ff
ill
Naslov — Address:
nova doba
6117 St. Clair At«. Cleveland, Ohio.
(Tel. Randolph 3889)
I
(NEW ERA)
Dvajset tisoč članov v J. ■S. K. Jednoti je lepo število, (oda 25,000 bi se slišalo še Itep.še!
n
a.
rac
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
jfoered Aa Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
f!0, 20 — ŠTEV. 20	CLEVELAND,	OHIO,	WEDNESDAY,	MAY 15TH 1929 — SREDA, 15. MAJA 1929	VOL.	V.	— LETNIK V.
SLOVENSKE VESTI
„ nedeljo 26. maja obhajalo **>° <MtV0 fi -  -------------  ■
Kanj
društvo št. 49 J. S. K. Jed-
fletnV ilansas City’ Kan-S'> 2{)
Isln, ° llstanovitve s primerno sb| n0s,lj'o in veselico.
Slov<
TEDENSKI PREGLED
Gnski Cleveland je imel e feed' /‘a^njeg'a tedna v svoji lin J -?r ^Va ocihčna slovenska
S^ka-slikarja.
°židar ^ika
Gospod
{ Jakac, akademični clev',IZ Ljubljane, se mudi v del 111 naselbini že nad ;°Spei dni’ iz Chicaga pa je ih ip--1)a Pardnevni obisk svo-a.š n|atel'iev in sorodnikov ro>!|ik S °Vensko-nmeriški umet-slikav H. G. Prusheck.
za
h
;'.<i l)ri«el iskati motive Jno slikanjt
eru§ek pa
v Ameriko,
'■^Jfitrt qt"?0** Pa se P° skoro Hek°- v a °^sotnosti vrača ,#e(ia , a,j. ^asa v Evropo in se-P'“•	11 v svojo rodno Slove-
P
.S)ikar
^landu
i» le Hi.
Perušek se je mudil v komaj dobre tri e v uredništvu pri številnih dru-nekaterih
"etnikihtelii,h in
i Škn . °£ledal si je umet-‘.■-i:lito 111azstav° v muzeju, v so-'ijatel' raja se -*e udeležil 1 njern8 .^a sestanka, ki je 5rejer)11 *n £• Jakacu v počast 'Sel' 1 ,lla domu družine J. N.
J> rugi (]an pa je 0f]p0
Se ^'oti New Yorku. Goto-'6riš nikdar v zgodovini <la b| Slovencev ni zgodili Se bila med njimi sre-tafjaa 'frvtenana umetnika-An *c^erih eden je pro-i, jn . eiilce> drugi pa Slovesih J.8ta ^a^co P° različnih
,erllrf' Iz,, 1)ri^a
‘VlNja
do zasluženega
P) nU-	n
L?*«. BY
namerava naj-ancijo, potem 5 pa se poda v S’o-•ie že tudi znan in svojih delih. V namerava muditi le-
Or^ftci
n S Venske mladinsk kiv’° v nedeljo 19. maja k	igro “Mo'
^itienv	te'' Prilll,i
. ,u roJena slovenska
i^dn ; ° a:5ala kako dobro a Jezik
.. svojih starišev, 'en§ke 6 *^i meri zasluga šole.
Je v
*
mladinske
9*9
se r°ajiv„
obči
evilu
Je torej, da slo-
ar n1
ifc«'
lnstvo v kar naj veda u Poseti to prireditev LCern j^aslu2eno priznanje 11 Uciteljem. Bodoč-Podpornih or-i Je v Ve'i-[lrugih naših usta-turoip1 * met'i odvisna od 6 vaznUe Radine, zato je da ostane ta koli^o'j,Po	Jeziku
a2itiera^e Pa^ v °bst°Je"
i
‘ka ^Udin! - mogoče' s,0‘
ore
n a 1,Ska šola S- N- D-
l^eniVrledu Prepotrebno n ! vseot de'°’ zato bi jo I 1 eUtij0 r®nko Podpirati
fc »«0dOVenSko in liu-
r v avdu°Čn! prstan” se bc ;i^!0cl>iega r.°l li11 Slovenskegi
I ' nedel-io 19
HSlovan^T
ulic-r>. °Perni pevec 0116 ‘s° im ^011’ katerega
l^°gi am6 .vPriliko slišati
nL'Usno	Slovenci;
^ Cn ^ ran Pri Paci-
ga Clair
er v . pr>ene 0 polu osmih maja.
pa<
P A* dai^
UtopihJe cfri svojih ,i 4el Sj- . v San Fran-
6n* kl’itikana priznan-ia-
(p	SG	° njegovih
Ua o
»trani)
ZVEZNI KONGRES v Washingtonu se zdi. da se je izmuznil administraciji iz vajeti, dasi je po večini republikanski. Predloga za odpomoč farmarjem ,sprejeta v zbornici reprezentantov, je v soglasju s predsednikovimi željami. Zvezni senat pa je s tremi glasovi večine sprejel tozadevno predlogo s spremembami, na katere niti nižja zbornica, niLi predsednik ne bosta pristala. Videti je, da bo treba začeti z delom iznova.
Predsednik Hoover je v volilni kampanji obljubil, da bo skušal uveljaviti nekatere iz-premembe v tarifi za importi-rane predmete, s posebnim ozirom na farmerje. Tarifna predloga pa, ki je zdaj pred kongresom, zvišuje carino na več kot tisoč reči, od katerih jih niti desetina nima pomena za farmerje. Zvišanje carine na koruzo, mlečne izdelke in prešiče, za farmerje skoro nič ne pomeni, ker teh reči se itak skoro nič ne uvaža. Z novo tarifno mero, kot jo priporoča tozadevna predloga, bi se samo zvišala cena mnogih življenjskih potrebščin, in bi bili bas delavci in farmerji pri tem najbolj prizadeti. Poleg tega bi se mnoge države inozemstva maščevale s tem, da bi zvišal? carino na predmete, ki jih izvaža Amerika. Predsednik Hoover ni naklonjen tarifni predlogi kot je predložena in bi jo najbrže vetiral, če bi bila sprejeta.
V VIRGINIJI so trije policisti streljali na avtomobil, v katerem so se peljali trije dijaki. Pri tem je bil 17-letni dijak J. W. Kendrick ustreljen v glavo in je par ur zatem v bolnišnici umrl. Policisti so streljali na avto, ker so sodili, da prevaža opojne pijače. Pri preiskavi se je izkazalo, da na avtomobilu ni bilo nikake pijače in tudi fantje so bili trezni. Omenjeni trije policisti so bili obtoženi uboja in postavljeni pod $5000 varščine vsaki. V zveznem kongresu je več republikanskih in demokratskih zastopnikov ostro kritiziralo postopanje prohibicijskih agentov, češ, da dandanes ni več varen pred njimi najbolj po sten človek.
SOLNČNI MRK, ki se je vi del dne 9. maja popolnoma na Filipinskem otočju, je privabi) mnogo znanstvenikov iz vseh delov sveta, ki so nebesni pojav fotografirali iz različnih krajev. Po nekaterih otokih je bil mrk popolen, drugod pa le delni. Popolni mrk je trajal nekoliko' nad tri minute in je bil na Filipinskem otočju prvi, kar pomnijo najstarejši prebivalci. Razume se, da je bilo zanimanje za solnčni mrk med domačini veliko, mnogi pa so se seveda tudi bali, da bo konec sveta.
POROKA C. A. Lindbergha in Anne Morrow se bo baje vršila dne 15. junija na posestvu poslanika Morrowa v Engle-woodu, N. J.
V ŠVICI so imeli 12. maja na splošnem glasovanju predlogo glede vpeljave lokalne prohibicije in volilci so zavrgli načrl z veliko večino v vseh 24. kantonih. Ta lokalna prohibicija bi se bila tikala le žganja in močnih likerjev, in ne vina ali piva, vendar so jo Švicarji z ogromno večino zavrgli. To kaže, da je Švica še vedno de-
NEMIRNA MLADINA
Dalje o« 2. (trasi
Vsaka šola ima učence, ki so nenavadno nemirni ali poredni. To velja v splošnem mnogo bolj za fante kot za deklice. Niso hudobni, ampak samo tako polni življenja in energije, da pridejo sto in stokrat v razne neprilike v šoli in doma. V višjih šolah se takim mladeničem premnogokrat preti, da bodo izključeni iz šole, kar se pa v resnici le malokdaj zgodi, kajti učitelji navadno vedo, da so taki učenci v poznejšem življenju mnogokrat zelo uspešni. Samo ob sebi je umljivo, da imajo s takimi nemirnimi fantiči posebno matere mnogo skrbi in jeze. Navadno so obdolženi očetje, da so se mladeniči vrgli po njih. Znan-svetniki pa trdijo, da dečki podedujejo take lastnosti večinoma od materine strani, to je od moških prednikov matere.
Učenci, ki so v šoli mirni, pridni in pazljivi, si v mnogih slučajih pozneje pridobije dobre pozicije in ugodno življenje, velike čine’ pa le malokdaj izvršijo. Imajo zmožnosti in znanstveno podlago, toda manjka jim potrebne energije. Razposajene in vseh muh polne mladeniče imenujejo znanstveniki hiperkinetike, in jim prisojajo, da bodo v življenju dosegli velike uspehe ali pa bodo končali v katastrofah.
Zgodovina ima zabeleženih mnogo slučajev, ki to potrjujejo. Nizozemski admiral De Ruyter, sloveči mojster morja, ki je svoji domovini pridobil mnogo slave, je bil v svoji mladosti zelo razposajen dečko. Ameriški admiral George Dewey, ki je porazil Špance pri Manili, je bil že od svoje mladosti zelo svojeglaven, nemiren in razburljiv. Radi teh svojstev je dobil pridevek “dinamit”. Aleksander Veliki, Krištof Kolu m b, Peary, Amundsen, Byrd in mnogi dru gi sloveči možje so bili znani hiperkinetiki, že od mladosti polni eksplozivne energije.
Tudi strast, potovanja je mnogim ljudem prirojena. Ne katere ljudi veseli potovanje po morji, drugi bi zopet radi prepotovali vso zemeljsko celino. če imajo dovolj inteligence in prave prilike, postanejo Laki ljudje raziskovalci, ki odkrijejo nove dežele in pokrajine. Njim samim to včasi le malo koristi, pač pa imajo od tega korist ljudje, ki pridejo za njimi. Naš zapad bi se ni koli ne bil tako hitro razvil, da niso zgodnji naseljenci naših vzhodnih držav odgojili toliko mladih, neustrašenih mož, katerih največja želja je bila prodirati dalje in dalje v neznane kraje.
Manj inteligentni ljudje, ki jim je strast potovanja prirojena, postanejo trampi, če pa to ne, pa vsaj pogosto menjavajo dela in bivališča, ker jih enostavno ne drži na enem mestu dolgo časa.
Mnogokrat pobegnejo od doma dečki iz enostavnega razloga, ker jih k temu sili prirojena strast. Včasi se vrnejo po mesecih ali letih, nekateri pa nikoli več. To prirojeno strast moremo večkrat opazovati že na malih otrocih, ki uidejo z dvorišča, če vidijo vratca odprta, in gredo, ne da bi vedeli kam.
Ko je bil poznejši boksar Jeffries še mlad fant, ga je ne kega večera poslal njegov oče (Dalje na 2. strani).
GLAVNO MESTO
KORISTNE CERELE
Današnji Washington.
še le po koncu civilne vojne je glavno mesto Združenih Držav začelo nadevati si nekoliko one veličine, ki st||; jo previdela Washington in L’Enfant. Griči so bili izravnani, močvirja osušena, nove ceste so bile zgrajene. Veličastna javna poslopja in prekrasne palače so začela vstajati. Drevoredi so bili vsajeni, nastali so krasni parki, okrašeni z vsemi mogočimi rastlinami.
Prebivalstvo jo|iraslo z veliko brzino vzlic odsotnosti vsakršnih velikih industrij. £ Skoraj se je podvojilo v zadnjlhfdveh desetletjih in se danel'deni na 552, 000. Washington |e sploh postalo krasno in veliko kozmopo-litansko mesto v Združenih Državah. Tu človek srečava ljudi iz vseh držav Unija in tudi iz vseh dežel na zemeljski kroglji.
Prostrani Potomec Mali, sistem parkov in dr^vqredov, ki sc razteza od Bele Hjpl do Kapi tola (sedeža kongres«-*), spominja na dunajski Ringi l\[ na slične bulevarde evropslii velemest. Povsod ob njem inH’mes je videti krasne zgradbe* mnoge v klasičnih potezah*.j Povsod so drevesa, parki, spomeniki in ne običajnosti.
Značilen za veličanstvenost glavnega mesta .JS Washing-tonov monument .fv? spomin pr-,y,ega predsednik".. Obejisjv.sg dviga do višine ■» 558 čevljev (170 metrov). Znotraj so mra-morne grude iz raznih držav Unije, raznih organizacij in inozemskih dežel. Eden mra-mornik je iz Partenona — dai Grške, kamen iz kapelice Viljema Tela, dar Švice, kamen iz aleksandrijske knjižnice, dar Egipta, in eden iz Napoleonovega groba v Sveti Heleni.
Drugi veličastni spomenik je Lincoln Memorial v obliki starogrškega templja belega mra-morja. Unija >je simbolizirana po kolonadi 36 joničnih stebrov, po enega za vsako državo za časa Lincolnove smrti. V centralni dvorani je kolosalni kip Lincolna po kiparju Daniel Chester French. V južni dvorani je vklesan Lincolnov govor v Gettysburgu in v severni dvorani njegov drugi inavguracij-ski govor.
Pennsylvania Avenue, glavna ulica Washingtona, je okrašena z raznimi velikimi spomeniki in kipi in teh je najti v raznih drugih mestnih parkih. Ob vznožju Kapitolskega griča stoji veličanstveni Peace Monument, posvečen onim, ki so umrli v civilni vojni. Poleg spomenikov v čast Washingtonu, Franklinu, Lincolnu in drugim ameriškim velikašem najdemo v Washingtonu mnogo spomenikov v čast odličnim inozemcem, ki so prispeli k razvoju Združenih Držav, tako imamo spomenike francoskega maršala Rocham-beau, nemškega vojkovodje Von Steuben, poljskih revolucijonar-cev Kosciusko in Pulaski.
Kapitol, sedež kongresa.
“Capitol” spada med najkras-nejše stavbe na svetu. Njegova lega na vrhu brda, iz katerega se vživa razgled na vse mesto, le poveličuje veličanstvenost te stavbe. Zgradba je velikanska; njeni korinski stolpi, stopnišča in kupola sta znana vsakomur po vsem svetu. Znotraj se nahajajo dvorana poslanske zbornice (House of Representatives), največja zakonodajna dvorana na svetu, zbornična (Dalje na 2. strani)
Celo mestni otroci vedo, da sladki med nabirajo čebele po cvetlicah. Tisoče ton medu naberejo čebele samo v tej deželi. To se tiče medu vdomačenih čebel, kajti le ta pride v korist človeku. Tudi divje čebele nabirajo med, toda ga porabijo same.
Izurjenim .čebelarjem, ki preskrbijo čebelam primerna stanovanja in jih znajo obvarovati različnih bolezni, zime in raznih živalskih škodljivcev, donašajo te žuželke lepe dohodke. Pri pravilni oskrbi in v količkaj dobri letini nanosijo čebele mnogo več medu, kot ga potrebujejo zase in svoj zarod. To odvečno zalogo pobere čebelar in jo spravi v denar.
Vsakdo ve. da je med sladek, torej se porablja pri napravi različnih jestvin in pijač. Tekom svetovne vojne se je med tudi marsikje porabljal mesto sladkorja za sladilo kave ali čaja. Trdi se tudi da je med zelo redilna hrana, katero telo skoro popolnoma porabi. Dalje se smatra, da ima med zdravilne lastnosti. Proti kašlju se baje z uspehom rabi v vroči vodi raztopljen med, posebno oni, ki je bil nabran na lipovem cvetju. V najslabšem slučaju tako zdravilo vsaj škodovati ne more, poleg tega pa ni zoprno za piti.
