajnosti. — Na obilno
»spomenik dvatisočletnega italijanstva«. —	udeležbo vabi
Mestni svet je soglasno odobril kredit 50 00U kron.
Nadalje je bilo dovoljenih 10.000 kron za preureditev botaničnega vrta.
Svet. Morpurgo vprašal je pred-
odbor.
Veselični odsek »Trgovskega izobraževalnega druŠlTa« naznanja * Plesne vaje v prootor h Slov. (J.talnice prireja to društvo vsako nedeljo in vsaKi praznik : in sicer:
sedništvo, v katem stadiju se nahajata načrta :	Q(j 3 in J 4 lQ p0f ure popoiudne je
za gradnjo ceste v Škorkljo in napeljavo	žola za Zil5etn:ke ; od 5 do 9. ure in pol pa
vodovoda na Opčine in sploh v zgornjo	nava(iDe Vaje. — Na plesnem redu bo novi
okolico.	plesi : polka a la militiire, Tbe Nt u* York
Predsednik dr. Venezian je na to	pOQt -pwo Steep (Pas de deux), Pas des Pa-
odgovarjal, da je tehn'čni urad že izdelal	tjneur3j Boston, krasna nova Četvorka »Les
načrt za cesto v Škorkljo, na katerem pa se	varjel£a parisiennes« in mnogo drug h. V ne-
je potem moralo nekaj spremeniti. Sicer pa	^eljo se prične z najnovejšo četvorko pari-
da se postavka za gradnjo te ce^te postavi	gkjh piesajcev (Q ladrille des danseurs pari-
v proračun za prihodnje leto. Kar ee tiče	gjen_) Nove četvorke so se plesa'e do sedaj
napeljave vodovoda v zgornjo okolico, dejal	^ y partzll Začetniki (toliko gospice kakor
je predsednik, da se je tudi župan že bavil	g)0pofjje) ge vsprejemajo.
s tem vprašanjem. Po nekaterih opazkah svet.	Pevsko društvo »Zarja« iz Rojana
Rascovicha in Spadonija, pr poročal je svet. - . takor bllo že javljeno v našem Morpurgo, naj se ta napeljava vendar enkrat	avojo veat.lico 8 pleeom v nedeljo due
15. t. m. v »Narodnem domu« v Barko v-
izvrš'.
Na priporočilo svet. G o r i u p a je mestni svet vsprejel predlog zdravstvenega odseka, naj se zopet v-postavi semenj za živino na Opčinah in se je za tozadevne priprave dovolilo 8500 kron.
liata. — Na Veselici bo sviraia dobroznana "VVagnerjeva godba ter se bo predstavljala veseloigra »Dobro došli! Kdaj pojdete domovi« Natanjčneje o tej veselici sporočimo s aovomo	*rou.	prihodnji teden.
Ko so se resile se nekatere manj važne f £itJalniea pri SY. Jakobu opozarja vse
stvari, bila je seja zakliučena.
Kdo škoduje občinski avtonomiji 1
Včeraj že v mestni seji je predsednik dr. Venezian očital dr. Rybafu in »Piccolo« ponavlja danes očitanje, da slovenski pos^nci delajo škodo občinski avtonomiji, ker jih toliko skrbi, kaj misli — ukreniti vlada!
Na to odgovarjamo, da je i*ti Venezian v svojem odgovoru istemu dr. Rybaru priznal z ljubko najivnostjo, da na vladi še pred par dnevi niso poznali besedila razsodbe!
Od kodi vedo gospoda dr. Venezian in družba, kaj bo dobili na vladi ?! Ni težko uganiti tega. Sami so bili na na-m e b t d i i t v u !
Bržkone zanima njih š« najboli, kai in kako ukrene vlada. In kakor niso nikdar, tako ne bodo tudi spdai odklanjali intervencijo vlade, če ... . nu da : intervencija vlade, če je njim po volji, jim je ljubša, nego vse obSinske avtonomije tega sveta!	^
Za slagolico. Spljetsko »Jedinstvo«
piše: »Milo nam je, da moremo danes po- jvam, ^^ "shodu govorilo se bo o pravici trditi iskreno, odločt.o zavzemanje nadškofa doma6ih delavcev do dela.
sv<je častite ude in prijatelje na poljudna predavanja, ki se vrše vsako eoboto v Čitaln ški dvorani v ulici Coneordia, št. 1 A. (v prejšnjih pro-torih »Delavskega konsum-nega društva«). Začetek ob uri zvečer. — Vstop svoboden za veacega.
