269. številka. Ljubljana, v torek 24. novembra. XXIV. leto, 1891.
SLOMŠKI MRI
Uhaja vsak dan «v**er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o*erske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., «a Četrt leta 4 gld., za jede a mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr.
na mesec, po 3U kr. za četrt leta. — Za t nje de/. Ho toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste |o t> kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ■• dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih nlicah ftt. 13, Upravni fit v n naj hh blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naše tiskovne razmere.
Da bo tiskovni naši odnošaji jako kočljivi in da Časnikarji nemaju baš prijetnega stališča, to je faktum, katerega priznavajo privrženci vseb različnih strank ne glede na narodnost. Da je potreboa sprememba našega tiskovnega zakona in da se morajo odpraviti sedanje razmere, temu pritrjuje sa z vseh itraoij. Ni davno temu, da je pričel tiskovni odsek poslaničke zbornice svoja posvetovanja o tem predmetu, kakor smo naznanili na kratko, če se vračamo danes še jedenkrat do tega kočljivega predmeta, zgodi se, ker baš slovensko časopisje čuti jako težko pezo teh nagih tiskovnih odnošajev, kar nam pričajo pogoste kontikacije poslednjih dnij.
Ne budemo se spuščali v nepotrebne in tudi za nas nevarne rekriminacije, nego seči hočemo nazaj v posvetovanja tega odseka ter podati nekatere odlomke iz govorov dveh člauov tega odseka, ki sta si baš nasprotna po svojem političnem mišljenji. Prvi je mladučeški poslanec Eina, ki je sam časnikar, torej gotovo dobro pozna težavno stališče svojih tovarišev, drugi pa nemški nacijonalec poslanec Foregger.
Mladočeški poslanec Kim, razjasuujoč sedauje tiskovne odnošaje, izjavil je, Ua je zakon, ki je še zdaj veljaven, že zastare* in poroankljiv v vseh svojih delih. Govoreč o načinu konfiskacij rekel je, da po tem zakonu se da katerokoli mesto iz sv. pisma ali iz kacega klasičnega pisatelja proglasiti kot nevarno. Ne bilo bi se čuditi, če bi se kon-liskoval celo »Oče nuš!"
Mi zahtevamo, rekel je, da se eksistenca tisočev časnikarjev in njih pomočnikov naredi neodvisna od negotovosti v tolmačenji zakona. Potreba spremembe je skrajno nujna. Le redkokdaj se pri godi, da bi bo ne potrdila koniiskucija, pri rešitvi pritožbe pa navadno sodijo isti sodniki, ki so potrdili konfiskacijo. Če se tudi kaka konfiskacija no potrdi, dotična vest pride tako znkasneno na dan, da ima pač malo več vrednosti, nego če kdo dobi pravdo Šele po svoji smrti.
Predlog poslanca Jaquesa, naj se omeji objektivno postopanje samo na take slučaje, kjer ni od-
LISTEK.
Gradišče in gomile pri Setičini.
I Kontu-. )
Skoda, da nemarno natančnega poročila o tem razkopavanji in <ia se oi ua načrtu zaznamovalo, katere gomile so bile že preiskovane in katere še ne. Sploh nemamo starešin poročil o teh gomilah, kakor iz 1. 1827, ko je logar J. Stratil pisal v „llIvrificheR Blatiu št. 11, da se v okolici t-otičioski še dobro pozna okolu sto gomil, ki so od 4—20 metrov visoke iu merijo 30—80 m. v obsegu. Ne katere da bo se na sredi že udrle. Kmetje nahajajo v razoraui zemlji neprenehoma bronasto in železne prstene, ki imajo večinoma 5—ti 5 cm. v premeru, potem žare, lončene posode, zarjavele moče, bodala, osti za »ulice in Btrelice, sežgane kosti, oglje itd. Po spričevali ii g. Stratila uahajali s j se bakreni in srebrni novci, ali le bolj poredkoma. On sani je bil dobil v roko srebrno Faustno, potem bronastega in srebrnega M. Aurela. (MUlIner, Emona pg 94.) Škoda, da tudi najdišče teb novcev ni natanko zabeleženo, kajti gotovo je, da se neso našli v prazgodovinskih gomilah.
govorne osobe za zadržuj kake tiskovine, se mora pozdraviti z zadoščenjem, dokler imajo državna pravdništva neomejeno pravico konfiskovanja. Posebno češki časnikarji so Že mnogo pretrpeli tudi pri subjektivnem postopanji.