Nabiranje medu in voska pa ni edina korist, ki jo čebele
prinašajo človeštvu. Rastlino slovci vedo, da čebele prav izdatno pomagajo pri opraševa-nju ali oplojevanju rastlin Vse višje razvite rastline imajo dva spola, to je prašnike in pestiče, kar bi se v navadnem jeziku imenovalo moški in ženski spol. Droben, rumeni cvetni prah, ki ga producirajo prašniki, mora oprašiti pestiče, sicer se iz istih ne more razviti seme ali sad. Pri večini rastlin se nahaja pestič s praš ni ki vred v istem cvetu. To velja na primer za črešnje, jablane, hruške in večino vrtnih in poljskih cvetlic. Pri nekaterih rastlinah najdemo pestiče in prašnike ločene; sicer so na istih rastlinah, toda ločeni. Med te spadajo na primer leska, oreh, kostanj, hrast, koruza itd. Zopet druge rastline producirajo pestične cvete na enem drevesu ali grmiču, praš-nične pa na drugem. To velja za vrbe, topoli, dateljnove pal me itd.
Kjer so prašniki in pestiči v enem cvetu skupno, se opraše-vanje najlažje vrši. Kjer so ločeni po vejicah ali drevesih, pa je opraševanje že bolj komplicirano. Tu pridejo na pomoč vetrovi in razne žuželke, posebno čebele, ki prenašajo cvetni prah od cveta na cvet, od rastline do rastline. Na ko smato telesce čebele, ki zleze v cvet, da mu posrka med, se prime cvetni prah, ki ga živa lica nevede odda na drugem cvetu, kjer je potreben.
Tudi na enodomnih rastlinah, to je na takih, kjer so prašniki in pestič v enem cvetu, vrše čebele vrlo koristno delo. Večkrat se zgodi, da močen dež opere cvetni prah rastlin, prodno so bile oprašene. Tu pride na pomoč čebela, ki prinese cvetni prah od sorodne rastline, ki raste morda miljo daleč proč in ima dovolj cvetnega prahu.
Neki nemški čebelar je več
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Dne 20. aprila popoldne je izbruhnil požar v vasici Gatina, med Grosupljem in Višnjo goro, ter tekom ene ure uničil tri hiše in 20 različnih gospodarskih poslopij. Hiša je pogorela Janezu Knepu, dalje Martinu Žitniku in Francu Rus. Več drugih hiš je ogenj znatno poškodoval, in kot že omenjeno, pogorelo je 20 gospodarskih poslopij. Splošno se sodi, da je iskra iz železniške lokomotive padla na slamnato streho hiše Janeza Kne-pa, ki stoji najbližje progi, ker tam se je ogenj začel. Pri močnem vetru se je požar bliskovito hitro širil. Domača požarna bramba je takoj stopila v akcijo, in v presledkih po nekaj minut so prihitele na pomoč še požarne brambe iz Grosupljega, Šmarja, Spodnje Slivnice, št. Jurija, Žalne, Mla-čevega, Velike Loke, Police in Višnje gore.
V eni uri se je gasilcem posrečilo požar omejiti in zadušiti. Povzročena škoda se ceni na milijon dinarjev; pogorel-ci pa so zavarovani le za manjše svote.
VSAK PO SVOJE
Družini Alojzija Beca na Kamnici v šentjanški občini na Dolenjskem se je nedavno na-rodil 21. otrok. Izmed ena in dvajsetih otrok jih živi 12. Vložena je bila prošnja, da bi 21. otroku kumoval kralj, in prošnji se je ugodilo. Krst se je vr šil 28. aprila v št. Janžu in kralja Aleksandra je nadomeščal pri tej priliki polkovnik g. Kovič, poveljnik 39. pešpol ka v Celju.
Občina Loka pri Zidanem mostu ima med svojimi občani večje število čvrstih starih korenin. V vasi Račiča živi pri svojem sinu Franjo Mastnak, star 93 let, ki je večino življenja opravljal težka dela. V Majlandu nad Zidanim mostom biva 93 let stara Reza Kernec. Postelje ne more več zapustiti, duševno pa je še čila. V Velikih širjah imajo gostilničarja Jakoba Seliča, ki je star 86 let. Služil je 16 let pri vojakih in se udeležil bitke pri Kraljevem gradcu. še vedno je junak, dela še vse, celo na črešnjo še spleza obirat sad. V bivši oljarni živi pri svojem sinu 84 let stara Marija Klanšek. Nad 30 let je bila potovka oljarne. V Zidanem mostu živi bivši trgovec in hišni posestnik Feliks Schindler, še vedno čil in zdrav. Med moškimi prebivalci Majlanda pa je menda najstarejši Jože Stropnik, ki gre v 80. leto. Služil je ravfio pol stoletja pri železnici in uživa danes celih 285 dinarjev mesečne miloščine.
(Dalje na 2. strani).
Najstarejši človek v Jugoslaviji. Po vesteh beograjskih listov živi v vasi Mitrašinci mož, ki je letos dovršil 130 let svojega življenja. Ime mu je Jovan Trajkovič. Vse svoje življenje je bil pastir ter je čuval svojo in tujo živino. Oženil se je, ko je bil star trideset let, petdeset let pa je že vdovec. Hranil se je in se hrani še danes z rženim kruhom, sirom, mlekom, jajci in kuhanim sadjem. Pušil ni nikoli in tudi žganja ni pil. Sliši še dobro, ljudi spozna le po glasu, ker so mu oči opešale.
V Washingtonu je zopet vzplamtela državljanska vojna, in sicer med ženskami. Nosovi vseh “boljših” dam so obrnjeni v zrak, kot daljnogledi zvezdoslovcev. Gre se za to, kje bo sedela Mrs. Gann, sestra podpredsednika Curtisa, o priliki slavnostnih banketov in čajank. Pred tedni je bilo doseženo začasno premirje in Mrs. Gann je nosila veliki zvonec. Pa se je oglasila “princezinja” Alice, hčerka pokojnega predsednika Roosevelta, in zagrozila s pasivno rezistenco, če se njej ne prisodi glavni zvonec. Ona ,hčerka pravega predsednika in žena “speakerja” zbornice, naj bi bila manj kot kakšna navadna Mrs. Gann? To je skoro razžaljenje veličanstva.
★
Kdo ve, če se vpričo te kon-traverze ne počuti malo “cheap” predsednik Hoover, katerega oče je bil navaden vaški kovač!
*
•
Sloveči odvetnik Olarence S. Darrow je na neki skupščini Ameriške legije dejal, da prohibicija je samo za reveže, ker je odvzela delavcu kozarec dobrega piva, medtem ko si bogataši lahko do mile volje postrežejo s šampanjcem in li kerji. To smo mi že davno ve deli, četudi nismo odvetniki.
*
Bogataš vživa slavo kamorkoli se obrne. Multimilijonar Henry F. Sinclair je bil poslan
v ječo za tri mesece in časopisi vse dežele mu posvečajo dolge kolone z debelimi naslovi.
#
V Italiji imajo 13 minister-stev in od teh jih ima Mussolini v žepu osem. On je ministrski predsednik, minister notranjih zadev, minister korpora cij, minister javnih del, minister zunanjih zadev, vojni minister, minister kolonij, minister avijatike in minister mor narice. Kadar se sestane ministrski svet, je premir Mussolini že v naprej gotov, da bo zmagal pri vseh glasovanjih.
*
Prijatelj mi piše iz rlolly-wooda, da njegova žena vedno najprej prečita to kolono, in kadar se ji zdi presuhopar-na, se pritoži, da ni nič več novega in zabavnega. In po mislite, to se godi v Hollywoo-du, kjer imajo Charlie Chaplina in polno drugih filmskih zvezd.
*
Ker sem baš pri zvezdah, sem se domislil, da sem oni večer opazil v zadnji sobi neke znane restavracije neko neznano mi zvezdo, ki se je šalila z gosti. Vprašal sem pri mizi sedečega prijatelja, če je to kakšna nova zvezda. Fant pa je poredno pomežiknil in polglasno odgovoril, da je stara, samo popravljena in prenovljena. Ko sem ga začudeno pogledal, je še pristavil, da je bila zvezda prenovljena v “beauty parlorju”.
Prijatelj mi je nedavno povedal sledečo zgodbo, ki je baje resnična. Neki bankir, balkanskega pokolenja, je bil poslan za par let v ječo, ker je zafrečkal vse prihranke vlagateljev. V ječi se je mož dobro obnašal, in ker je bil izobražen, do]>il je nalogo, da poučuje svoje tovariše-jetnike v či-tanju, pisanju in računanju.
(Dalje na 2. strani)
"jVo-Va Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
llaročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. V.
NO. 20
IZ URADA GL. TAJNIKA
Vse ob svojem času.
Med naše najnavadnejše napake moramo šteti našo tiepočakljivost. V tem oziru smo podobni otrokom, ki hočejo, da se jim vsaka želja in kaprica izpolni takoj, brez ozira na to, če je izpeljiva ali ne. Pozabimo, da gre na svetu vse stopnjema, da pravilen razvoj ne prenese vratolomnih skokov.
Po izjavah znanstvenikov se je planet, na katerem živimo in katerega imenujemo zemlja, razvijal mnogo milijonov let, predno je dosegel današnjo obliko. Izkopanine in okamenine nam kažejo, da so bile nekoč na tej naši zemlji razmere, v kakoršnih niso mogla živeti današnjemu človeku podobna bitja. Kdaj so se pojavila na naši zemlji človeku podobna bitja, nihče ne more,natančno določiti. Gotovo je le, da so od takrat potekla tisočletja, morda stotisočletja, morda milijone let. Kaj je v starosti zemlje stotisoč ali milijon let? Niti toliko kot en dan v življenju človeka, ki $i domišlja, da je krona stvarstva.
Življenje človeka kot posameznika je kratko, zato ne more videti daleč v preteklost in še manj v prihodnost, pa bi najrajši v to kratko življenjsko dobo stlačil ves napredek, mogoč in nemogoč. Mi merimo vse na ure, dneve, tedne, mesece in leta, pa hočemo, da splošni razvoj sledi tem našim meram. Ako nas računi vnesejo, smo razočarani in obupu jemo nad bodočnostjo.
Premnogokrat pozabimo, da vsaka reč potrebuje svoj čas in gotove druge pogoje za razvoj. Goba se razvije v enem dnevu ali dveh do svoje popolnosti, pšenična rastlina potrebuje za razvoj več mesecev, hrast sto let ali več, sequoia tisočletja. Mušica enodnevnica preživi vse svoje življenje v enem dnevu, orel živi nad sto let, želva morda pol tisočletja.
To je samo nekoliko primerov, kako hiter je razvoj po nekod in kako počasen je drugod, po naših pojmih seveda Za razvoj v katerikoli smeri pa so potrebni gotovi pogoji, ir dokler teh ni, so zastonj vse želje in nade.
Vse pride ob svojem času, oziroma, kadar so pogoji za to. Prisiljena reč ni nikoli dobra. Ako rastline spomladi prezgodaj ozelene, jih rada uniči pozna slana. Ako ne izobražena in nerazsodna masa nenadoma dobi v roke uso; do večje družabne skupine, sledi mnogokrat katastrofa ali pa vsaj padejo mnoge nepotrebne žrtve. Izobrazba in vsai delne izkušnje so pogoji za zdrav napredek.
Ako bi mi vedno računali z razmerami in če bi vedno vpoštevali, da vsaka reč zahteva svoj čas in prave pogoje, b> si prihranili marsikatero razočaranje. Noben pameten iarmer ne bo skušal orati svojih njiv, dokler so pokrite, s snegom. Pravtako ne bo pričakoval, da mu pšenica obrodi teden ali mesec dni po setvi. Posejal bo svoje njive o pravem času, obdelal jih pravilno, potem pa bo čakal, da čas stori svoje in mu prinese sad.
Tudi napredek večjih ali manjših narodnih skupin se ne pokaže preko noči. Četudi smo sejali najboljše seme, se uspehi pokažejo morda šele čez desetletja. Včasi se razmere zasučejo na tak način, da je treba obsejati nove parcele, s popolnoma novim semenjem, in jih obdelati po posebni, novi metodi, če hočemo pričakati uspeha in povoljne-ga pridelka.
Tudi J. S. K. Jednota je morala, z drugimi slovenskimi podpornimi organizacijami vred, pričeti z obdelovanjem, popolnoma nove parcele, na popolnoma nov način. Obdelovanje te nove parcele pomeni pridobivanje mladine za našo organizacijo. K temu nas je primoralo omejeno, oziroma skoro ustavljeno naseljevanje.
Zdi se nam, da v pridobivanju mladine in v snovanju angleško poslujočih društev nismo tako uspešni, kot smo pričakovali. To pa nas ne.sme oplašiti, saj vemo, da začetek je težak povsod in da velikih uspehov ne moremo pričakovati preko noči. Bodimo zagotovljeni, da smo započeli dobro delo, in vztrajajmo. Koncem enega desetletja ali še prej bomo za naš trud vsi poplačani z vidnimi uspehi.
Pojasnilo glede* ’ sklada za štrajkarje.
Na letni seji glavnega odbora sem poročal o stanju sklada za štrajkarje, a nehote sem pozabil številke izročiti zapisnikarju. To je vzrok, da ni bilo objavljeno tozadevno poročilo.
Povodom zadnje konvencije sem podal detajlirano poročilo o skupnih dohodkih in izdatkih na posamezna društva. Ob času konvencije smo prejeli še sledeča darila:
Anton Zbašnik, podaril plačo, katero mu je konvencija odobrila kot konvenčnemu
predsedniku! .........$35.00
Matt Anzelc, podaril plačo kot konvenčni
podpredsednik ........ 10.00
Louis Balant, podaril plačo kot konvenčni
podpredsednik ........ 10.00
John Prijatelj, delegat društva št. 42, Pueblo, Colo ...............   1.00
Joseph Pečnik, delegat društva št. 89, Go-
wanda, N. Y............ 2.00
Društvo “Studenec pod skalo” št. 138, Export, Pa................. 13.75
Neimenovani .................57
SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
pevskih zmožnostih hvalno izraža.
zelo po-
V Ely, Minn., se bo v bližnji bodočnosti vršil koncert opernega pevca g. Antona šublja. Koncert bo prirejen pod pokroviteljstvom društev št. 120 in 184 JSKJ, ki imata športni oddelek, in je del čistega dobička namenjen omenjenima društvoma. Več o prireditvi bo poročano pravočasno.
Umrli so v Clevelandu: Marija Muzič, preje poročena Vidmar, doma iz Poloma pri Kočevju. Stara je bila 67 let. Zadela jo je kap. Zapušča soproga, sina, hčer in več drugih sorodnikov. — Joseph Gole, star 46 let, doma iz vasi Rep-če pri Trebnjem. Bil je samec in ne zapušča tu nobenih sorodnikov. — Joseph Lesar, star 33 let, doma iz Ribnice. Tu zapušča soprogo in hčerko, v Denverju, Colo., pa mater, tri brate in dve sestri.
--------o-------
NEMIRNA MLADINA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
iz hiše v drvarnico na dvorišče, odkoder naj bi bil prinesel poleno za na ogenj. Fant je odšel, toda v tistem hipu ga je prijela potovalna strast, in mesto v drvarnico, se je napotil v daljni svet. Domov se je vrnil šele čez leto dni. Pri tisti priliki se je spomnil očetovega naročila in je stopil v hišo s polenom v naročju. Oče se mu je nasmejal in pripomnil, da je bil šel pač daleč po drva.
KORISTNE ČEBELE
(Nndalievanie iz 1. strani}
KAR TAKO
(A. J. T.)
Skupaj ....................$72.32
Poprej izkazano ........$2,544.77
Včasi se kdo ne more odločiti za naslov, ker se mu zdi, da noben ne bi odgovarjal sledečemu čtivu, pa zapiše vrhu kolone “Brez naslova”. Jaz se za naslov “Brez naslova” ne morem ogreti, ker je že zastaran in obrabljen, poleg tega je pa lažnjiv, kakor se ga vzame. Bolj pošteno in logično je, da se napravi naslov kar tako . .
$
Za ločila med odstavki, glede katerih nočemo, da bi se preveč skup tiščali, rabimo različne znake. Najbolj navadne so črte in zvezdice. Jaz sem za izpremembo danes vzel za ločilo zveličavno znamenje ameriškega dolarja. Pa ni čisto brez pomena to ločilo, kajti baš znamenje $ in tisto, kar se zraven pripiše, najbolj loči ; nas enakopravne ameriške dr-ane. Pravzaprav je to v
Ameriki med ljudmi najvaž-1 nejše ločilo, zato mislim, da je primerno za ločilo med odstavki, ki so napisani brez vsake vidne medsebojne zveze, kar tako . . .