Tvarina današnjemu predavanju je zgodo v i 11 a.
Odbor.
Pevsko in bralno društvo v Lo-
njerju priredi svojo veselico dne 15 novembra t. I. v družbino korist. T 'liko na znanje drugim bratskim društvom. Program Be objavi pravočasno.
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Jletodija na Greti po darovali prijatelji pok. Ćokeljna v R -janu 9 K 40 st. kakor preostanek venca, položenega na krsto pokojnika.
Obrambna zveza tržaških tržnih težakov vabi vse domače delavce na avni shod, kateri se bo vršil jutri ob 2. uri popoiudne v gostilni pri »Gregorju« pri Sv nu.
zaderskega,prevzvišeuega Dvornika,Vobrambo glagolice, in v obče v vsem, ko gre za pravice našega naroda v cerkvi. Dvornik je s čini ovrgel naše mnenje o njem, kar mu radi priznavamo. In na čast inu je«.
Sploh čujemo, da se vladike v Dalmaciji sploh prizadevalo za pravo našjga na roda v oerkvi. Žalostno izjemo dela le škoi Nakić v Spljetu,
Jutri k sv. Ivanu ! Ne pozabite, da priredi jutri nsše pevsko društvo »Kolo« QyeŽ!|1 mrTev na mef,tu. svojo koncertno veselico v lepi dvorani »Na-	^ ^ ^	no]
rodnega doma« pri sv. I Tanu. Za bolj priletne bosta lepo petje in igra, za mladino bo pa še vrhu tega tudi ples.
Pevsko društvo »Kolo« je med najdejavnejšimi društvi v našam mestu in zaslužuje vae simpatije meščanov in okoličanov. To društvo pa potrebuje tudi gmotne podpore, ker nima mecenatov, ki bi je podpirali. Zato upamo,
pribiti na to -------- . . .	— W -	,
da tako odškoduje pevke in pevc^ za njih — Danes plima ob 10.12 predp. in ob 11 11 veliki trud. — Na svidenje torej jutri pri p0p.; oseka ob 4 34 predpoludne in ob 4.32 sv. Ivanu !	popoiudne.
P. S. Tramvaj od Chiozza do »rotunde«	—
stane 10 stotink in isto toliko nazaj. To smo Loterija C. kr. dunajske policije — morali pove lati, ker s- nam je sporočilo, da 50.000 krou znaša vre no-t te 1.u rije. Prvi da nekateruiki plačujejo za isto cesto 10 trije glavni dobitki 25 000 5000 m 1000 novčieev.	kron se na zahtevo, po odb.tku zakonite pri-
V slučaju posebno slabega vremena se ' stojhine, izplačajo v gotovem denarju. Srtčke veselica odloži ne naslednjo nedeljo.	po 1 krono se dobivajo v vseh menjalnicah,
Odbor. j tobakarnah, lotenisk.h kolekcijah in v pi •
Grozna nesreča. Dane? ob 11. uri 35 minut pred poludnem je 17-letni Filip Korelc iz St. Ruperta na Dolenjskem nosil neko drvo in sicer v četrtem nadstropju stavbe »Narodnega doma«. Nesreča je hotel*, da se ie Korelcu omenjeno drvo od zadaj zadflo v zid in reveža p »rinilo naprej, na mesto, -kjer so ravno daoes pripravljali pod za nadalievanje dela. — Korelc je. strnjen od zadaj pal v prepad do 20 metrov globoko in
tu.
Ob padcu Bi je pokojnik zlomil levo nog«.« pod kolenom in se notranje smrtno poškodoval.
Potem, ko je zdravnik z zdravniške po • staje konstatoval smrt in ko je sodna sija storila svojo dolžnost, je bil pokojni K. prepeljan v mrtvašnico k sv. Justu.