Pred vsem je potrebno, da se omeji naš sistem konfiskovanja, stvar, ki je jediua iu brez primere v izobraženem svetu in katere unanji časnikarji niti pojmiti ne raogo.
Govoril je dalje o časnikarskem kolku, ki je davek na duševno izobraževanje Žalostno je, da se ne moremo znebiti tega silnega davka. Naj se sodi kakorkoli o časuikarstvu, to je gotovo, da baš ono stori mnogo za izobraženje naroda, posebno v nižjih slojevih. Ker vladni Časopisi nemajo kolka, delajo tako neopravičeno in nedostojno konkurenco onim časnikom, ki morajo plačevati največji davek. Navzlic vsem zaprekam, razvilo se je časnikarstvo v Avstriji še precej, akopram smo daleč za drugimi državami, ne govorimo o Ameriki, kjer poštni uradi razpošiljajo časnike brezplačno, uego tudi za Francijo in za Nemčijo.
To ne velja samo zs časopise nego za vse literarne pridelke in temu kriv je naš tiskovni zakon in nenavadni davki na tiskovine. Le težko je vzdržati se v tacih razmerah.
Govorit je dalje tudi o takoz vaoih .popravkih", ki pa so dandanes postale prave P replike" * i Časnikom ni dopuščeno dokazati resnico tega, kar so pisal i, nego morajo sprejemati popravke, govori se celo, da se hoče uvesti nov način, da se bodo popravki pošiljali posredovanjem državnih pravd ni -štev. Proti takemu načinu pa se mora odločno ugovarjati.
Vse stranke brez razločka so pripoznale potrebo, da se radikalno spremeni naš tiskovni zakon, a vsa prizadevanja so brezuspešna, ker je vlada nasproti vsem načrtom za reformo negativna, akopram mora priznati njih potrebo.
Predložil je potem osem konkretnih uprašanj, na katere naj bi vlada dala jasen odgovor.
*) O tem predmetu napisali bi lahko celo knjigo.
Op. medu.
Drugi govornik poRlaoec Foregger poudarjal je, da razvoj časnikarstva je tesno spojen z zgodovino napredka iu svobode. Izraža se bojazen, da bi se reforma zakonodajstva za tiskoviue tolmačila kot korak naprej ua polji liberalnega napredka. Govori si', da časuikarstvo je zdivjano, da se mu ne sme dovoliti daljnih koncesij. A tudi dopustivši, da je kaj guilega v časnikarstvu vseh htrank, ni nikakeršnega razloga, da se pusti, da bi dalje trajalo to stanje. Ali neso odnošaji, v katerih se nahaja časnikarstvo v Avstriji, posledica takozvane svobodo tiska V Zahteva zakonodajstva o tiskovinah ni samo zahteva politična ali liberalna, nego je v interesu splošnega gospodarskega razvitka, kajti časnikarstvo posreduje vsak napredek v življenji.
Brez zdravega časopisja ne mogo se uvesti zdrave reforme na socijalnem, kakor tudi ua gospodarskem polji. Baš sedaj je ugodni trenotek, da se konečno reformuje zakonodsjstvo o tiskovinah, kajti čujejo se glasovi od vseh stranij od merodajnih oseb iu tudi državnemu zboru predložila se je dolga vrsta predlog, tikajočih se te zadeve. Govoril je potem mnogo o detaljih in povedal marsikatero dobro. Kolek časnikarski imenoval je jedno najne-srečnejih iznajdb, kajti časopis je za mnogo ljudij po končanih šolah jedino izobraževalno sredstvo, katero bi se nikakor ne smelo obdačiti.
Toliko zdelo se nam je potrebno omeniti iz teh obravnav. Sicer pa bodemo bržkone imeli ?e priliko vrniti se na to zanimivo uprašanje, katero v prvi vrsti tako živo sega v naše in naših čita-teljev materijelne in duševne interese.