$
Ni vselej lahko pisati člankov, ki bi se od začetka do konca tikali istega predmeta. Posebno je to težko vpričo naglih vremenskih izprememb pomladnega časa. Zju|traj še drhti duhteči majnik v žamet-r.o mehki lepoti, in zlata Večna se v dobravi smeje, opoldne se morda med bliskom in gromom že vlivajo pomladne plohe, zvečer se med dežjem zaganjajo posevki mrzlih snežink, od juga prihajajo poročila o tornadih, iz Colorada o zimi, ki dosega šest pod ničlo. Ni čuda, če se pri tem misli trgajo kot pomladni oblaki, in objestno skačejo semtertja kot binkoštni kozlički. Ne kaže torej druzega kot pisati kar toko .. .
$
Sicer so pa tudi naj lepši šopki sestavljeni iz različnih cvetlic, in lepota vsake posamezne pride vsled te različnosti do posebne veljave. Takemu šopku je bila na primer podobna zakuska, ki je bila nedavno prirejena v proslavo štiridesetletnice našega sloven-sko-ameriškega pesnika in skladatelja, Ivana Zormana. Družba je bila mala in pisana, toda zato nič manj prijateljska in iskrena. Skoro vsak navzočih je bil izboren govornik, kot še nikoli, in vsak je k slavljencu namenjenemu šopku prispeval drugačno cvetko. Eden je dejal, da smo ameriški Slovenci kakor mladika, ki je sicer pognala iz korenin rodne Slovenije, toda smo se v ameriškem podnebju razvili na poseben način, in predstavljamo nekaj svojega. Slavljenec pa da predstavlja zelo izrazito najboljše, kar ima ameriška Slovenija. Drugi je mislil, da bi bilo umestno, če bi se ime Zorman izpremenilo v Vzorman. Zopet drugi je povedal, da slavljenčeva dela predstavljajo luč, katere odsev bo žarel še dolgo, ko že nas več ne bo. Nadaljni govornik je menil, da je slavljenec najodličnejši poslanik slovenske besede v tej deželi, kot je bil Mr. Herrick najodličnejši poslanik Amerike v Franciji, enako cenjen in ljubljen na obeh straneh Atlantika. Omenjeno je bilo tudi" od drugega, da se več kot dvajsetletno delo slavljenca pozna v ameriški Sloveniji, dasi še ni tako cenjeno, kakor bi zaslužilo, in da mali slovenski narod koraka v ravni vrsti z drugimi mnogo večjimi narodi. Povdar-jano je bilo tudi, da literarna dela slavljenca narod potrebuje in jih bo še potreboval, in da je potrebno, da verujemo sami v sebe in svoje narodno bogastvo. In povedalo se je še mnogo lepega, resnega in šaljivega, in družba je bila prav
Kjer je poyum, vpoštevanje doseženih uspehov in trdna vera v še boljšo bodočnost, tam so vsi po noji za napredek.
POLJUBI ME, OBJEMI ME
Poljubi me, objemi me, tesno in še tesneje,
— glej, veter stresa veje — na srce si prikleni me.
Da bi ne mogel iz teh rok v daljine meglovite,
— o ptic pomladnih kite! — začaraj me v svoj ozki krog.
(Oton Župančič).
Skupaj prejeto _______ 2,617.05
Skupaj nakazano
društvom ......... 2,455.47
Preostanek ...........$	161.62
Preostala vsota v zneski $161.62 je naložena na Firsl State Banki, v Ely, Minnesota Po konvenciji smo nakazali samo $35.00 podpore za štrajkarje, in to za društvo št. 136 Krayn, Pa. Imeli smo še pai drugih prošenj ter tudi pri tožb, da nekateri prosijo po moči, ki sploh potrebni niso.
Radi tega se ni nakazovale nadaljnih podpor za štrajkar je. Na letni seji sem vprašal kaj naj storimo s tem denar jem, ki je preostal? Mnenje večine je bilo, da naj ostane na banki, da za slučaj novil štrajkov zamoremo nuditi vsa, začetno pomoč prizadetim. č< ima katero društvo kak druga čen nasvet, naj se obrne m polletno sejo glavnega odbora ker do sedaj še ni bilo ničesaj definitivnega sklenjeno.
Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik.
TEDENSKI PREGLEE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
žela svobode in da se Švicarji tega tudi zavedajo.
PROHIBICIJA stane ljudstvo Zedinjenih držav 936 milijonov dolarjev letno. Te številke, ki jih je sestavila Družba proti prohibiciji, predstavljajo izdatke za vsiljevanje prohibicije in pa velikanske svote, ki jih dežela izgubi na davkih. Najlepše pri tem je pa, da je prohibicija kljub temu le bolj na papirju.
GENERAL CALLES, bivši predsednik Mehike, ki je bil tekom zadnje revolucije poveljnik vladnih čet, se je dne 12. aprila vrnil v Mexico City kot zmagovalec. Tisoče glav broječe množice so mu prirejale navdušene ovacije, in predsednik Gil je zmagovalca javno objel.
------o-------
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA
članstvo J. S. K. Jednote obveščam tem potom, da sem svoj urad preselil v druge prostore. Vsi člani, ki se pismeno obračajo name, naj izvolijo v bodoče naslavljati svoja pisma na: “5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.”
Z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, gl. predsed. J. S. K. Jednote.
let opazoval, da so gotove rastline boljše obrodile v bližini čebelnjakov, kot na oddaljenih poljih. Za poskušnjo je potem zavaroval nekaj rastlin s fino, gosto mrežico, da čebele niso mogle do njih. Pokazalo se je, da so tiste zavarovane rastline obrodile dosti manj semena, kot one, do katerih so imele čebele dostop. Posebno se je to pokazalo pri alf alfi, rdeči detelji, gorčici, ajdi itd. Nekaj tega posla opravijo tudi čmrlji in druge žuželke, ki stikajo za medom, toda glavna zasluga za do,bro opraševanje mnogih rastlin pripada čebelam.
-------O— ------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Neki dan je dal svojim učen cem sledečo nalogo:
“Začetkom leta naložite na banko $3,750. Banka obrestuje vlogo po štiri procente. Koliko dobite iz banke 'konci leta?”
Za pol minute že vzdigne roko učenec v zadnji klopi in resno odgovori:
“Niti centa!”
*
Starokrajski listi poročajo o rojakih, ki imajo po 15, 20 in več otrok. Poročajo tudi o ljudeh, ki dosežejo 80, 90 in 100 let, pa so v mnogih slučajih še zdravi in čvrsti. Ni čuda če Mussolini vedno apelira na Italijanke, da morajo narodu podariti več in več kričavega drobiža.	'
*
Mestno županstvo v Sarajevu je nedavno izdalo odredbo, da tramvajski sprevodniki ne smejo več jesti česna. Kdor bo dišal po česnu, bo prišel v disciplinarno preiskavo ter se bo postopalo z njim, kakor da bi prišel pijan v službo. Jaz ne uganem, da-li je ta odredba posledica diktate ali začetek prohibicije.
A. J. T.
Ribe v zraku.
V Californijskem zalivu nalove ribiči mnogo rib. Ker tam ni dovolj odjemalcev ,ribe -V aeroplanih odnašajo na trge večjih mest ob Pacifiku.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1901 |
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mi’nn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa-
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago,
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
*>11
* Sc
iif
ity
ho
ha
mi
es
Ij
Ha: sr t re tev
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošili8'1, naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na P[£ j. a sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnlS,Jlisp spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	.	»p
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in W { membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair l(]y Cleveland, Ohio.	^
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslova^ !re<j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z S'* tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s® Jj. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »sta'novi z 8 člani' 1 članicami.	^
d l’s
pomladno razigrane volje. Na kratko rečeno, to je bila slavnost in zabava, ki ni bila kar tako . . .
?
Shakespeare, ki filozofira v idiličnem Shakespearjevem vr-tiču clevelandskega mestnega parka, je enkrat v pretečeni zimi izgubil svoj nos. To se tiče namreč njegovega doprsnega kipa. Ali mu je odmrznil ali ga mu je odbil kak učenec, ki je radi Shakespearja dobil slab red, to je skrivnost vere in ugibanja. Zadnjo soboto me je zopet pot zanesla v omenjeni vrt, kjer sem občudoval cve-teče tulipane, orlice in šmarnice, pa različno brsteče grmičje. Mimogrede sem pogledal tudi kip slovečega literata, in čudo prečudno, Shakespeare je imel obvezano glavo, kot hajduk v gorah balkanskih. Poleg mene se je ustavila gruča otrok, ki so glasno ugibali, da-li ima Shakespeare zobobol ali ga boli nos. — Drugi dan sem bil zopet tam. Shakespeare ni imel več obvez na glavi, in opazil sem, da mu je preko noči zrastel docela nov nos. Kaj vse ne zraste spomladi! Moč božanske Vesne res ni kar tako . . .
?
Tuintam se dobi kdo, in jaz imam “srečo” celo osebno poznati cenjenega rojaka, ki misli, da je pisati kar tako. Saj ima urednik pisalno mizo. typewriter, tinte in papirja pa tudi, kolikor hoče! To je toliko, kot bi se zidarju dalo kladivo in zidarsko žlico in se mu naročilo naj zgradi hišo ali garažo; kamenje, opeko in omet pa naj si poišče kjer hoče. Zbiranje in obdelovanje gradiva za stavbo pa je prav tako malo otroška igrača, kot zbiranje in obdelovanje gradiva za časni-ške kolone. Nekateri vseznalci mislijo, da urednik pri mizi samo sedi, tako, da ga vse boli, gradivo si pa telefonično naroči iz časnikarske grocerije, kot se naroči vreča moke ali fižola. Zamera gori ali doli, jaz pribijem na tem mestu, da kdor misli, da se piše kar tako, je sam malo “tako” . . .
GLAVNO MESTO WASHINGTON
(Nadaljevanje iz 1, strani)
dvorana senata in Vrhovno sodišče.
Rotunda pod kupolo, ogromna okrogla dvorana z zgodovinskimi slikami na stenah, je prizorišče vstoličenja predsednikov Združenih Držav. Rotunda vodi v National Statuary Hall, nekdanjo dvorano poslanske zbornice. Vsaka država je bila povabljena naj, pošlje tja kip
ire
so:
>Vf
dveh najodličnejših mož t-* ne države.	Ne
Kupola Kapitola, nad ^ al i stoji kip oborožene Svobod ga se do višine 307 čevlji, esplanado, na kateri stoji
tol. Njo je videti iz vSl dela mesta.
Predsednikov sedež' Gj Palača predsednika ali ltla Hiša (White House) se IlS Ced na drugem koncu PennS^' ^ Avenije. Palača je taka-; L> si jo je zamislil Wash'11 sam. Bila je restavriraj 1 c tem, ko so jo Angleži se® ,	'
vojni leta 1814. Bela # 'ati dostojanstvena, ali f j.s ; skromna dvenadstropna i ^ s krasnim parkom in vo® okolo nje.
Kakor skoraj vsako javno poslopje tako je tu^1 Hiša pristopna posetn$° gotovih urah.
h
ol
H
of
k
Muzeji in druga jav|,'“	1
poslopja. »gtj
Na “Smithsonian g1’01, he kjer se nahaja edi® Smithsonian institucija,11 akademija znanosti, ^ rodni muzej, zbirka ume prirodoslovja. Tam se tudi novi Narodni muZ^J doslovja z izborno ii^1 zbirko. National Gallery J >11 in Corcoran Art Galled jeta zbirke evropskih & ških slikarjev in kiparje'1' grešna knjižnica (Li*^ Congress) na Kapitolske^ velika palača iz belega *<0v ki pokriva površino trei*
ima eno izmed najvecj knjig na svetu, tudi
iii>
1
is Vi
!nts
K,
'ali le al ^ 0] u U lt‘ve
Nu
%
mi
H]
Sl
_ h1"1' hk soč knjig v tujih jezik^f slopje se odlikuje po pi-v°. dekoracijah in umetnin*11ef) sploh eno izmed najkr i poslopij v glavnem mes^
ji
it-'s
Mnogo velikih palac u
razne
vladne depa1 slopje zvezne zakladnih j
Menda najlepša zgradb®,]
ury Building) v
strog'0^’ s,;i
nem stilu, modelirano P(’, ^'l| Minervinega hrama v t
T T	ti
V prvem nadstropju )e ^ &]H . ni “cash room,” v nahajajo miljoni dolari®, t0 tu in srebru — naj bol jl}^’ na soba na svetu. Jlt ^ urad, ki zavzema d^ J^ly bloka, vsebuje muzej^J?^
ki ilustrira čez 400,OOO J
l&T
A
Vladna tiskarna Printing Office) je tikarsko podjetje Ii:ltij^
M
Tri departmenti —- ^ in Navy — zavzemaj^ pt>ut zgradbo blizu Bele	a	S(
. Naturalizacijski in J ški urad nahajata se v jj* Kir] ski ulici blizu BeJe < skromnem poslopju Pu*’, | ^°n uradov departmenta m °% Izmed drugih znai^,« 'It. slOpij naj omenimo (Dalje na šesti st
0.
izP!
Current Thought. SpOft S0HS6
go,' It h,
WHAT’S IN A LODGE NAME?
,n SOME ONE PLAY A LOW DOWN TRICK WHEN THEY CHRISTENED YOUR LODGE?
Some people arc inclined to believe that there isn’t much j,anie> Maintaining that the importance lies in the type and members. In other words they believe that no mat-,°'v grotesque or inappropriate the name is the lodge is nfhcapped. Our newspapers today bring home to one tiplieity and variety of names our English-conducted " ear, and after long, careful, and unprejudiced observa-md that the most successful lodges usually have the bet-, /nes; Of course, opinions as to favorable names may ut it is not iik0iy that one is wrong after receiving iden-Jtev !6S from people upon whom one can exert no influence šiliajj v as to their impressions of a good name.
™	should	be	significant. Unconsciously a name either
a C-
oln'sl lis d ^
lslX>ses
A<* ady
entices
us to favor the lodge or else it discourages us and
us to become members. No doubt everyone has
name
experienced a dislike for a person just from hearing
and later from association with the same person dis-
ovanjlred y.-
:	111	to	be	very congenial and pleasant.
Inhere really is such a thing as an ugly name which is
ge 6 down. One of the important things therefore about
f*S name- We should be more careful about selecting
or °ur lodges than we would be if we were to choose a
|b;enani(!’ for on the one hand many would have to endure
ectionable name while on the other hand only one indi-
pre °Uld be •essed over the blunder made. The nomen-
°t’ our lodges therefore, should be unique and associative
■ ■ flnl ^^ing by which we may be inspired to greater heights toJifU1 Ira'
LET’S PLAY BALL
By now sports in our lodges should be offering us opportunities for self-expression. We should be out on the field with the team breathing in the fresh ozone and exercising our lungs. We should be as vociferous an audience as the fans of big league baseball by now. Between invasions with our teeth into a hot dog and sucks on a bottle of pop we should be emitting shouts of delight as one of our men is stealing second, or another has just smacked a fly destined to allow him all bases.
However, to say we should be doing something doesn’t get one very far, the thing to do is to have a team to cheer for. Have you organized a team yet? Is it going to be an indoor team or a hard ball team, which ?
Phutiology
BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES
vs«1
‘aternal organization.
high school
r>t.
honored
a11 to Sim se Ifed
onich has been an-
rli ii-a	honor student at
' n	School of Aurora,
aka'if L hav‘ng attained the
?aS , if averages of the Aurora rir»J claSs duri her
i sezi r. of -
four
^ high school. Con-
", Ss ;0nS Ann’ we wish y°u , t( n whatever you expect )iia 3 Pt after graduation.
ak o 1 e tu^1 jtnik°(
TO GET LEGION
,medal
^ebovich of the senior Gilbert, Minn., high r‘> i rece*ve the Legion JaVl fe}it V is awarded the ati ° bas the highest i fen'olilhe n Uik! athletic standing edi4 isPast four years.