Vremenski vestnik V^era toplomer da naša rodoljubno ljudstvo 0b 7. zjutraj 10.1, ob 2. uri popoln W veselico v velikem številu ter 15 0 C. — Tlakom«*-ob 7. uri zjutrai 770 1
in
Vspored jutranjega koncerta pevskega društva »Kolo« pri sv. Ivanu je sledeči: 1. F. Smetana: Koračnica iz »Prodane neveste«, orkester. 2. J. Laharnar : »Rojakom«, mož k i zbor. 3. Hornv : »Jugoslovanski na-pevi«, potpouri, orkester. 4. Fr. GerbiČ : »Lovska«, mešan zbor s Bpremijevanjem rogov. 5. Iv. pl. Zaje: Duet in fiaale iz opere »Nikola Sub ć Ziinjski«. f> Ig. Hladnik: »Vesela pevka«, ženski dvospev s spremije-vanjem orkestra. 7. Niipravnik : »Vlasta«, ouvertura. 8. »Narodne pesmi«, mešan zbor: a) »Po noč budim«, b) »Na Gorenjskem je fletno«, harm. St. Pirnat, c) >Zagor skac, d) »Sem slovenska deklica«, harm. M. Hubad. 9. A. Gerbac: »Moji spomini«, pot pour: slov. napevov. 10. »Jožefov plajšč«, veseloigra v enem dejanju. — Na koncertu Bodeltije vojaški orkester c. kr. pešp. št. 97. Petje bo vodil društveni pevovodja g. A. Gerbec. Začetek koncerta točno ob 4. uri popoiudne.
Vstopnina na koncert 50 st., k p'esu možki 1 krono, ženske 40 st. — Sedeži I. vrste 4 K, II. vrste *>0 st., III. vrste 40 st.
j sami policijske loterije, Dunaj I., Spiegtl-gasae 15
Ni Tse eno, kakšna primes se rabi za vsakdanjo navino pijačo. Kathreinerjeva Kneip-pova hladna kava ima zaradi svojega poseb nega proizvajanja priljubljeni vonj zrnate kave 'n je z^to najbolj pripravna za prirejanje prav tako okmne kakor zdrave kave. Pr >ti mnogoterim manj vrednim posnemkom, ki so izredno podobno zaviti, pa je treba pri nakupu vedno povdarjati ioie Kathreiner in jemati tudi same izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp.
Vesti iz ostale Primorska
X Pokopališče v Gorici je na nesrečnem mestu, povsem neprimernem za tak namen. Će je le k"! čkaj deževji, je pokopališče pod vodo. B >do že morad mislili na premeščenje pokopališča ; in to tembolj, ker bo tam blizu stal tudi nov kolodvor.
X V LovrailU je umrl b vši župan reški, Ivan pl. Ciotta, v 81. letu svoje dobe.
X Iz Klaiiea dne nov.: »Včeraj 5.
t. m. 83 je vršila volitev obČ. predetojnistva občine Ocizla-Klanec.
1 z voljen je bil županona — sedaj v tretjič — gosp. Ivan Metlika. In to — kakor je bilo pričakovati — soglasno.
Zaupanje obč. zastopnikov do gospoda župana ter laskava priznanja oblasti — so dokaz marljivega tn vestnega upravljanja občine, rad; česar čestitamo g. županu najiskreniji«.
X okrajnem sođi>ču t Sežani
je ra-cpidano me to i ža vof>pra v (luškega tins-e'jonarja. L-ftna remun^racija znaša 186 K. Pr. šoje je preill »žiti državnemu pravdništvu v Trstu do dne 15. decembra 1903. z dokazilom o poznanju dež'inih jezikov.
Vesti iz Kranjske.
*	Župni uradi na Kranjskem — ger-manizatorji ! S Kranjskega smo prejeli:
Če zahtevamo mrtvaški list v slovenskem jeziku, dobivamo večkrat v odgovor, da to mora biti laLin»ki, ta k o da je predpisano. Ali po Todteoseheinu, ki ga imamo pred seboj na m z in ki ga je iz lal »Pftrramt in Situcbc i/a one, ki ue zoa-o nemški, bodi povedano, da pomenja to Z*tičino), moramo pa soditi, da na tiste »predpise« se čutijo nekateri župni uradi ve/ane le tedaj, če se zahteva slovenski mrtvaški list!! Nemški »Tod teascheini« pa se radi izda aio, tuli če so namenjeni Slovencem in tudi Če 86 je iz-recno zahteval slovenski mrtvaški list! Tako
se je fikučno zgodilo v tem flučaju, ali dotična oseba je dobila na »pfjrramtu« v »Sittichu« odgovor, da tako mora biti, namreč nemško!!
In Slovencu je bil namenjen Todten-Scbun, ki ga imamo pred seboj!! A tu treba še nekaj pete*»no povdarjati. Dotični Slovenec biva v Trstu in je potreboval to listino za neke korake, ki jih je hotel storiti na tržsškib oblastih.