Državni zbor.
Na Dunaj i 21. novembra.
(Konec.)
PobI. Mandyczewski želi preustroj in njega hitro izvršitev, nato pa opisuje žalostni položaj ma-loruskih poslancev, ki kljubu turni, da so ustopili v desnico pod okrilje vlade, ki vlada vse jednako, niso zadobili uikakih dobrot od nje niti dostojnega uvaževanja. Sledniič omenja, da želi ves maloruski rod,  da se kar najhitrejše uvede preustroj davkov.
Ivoj onostrau omenjenega klančka, na šent-vidskem svetu, se nahaja jedna najogromnejših gomil uad Škufcevo hišo. Cento so skozi njo zarezali in na južni strani ceste se nahaja Se če.tr-tiuka te velikanske gomile, ki je nekdaj merila v premeru gotovo 250 m , a nad dolino je kakih 15 m. visoka. Že davno je bila znana „Škufčeva njiva* kot mesto, kjer se največ starin izkoplje (glej: Mtilluer, Kmona, Btr. 93) in še lansko jesen jo našel kmet ua deteljišči za Skufčevo hišo 23 brouustih zapestuic skupaj. 28. septembra I. I. odpri je J. Pečnik na zemljišči kmeta Črnivca, iu sicer na temenu ogromue gomile, dva groba, v katetib so bili nesežgaui mrliči pokopani V globočini 1*5 m., pod lepimi ploščami iz Čateža pri Litiji, našel je črepiuje o J treh žar, mej njimi od jedne, ki jo bila grškega izvira in ua kateri se vidijo krasni ornamenti. To je do sedaj prvi znani slučuj, da se je našla grška posoda ua Kranjskem! — 17. in 18. oktobra t. 1. nadaljeval je J. Ptčuik razkopa-vnnjo na isti gomili, ali ni našel druzega, nego lepo poglajene črepinje pod tankimi ploščami, o kosteh iu drugih pridatkih ni bilo sledu.
Zanimive gomile so nahajajo tudi na južni straui državne ceste po vsem zemljišči od Studencu pa do K a d o h e v a s i. Dve najlepši stojita
ravno pred hišo sredi polja med Grižami in V r b-poljem iu obetata, da krij-ta v sebi najlepše prazgodoviuske stariue. Gosp. Pečnik jih misli v kratkem začeti razkopavati. Po gozdu med Vrh-p oljem iu Glagovico, južno in jugovzhodno od Griž, je zemljišče tudi popolnoma valovito iu kaže se, kakor bi bilo tam še več gomil zaztresenih, ki čakajo rovuice marljivega preiskovalca.
iz vsega tu povedanega bo vidi, da ni bilo le gradišče t-etičinsko ogromno, ampak tudi k njemu spadajoče grobišče. Zelo čudno bi bilo, ako bi ne bil tak imeniten kraj tudi nb času Rimljanov gosto naseljen in ako bi se v tej okolici ne nahujalo nič rimskih ostankov. Nič čudno torej ni, če nam že sturi kronisti poročajo o rimskih napisih, ki so bili v raznih časih uzidani v eč-tičinski samostan ali pa v druga k njemu pripadajoča poslopja, kakor ua primer v pristavo ob cesti iz Hudega v Sčtičiuo. Tudi gorej omenjeno Stratilovo poročilo govori o rimskih novcih. In duo 7. oktobra I. I. je našel posestuik A. Ilauptman na svoji njivi, kakih 300 m. zuhoduo od šeutvidske cerkve in tik ob cesti, ki vodi v Glagovico, le 0*4 m. pod površjem, rimsk grob s ploščo pokrit, v katerem je bila dobro ohranjena žara, steklen balzamarij iu svetiljka z marko (JUESCE. Učitelj Črnologar je potem izkopal blizu
PobI. Neuvvirth zavrača misel dr. Grossa, da se ne more preustroj završiti drugače nego leta 18G8. Razmere so danes drugačne, danes ni nesrečne vojske, ni sprave z Ogersko, pač pa imamo preostanek v proračunu in 127 milijonov v blagaj-nicah in vsied tega bi tako žalostnega preustroja ne bilo treba. Kljubu temu, ni lahkim srcem dati 160 milijonov za vojni budget in akopram se nekateri opirajo na istinitost, da mala Švica poprečno več žrtvuje za vojsko, ko ima garancijo miru, nego mogučna Avstrija, veuder je izvestno i plačevanje tega jako težko. In Dunajevski sam, ki se v prvih svojih letih ni bal deficita, izjavil je, da je bolje naložiti nove davke kot deficit. Da pa ne jednega ni druzega ni treba, moramo štediti.