0 'Jugoslav extraction
E^CHAJVGES
iji‘> fJIS
St'
Popular among the
un4 was°f his «*ool
'all ( CaPtain of last year’'* e	an<^	was	placed
. se
iu'i£\. . u| i in<$'|d 0l* ,an£e team. He also llei-y Jll tea * hi-gh school bas-llery ltive • *or two years, and h & ’rMis^ traclc work. Joe’s irjev- y thutmGnt Proves suffici-(Li^'f min/ Sound body and a jlslceK1	hand in hand.
trd'1' i)ANrpAN WOMEN’S večji”, * ^ A SUCCESS
cli in111' •’ held • Women’s Club jeziK^' j., a^ *-he recreational piV ^tUrdavIvTcKinley, Minn., tnii^'Jn^	night was well
a success financi-
me#
LET’S GET GOING PITTSBURGHERS
All members of the Pittsburghers lodge No. 196 J. S. K. J. are hereby requested to attend the May meeting to be held on Thursday May 16th, 1929 at the Slovenian Auditorium.
All members who are going
to try for the baseball team are requested to get in touch with Field Manager John Antlogar, 209 — 57th St. or business manager Louis Kompare, 5632 Donson Day, at once.
At the above meeting some very important questions are to be settled Everyone’s presence is urgently requested.
Some of our members seem to have fallen asleep in the Get-a-New-Member Campaign I, wish they would hurry and get a new member as our aim is to be the largest English speaking lodge in the J. S. K. J. by the first of July. So you can see we don’t have much time.
I also wish to inform some members that their April dues are not as yet paid up.
Hoping that the meeting of May 16th, 1929 will be 100 per cent, in attendance, I remain John Golobic Jr., Sec’y.
T0
radl% lnice vr
SloVpSOry Perusek, well ,,„,■0 1 stuv artist made a no P° ,y 4 s* Cleveland last 1 v H hiH -atUl'day and then
ll" ic	New	York
U 'ka^ - vk •»„ ls Jc° embark for F MtVo ^erusek is not
m li lllK0 viftft	lancI	which
lboU	““4	where	he	was
» f°r thC la"'] uii?^h^r°rt wf:,‘hn
<°<-;>NTA1^san‘voyagc' at song-ctT n	CtHiSHOLM
.	Iro	Glee	Club
I ,ut in cv\^inn-’ made 3 1A Motion °lm creating
COMRADES TO PLAY SUNDAY
The Comrades lodge No. 193 S. S. C. U. of Waukegan, 111., aaseball club, will open its season Sunday afternoon, at Grayslake, 111.
The Comrades nine will work hard to avert defeat in their opening game.
The probable lineup for the Comrades as told by Joe Petrovič, manager of the club is as follows:
Catchers: Joe Chuck and Jack Strazer.
Pitchers:	Frank Repp and
Earl McKinney.
Infield:	Frank	Zupec,	Larry
Petrovič, Albert Korenin, John Bartel.
Outfield:	Captain Victor
Divjak, Matt Yarc, Stanley Gropi, Matt Pabst, Charley Slo-be, Frank Belec.
The Comrades also have an active indoor baseball team.
What has become of the Pittsburgh lodge baseball club?
John Petrovič, Business Manager.
"Bare Fac/sf.
Fountain Pen. The fountain len is not an invention of recent years. In Samuel Tay-or’s “Universal System of Short-hand Writing,” published :n 1786, we find proof of the fountain pen’s great age. “I have nothing more to add,” wrote Samuel Taylor, “for the use or construction of the practitioner, except a few words concerning the kind of pen proper to be used for writing shorthand. For expeditious writing some use what are called fountain pens, into which your ink is put, which gradually flows, when writing from thence into a smaller pen cut short to fit the smaller end of this instrument, but it is a hard matter to meet with a good one of this kind.”
This undoubtedly is the pen described and illustrated in Hutton’s Mathematical Dictionary, published in 1795. Hutton’s definition begins, “Fountain pen is a pen contrived to contain a quantity of ink let it flow very quietly so as to supply the writer a long time without the necessity of taking fresh ink.”
Khaki. Accident led to the invention of the olive colored cloth known by this name mainly for soldiers’ uniform. British troops in India formerly wore a cotton cloth of greenish brown. It always, faded when washed with a soap. A business man from England, discussing this defect with some British officers, casually remarked that a fortune awaited the manufacturer who might discover a process for making a cotton drill that would not fade. One of the officers, a young man, took the hint. He hired a skillful dyer and the two began a systematic search for an olive dye for cotton cloth that would not yield to soap or soda. Years were spent in vain experiments. One day they happened upon a bit of dyed cloth, lying amid hundred
HEART NEEDS CARE* FUL ATTENTION
DR. F. J. ARCH
Supreme Medical Examiner JSKJ
One of the most common causes of death is heart disease. Almost every day we lear of someone who has suddenly had a heart attack and either dies at once or becomes -hereafter an invalid. When we look back on our early lives 't does not seem that many persons in our acquaintance had heart disease, and, it makes one feel that it might be the speed of the present day that has some effect on our bodies at an age when men and women should be at their maximum usefulness.
All business men who have succeeded or who hope to succeed, would rather neglect to take inventory of their stock once a year, it being the only manner by which he can determine his losses, gains and his financial standing. Yet, these same men, who are so particular about their business, will pay no attention to themselves as long as they feel well. They can eat, sleep, tramp in the wods, work and sometimes take long automobile trips and they consider that they are therefore, perfectly well.
It is both fortunate and unfortunate, that the feeling of well being leads to a sense of security; fortunate, because in the long run that is true and the man who feels well is well; and, unfortunate, because there may be changes going on in the heart and blood vessels, that at first do not give any symptons.
If we had two hearts, as we have two kidneys and two lungs, we might afford to have one giv-e out, but we have only one heart and it pumps the life giving fluid, the blood, into every portion of the body. If this blood, which contains the foods for the various parts of the body, is not going where it should in the proper manner, some part of the body is going
age and over to see whether | they can prolong the inevitable | end and whether they can make | their advancing years a period of joy and happiness.
Let us suppose, that you have heart disease, that you have overstepped the bounds of your heart strength and that you are beginning to have evi- j dances of heart failure. You i will be short of breath on ex- j ertion that previously never produced distress. You may j notice that your shoes are tight in the evening, but that you have no difficulty in putting them on in the morning. If i you do not over-exert yourself during this period these symptoms may be present for some time. But all during this time the heart is straining itself, unknown to you and is becoming gradually less and less able to carry on the circulation. Then ( one day you may get a cold, the next day your feet are ] swollen, you are short of breath ( and you have a distressing cough.
You then would be suffering from real heart failure and
i
your doctor would order you to bed. Of course, you would protest to say, that as soon as 1 can breathe easily and lose this cough, I will be all right. But, supposing you broke your thigh bone. Wouldn’t you be in bed for weeks and maybe several months? You would say, yes, if I didn’t stay in bed for that period, I could not walk. But there are many persons today, who have one artificial leg and sometimes their closest friends cannot notice,, that they have only one natural limb.
With your heart it is different, because you cannot get a substitute. When your heart is in the condition described above, it is broken. The only way to mend it is to give it rest as you would a broken thighbone. Rest for the heart means fewer beats per minute arid with this longer pauses between ; seats for it is in these pauses that the heart rests. You might be willing to lie in bed until your cough stopped, your swollen feet disappeared and your appetite returned, but then you would want to get up and be about your business. You could not walk, however, as soon as the cast was removed from your healed leg, you would begin getting about slowly and gradually. If you would be content to be treated for heart failure as you are for a broken leg, you would save yourself a world of trouble and prolong your life.
Take care of your heart. Remember you have only one. You give it a large amount of work and does it without telling you how you are mistreating it. But when it does rebel and informs you, that it is being driven too strenuously then pay attention to the message it sends you and begin to think of giving it some rest. Consult your physician and do what he says, so that the percentage of deaths caused by hear disease may be decreased in the next two decades just as the death rate of tuberculosis has been decreased in the last two decades.
--------o-------
A lodge is the means to the end of making new acquaint-ances and making your old friends closer friends.
It is far nobler to attempt and fail than to fail without attempt.
Agitate a greater membership in your lodge and you are marshalling success.
A Sequel to “Oft1 Again.”
A number of years ago Engineer Donohue, of the Missouri Pacific, experienced a breakdown of his engine on the Kickapoo grade.' He went to the telegraph office and sent the master mechanic, W. T. New, the following message, which bids fair to out-class the famous “Off again, on again”: “Mr. New, number two has busted her flu, while going through Kickapoo. What would you have me do? Donohue.”
A Clothes Call
“Say, Sambo, that certainly am some tear yo’ give yo’ britches when yo’ slid into second base.”
“You is right, boy. Came mighty nigh to calling dis game on ’counta dahkness.”
A Pretty Good Yard
Two colored gentlemen met on the street the other day. One of them said, “Say, Ras-tus, that’s a nice shirt you got on. How many yards did it take to make it?”
Rastus said, “Say, black boy, I got two shirts out of one yard.”
■ 1#
je 11
e »%,
-’tal1
ATTENTION! COLLINWOOD BOOSTERS!
The next regular monthly meeting will be held on Thursday May 16th at 7:30 P. M. in the Slovenian Home. We have a few subjects of great importance to discuss, so each and everyone is asked to show hi? loyalty by being present.
Mary Krainz, &ec’y.
Lodge No. 188 S. S. C. U
v 4 SI?8 *ere Am°ng the
S „ f4i? ls- n.lrn , several Slo-
Be Ce^eiy> Ann a"d
u p0‘T ‘k> a»d Johan-lta	of	/roved	to	a
nil -v(4	female
mo J 1
music-
iti S'
,tf*
L
Cleveland, 0.
All representatives for the United Lodges of the J. S. K. f J. in Cleveland and Greater Cleveland are requested to attend the approaching meeting to be held May 17th at 7:30 p. m. in the office of the Slovenian National Home. Important questions are to be deliberated upon at this meeting, so everyone is urged to be as prompt as possible.
Frank Kacar, secretary.
Altvays insist on constructive criticism in respcct to your lodge.
SLOVENE PUGILIST OUTSLUGS OPPONENT
A Slovene youth known as Louis Golob, an impressive little fighter, residing in the metropolis of Duluth, Minn., recently outpunched his opponent Ray Dundee of St. Paul, Minn. Golob has engaged in fisticluffs with some of the best local bantams and featherweights and has received decisions in his favor time and time again. Another Slovene, by name Johnny Erjavec also outslugged a contender for his title. Tony Mih-elich was rather unfortunate in his combat with a gloved warrior. The manager of this show was Phiil Turk who has won himself quite a reputation in Duluth for creating interesting leather pushing exhibitions.
 o-------------
Ikey’s Mistake
Little Ikey was crying outside his father’s shop. Presently a benevolent old gentleman inquired:
“What’s the matter, my little man?”
“I haf lost a dime,” replied Ikey. “It fell down the grating an’ fadder will punish me.” “Dear me!” said the old gentleman. “Here’s another dime. Now run home.”
Ikey pocketed the money, but kept on crying.
“Why don’t you stop crying?” asked his benefactor.
“Ven I tell fadder you gave me a dime he vill punish me for not saying I’d lost a quarter.”
of similar scraps, that retained its color under the severest tests. The puzzling part of it all was that this scrap had been derived from a piece of cloth that had been subject to the same process. For a long time the experimenters tried to solve the riddle. The one bit of cloth or khaki mentioned was the only piece that kept its color against all attacks.
Finally by the merest chance they hit upon the secret. The dye in which this scrap had been dipped had remained for a time in a metal disk of a peculiar kind. This metal, in connection with chemical of the dye, had furnished the very thing needed. They made the experiment with other pieces, the dye held, and the fortunes were made.
Origin of Sandwich. Sandwich meaning two slices of bread with meat, cheese, or other food between them is derived from the name of the Fourth Earl of Sandwich, who lived in the time of George III. He was the same nobleman after whom Captain Jones Cook named the Sandwich Islands, now called the Hawaiian Islands. The sandwich was a great favorite with the earl. He was a notorious gambler and often became so engrossed in his cards that he would not stop to eat his meals. Instead he would have an attendant put meat between two pieces of bread, which he ate without leaving the gaming table. Although the earl thus gave his name to the sandwich he was
to be starved just as the whole body would be starved from lack of food in the stomach.
It happens at times that the blood vessels may have changed in them, that lead to their narrowing and the heart muscles may have changed in it that lead to the production of scars. These conditions come as the result of hard work, too strenuous living, too much eating, too much drinking, too much mental strain, too much worry, all of which are the products of modern life. While the heart has an enormous recuperative power and a great amount of reesrve power, still it wears out, and in its wearing out the whole man goes to pieces.
What are we going to do about it? One thing we can do is have a physical examination once a year or oftener after we have reached the age of 45. This physical examination is no small matter, it requires skill, the aid of instruments of precision and it requires knowledge and judgement to interpret what is found. Everyone wants to live as long as he can. Even with the most careful examination, physicians cannot find everything that is going wrong within the body, but they can discover a great many things. It would seem the part of wisdom for those in middle
not the first to eat bread or biscuits and meat so combined. Under different names the sandwich has been popular in several countries since ancient times.
What Do You Expect?
Diner:	“Say,	what	kind of
soup is this?”
Waiter: “Why, chicken, sir.” Diner:	“I don’t find any
chicken in it.”
Waiter: “Well, you wouldn’t expect to find horse in# horse radish, would you?”
Not So Sure
An old man met his little friend, Willie, one hot day on the street.
Old Man:	“Hello, Willie.
How is your dear old grandfather standing this heat?”
Willie:	“Haven’t	heard yet.
He’s only been dead a week.”
Should Be Acquainted
Tom:	“I	have	courted	your
daughter for fifteen years.” Dad:	“Well, what do you
want?”
Tom:	“To	marry	her.”
Dad:	“Well,	I’ll	be	darned.
I thought you wanted a pension or something.”
Charity
Little Richard:	“Mother,
may I have a nickel for the old man who is outside crying?” i Mother:	“Yes, dear, but
j what is the old man crying 1 about?”
I Richard: “He’s crying, ‘Peanuts, five cents a bag’.” i	___
Quick Action
Mrs. Murphy had received a cablegram from her son in In-j dia saying that he would be ! home shortly. She showed it to her neighbor, Mrs. Casey.
! “Wonderful quick things : these telegraphs, ain’t they ?” said Mrs. Casey.
“Quick ain’t the word for it; the gum ain’t dry yet what’s on the envelope.”
What Haspital Was This?
“Mrs. Green says she can’t understand why her husband , isn’t well and out of the hospital long ago?”
“She hasn’t seen the nurse 'who attends him.”
Hot Scotch
Scotchman:	“What	do	you
charge for pulling a tooth?” Dentist:	“Five	dollars.”
Scotchman:	“What	do	you
charge for loosening it?”
WHERE DO WE COME FROM?
Where did the one hundred million Americans come from?
It was five years ago that congress instructed the secre taries of state, commerce and labor to ascertain the national origins, by birth or ancestry, of the American people. It was an exceedingly difficult task, but whatever the merits or demerits of the resulting quota readjustments, the ethnic composition of the American people presents a problem of enough interest to repay the labors of the eminent historians and statistician? who assisted the three secretaries in exploring our national backgrounds. The sub-committee of experts has carried on most extensive research and has made a detailed study of all available sources of information including all decennial censuses of population and annual records of immigration; foreign emigration statistics showing emigration by countries and provinces; census reports of foreign countries giving their population at different periods by political divisions and linguistic groups; and such other data as could cast some light upon our population growth during the last century.
Local records and histories of various settlements were consulted.- Rates of increase of population were calculated for different periods and the most reliable statistical methods were applied to the problem.
Ultimately, the following computations were arrived at. The total white population, that is, 94,820,915 persons as enumerated in 1920, were divided into two main parts, termed by the committee the original native or colonial stock and the immigrant or post-colonial stock. The first part, numbering 41,288,570 persons, represents all those whose ancestors were here in 1790 when the first census of the United States was taken. The “immigrant stock” numbers 53,-532,345 and consists of immigrants as well as the children, grandchildren and later generations of immigrants who have come to this country since 1790. As to the original native stock the chief data available was that supplied by the census of 1790.
But as this gives no information on the national origins of the four million Americans enumerated in that year, classification could be based only on the analysis of family names recorded by the census, distinguishing English, Scotch, Irish, Dutch, French, German and others, Subsequently the entire original native stock of today had to be allotted to various national groups in proportion to the names contributed by various nations to the American population of 1790.