Mari se na takov način kaže pred svetom resnični narodni značaj naše pokrajine Kranjske?! Ali je res nujno potrebno, da ravno župni uradi s svojim nemškim urado-van'em vzbujajo med svet* m krive nazore o narodnem značaju naše osrednie pokrajine ? ! Ztlo«tno je res, da je na Kranjskem še župnih u-adov, ki so bo\j — ako smemo tako reči — cesarsko kralievo-okraino glavarski, nego so okrajni glavarji sami ! !
*	Redek slučaj Iz gledališkega življenja V ne le jo se bo na ljubljanskem
odru ig-rsla zoj>et ž-dr»igra »Mlinar in njegova hči c. V ulogi Konrada nastopi g. Danilo, in sicer je to že 25. krat, da igra g. Danilo to ulogo.
*	Ne v Ameriko ! so zaklicali stražarji v L ubliani, ko *o na južnem kolodvoru
prijeli še»tor eo fant >v, ki so jo hoteli odku riti v Ameriko no sladko Brečo, predno so v Avstriji zadostili erenki vojaški dolžnosti. S fanti vred je bil aret ran tudi nek Ivan Ajdič, ki ie hotel spremiti fante do agenta M «tUr-a v Bremenu. Ajlič je imel pri sebi spravlien ves denar fantov in »njihove« potne liste, ki pa so ee glasili na druga imena.
Vesti iz Štajerske-
— Povsem v duhu sedanjega zi
ste m a L-j o število slovenskih (lavčnib uradnikov je interniranih ,v nemškem delu dežeie, kjer jim ie življenje najmučneje vsled nemške Dezaosljivosti. Eden teh uradnikov je bil raprosd graško ti iančno ravnateljstvo, naj ga ra božjo voljo premestijo kam na Spodnje Sta armijo. A znate, kakov odgovor je dobi! ? ! ! Će se Slovenci tako slabo poČu tijo med Neme, pa naj ne vstopajo v davčno službo.
Tu je povedano e cinično odkritosrčnostjo: š kanujemo vas, interniramo vas med vaše s vrsžaike zato, da si Siovenci spl< h ne b<»do več upali v državne službe. To je kaj pr zorno, kar se hoče doseči : kruh države naj se reže le Nemcem, davke pa. o, te naj le plačujejo tudi Slovenci, pa bilo tudi do zadnjega repa iz hleva !
Brzojavna poročila.
Zaključenje deželnega zbora inorav-skesa.
BRNO 7. (B.) Danes seje zaključilo j zasedanje deželnega zbora.
Optimizem ogrske vlade.
BUDIMPEŠTA 7. (B ) Honvedski minister je požuusaemu podžupanu odposlal naredbo, v kateri pravi, da so se polit čni oduošaji tako izboljšali, da je pričakovati dovol enje kontigenia novincev, vsled česar je prrpraviti vse potrebno za glavni nabor, ki s*» l>o bržkone vršil med 23. novembrom in 23. decembrotn.
Iz ogrske zborniee.
BUDIMPEŠTA 7. (B.) Podpredsednik Dan ei otvord je s»jo ob 10. in pol uri pred polu ine. F na jčm mini-ter je od teg nI svoje-•časno predi ženo idemnitetno predlogo in je predložil drugo, ki zahteva idemniteto le do konca leta 1903.
Posl. U g r o n je uložil interpelacijo glede stališša ministra za vnanje stvari z ozirom na balkansko politiko.
Zbornica je prešla na volitev predsed ništva. Oddanih je bilo 187 glasovn c. Od teh je bilo 158 za Deziderja pl. Perczela, 24 je bilo praznih in o razeepljcnih. Desnica je vsprejela ta izid z veliko pohvalo.
Podpredsednik D a n i e 1 je pretrgal sejo ob 11. uri in 25 za 10 minut. — V dv< rano vstopi vsi predsednk Perczel je bil j veprejet z burnimi ovacijami.
BUDIMPEŠTA 7. (B) Predsednik pl. 1 P e r z e 1, ki je došel v narodni svečani noši, je začel govoriti in se je spominjal toplimi besedami delovanja prejšnjega predsednika Apponvja. (SpU šna p ihvala in »eljenc-klici. Posl. Ht>ck kdče : Zato ee ga je moralo justificirati ! Velite hrup na desni. Klici: Pozovite ga na red! PobI. Hock: Jaz ropotam dalje, ker je tako, da so ga justifi-cirali.)