Nato obrača se govornik proti poslancu Szcze-panovvskemu, ki je navajal v svojem vzledu Argentino, Italijo in Nemčijo m mu dokazuje, da ui kakor je on menil toliko glavnice v deželi, da se naložiti ne more in da bi v posledici država morala dolgove delati, da se ta gluvnica dovolj plodonosno naloži. In kaj naj se iuvestuje, ko so še iste naše državne železnice pasivne!? To iihj se opusti: najprvo naj se država konsoliduje in narodno gospodarsko uredi.
Posl. S zcz e p a n o w s k i odgovarja, da ni ni-kak fauatik in izvaja, da bi bila Poljska še danes kraljevina, da se je moglo leta 1792. nabrati denarja za 100.000 vojakov.
Poročevalec Kozlovvski javi, da je finančni minister dosta obljuboval, ničesar pa spoluil. Ozira naj se ua to, da se dogotove potrebno investicije in naj v ta namen skuša dobiti denarjev najbolje potom borznega davka.
Poročevalec Plene r utemeljuje svoj predlog z dejansko potrebo in gmotuo silo mulih obrtnikov. Težko je dati malemu možu tistih pet gld., ki jih marsikdaj silno potrebuje — m vender je možuo davek znižati. Na Pruskem iu na Francoskem se je jednako ukrenilo. Tudi liuaučni minister obljubil je jednak predlog, a ker ga stavil ni, stavi ga govornik. Akopram sam ni optimist, vender ob sedanjem | ugodnem finančnem položaju zmatra predloženi nasvet upel|ivim brez posebno škode.
Akopram zuaša preostanek le GOO.000 gld., vender je mnogo toček tako visoko vračunanih, da bode preostanek na vsak način velik in večji nego je proračunjeu. Tudi borzni davek, kadar Be uvede, nesel bode do 900.000 gld., tako, da se bode pokritje našlo, akopram bode izpadek pri tem davku znašal morda milijou gld.
V glavui obravuavi se k besedi oglase proti posl. Turnher, S t e i u \v e u d e r, Schoru, za pa posl. Mnssarvk, Krama f, Kajzl, l)yk in Menger, vender dobi besedo v tekoči seji le posl. T u r n h e r.
Govornik omenja sedanje zveze levice z Mla-dučehi in naznani, da se mu vidi predlog z ozirom na obči preustroj škodljiv, ker bode isti preustroj zaviral. Nadalje vidi se mu malenkosten, jedno-stransk, nepravičen in brez diž ivniškega zmisla. Zaključuje svoj govor z izjavo, da bi i Plener sam kot finančni   minister  ne izdelal  jednacega načrta.
Obravnava se na to radi pogreba umrlega posl. Ilielle ja prekine in seja ob 2*/i uri popoludne zaključi.
Politični razgled.
Notranje <lcžc»le.
V Ljubljani, 24 novembra. Držami i zbor razpravlja še vedno o proračunu ga bodoče leto, in sicer že mesec dnij, tako da se je bati, da ne bode mogoče rešiti državni proračun do srede decembra. Ker zborujejo baš sedaj tudi delegacije, tudi za prihodnje tedne ni prirediti več sej, vsled česar na-merja državne zbornice predsedništvo prirejati tudi večerne seje. Prva večerna seja določena je Že za torek in tako bode morda vender mogoče rešiti državni proračun še pred Božičem.
Iz niladoeeškega kluba.