Thus it has been estimated that of the forty-one million “original” Americans 77/2 per cent, are of English, Welsh, Scotch and North Irish descent, 4.4 per cent. Irish Free State, 7.3 per cent. German, 3.3 per cent. Dutch, 1.88 per cent French, 1.4 per cent. Belgium-, 0.9 per cent Swiss and 3.7 per cent, are descended from all other nationalities. The “immigrant stock” has been distributed among the various national groups upon the basis of * immigration records and census classifications by country of origin, adjustments having been made where necessary for post-war changes in political geography.
According to the final report, it is estimated that the various nations of the world have contributed to the white population of the United States in the following proportions:	Great
Britain and North Ireland 41.4 per cent., Germany 16.3 per cent., Irish Free State 11.3 per cent., Poland, 4.1, Italy 3.7,
Sweden 2.1, Netherland 2.0, France 2.0, Cechoslovakia 1.8, Russia 1.7, Norway 1.5, and Switzerland 1.1 per cent. No other quota country has contributed as much as one per cent, to America’s population.
In their first report, submitted in 1927, the scientists of the state, commerce and labor departments admitted that “any racial classification based mainly upon names involves a considerable element of uncertainty,” and in the covering letter to the president, secretaries, Kellogg, Hoover and Davis made it clear that in their opinion “the statistical and historical material available raised grave doubts as to the whole value of these computations.”
The experts were allowed another year in which to check their figures, and new investigations and a special study of the origin and occurrence of family names, resulted in a second set of figures, completed in 1928. After one more year the final result of official researches was embodied in a third report, that of 1929, and submitted with the opinion that all available data had been utilized and that the figures were as nearly accurate as they could be made.
Those who are opposed to the new immigration quotas contend that there are no data available on which even the most learned experts accurately determine our national origins. There are, they point out, no trustworthy statistics of immigration for Colonial days. The only comprehensive data is that supplied by the census of 1790. But is it, they ask, a reliable source of information or only the only one? Moreover; for almost half of the people of the United States the only basis of “racial classification” is found in the names of their ancestors as enumerated in that census, and a family name, of their ancestors as numerated in that census, and a family name, they urge, is hardly a safe criterion in reaching conclusions as to the linguistic and national backgrounds of a person. Many names are common to two or more countries; many become assimilated with the dominant language.
Immigrants have been coming to America for over three hundred years, the opponents of the national origins plan contend further, while we have statistics only for a little more than a century and even these are defective. Not until 1820 were any official records of immigration kept and the national aorigins of descendants of ini-higrants Avho entered this country between 1790 and 1820 can only be estimated. Not until 1850 were the foreign born listed in our decennial censuses by their countries of origin and only since 1890 has the native born population been classified by country of birth of parents.
Not even the censuses of 1910 and 1920 show how many people there.were in the United States in those years who were born in Jugoslavia, Lithuania, Cechoslovakia, Finland, Poland, or any other state which did not exist before the war. Im-higrants from Great Britain and Ireland were included in the same brackets and the problem has been not only to separate them but also to divide our Irish element between the Free State and North Ireland. What are the nationalities of the people who are listed in our tsatistics as of Austrian, Hungarian or Russian birth or descent? Our people of foreign stock, it is contended, were apportioned in accordance with a pre-war map and their redistribution to conform with the present boundaries of Europe involves another element of uncertainty. Further, it is asked, can the most careful estimates take account of different rates of fertility in different groups
at different times or the results of the intermarriage and intermingling of four, five or half a dozen nationalities?
On the other hand, the advocates of the national origins plan, while admitting that many of these elements of theoretical uncertainty exist and that the sources of information are not always adequate, contend that the margin o ferror can be only very slight; that as to those countries whose boundaries have been changed by the war the national origins computations are probably more accurate than the 1890 basis; that the committee fgiures are practically substantiated by the historians of our racial groups, German and Irish; and that the committee listened to every criticism made and tried to correct its figures whenever there was a suggestion of error.
In presenting both sides of the controversy, no lay person can pass judgment on the value of the computations which have been made or the accuracy of the resulting figures. In many cases the criticisms advanced sound plausible but it must not be forgotten that they are often made for political rather than scientific reasons. While the task of disentangling our national origins may look isuper-able, the results are vouched for by a committee of scientists all men of recognized ability and standing.
GRAY’S° ELEGY
Down from ages immemorial, songs of deeds and daring have been produced. In them all lurks an indescribable sensation of pulsating human emotions, that live to record the conflicting passions of the soul, in turn to carry the spirit into regions of melancholic depression.
In all of them, the inspired state of the poet,'^ordering on the sublime, the beautiful and the pathetic, has succeeded in fabricating about the heart, tentacular claims, which cannot be erased nor forgotten. So too with the lofty and noble lines of Gray. Concerning this, I take freedom in stating that above all poems, none covet so deep a meaning, so unfathomable a scrutiny of the innermost recesses of the heart as his “Elegy in the Village Churchyard.”
In this immortal soliloguy of lonesome solitude, he depicts with the delicate touch of a Raphael, the infinitely expressed analysis of something, which at times appears grotesque and unsavory. Working with indescribable care, he fashions his morbid background, calling all his faculties into play. The mortal mind cannot readily grasp his psychological deviations, Avhich still possess in a remai&able degree, the progress of the human viewpoint. In his masterful strokes of artistic temperament, he creates a picture, bringing out in relief the fevered brain, vainly striving to probe the secrets, sealed in the tomb of eternity.
His mastery now rises to the surface, in a more colorful guise. With the hand of a genius, he etches delicately with a different purpose in view. The picture assumes more color. Rays of light reinstate the shadows of depressed dejection, filtering in patches upon the foreboding spirit prevailing.
A finishing touch here, another there, and he has conquered the imagination; creating at once something tangible and of worth. Like some scene of the forest primaeval with its shadows and blazing splendors intermingling in a wild frenzy of color, he has forged together link by link, his immortal challenge to the world, in an attempt to eradicate a world wide enigma.
Without the slightest doubt,
Gray easily ranks on a level with Poe, Hawthorne and the other poets of renown. Indeed they themselves, in their critical assertions of the products of others, have been led to remark upon his ethereal verse of purest technique and to marvel at the lack of flaws. The wondrous trend of the story is both interesting and learned, affording both pleasure and knowledge in its perusal.
It is no wonder, therefore, that Gray occupies so high and distinct a place in the hearts of his country men. Indeed his work on the Elegy is a matter of superlative art, and the finesse of a master.
—Valentine Orehek Jr.
THE VARIABLE GIRL
STEPHANIA DOLINAR Lodge No. 31, Braddock, Pa.
(Continuation)
The robbery at the jewelry store was a great success. Diana was not in poverty any longer.
Thursday evening Diane was dressed especially to attract Nevels’ attention. She arrived at the headquarters just in time.
“Come on, everybody, we better start,” said Red. “Gee it’s a swell night for our job, raining and everything.”
“Now don’t forget to flirt with the guy, but act natural or he’s liable to get wise,” said Red to Diane.
“You can count on me, Red,” she said.
“We’ll stop on the corner and you keep an eye on the cop, Dan,” commanded Red.
Diane entered the bank and caught the good-looking man’s stare. He was tall, handsome, had dark hair brightened by the sparkle in his hazel eyes. His profile was clean-cut.
“May I seek shelter for a few minutes?” she asked.
“As long as I’m here you may,” he replied smilingly. “Gee, but you’re kind.”
She did not act natural in her talk, but she was natural for it seemed like love at first sight.
Within ten minutes she heard the horn honk softly.
“Well, I guess you’ll close soon so I must be goin’. ’Bye, and'thanks for your kindness.” “Good-night, miss and I hope we meet again,” he said, leaning on the broom and watching her as she left the room,
“This sure was a clean-up,” said Red as she entered the car and they drove away in the darkness.
Diane just stepped out of department store when a hand touched her shoulder. Frightened, Diane turned to behold ^ Barry Nevels, the bank janitor.
“Good afternoon, miss, it’s a pleasure to see you again,” he said.
“Why, hello, I never expected to see you again.”
“By the way, did you hear about the big robbery at the bank ?”
“Yes, I read a little about it in the paper, but you tell me more about it.”
“I left the bank five minutes after you did and I’m positive I locked all the gates. The next morning we found out that the bank was robbed. The president of the bank said that the robbery must’ve occured before I left.”
“Well, that’s too bad. What are you doing down here ? Aren’t you working?”
“I was fired for not being on the watch. I’m looking for a job now.”
Diane liked him and she knew it. But she mustn’t tell him anything about that night. What would happen to her? And the gang? No, she mustn’t turn against Red, after she had promised to stick to him and not squeal.
The next day she had another interview with the gang. “Say, Diane, we heard about
the Chinese Restaurant downtown. That’s a place worth cleaning. We’re goin’ down there tonight and you only watch for the cops. They couldn’t very well suspect a girl of any wrong doing.” Everybody was on duty that night. Diane strolled to the corner for a moment and heard a noise behind her. Turning around, she saw Red with a bag, followed by three of the gang, run into the machine. All at once a shot! Then a Chinaman ran out. Diane ran to the machine, but it had already started, leaving her behind. The Chinaman leaped toward her, followed by a force of officers. She was caught. If the gang would have waited for her, they also would have been caught. Now she would be a prisoner.
“Officers, you needn’t bother about her. We’ll tend to her here,” stated the Chinaman.
She was put into a dark two-by-four hole. It was a dark room with a small window as in a prison. She often looked through it at the pedestrians on the street. The owner of the and was already making arrangements for their marriage, restaurant took a liking to her How would she escape? She would not marry the Chinaman, no matter what they did to her for she knew she loved no other than Barry Nevels.
Diane was standing at the window, looking through the bars at the shoppers. Oh, for freedom! The gang didn’t even come to see her and all she did for them. But maybe they didn’t know where she was. All at once she noticed a familiar figure underneath her window.
“Barry,” she cried.
“Why, Diane,” he cried, “what are you doing here?” “They captured me. Please, Barry, help me to get out. I can’t marry one of those Chinamen.”
“I’ll be down at midnight
when it’s quiet and I’ll get you out, Diane,” he said.
“Thanks ever so mucch, Barry, you’re great to do that for me,” she answered as he went away. Then all at once she thought of the night at the bank. She must tell him! He was too good to even be her friend.
(To be continued)
rtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxisxxxrxxxxiixixgxiiin
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern
^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXZXXXX.lXXXXXXXXZIiXXXXXXX*5
(Continued)
K
Ji
IE
ei
i
*U2
li;
jri
“Take me into the grotto above the river Krka if *nrv are there,” replied Peter.	I0j
“Why don’t you want to go to the church?” ask®f gypsy. “You are a fine nobleman and still worse relative] are afraid to meet the janissary who would be delighted
his uncle,” said the gypsy
‘You just wait! You shall not play a joke much loflj at least not with me. I will get rid of you somehow, murmured to himself.	|
While these two men, both practically of the same *
were so conversing, they had disappeared among the tre« that silence again prevailed throughout the birch and pin( est. The only sound was the lovely trickling of the water in the brook, where drop after drop of water was S' and constantly pushing forward, as if they had been in on their way to the immense and boundless ocean.
CHAPTER XIII.
The source of the river Krka is in the lower part »I niola (now Slovenia). It is under the rocky mountain ab«1 miles from the village of Zatichna. The river makes its ance in the form of two springs, not very far apart frofl1 other. The first source is in the corner right below tb*j of the castle demolished by nobleman Vitovec of the W Celje a few years before the events of our story, and the makes its way out of the mountain a little farther east
rii
■81 e z< n i n etn 'do >lc
j Mj K. i ž iže J' P
« Hi
re
:ov>
]gi
ični
sources of these two streams are scarcely a few hundre® L apart, and within a like distance from their sources the!' 1 (
U
^in-
together in one and the same river.
At this place particularly we again notice rocky soil’ whole hill is one solid rock and all the huge hill that & alongside the river Krka and thence toward the north is ar If one goes up the bank about twenty paces >,V source of the easterly spring, he comes to a large pro«^ cliff. In this cliff is an opening hardly four feet wide
leads info the earth. In going and coming out of this»
bi
THE Y. M. C. A. OF JUGOSLAVIA
one must stoop down in order to pass through its mouth' f ^ passing through the mouth in the cliff, one goes do"1; scarcely seven feet into the earth when he enters a mag11' £ structure erected by the Almighty Creator Himslf. The structure, which is very high and so long that no one date has ever reached its end, is of one solid rock! there in this, grotto is found a thick and oblong rock *ajrl|o / the ground; rocks which sometime in the past were br°jL,0 the stony ceiling by some force of nature, mdst likely afll a quake. These rocks obstruct passage farther into the \ However, a man with courage who wishes to go strait ward has his way open into unlimited distance, especial') would care to walk in the water of the river Krka, whic runs undel1 the earth God only knows whence.
We are not going, however, to describe the distant t this grotto, but shall remain near its entrance.
At one time the grotto was used by the people in its borhood as their refuge. Here they usually found safe^ the savage Turks invaded the country. So that in 14^ when the events of our story took place, a great mult'* people came into this grotto for their security. At trance stood two young peasants on guard. Each one*0 weapon in his hand. One man stood below the entra^j (he other above it. In the center of the grotto, ufl1 vaulted ceiling, the people from three villages were sit*3 tying upon straw scattered upon the ground. Many f'1^
t»
According to reports about 1500 members belong to the “Y” in Jugoslavia. One of their greatest achievements in JugO' slavia, is the Training School for Workers, which was held from February 25th to March 2nd. About fifty or sixty members attended this school which was planned to give training in the work of the Y. M. C. A. On the last day of the School the Queen graciously consented to having two boys present the Crown Prince with an album of photographs most artistically arranged, depicting the Camp held last summer at Mline, to which the King had given two-tents.
It was the first deputation ever received by the five-year-old Crown Prince, and he did it with a charming dignity. He thanked the two boys in Serbian, and the Queen told them how deeply touched she was that their fellow members in the Y. M. C. A. should have sent so delightful a present to the little Prince.
 o-------------
Poor Mules
Two farmers met on the road and pulled up.
“Si, I’ve gat a mule with distemper. What’d ye give that one of yours he had it?” “Turpetine. Gaddap!”
A week later they met again. “Say, Si, I gave my mule turpentine and it killed him.” “Killed mine, too. Giddap!”
burning, casting their blazing light into the strange that spread throughout the extensive grotto, thus tur11 dangerous looking stony ceiling into a charming canopy Among the many fires about which the people
Sdr
'ialt
^62
čas
fob;
ki
OVj
aiti
d<
Pr
forj.
^tii
!t‘l;t
k”
bi,
ivo
n1
cooking their meals or making themselves warm, the one was near the mouth of the grotto. Through this its dense smoke was slowly creeping out of the cavity> * ,e people were carrying into their refuge wood and other V* ,t necessary for their sustenance and were constantly goii»,
atn
m,
gaze at the distant piles of glaring embers mournfully ^(’ upon the ground in pitch darkness and fast consuming ^ ^ These were the last remains of their homes, which thc ^ (‘l had destroyed by fire.
A quite large crowd of men comprising different ;!lj|
, i ,1 ; i..... j..	a i 	,	__	...	.	...	'
'J ’ ob
rounded this large fire. Almost every man was arrneI* ^
with an iron-tipped club, with a long fire-burnt with some other weapon.
The talk and discussion am0 ^
•jlF
men of common birth exceeded all the other loud stju- ^
talk that were re-echoing among the heaps of rock	thr .	CU
the grotto.	. ;i |j	>
“What do you men say? Do you think	that	we “‘ j,	'
have any more happy days in this world?”	said	a	s	1
1 Ever since the existence of our *‘‘1 , 1
a 1 k*l<
Mg
o?
“May God save us! has not been so many happy days in this world as
c
Us
quires for crawling out of his cradle and going into When the Turks first came into our province, we here. At that time my late father was telling us that cannibals were in our country, then times were still 4. . <1 After the cannibals had left the country, then ^ ^
rible.
aristocrats, who have not been much better to us
former. But be it as it may, so long as they do no on the poles as the Turks, who are now in the Pr0j	0
doing with our people. May God exterminate them a “Mr. Terlep is right. What he has just said isAj plied a bearded man. “The aristocrats have now l°c
selves into their castles and have left our children
to
i«.