Predsednik se je zahvalil na to na za upanju tovarišev. Posl. Zoltan Zemeizkal (člen Rat. ljudske stranke) kliče: Samo 157 ! Ropot na desni. Govornik je nadaljeval, da bodo zakoni dežele v podlago njegovemu delovanju, da bo vsikdar postopal v smislu poslovnega reda in da Be bo dal voditi le od patrijetizma, od spoštovanja do ustave, od zvestobe do kralja in od svoje lastne vesti. (Viharna pohvala. »Eljen !«-klici na desni). Na vseh svojih činih, ki jih bo vršil kakor predsednik, se bo dajal voditi le od nep/e-stranske pravične objektivnoBti. (Splošna pohvala. Poslane? Rakova ky: Da bi 1 tako bilo ! Klici na de9ni : Bo tudi tako ! Predsednik je zaključil rekŠi, da je to vsa njegova izpoved in predsedniški program. Prosi zbornico za podporo.
Nadškof poznanjski obolel.
BEROLIN 7. (B.) Nadškof poznanjski Stableuw*tci je pred nekolikimi dnevi obolel. Srčno delovanje bolnika je močno ošibelo. Ker njegovo stanje brezpogojno zahteva m'"ru, je nadškof poveril namestnemu škofu Sikov ekemu zastopstvo škofije. Ni pa povoda za resno bojazen glede nadškofovega s+anja. Dogodki na skrajnem Vstoku.
LONDON 7. (B.) »Dnly Telegraoh« je baje izvedel od kompetentne strani v Šan-gaju, da je vel ki svet v Pekingu brzojavno pozval vse podkralje in guvernerje, naj nabirajo denarja in vojakov, ker da je skoro pričakovati prekinjenie diplomatičnih odnosa je v z Rusijo. Kitajski uradniki da so jako vzradosčeni na tem dokazu odločnosti v Pekingu. »Daily Mail« trii, da more potrdit? to ve^t na podlagi brzojavke, došle iz Tjen<Vi:a.
Zaloga
glinastih pećij
v razi enih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plo^Č za prevlečenje štedilnik ognjišč iz ene prvih čaškili tovarn. Želo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi šteJilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se najtoplije.
PETER VERCON TRST. — Ulica Chiozza štv. 14.
(akozi dvorišče).
Jtaznanilo.
Podpisani naznanja, da je prevzel gostilno
„Pri tržaškem mestu",
h"ši g. Iv. Fr. Mahniča v Bazovici na glavni cesti pti mitnici.
Gostilna je preskrbljena za prenočišča za potnike, prostornim hlevom za živino, dvoriščem in veliko lopo za vozove ter javno tehtnico.
Toč la se bodo vedno dobra vina in druge pijače in kuhinja bo prei-krbljena vedno z dobrimi jedili. Vse po zmernih cenah.
Potovalcem, obrtnikom, voznikom ter uglednemu občinstvu se najtopleje priporoča
Hraber Ražem
krčmar, organist itd.
»Škrat« je danes izšel in prinaša miogo velezanimivega eradiva in lepe slike. Posebno se je posrečila slika na prvi strani, ki se bavi s tržaškim mastnim »vetom.
Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konaorclj lista „Edinost". Natisnila tiskarna konaorclja lista „Edinost" v Trti
Zlatar
Dragotin Vekjet
RST.
(C. Vecchiet).
Corso št. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur
Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene smerne.
Ag-entj e
Mnoio denarja!
do 1000 kran na mesec zamo-rejo častno zas užiti osebe vsakega dtanu. (tudi kot postranski zas už-fk).
Natančneje pod „Reell 107" na Annoncei - Abthe lung des MERCUR, Stuttgart, Bergstr.
mm
ZOBOZDRAVNIK
Mi Med Dr. Mso BrilM
v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. II. nadstr.
Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom,
srebrom iu zlatom, li deluje posamezne umetne zobove kakor tudi eelo zobovje.
ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol.
ki imajo poznanja, pri zasebnikih se takoj vsprejmejo proti mesečni plači od 80 kron in visoki proviziji povsod in v vseh mestih, vas Ji, o k r a j i h, zu raspečavanje novih patentovanih predmetov, ki so pri vsaki nisi, mestjam iu polje lelcu. neobhodno potrebni. To agenturo zamore vodi t i v s a k d o, ki pozna zasebne kroge, t idi kikor postranski zaslužek v svojem času Ronudlte naj se pošiljajo pod ..Neuheit 1903" na Rudolf Mosse. Dunaj.
Pozor!
395 komadov samo gld 1.85.
1 krasna ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila za kravate se simili bi*ari ; I prstan s ponarej. kamnom za moike ali ženske; 1 garnitura gumbov za mansete, sraj« o in ov atnik, jamčeno iz 3 doubl^ zlata ; 6 žejnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal a oprava iz niklja 1 lep > toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 lepo dišeče toiletno mdo : 1 beležnica; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa: 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni.
Pošilja po povzetju ali predplačilu.
H. Spingarn, Krakov 43.
Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en nož z 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož
Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne.
Velik dohod
snovij za možke in
ženske obleke same novosti.
Bogat izbor
drobnarij za krojače
Naslednik FR. HITTY
Alojzij Galperti
TRST
Barriera veechia 13.
oooooooooooooooo
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati ni kake konkurenca«
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
nuatrov&n oenlk brezplačno ln franko.
X«ttX«******KX
Svoji k svojim!
ZAIJOGA
pohištva
dobro poznane
toyarne mizarsfce zadruge y Gorici (Soitan)
vpisaue zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Čcrnigoj
Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Nujvečja tovarna pohištva primorsko iežeie.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, hc« derr.i sestav. Konkurenčne cono.
W Album pohiiioT brezplačen. W
SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Cosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši. -»fc-
tt
3*
n
n *
s
s
n
m
n
n
%
a
C *
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraacene.
Venci
o<l porcelana in biserov vezanih z medeno žico. od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Siik:e na porcelanasti! ploščati za spomenik
Najnižje konkurenčne cene.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsakega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41lz°lo> ne da bi se odbijal reatni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na
menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe po O IT raduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopi in od 2. do 3. ure popol. razven nedel in praznikov.
itanje Iran. M leta 1900. Kron 1,263.563 _Poštno-irau. račun stY. 831.315. _
„Al Nuovo Negfozio" Borzni trgf 4.
Velikanski izbor izgotovljenih oblek za gospe, dečke in deklice po tovarniški ceni.
Bogat izbor snovij za plašče kakor tudi novosti v volninah, svileninah in fuštanja.
„Al Nuovo Negozio" Borzni trg- 4.
katera ima velike dohodke se proda.
Naslov: „Lepa obrt" na upravo „Edinosti".
i i
i i i
ŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILN
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
L lica S. Francesco štev. I. - T R S T - Ulica S. Francesco šter. 2,
- Telefon 952 ----------------—
I.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje [>o 4°/o- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5Ya°/o»
I
I
1
na menjiee po 6°/0, na zastave po 51/,
0! 2 (O1
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoiudne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Foifno hranilnični račun 816.004.
a
i
Kdor
se želi udeležiti z malo denarno
svoto
od nekaj kron
nekemu dobremu uspevajočemu
od države zajamčenemu podjetju
naj zahteva
uraden prospect
.Po^iJja ga franko in brezplačno
Samuel Heckscher senr.
bančna poslovnica v HAMBURGU.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica dcirindustria št. 1. - Trat.
Cementne plošče u m edene od 25 in 33 cm, destvogaine plošre od 20 in 25 cm po K 2.—
Plošče v risanjih po dogovoru. — Se nt boji nikake konkurence bod bi glede cene ali kakovosti blaga.
Urar F. Pertot l^Tj^l
Torre bi*nca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, ziate ure oo 8 gld. naprej. Izbor st*n skih nr, rego:atoijev i. t. d. Popravlja vsako-vrbtne ure p-o jako zmerni ceni.
30 malih stanovanj \ SLTSr
kuhinjo ee takoj oddil t ulici Industria i u ul. Guardia ▼ hitah Stolfa. Pifarna v ul. Giuliani št "20 A, L na^ftr od 1—2 in 5—7 j op.
Ravnokar je izšla . v zalogi
J. Blasnika nasl. v Ljubljani
velika
za prestopno leto 1904,
ki ima 366 dni. Ha svetlo dala c. kr. kmetijska družba.