Cl
Ik,
bii tfPove
‘k k ‘
i
Sv,
and permitted the Turks to take our young people ;), in Turkey. May God pity us! No one would give even though we were struggling between life and ever the Emperor needs soldiers to go to war in Gei'1^, they quickly come to us and command.us:	Conie ^
must go. But when the Turkish or some other devl us, not a single soul would come to our rescue! Why j,#^ 1 uation should exist in this world-is beyond my con# I
(To be continued)
DOPISI.
ed
me
MORAL VSAK Pm*?VAN POSTATI 7t?Iški DRŽAVLJAN.
1Se John Movern.) er z dnem 1. julija t. 1. .« v veljavo novi zakon držav tikajoč se na-I Zacije tujezemcev, pod if	zv*®ana pristojbina
I .! !n drugi papir, to je, tsk«{ . a Za Pfvi ameriški tičijo ,K) stala $5.00, namesto L . sedaj, in pristojbina J U.K1 PaPir bo pa $10.00, lofllg8 0 $4.00 kot sedaj. Ker r," f* Vc‘liko Jugoslovanov v r enih državah ameriških, I J.8-' na^Uraiizirani držav-lref|e ‘Use republike, sem se pi^L' LLlkaj podati nekoliko 2 {l|s]UV; Zakaj bi moral vsak s stf i°'an postati ameriški in fr”-
i er bo skoro vsak izmed I1Vfh Jugoslovanov v of . ‘n‘h državah ameriških \l ZiVel ostale dni svo e-•^nja, in če ni državljan re no Podpirati vlado 0v . ke s plačevanjem ' n'nia pa nikake pravi-a ahko nazivamo. da je
I"0 mrtev.
Ker cf
L Larisi, ki nimajo volilne pravice, jem-8 ed svojim otrokom
cim koiav”»s‘i»-. °’ ^a Je hči tujezemca,
a v	državljan, uči-
'f l(akameriŠkih javnih šo-'i toy. ° ^ se učiteljica ’. |, dTlskih starišev počuti-S ni ai?er^ka javnost vede-.i 'avf11 fkmši nimajo volil-d° - is.”Ce ’n da so takozvani 0i, i ^i taki učiteljici The g^j K ed v očeh ameriške °ne |^ •
1 Prišli bodo slabi časi
ft
abo' ts »f1 frofl1 the ie $ the east: ndr» the)'
soil' .at *
i is
fro|*
pro)
vide
this
lid1
sci* _ wh'1
;ant
^e. e,.j, .* uuao siaDi casi i ^ t Drjn *•’ ^ So ze hili. in isti b*° fi] ltr*eli prednost za do-y ai> l e ameriški državlja-the » j
tr m	državah ame
M ^ že
Jalne
n it3
safety
14?5
imeli hude in-)feyK’' krize, in jih bomo
^sih 0rna Se imeli- V i°bif i Imaj° Prednost za va] ,e atneriki državlja-l°va9j ^i Pa storil tak 'J*va v Ame-i „ c ali več let, in ni še
On
11 Sfki državljan-
.! b h,, v! kako delo, da bi »°. °.fpVljal seLie in svojo
0 er‘«ki i°SvS” ga vPraša- če ’ -itif °ri Zavljan. On mu
S1!oh fir? i ri: “
d*rHm
y
ige „ tur”1 mop!’
“Boss” mu! ni dela, ker
Zate ’očei
ameriškim držav-
iela j||ar°čeno, da moram
lvoi« ^ človek ne prijel
vvef*.
this
Res, kako
■l, i'11	hil ker nisem
7 y> ^ ,j'!ski državljan! Ja, iW >, Zdaj naj pa t Se moja družina za-Kg*- ,m'il oni urnosti.”
er P1 goi'1^
[fuiiy
ing
tl»e
ari«®
kn°b5
an1
i0»’
W;**1 bo čas, ko se Osev 1 Zakon, da ne bo
nt ^ !’ °bčin- d°bila dela- Pri ■d l° m ’ okraju ih drža
. aynei'iški državljan
W^ka.
;rat
sta,^fzimo slučaje, ko
"Tl,v.l	olULttJt
kai rad
gl
za-
r>ti?) k()mi mestu, okraju
we
ne more si vsakdanjega aii v tovarni, opazimo, da tu-rnožiček dobi akoravno ni
d, • Več
t0Df v ,, °JeKa
a Si4t Ua^ku
is 11 L k »f-. v.rtol'i dr
^ Usmilt 1|an- Delo mu
\/u , u'.)ei *
»e* 1'^oSja *w si
,v- 'J ul; svoj .kruh v f0V#4ilo s0Varni. Kaj Pa b5
^il v v ^kim starčkom, °Vedovm *aV^ Zakon, ki f' obč=- llajeti na delo
ti
sluč!.1Č<i^ hi se moral
tucije človeka vedno zapeljuje in napeljuje v greh, in če bi se pregrešil zoper prepovedani sad po 18. amendmentu, in če ga ujame roka pravice, ga vlada Združenih držav kaj lahko pošlje “po šup” v njegovo rojstno domovino, ako ni ameriški državljan. To se je že tudi pripetilo.
še ni dolgo, odkar smo imeli en tak slučaj v Duluth-u, Minnesota. Tukaj je živel neki Škot rodom iz Canade. Dasi-ravno je živel v Združenih državah že mnogo let in tu vzgajal svojo družino, bil je tako malomaren, da si ni preskrbel ameriške volilne pravice. Gotovo je bil mnenja, da je Canada boljša država zanj kot Združene države ameriške. Zanimal se je pa bolj za opojno pijačo, proti želji njegove žene in otrok. Žena ga je pogosto svarila, da naj opusti opojno pijačo, toda njeno opominjanje je bilo brez uspeha. Naposled ga je žena dala aretirati, in sodišče ga je poslalo nazaj v Canado. S tem se ga je žena iznebila. Sodišče je baje bilo mnenja, da mi imamo dovolj ameriških pijancev in ni treba, da bi nam še Kanadci tukaj nadlego delali.
Zatorej jugoslovanski možič-ki, ki še niste ameriški državljani, glejte na to, da si preskrbite ameriško volilno pravico kar najhitreje mogoče. Ce to odlašate, in če uživate po 18. amendmentu naše konstitucije prepovedan sad, proti volji vaših žen, vas one kaj lahko pošljejo “po šup” v staro domovino, kot je to storila dotična škotka.
Zatorej rojaki in rojakinje, ki še nimate prvega ameriškega papirja, preskrbite si ga takoj. Ako ste prišli v Ameriko pred 3. junijem leta 1921, vam ni potreba takozvanega” certificate of arrival”. Do 1. julija t. 1. stane prvi papir samo en dolar. Po 1. juliju t. 1. bo pa stal $5.00. Torej požurite se za prvi ameriški papir pred 1. julijem, in si prihranite $4.00.
Prošnjo za drugi papir tudi lahko takoj vložite, če že imate prvi papir dve leti, in če bivate v Združenih državah neprestano pet ali več let, in najmanj eno leto v državi, kjer vložite prošnjo. Kadar greste na sodišče vložiti prošnjo za drugi papir, morate tudi imeti dve priči, ki vas poznajo že pet let. Vsi tisti prosilci za državljansko pravico, (second papers), ki so prišli v Združene države ameriške po 29. juniju, 1906, morajo predložiti tudi certifikat svojega prihoda v Ameriko. Ta certifikat lahko dobite, ako pišete na Department of Labor, Bureau of Naturalization, Washington, D. C. Okrožnega sodišča klerk izda za to potrebne uradne listine. Pristojbina za prošnjo za drugi papir sedaj stane $4.00; po 1. juliju t. 1. bo pa stala $10.00.
Torej rojaki in rojakinje, požurite se za ameriško volilno pravico! če to storite pred 1. julijem t. L, si boste prihranili nekaj denarja, kakor tudi nepotrebne sitnosti, ki si jih lahko nakopate na glavo, ako niste ameriški državljani.
kakšnega novega kandidata, da bo društvo bolj napredovalo.
Naša J.S.K. Jednota je že marsikateremu pomagala, ko je bil v nesreči in potrebi, in je še vedno pripravljena pomagati.
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da društvo priredi plesno veselico v nedeljo 9. junija zvečer. Veselica se bo vršila v dvorani Narodnega doma in se prične ob devetih zvečer. Vsi člani so prošeni, da se veselice udeležijo in pripomorejo k boljšemu uspehu. — Z bratskim pozdravom
Joseph Jaksha, tajnik.
Sheboygan, Wis.
člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ opozarjam, da se bolj številno udeležujejo mesečnih sej, da ne bo navzočih komaj toliko članov, da je mogoče sejo pričeti.
Opozarjam tudi člane, da čas hiti, in je dolžnost vsakega, da bi vsaj eno knjižico listkov raz-pečal. Na letni seji je bilo sklenjeno, da se priredi piknik na dan 23. junija. Sklenjeno je bilo tudi, da mora vsak enakopravni član ali članica kupiti štiri listke, neenakopravni pa po dva. če bi vsak član prodal po eno knjižico listkov, bi bilo hitro prodano. Nekateri so se tozadevno že dobro izkazali, od drugih pa še pričakujemo. Torej, na delo, da bo dober uspeh in dobra udeležba na pikniku.
Prosim člane in članice, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 19. maja, da dobijo listke v razprodajo. Na svide-
nje!
John Mervar, tajnik.
Moon Run, Pa.
ZAHVALA. — Tem potom se društvo sv. Frančiška, št. 99 JSKJ vljudno zahvaljuje naši mladini in vsem tistim, ki so kaj prispevali za veselico, ki se je vršila 13. aprila. Prav lepa hvala tudi članicam, ki so šle po hišah in nabrale lepo svoto denarja in drugih reči za veselico. Vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli k uspehu veselice, najlepša hvala!
Za društvo št. 99 J. S. K. Jednote :
Frank Podmilsak, tajnik.
20 let v Minnesoti, toda takega mraza še ne pomnim v mesecu maju. Na kakšno delo na vrtu ali polju ni niti za misliti.
člane in članice društva sv. Frančiška, št. 110 JSKJ prosim, da bi bolj številno posečali seje in se potrudili pridobiti tudi kakšnega novega člana za društvo. Prosim vse, da kolikor mogoče vsi plačajo svoje asesmente na seji, kajti na domu ne bom pobiral več kot dva dni po seji, pa še tistikrat le po šesti uri zvečer. Tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po otrocih, naj jih pošljejo pred deseto uro dopoldne. Jaz sem vedno najkasneje o polu desetih že v dvorani. Ne more biti nikakega reda, če otroci prihajajo z ases-mentom med sejo. Dalje opozarjam tiste bolniške obiskovalce, ki ne morejo priti na sejo, da sporočijo pismeno, v kakšnem stanju so našli bolnika. Brez poročil bolniških obiskovalcev se ne bo odobrila nobena nakaznica. Toliko vsem v vednost in vpoštevanje. — Z bratskim pozdravom,
Matt Dolinshek, tajnik dr. št. 110 JSKJ.
stili t Sži^J\do nje£a ijl
in starosti več
'-»bniv,	iia	UC1
'J°’ ki r,; ° a^ okraj ka >k st;, *meriški dr
zav-
Ger< me - e devi1
Vhy £ >0mPf
v°jih r- Nanašati na
5V ^Wok0\ali se pa
•	rojstno do-
* skuSr,-rrf *8. am'!aVa napram
e naše konsti-
Youngstown, Pa.
Članstvo društva sv. Antona št. 108 JSKJ je na zadnji seji sklenilo, da se v bodoče vršijo seje dopoldne in ne več popoldne, kot dosedaj. Tem potom sporočam članom, da se bo seja
meseca maja vršila še po starem, to je ob dveh popoldne. Meni kot tajniku se ni mogoče udeležiti seje dopoldne, ker moram vsako nedeljo dopoldne delati. Torej, če članstvo hoče imeti seje dopoldne, naj se polnoštevilno udeleži prihodnje seje in si izvoli druzega tajnika. — Bratski pozdrav!
John Dolcic, tajnik dr. št. 108 JSKJ.
Sharon, Pa.
člane društva Sloga, št. 174 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 19. maja ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Na dnevnem redu bo zadeva glede veselice. Kot znano, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se veselica priredi, da pa ne bo kakšnega nesporazuma, je bilo sklenjeno, da se zadeva še enkrat predloži članstvu v razpravo, da se končno veljavno določi. Pojavili sta se namreč dve struji. Ena je za to, da se naloži društvena naklada na vse člane enako, drugi so za to, da se priredi zabava. Poživljam vse člane in članice, da pridejo na sejo in povedo svoje mnenje. Priporočam udi članstvu, da naj dobro premisli, predno glasuje. Vsi vemo, da imajo suhači v naši naselbini precej dobre nosove in takoj zaduhajo, če kje teče kaj močnejšega kot voda. Mi Slovenci pa v splošnem nismo zelo navdušeni za postavne prohibicij-ske pijače, če ni kaj močnejšega, pravijo, da ni veselice. Dvorana stane in godba stane denar, to je prav, da vpoštevate. Treba je precej globoko v žepe posegati, če se hoče napraviti nekaj dobička za blagajno. Poleg tega je pa še , vprašanje, če nas bo publika posetila ali ne. Želim, da članstvo vse to dobro premisli in se šele potem odloči za zabavo ali naklado. Po mojem mnenju je naklada bolj priporočljiva, kot pa veselica. Na svidenje 19. maja!
F. Kramar.
Butte, Mont
Članom društva sv. Martina, št. 105 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila ČETRTO nedeljo v mesecu, to je 26. maja ob sedmi uri zvečer. Druge seje za naprej se bodo vršile na tretjo nedeljo, kakor po navadi. Sejo za mesec maj pa smo morali preložiti, ker nam za tretjo nedeljo dvorana ni na razpolago. Asesment se začne pobirati eno uro pred začetkom seje, to je ob šestih zvečer v dvorani Narodnega doma.
člani so prošeni, da se redno udeležujejo društvenih sej, in vsak naj skuša pripeljati tudi
Cleveland, O.
NAZNANILO. — Tem potom obveščam vse zastopnike in zastopnice skupnih društev J. S. K. Jednote v Clevelandu in okolici, da se bo naša prihodnja seja vršila 17..maja ob 7:30 zvečer v Slovenkem Narodnem Domu na St. Clair Ave., v uradu tajnika, staro poslopje.
Vsi zatopniki in zastopnice so vljudno prošeni, da se omenjene seje gotovo udeležijo, ker bo na dnevnem 'redu več važnih zadev. Navzočnost vseh je nujno potrebna, torej upam, da se snidemo vsi v petek 17. maja zvečer. — Bratski pozdrav!
Za odbor skupnih društev JSKJ v Clevelandu in okolici: Frank Kačar, tajnik.
bila poverjena naloga voditi društvo in gledati za njega procvit. Odborniki so bili sledeči : John Janžekovich, predsednik; Geo. Veselich, podpredsednik; Peter Špehar, blagajnik;
Mihael Novak in Jacob Požek, prvi in drugi tajnik; Mihael Novak, prvi denarničar; Joseph Cvitkovich, drugi denarničar. Društvo se je še istega leta priklopilo k naši dični J. S. K. Jed-noti, pod okriljem katere še danes prav lepo napreduje.
Sedanji in že večletni predsednik društva je sobrat Matija Petek, ki se v resnici mnogo žrtvuje za društveni napredek; podpredsednik je John Anžiček, tajnik Martin Muc, blagajnik Frank Špehar, finančni predsednik pa Joseph Kostelec. Naj še pripomnim, da je naše društvo marsikje finančno pomagalo, tako tudi naši cerkveni občini, pa ima kljub temu vedno povolj-no blagajno, da nam ni treba iz žepov dokladati za asesment. — Dne 15. marca smo pokopali sobrata Mihaela Ritmaniča, ki je bil eden izmed ustanoviteljev društva. Pokojni sobrat je bil doma iz fare Adlešiči v Beli Krajini. Naj mu bo ohranjen blag spomin.
Dragi sobrati in sosestre, ne pozabite dne 26. maja in udeležite se slavnosti 25-letnice polnoštevilno! Sicer je naložena kazen za neudeležbo, toda, vabljeni ste, da pridete, ne primorani, ampak prostovoljno in veselih obražov. Lepo bo, če si pri tej izvanredni slavnosti vsi so-bratsko sežemo v roke in v pri-jateljki zabavi začasno pozabimo na težave vsakdanjega življenja. Čas našega življenja je kratek in ko bo naše društvo obhajalo 30-letnico svojega obstanka, morda že enega ali drugega ne bo več med živimi. Zato, pridimo na zabavo vsi, kajti pripravljalni odbor jamči za vsakovrstna dobra okrepčila, sploh za najboljšo postrežbo. Svirala bo domača godba: harmonika in vijolina. Vsakovrstne zabave bo dovolj za vse.