Hlasnikova „ Velika Pratika44, ktero
izdaja C. kr. kmetijska družba ie nad pol stoletja, izhaja o<i svojega rojstva že čez sto let, je cdinole prava, starmlavna „Pratika*4, ktero je mnogo let *krbno urejal rajni prroboritelj Slovencev, dr. jacez Bleiireis in v. Ć. g žopnik Blaž Potočnik ter razni dragi »čenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta »Pratika« ima na prvi strani poc.-.l>o Sv. Jožefa ku* uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte veri no le Masa i kor o .Veliko Pratiko4t, vsako drago zavrnite kot nepravo ! ! !
. Velika Pratika4- stane 24 v.
Varstvena znamka: SIDRO-
LINEMENT. CAPSICIGOMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče marilo; dobiva se po 80 stot_, 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr-Ijubijenepa domaćega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z na-o var dtveno znamko ,, SIDRO44 z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme orieinalni izdelek.
toteftn letom uri hitan Istu t fmi
c <
<
C $
< <
C <
<
Corso štev. 33.
TRGOVINA Z ŽELEZ JEM
CHlZSĐflTZ
podružnica Trst.
Piazza Goldoni 2.
Priporoža pvoj > dobro sortirano zalogo
IStT" predmeto / za stavbinstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače, stare zfleznične šine. držaje M sike, pumae, zeiezne revi itd , vse tehnične predmete, popoine in stranišč, peči in šteđilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in železno pohištvo in pred ognjem varna b'aga ne, nagrobne križe in ograje ter
orodje za vsako obrt.
in ograje, > od-naprave kopelji hišno opravo,
/v
>
> > > > > > > ) > > > >
Ulica Nuova	SO.
IVAl? SCHIHBLEE Dunaj
pošilja še veliko let dobro znane
£1111
( Vi
stroje vsake vrste za poljedelske in obrtit potrebe mline za sadje in grozdje, -.tiskal*' liict* za olje in grozdje, škropilnice za trije" p« Ijska orodja, ptiskalniee za seno. mlatilnice> vitlje, trije rje, čia.i niče za žito, lusčilnice za koruzo, slamoreznice, a roje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke s-a vodnjake in gnojnice, željezne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet z dat no znižanih cenah
•'^S	' rrr^-' ravno tako vse priprave za kletarstvo, sesaljke
^^	za vino, medene pipe, gumijeve ploče, ko-
nopljene in gumijeve cevi, »troje za 9ladolfd. priprave za izdelovanje soda vode in penečih m vin, mline za riSavo. kavo itd., stroje za delanje klobas, lebtnice za živino, tehtoice na drog, steberske tehtniee. decimalne tehtnice, željezno pohištvo, željezne cl a gaj ne, živalce stroje vsen sestavov, orodja iu stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, ple-skaije itd. itd.
vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. — Popisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Prekupcem in agentom posebne prednosti.
r'iše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj 111(1. Erdbergstrasse 12.
—
Zaioga pristnih štajerskih piščancev, pig?ascfcdvv kopunov, kokosi, rac, gosij in perutnine
vsake vrste bodisi žive ali oskubljene.
Prodaje na debelo in drobno.
I lica >~uova št v.
(vogal ul. Ponterosso).
Na najvišje povelje Njegovega
c. in h apostolskega Veličanstva
XXIII. ces. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega 19 382 dobitkov v gotovini v skupnem znesku .">12.880 kron. (rlavni
dobitek znaša v gotovini :
200.000 kron
Žrebanje nepreklicno dne 17. decembra lflOS. JeSna Srečka StailC 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna.u, III., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. : igralci načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov
oddelek za državne loterije.
Prva kranjska z
vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
Ipriporcča al. < bčinstvii, precast. duhovščin', imejiteljera in j rtdrtojnikouj zavodov in šol, kičmarjein in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gtj. brivcem it 1. itd. natančno iu trpežno izvršene
stole.*naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po karnsjbolj nizki ceni. Biago je iz trtlega. ishr«n ^a lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevaleeni na debelo dovoli se znaten popust.
Ure od eiektr. plaque ziata.
Kdor želi imeti natančno uro, naj si naroči zaupno pristno treufsko remont, uro od 14 karat. plaque /lata, koja ura je bila lin /adnji pariški razstavi odlikovana z največjim darilom. Te ure imajo neprekosljiv precizij-ski tek. katerega jamčimo pismeno za leta. Okrov ure obstoji iz treh odsKoojivih po-krovcev (?avo:>ette) je krasno oprem jvn, tiuo vdolben in graviran, modernega rzkega facona napravljen z novcizna deno popolnoma nespreitiljico amerikansko tjoldin kocino in vrhu teg. še prevlečen patom eiektr. s 14 karat, zlatom. Ta ura se nič 1.1- razloči od ja-istn* zlate ki elja '200 K ter sj kakor zlate la edino nado'*nt;l > zlatih ur, ker ^bJr/.e svojo vred- ost. Da se te ur - razširijo, smo ceno moškim in ženskim uram postavili le na K 16.— frinko poštnine in tarine ^pivj s> stile K 35.—). K vsaki uri dodi se etvij.
Krasna moderna verižica za možke ali ženske (ob jedneni tudi za okoli vratit) od p a<(ue zlata K 5.—, 8.— in 12.—.
Vsako uro, koja ne ugaja, se sprejme nazaj, tedaj nikak rizik.
Svetovna znanost naše tvrdke kakor ?u ii vsak dan dohajajoča rizoa na pi-*ma in n knadna naročila jamčijo za. resničnost tega, kar oznanjamo. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu aotičnega zneska, Naročbe se imajo pošiljati na solno protok- tvrdko
i M. FEITH, Dunaj, VIL, MaMilferstra^e 38.
# Zaloga švicarske tovarne za ure .,Chronos'-. #
JAKOB KLEMENC
zaloga manu fakturnega blaga
v Trstu, ulica sv. Antona št. 1
priporoča <~-astitiin svojim mljenialcein svojo pnxlajaliikii, j»r«-skr-l>lj«-iio za jest-n in zimo r. vsomi manufakturnim i predmeti, združeno * krojačnioo /a gospode.
Sokolska obleka kom plctua
HaveloK nepremočljiv
od lO do 16 gld. ♦
Velik izbor
suknenec* in lioiiil«-žnega lilajr.i m možke, obleke, snij«-e <h! svile iu volne, lau n-tenuip platna itd., zaspetuic. ovratnikov, iH'rila za možke, ovratnie v v?eh 1 m rvah iu formah, nogovic, rut, jopic vseh vrst posebno za toariste in kolesarje, modnih pretlmetov, rokovii-iz nitij iu kože tei dežnikov.
Velik izbor
narodnih in avstrijskin zastav in traKov za vence v različnib barvan.
Vse po najnižjih cenah.
JJ"a zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotič-nimi cenami, poštnine prosto.
Predzadnji teden.
Srečkanje, dne 21. novembra 1903.
C. kr.
policijska loterija, srečke po 1 3(.
I-»00 dobitkov, mej temi K>« slavnih dobitkov v vrednosti krOll SO.OOO krOH ! !
Prvi trije glavni dobitki kron 25.000. 5000, 1000, ie na zahtevanje po odbitku postavnega davka
-—— izplačaje v gotovini - —
Srečke se vdobivajo v vseh menjalnicah, tobakarnah, loterijskih kolekuilah in pri Polizfi-I^otterie-Bureau, Dunaj. I., Spicgelštrasse /5.
Vsak kupec srečke vdobi izkaz srečkanja brezplačno in franko.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Mizarska zadruga
v Solkanu pri dorui
sprejme več stavbenih mizarjev in struga rjev v <lelo.
Plače po dogovoru.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Andemo de Franz.
V dobroznan: gostilni »Andemo de Franz«t
v ulici (ieppa št.
kc toSi:
lim \ipavrk > l>elo.....p > 40 uvč.
za ua tlom.......> •»'"> >
iatraki ttran I. vrste . . . . » H6 >
zt na (lom.......*	»
nad 10 litrov......»	»
(lalmatiiiblio I. vrste	. > 36 >
za na »lom.......> •»- >
nad 10 litrov......> L?S »
Priporoča se kramarjem in trgovcem za. prodajo na debelo, slavnemu občinsU u pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno tjpla in mrzla iedila. Krčma ie odprta vsak večer do pclnoei.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	== Špitalske ulice Štev. 2. ===
K 1,000.000	Zamenjava in eokomptuje	Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja	izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale	Zavaruje srečke proti kurzni
rM vrste rent, castavmh pisem, prijoritet, komunalnih ob'ifmcij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz
Fromeoe izdaja k vsakemu irebanjn.
kupone.
1!
Izgubi
Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije Rmkompt in inkamao menic.	Bornii naročila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. V^loženi denar obrestuje od dne vloge do ----= dne vzdiga.--
Promet a čeki in nakaznicami.