Naše društvo šteje danes 116 članov in članic odraslega oddelka, 75 pa v mladinskem oddelku. Upam, da se na slavnosti 25-letnice snidemo vsi!
Joseph Kostelec, finančni predsednik dr. št. 49
JSKJ.
pa druge? Prizadevajmo si, da nas bo vedno več društvu, kajti čim več nas bo, tem boljše bo za nas vse. Prosim tudi članice, da redno plačujejo svoje asesmente. Vsaka ve, da če ne plača do 25. v mesecu, bo suspendirana po lastni krivdi. Upam, da bodo članice vpoštevale moj poziv in prošnjo. Torej, da se vidimo 20. maja ob sedmih zvečer. Asesment bom začela pobirati že ob 5:30 zvečer.
S sestrskim pozdravom,
Mary Walter, začasna tajnica dr. št. 103
JSKJ.
Rockingham, Pa.
društva Ilirija, št.
se je vršila 5.
Na seji 145 JSKJ, ki maja, je bilo sklenjeno, da vsak član, ki se ne udeleži seje tri mesece zaporedoma, bo kaznovan po društvenih pravilih. Izvzeti so člani živeči nad tri milje oddaljeno.
Nadalje je bilo sklenjeno, da naše društvo priredi veselico na 18. maja, in sicer v društvenih prostorih. Vabljeni so vsi člani in članice, kakor tudi ostali rojaki iz bližnjih naselbin, da se te zabave udeležijo, ker bo to prva veselica v tem letu. Čisti dobiček veselice je namenjen društveni blagajni, katera je docela izčrpana. Vsaki član našega društva, ki se veselice ne udeleži, prispeva en dolar v društveno blagajno; to se tiče brez izjeme vseh, bližnjih in oddaljenih. Želeti je torej, da se vse članstvo veselice udeleži, da ne bo potem kakšnega prerekanja. Za lačne, žejne in plesaželjne bo odbor poskrbel v polni meri. — Na svidenje 18. maja!
John Cebron, tajnik dr. št. 145 JSKJ.
McKinley, Minn
Glede dela nimam kaj poročati, kajti tukaj na McKinley, Gilbert in Biwabik ga ni za dobiti, če bi ga opoldne z lučjo iskal. Vreme imamo zdaj začetkom maja še zelo mrzlo, že en teden je temperatura okoli 30 do 40 nad ničlo, tako, da je okoli peči še najboljše. Sem že
Kansas City, Kans.
OB 25-LETNICI DRUŠTVA VIT. SV. JURIJA', ŠT. 49 J. S. K. JEDNOTE. — Vsem bratskim društvom JSKJ širom Arrterike želimo tem potom naznaniti, da bo naše gori omenjeno društvo obhajalo svoj srebrni jubilej ali 25-letnico obstanka v nedeljo 26. maja 1929.
Vzpored bo sledeči: Vsi člani in članice odraslega in mladin-kega oddelka našega društva se zberejo že četrt na deset dopoldne v Slovenski dvorani na 505 Ohio Ave. Tam nas bodo srečala vsa ostala slovenska društva z zastavami. Od tam korporativno odkorakamo v cerkev k cerkvenemu opravilu, ki se začne ob desetih. Nato se vrnemo zopet v dvorano. Po končanih opravilih se v omenjeni dvorani prične veselica v proslavo 25-letnice društva.
Tu sledi nekaj kratkih podatkov. Društvo Vit. sv. Jurija, št. 49 JSKJ je bilo ustanovljeno dne 31. maja 1904> Enaindvajset mož se je bilo zbralo v prostorih sedaj že umrlega sobrata Johna Janžekoviča, in po posvetovanjih so ustanovili društvo z imenom Vitezi sv. Jurija. Pri tisti priliki so tudi izvolili prvi jdruštveni odbor, kateremu je
Cleveland, O.
Tem potom naznanjam vsem članicam društva Marije Vne-bovzete. št. 103 JSKJ, da se bo naša prihodnja seja vršila 20. maja ob sedmi uri zvečer (mesto 19. maja). Drugi mesec pa se bo seja vršila zopet, kakor po navadi. Ta mesec je seja prestavljena iz vzroka, ker bo piknik naše fare in naša predsednica se bo vrtela v kuhinji; bomo videli, če bo res. Sosestre so prošene, da se seje 20. maja v obilem številu udeležijo, kajti ena bo toliko srečna, da bo odnesla tisto krasno namizno svetilko domov. Jaz se kar bojim, če bom tako srečna, da mi bo tista svetilka tja v Nobel, Ohio, svetila.
Nadalje so prošene vse članice, da mi prinesejo na listkih vsaka svoj naslov, ker tajnica ima samo par naslovov, zato morajo vedno iste članice obiskovati bolnice. Prosim, da mi vsaka odda svoj naslov, da bo red pri društvu in bo šlo vse po vrsti.
Tiste članice, ki imajo še za poravnati tisti dolar za v blagajno, so prošene, da to store na-prihodnji seji. Nadalje se obračam na vse članice, da bi se malo potrudile in skušale dobiti vsaka vsaj eno novo članico, da bi nas bilo konci leta vsaj 300 v obeh oddelkih. Ne bodimo zaspane, saj na spomlad je vse veselo in živahno, torej glejmo, da ne bomo me med zadnjimi. Prosim tudi, da bi se članice bolj točno in številno udeleževale društvenih sej, kajti zdaj jih prihaja k -večjemu kakšnih 25. Kje so
Sharon, Pa.
Tem potom vljudno vabim vse člane in članice društva Sloga, št. 174 JSKJ, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila dne 19. maja ob dveh popoldne. Rešiti imamo več važnih zadev za v korist društvu. Na zadnji seji je bilo predlagano, da naj se priredi društvena veselica ali pa da naj se naloži en dolar naklade na vsakega člana in članico. Imamo vedno več stroškov kot dohodkov, zato je potrebno, da članstvo nekaj določi glede društvenih financ na prihodnji seji. Skleniti se mora, da ali se priredi društvena veselica ali pa se naloži en dolar asesmen-ta za v društveno blagajno na vsakega člana in članico.
članstvo našega društva tudi tem potom obveščam, da sem se izselil iz prejšnega stanovanja. Vse, kar mi ima kateri naznaniti glede bolezni ali drugih društvenih zadev, naj sporoči v Slovenskem domu na vogalu French in Baldwin Ave., Sharon, Pa., in sicer po sedmi uri zvečer. — Z bratskim pozdravom,
Joseph Glavan, tajnik, Box 343, Farrell, Pa.
kruhom z mačkom. Materi je povedal ravno tako kot prej. Soseda je imela pet otrok in je prišla z otroci v vas k Stankovi materi. Povedala ji je, da bosta cesar in prince-za prišla. Stanko pride s hlebom kruha in ga da otrokom. Soseda gre cesarju naproti. Princeza omedli in jo prinesejo k Stankovi hiši. Stanko vpraša cesarja, če mu da prin-cezo za ženo. On pa zareži nad njim, češ, da mu je predobro, zato si kot berač upa vprašati kaj takega. Minister mu ukaže narediti tri reči. Ko naredi prvi del, minister omedli, zato ker ni navajen na toliko denarja, še dve nalogi naredi in ne zgubi glave. Pomagajo mu vile, zato ker je bil dobrega srca in je eno kačo rešil. Škrati mu tudi pomagajo. On vse naredi in reši princezinjo devetega kralja. — Več in bolje boste sami videli, ko boste prišli v nedeljo 19. maja ob sedmi uri zvečer v Slovenski Narodni Dom.
Naj še omenim, da sem dobila od uredništva Nove Dobe lepo knjigo pesmi, katero je spisal Ivan Zorman. Knjiga mi je bila poslana kot nagrada za dopis v božični številki. Se prav lepo zahvaljujem in po: zdravljam vse brate in sestre Jf3KJ, velike in male.
Olga Vehar (14 let).
(Pripomba urednika. — Dopis je priobčen skoro dobesedno kot je bil poslan, samo z nekaterimi malimi popravki. To kaže, da mlada sosestra dobro obvlada slovenščino tudi v pisavi in da je delo Slovenske mladinske šole S. N. D. uspešno in vredno vsega priznanja.)
Cleveland, O.
Upam, da mi g. urednik dovoli nekoliko prostora v Novi Dobi. Vljudno vabim vse tu-kajšne Slovence, kakor tudi one iz Collinwooda, Newburga in West Parka, da nas posetijo prihodnjo nedeljo, da jim bomo pokazali ka.j smo se naučili. Želeli bi, da bi bila dvorana S. N. Doma nabito polna. Ali ne bi radi videli živega kralja, vile in škrate? Ime igre je “Mogočni prstan.”
Bila je ena stara ženica, ki je imela enega sina. Ime mu je bilo Stanko. Stanko je bil 16 let star in je bil precej otročji. Mati ga je poslala po hleb kruha, pa je prinesel enega psa. Povedal je materi, da ga je našel na poti in se mu je smilil. Mati je rekla, da nimajo kaj jesti. Stanko pravi, da bo šel po hleb kruha s tistimi par centi, ki jih ima. Ko je šel ven, se je vrnil mesto s
Joliet, 111.
Pri nas smo nekako zaostali glede dopisovanja. Aktivnosti in novic je vedno dosti, dobrih in slabih. Torej naj začnem z boljšimi, slabejše pa prihranim za pozneje.
Jolietska postojanka JSKJ, oziroma društvo sv. Petra in Pavla, št. 66, je bilo priredilo veselico ali “Card an.d Bunco Party” na večer 12. aprila. Prireditev je nad vse uspešno izpadla, za kar gre v prvi vrsti čast in hvala članicam in članom, ki so kaj darovali, prodajali vstopnice ali na kateri koli način pripomogli k nepričakovano sijajnemu uspehu. Iskrena hvala tudi nečlanom, rojakom in rojakinjam, trgovcem in drugini prijateljem našega društva in naroda za pri-spevane krasne darove, ki so zadovoljili srečneže, kateri so jih bili deležni, kot je že navada pri prireditvah našega društva.
Premišljeval sem, da-li bi navedel imena darovalcev in darovalk, ker' sem se bal, da morda pomotoma katerega izpustim, pa sem končno prišel do zaključka, da je prav, če se številnim prijateljem našega društva in naroda da tem potom tudi v širši javnosti nekoliko priznanja. Torej hvaležni za različne darove smo sledečim: John Želko Sr., Judge Joseph E. Zerbes, Frank A. Russ, Frank Živetz Jr., Težak Florist, Louis Martincich, Anton Košiček Sr., John Ivec, John Živetz Sr., Cecelia Živetz, Joseph Želko, Mike Papesh, Frances Papesh, Joseph Ger-sich, John Grabrian, Frank Pirc, Louis Kosmerl, Frank E. Vranichar, Frank Živetz Sr., Gregor Papesh, Lottie Živetz. Josephine Witczak, Lewis Bros., Weese Prtg. Co., Jacob Kapelic, Christina Kren, King Drug Store, Fred Van Ham, Jacob Sega, Mary Sega, Stanley Tadeja. Najlepša hvala vsem!
Hvala Alice in Anne Ivec, Cecelia in Elizabeth Živetz, Josephine Wiitczak, Mary Plut in Mary Sega za mojstersko vodstvo pri igranju.
Prvo nagrado za prodajanje vstopnic je dobil naš društveni (Dalje na 8. strani). _
/
rir
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje)
“Hura, tovariši, vsi skupaj!’’ je zaklical Merry in najprvi so se spustili v tek.
In naenkrat, komaj deset korakov dalje, smo jih videli, kako so se ustavili. Zamolklo klicanje se je začulo. Silver je podvojil svoje korake in oral s svojimi bergljami zemljo kakor obseden, a hitro sva se tudi midva ustavila.
Pred nami je ležala velika jama, že pred časom izkopana, kajti strani so se že posule in trava je pognala na dnu. V njej se je nahajal na dvoje prelomljeni drog lopate in deske zabojev so ležale okoli. Na eni teh desk sem opazil vžgano ime Walrus — ime Flintove ladje.
Vsem je bilo hipoma jasno kakor beli dan. Skrivališče zlata je bilo najdeno in oropano! In sedemstotisoč funtov šterlingovje izginilo!
XXXIII. POGLAVJE Konec poglavarja.
Nikdar še nisem videl take zmedenosti. Vsi so bili kakor od strele zadeti. Silver je udarec najpreje prebolel. Vse nje gove misli so se sukale edino okoli tega denarja in tako se je v eni sekundi zopet zavedel; dvignil je svojo glavo, se zopet umiril in spremenil svoj načrt, predno so imeli ostali dovolj časa, da bi razumeli svoje razočaranje.
“Jakec”, je zašepetal, “vzemi tole in stoj mi na strani v
sili.”
In izročil mi je dvocevni samokres.
Istočasno sfe je začel pomikati v severni smeri in čez nekoliko korakov se je nahajala jama med nama dvema in ostalo petorico. Nato je pogledal mene ter mi pokimal, kakor bi hotel reči: “Sedaj pa imamo”, in v resnici smo imeli. Njegovi pogledi so bili sedaj popolnoma prijazni in jaz sem bij tako razsrjen radi tega neprestanega spreminjanja, da sem nehote zašepetal:
“Torej sto zonet presedlali.”
Ni imel časa. da bi mi odgovoril. Roparji so začeli med velikim vpitjem in preklinjanjem skakati drug za drugim \ jamo ter kopati s svojimi prsti in metati deske na stran. Morgan je našel zlat. Vzdignil g n je med ploho kletvic. Bil je zlat za dve gineji. ki je krožil sedaj četrt minute od roke do roke.
“Dve gineji!” je rjovel Merry in mahal z njim proti Sil verju. ”To je tvojih sedemstotisoč funtov šterlingov, kaj? To je človek, ki ni pokvaril še nikdar ničesar, tepec neumni!”
“Le kopljite”, je rekel Silver z zelo hladnokrvno drznost jo, “mogoče najdete kaj podzemeljskih orehov.”
“Podzemeljskih orehov!” je ponavljal Merry in tulil. “Tovariši, ali čujete? Povem vam, da je ta človek vse to že naprej vedel. Poglejte mu v obraz, in videli boste, da jo resnica.”
“Oh, Merry,” je opomnil Silver, “ali bi zopet rad kapitan postal? Podvzeten fant si gotovo.”
Vendar sedaj so stali vsi na Merryjevi strani. Začeli so lezti iz jame in divje pogledovati za njim. Nekaj pa sem opazil, kar se je zdelo za nas ugodno: vsi so lezli na nasprotno stran od Silverja.
No in tako smo stali dva na eni strani pet na drugi, med nami pa .je bila jama in nikdo, prav nikdo ni imel poguma, d? bi prvi začel.
Merry je mislil, da utegne nekoliko besedi stvari pomagati.
“Tovariši”, je rekel, “tamkaj stojita dva; eden je stai pohabljenec, ki je nas vse privedel semkaj in tako daleč s svojo šušmarijo; drugi pa je orii mladenič, čegar srce hočem ime
ti. Sedaj, tovariši---------”	>
Dvignil je roko in	glas	in naju	očividno hotel	napasti.
Toda ravno v tem trenutku se je začulo bum! bum! bum! — in troje strelov se je zabliskalo v goščavi. Merry je padel z glavo naprej v jamo; mornar z	zavezo se	je zavrtel kakor vrtavka ter se zgrudil poleg	njega, kjer je	obležal mrtev,	čeravno
je še utripal; ostali trije pa so se obrnili in zbežali, kakor so jih le mogle nositi pete.
Kot bi trenil je izstrelil Dolgi John svoj dvocevni samokres v Merrvja. ki se je zvijal na tleh, in ko je v svojem smrtnem boju obrnil svoje oči proti njemu, mu je dejal: “Jurij, mislim, da sva sedaj bot.”
V istem času so stopili iz gozda zdravnik, Gray in Ben Gunn.
“Naprej!” je vpil zdravnik. “Hitro, fantje; odrezati jih moramo od čolnov.”
In urno smo planili dalje skozi goščavo, ki nam je včasih segala do prsi.
In povem vam, Silver si je na vso moč prizadeval ,da bi držal korak z nami. Kako se je ta človek trudil, ko je skakal na svojih bergljah, da so se mu mišice skoro pretrgale, tega ne bi mogel storiti noben drug človek. Vendar pa je bil že trideset korakov za nami, ko smo dospeli do roba strmine.
“Zdravnik”, je zaklical, “poglejte tjekaj! Ni treba tako hiteti!”
In v resnici ni bilo treba hiteti. Na nekoliko bolj od prtem delu planote smo videli ono trojico, ki je še vedno be žala v isti smeri proti Gori srednje jambore. Mi smo bili že med njimi in čolni in radi tega smo se vsedli, da se nekoliko odpočijemo med tem, ko se je Dolgi John slabovoljnega obraza bližal.
“Lepo se vam zahvalim, zdravnik”, je rekel. “Prišli ste ravno ob pravem času, mislim, za me in Hawkinsa. In tudi ti, Ben Gunn!” je pristavil; “no prav imeniten človek si!”
“Jaz sem Ben Gunn”, je odgovoril izpostavljeni, ki se je zvijal v svoji zadregi kakor jegulja. “In,” je pristavil po dolgem premoru, “kako se imate, gospod Silver? Zelo dobro, hvala lepa, pravite.”
“Ben. Ben”, je mrmral Silver, “ako se zmislim, kaj si mi ti vse prizadejal!”
(Dalje prihodnjič)
Prebivalstvo Beograda v številkah. Po pravkar izvršenem štetju šteje Beograd 221,474 prebivalcev. To število ni popolnoma točno, ker manjka poročilo dela vojske in tujih poslanstev. V kratkem bodo zbrani tudi manjkajoči podatki, kar pa ne bo mnogo spremenilo števila.
V Gornjem Logatcu je po daljšem trpljenju v G3 letu starosti preminula posestnica ga. Ivana Lenassijeva, rojena Graš-kova.
Po statistiki, sestavljeni v Izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, se je iz Jugoslavije v mesecu februarju letos izselilo v prekmorske dežele 1145 oseb, to je 574 manj kakor v februarju lanskega leta. Izselilo se je iz Hrvatske in Slavonije 314 oseb, iz Vojvodine 310, iz Dalmacije 300, iz Slovenije 9G, iz Bosne in Hercegovine G6, iz Srbije 47 in iz črne gore 12. Izselilo se je v Argentino 562 oseb, v Zedinjene države Severne Amerike 212, v Kanado 186, v Urugay 74, v Brazilijo pa 51. V staro domovino se je v februarju vrnilo 272 izseljencev.
Vinogradi v nizkih legah okoli Kostanjevice so-letos zelo trpeli zaradi ostre zime, škoda pa se bo dala preceniti šele, ko bo trta odgnala. Vina je še dosti na razpolago in kar je posebnost, da se vina boljšajo. Predvsem so vina izgubila čez zimo veliko na kislini in pridobila na barvi in okusu in iploh na kvaliteti.
Veliko množino čebel je uničila letošnja zima dolenjskim čebelarjem. Nekateri čebelar ji so prišli skoro ob vse čebele. Čebele ob polnem’ satovju se niso mogle nasrkati medu, ker so bile vse premrte, zaradi česar so morale poginiti. Občutno so bile prizadete tudi tiste. katere so se prehranjevale z jelovim medom, ker se jih je lotila diareja. Obnesli so se Žnidaršičevi panji. Kdor je imel te panje, je obvaroval čebele mraza.
GLAVNO MESTO WASHINGTON
(Nadaljevanje iz druge strani)
Continental Hall, palačo Pan-ameriške Unije, zgrajeno od prispevkov 21 ameriških republik, pomorski observatorij, železniška postaja je impozantno poslopje. Mnogo inozemskih poslanstev nahaja se v krasnih palačah.
Glavno mesto Washington je ameriško mesto posebne vrste, ne slično drugim. Na tujca napravlja vtis mirnega mesta vkljub svojemu obsegu. V njem je prav malo industrijalnih podjetij, velikih tovarn sploh ni, trgovski del mesta je omejen. Ulice so živahne le tedaj, kadar uradniki gredo na delo in od dela.
Uprava mesta Washington je svoje vrste, ki se pravzaprav ne strinja z republikanskimi načeli, ali vendarle odrazuje posebno zgodovino mesta. Predsednik Združenih Držav in kongres sta za glavno mesto isto, kar so župani in občinski zastopi za druga mesta. Neposredni upravitelji mesta so trije “commissioners,” ki jih imenuje predsednik Združenih Držav. Mestne zakone ustvarja kongres ali zbor kdmisarjev. Washington je edino mesto v tej deželi, kjer prebivalci nimajo samouprave, niti sploh volilne pravice. Mesto je last Združenih Držav.
F.L.I.S.
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani)
V noči od 17. na 18. aprila je nastal požar pri posestniku Francu Rataju v Jami pri Novem mestu. Ogenj je upepeli' hišo in gospodarsko poslopje., ki je bilo pod eno streho skupaj s hišo. Obe stavbi sta bili iz lesa in pokriti s slamo. Ogenj je uničil med drugimi predmeti za 15.000 Din na Hr-vatskem kupljenih češpelj, iz katerih je nameraval Rataj kuhati žganje. Domačini so ogenj pridno gasili, a ga niso mogli ustaviti. Proti jutru je stopilo v akcijo tudi gasilne društvo iz Šmihela. Kakor se govori, je bil ogenj podtaknjen. škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
V noči 17. aprila je poskusil na Reki izvršiti samomor 70-letni Jakob čamčanič na strašen način. Polil se je s petrolejem in se potem zažgal. Ko pa mu je postalo vroče, je pričel klicati na pomoč. Prihiteli domačini so pogasili ogenj in je dobil samo lažje opekline. Prepeljali so ga v bolnico, vendar pa doslej še ni hotel povedati vzroka, zakaj je nameraval izvršiti obupno dejanje.
Odhod poslanika dr. Pita-mica v Washington. Dne 24. aprila se je poslanik univ. prof dr. Leonid Pitamic na univerzi poslovil od večje skupine svojih slušateljev, ki so mu ob tej priliki poklonili v spomin krasno vezano knjigo Otona Župančiča in se dali z njim fotografirati.
predsednik John J. Živetz Sr.
V imenu vsega odbora se vsem skupaj še enkrat zahva lju jem!
Tem potom naznanjam uradno, da se vrši prihodnja seja društva sv. Petra in Pavla, It. 66 JSKJ v soboto 18. maja ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih, člani naj vpošteva-jo, da so seja Ne vrši v nedeljo, ampak v SOBOTO 18. maja. Seja bo zelo važna in pomenljiva, zato so člani prošeni, da se je polnoštevilno udeležijo.
Pred kratkim nam je smrt pobrala kar dva člana mladinskega oddelka, in sicer Matildo Martincich, staro 3 leta, ki je umrla 12. aprila, in Antona šeme, starega 12 let, ki je umrl 7. maja. Naj .jima bo lahka rodna ameriška gruda!
Bolna sta pri našem društvu sob. William Košiček, 1124 Oakland Ave., in Anton Smo-lich Sr., 2302 Wilcox St. Oba sta bila poškodovana pri delu v tovarni.
Na redni mesečni seji 21. aprila so v mladinski oddelek našega društva pristopili sledeči : Robert, Donald. Richard in Eugene Težak ,in Louise in Jewel Košiček. Mladinski oddelek šteje zdaj 162 članov in članic. Kdo bo izpolnil svojo kvoto na prihodnji seji?
Lep in moderni dom si gradi naš znani rojak in sobrat Joseph šukle na 605 Summitt St. Poslopje bo stalo okoli $7000. Kontraktorsko delo imajo Gre-gorcich bratje. Naj bi zdravje in sreča bivala v novem stanovanju !
Poročilo odbora združenih slovenskih društev v Jolietu navaja za pomladno in poletno sezono sledeče veselice in piknike :
Društvo sv. Frančiška Sal., št. 29 KSKJ Priredi igro in ples v Slovenia dvorani 26. maja.
Društvo Sv. Družine piknik v Rivals Parku 30. junija.
Društvo sv. Antona Pad., št. 178 KSKJ, piknik na Van Eish farmi, Plainfield, 4. julija.
Društvo Jolietska Zavednost, št. 115 SNPJ, piknik v Rivals Parku 14. julija.
Društvo sv. Jožefa, št. 2 KSKJ, piknik v Rivals Parku 21. julija.
Društvo Triglav, piknik Rivals-Parku 28. julija.
Društvo sv. Frančiška Sal., št. 29 KSKJ, piknik v Rivals Parku 4. avgusta.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, piknik v Rivals Parku 11. avgusta.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 87 KSKJ, piknik 25. avgusta. Prostor še ni znan.
Pred zaključkom tega dopisa, še enkrat poživljam člane in članice društva št. 66 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje v soboto 18. maja zvečer, in bratsko pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jednote.
John L. Živetz Jr., tajnik dr. št. 66 JSKJ. ------------
S pota.
i Zadnjih par mesecev sem se j zamudil večinoma po farmah, kar mi je bilo v olajšavo pri moji bolehnosti. V nižinah Arkansasa so farmerji že orali konci februarja. Pozneje sem bil deležen domačega kmečkega življenja v okolici naselbin Naylor, Neelyville in Poplar Bluff, Mo. Med spomladnim cvetjem je pohajkovala živina po pašnikih in izbirala, kjer je bila paša lepša in boljša. Po drevju in grmovju . so veselo prepevali ptiči. Nekega jutra sem vprašal farmerja, ki je baš vpregal svoje mule, zakaj se vsaka mula povalja po tleh, oziroma po prahu, predno gre jesti ali piti. šaljivi farmer je odgovoril, da je v tem nekaj flaperskega, samo da ni goto\ ali so se mule naučile od flape-ric ali flaperice od mul šminkanja in mazanja s prahom. Pri tem moram omeniti, da so farmerske deklice, ki pridno delajo na polju vse drugače zdravih in rudečih obrazov kot mestne flaperice, ki porabijo več praškov in moke za obraz, kot jo pojedo v kruhu.
Moj nasvet bi bil, da v sedanjih slabih časih naj bi če! vsak, ki le količkaj zmore, na farme. Posebno v Missouri je
V	,<	•'
zdaj zemlja poceni. Razmere
glede pitne vode so danes mnogo boljše kot ob času, ko je pokojni Gram z deloma pretiranimi vabili spravil tja več Slovencev. Nekateri so se ustrašili razmer in so odšli drugam ; drugi pa so ostali, in ko so prestali prvotne težave s čiščenjem zemlje, so se privadili, in danes so večinoma dobro stoječi. Ne straši jih industrijska kriza, če se pojavi v deželi, ne bojijo se če ta ali ona tovarna zapre vrata, če nastane rudarski
štrajk itd. Tudi ne poslušajo parne piščalke, ampak delajo takrat, kadar se jim zdi po trebno in je vreme primerno. In kdor je brez dolga, mu ni nikake sile. V omenjenih krajih živi kakšnih 72 slovenskih farmerjev v ra?dalji kakšnih 30 milj. Prve čase, to je pred 21 leti so plačevali zemljo v teh krajih po $12.00 aker in višje. Zdaj se dobi enaka zemlja po $1.00 aker. Ima namreč država nekaj tisoč akrov zemlje za prodati nasel-nikom. Neka lesna družba je na svetu posekala les in ker ni plačala davka, proda zdaj država zemljo v pokritje davka. Država je tudi v močvirnih krajih dala zgraditi za osuševanje potrebne kanale, tako, da se zdaj nudi kupcem v nakup dobra zemlja in poceni. Za gradbene stroške kanalov računa država po $2.00 od akra za dobo 20 let. Kdor bi želel glede tega kakšnih pojasnil, se lahko za ista obrne na slovenskega farmerja “Anton Lipold-a, R. 1, Box 140 Naylor, Mo.” Jaz nisem bil in nisem sedaj kakšen zemljiški agent, ampak le sporočam « pota, kar vidim in slišim.
Matija Pogorelc.
--------o--------
V SPOMIN obletnice smrti nepozabnega soproga Antona Ivanc, ki je preminil dne 13. maja 1928 v Chisholmu, Minn.
že leto dni je preteklo, kar si j se, nepozabni soprog, preselil iz j te doline solz v kraje, kjer ni; več žalosti in trpljenja. Toda j
spomin nate me vedno sp1 in me bo spremljal do J dni, ko se zopet združim s j v večnosti. Dokler bom $ bodo krasile cvetlice W Tvojo gomilo, kjer spavas odpočivaš od zemeljskega
ljenja.
Cilj življenja Ti začrta na zemlji si prestal, in spominu blagem, trajnem mi ostal!
Žalujoča soproga: Ivanc, Chisholm, Minn., d maja 1929.
to.
VI
•KS
 ---------------------- ,r,AN
ŠOLA ZA ODRAST 0%
MLADINO (I j
Odrasla slovenska rnlw 12 Clevelandu ima lepo izpopolnjen j e znanja ^ skega jezika v Slovenski rodnem Domu vsaki Petjt čer. Začetnike poučuje Ed,win Primoshic od P°[h mili do osmih zvečer, er!i red pa Mr. Vatro GriU 1 Ra mill do poludesetih zve$ či C
a n izg e n; bo
4 l»-a\ dr
b<
V
ttf 'i
Jr
GLAS NAROD
NAJSTAREJŠI NEODVjfr"v SLOVENSKI DNEVNA V AMERIKI.
Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaša v?^»-nje svetovne novosti, n»l izvirna poročila iz stare
v !i
”» r.
vine; mnogo šale in piev'
manov najboljših pisatell**'
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pož^1 Vsa pisma naslovite 1,1
GLAS NARO0;
82 Cortlandt St.. N*w YorK,;
 	 ‘mi
ali na a n
Pu;
je fterr Dni egli je M '’ečr
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar
5100 Butler Street	Pittsburgh*
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vaake vrste, oPof?jj vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amerl stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
»je 8lei
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. C L A 1 R AVE.
CLEVELAND,OHIO
PREKAJENO MESO
šunke, plečeta, želodce in klobase, vse izdelano in preparirano P° starokrajskem načinu, dobite pri
SLOVENE PROVISION CO..
3452 Independence Kd., Cleveland, O.
Prepričajte se o fini kakovosti našega suhega mesa. Pridite,
(na Broadway 1353-M) ali pi&ite.
telef”
da
Ur j
tie
Sl H; '3rd >uia
Zr[
'o
*tni
d ,
'j 6
lir.---------------
ZASTAVE, REGALUE
in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in cene
(i
iHivfiie {JuireMMCiiit*. i ihiic pu vzuret* in	,	v
jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Kparton Radi1"
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa
St( ftiic,
St k !^av liki
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvržuje vse v notarsko str0** spadajoče posle.	.
933 E. ISSth St.	Cleveland, 0&*
Največja in najetarejša slovenska clatarska trgovina v	j-.	'
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v' rJ1n
In izdelkov dobite pri nas
FRANK ČERNE
*083 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St.. Clevaiau«, O
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
txXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXj
Navdušenje raste
in to dokazuje vspeh naših skupnih izletov. Sedaj je še Nadalnji izlet priredimo
dne 25. junija 1929
s parnikom
PARIS
K
m
>2
eve]
K, ^
J’ ve ik*
!a
r ‘n
francoske parobrodne družbe in rojakom dobro pozna C GLAVNI POLETNI IZLET POD OSEBNI*1 ;/Ut
°*u '0(1;
dc
uSi
VODSTVOM
pa priredimo dne 26. julija 1929
s parnikom
1LE DE FRANCE
splošno poznan radi udobnosti in hitrosti. Ta izlet bo vodi' f); ^ naš uradnik Mr. John Krecic. Njegovo poznanje potniški*1 p ^ jamči vsakemu veselo, udobno in brezskrbno potovanje. . ,e-rojake, ki želijo direktno potovanje, pa priporočamo 1 12. julija 1929 s parnikom VULCANIA, direktno na Trst-Za reservacije prostorov, dobave potnih lisstov ter vsa pojasnila pišite na:
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET	NEW	YOR*
MIKE UNETICH
SLOVENSKI JAVNI NOTAIt V REPUBLIC, Opravlja točno in korektno vse v notarsko stroko s p a
daj*’?e
Phone: 18I-J, Republic, Pa.