Nasprotniki mladočeške politike razširjajo z nervozno nestrpnostjo veBt, da je v mUdočeškem klubu nastal razpor, kateri bode imel resnih posledic. Govori se, da najradikalnejša frakcija v mladočeškem klubu, frakcija Vašaty-Sokol-Gregrova namerja izstopiti iz kluba in sploh začeti pasivno opozicijo, dočim bi se ostali Mladočebi približali moravskim Cehom. V zvezi s tem se govori tudi o novi parlamentarni kombinaciji. Poljaki združili bi se s Hohenvvartovim klubom in z zmernejšimi Mladočebi iu tako ustanovili večino, katere bi nemški liberalci ne mogli strmoglaviti.
SeUmerling.
Vitez Schmerling, prvi predsednik najvišjemu sodišču, stopil je torej vender v pokoj in na uje-govo mesto prišel je dosedanji drugi predsednik, nekdanji liberalni naučni minister Stremayr, dočim je senatni predsednik, nekdanji minister v II-hen-wartovem kabinetu, dr. Karol Habietinek, prišel na tega drugega mesto. Nemški listi proslavljajo Sehmer-linga zlasti kot državnika in ker si je bil mož za Nemce res velikih zaslug stekel, kajti ustvaril jim je orožje, s pomočjo katerega morejo Slovane avstrijske pritiskati ob zid, jim tega nikakor no štejemo v zlo. Schmerling je sedaj 86 let star, a penzija, katero bode dobival, znaša na leto 20 000, beri dvajsettisoč goldinarjev.
I*riprave za volitve na Ogersketn.
Ogeiska opozicija pripravlja se že sedaj za bodoče državnozborske volitve, katere se bodo bržkone vršile pribodujo spomlad. Stranka, katero vodi grof Apponvi, skuša že zdaj na vso moč, da ublaži principijelna nasprotstva mej posameznimi opozicijo-ualnimi strankami, in sicer v izrecni namen, da bi vse te stranke iu frakcije pri bodočih volitvah vkupuo postopale. Ta zveza se bode dala težko doseči, vsaj skrajna levica ne mara o njej ničesar slišati. Košutova stranka, najbolj demokratična in rea ljudska atrauka, pripravlja ae tudi na boj in išče zaveznikov mej ogerskimi Slovani in Komuni. — liumuni so voljni podpirati te stranke kaudi-date, kajti Košutovci so drugim narodnostim dosti pravičnejši, nego takozvaui liberalci, in se tudi že zavezali, v slučaji, da pridejo do vlade, dati Ru-munom izvestne koncesije. Zdaj se više taka po* gajanja mej Srbi, Slovaki iu Košutovci.
v nanjc države.
Oiers v 1'ariztt. Ruski minister unanjih zadev dospel je torej vender in vzlic vsem nemškim diplomatičnim spletkam v Pariz ia bil ondu slovesno sprejet. V političnih krogih francoskih se sodi, da je ta obisk neizogibna posledica Giersovega boravka v Monci in v Milanu sicer pa z ozirom na prijateljske razmere, ki so zavladale mej Francijo in Rusijo, nič posebnega. Političnim pogovorom se pri tej priliki gotovo ne bodo ogibali niti francoski krogi, niti ruHki minister. Nekaterniki trde celo, da bode ruski minister   npojasuilu   nekoliko  francosko-rusko raz-
tam še drug grob, v katerem je našel poleg kostij tudi dve fibuli, od katerih je knlutančasta dobro ohranjena, druga s tečajem in živalsko podobo na loku je pa prelomljena. Zemljišče tam okolu in dalje doli proti državni cesti se imenuje „Štajngroba. To je neovrgljiv dokaz, da so tam okolu že davno ua-hajali kamenite ali zidane grobe, po katerih so dali vsemu kraju to ime, ki se tudi po drugodi nahaja, kjer so kameniti grobi pod zemljo.
Setičinska okolica je bila torej tudi ob Času Rimljanov naseljena, to je tamošnji prebivalci bili so vsaj deloma sprejeli rimsko Šege in novce. Da, še celo rimska postaja se je nahajala blizu Setičine z imenom Acoruone. Po Pentingerjevi tabuli, to je po rimski poštni karti, je stala ta postaja XVIII rimskih milj (= 26 6 km.) daleč od Emone na cesti proti Novi od u nu. (Drnovo pri Krškem.) Če primerjamo faktično daljavo naznačeno v rimski karti, najdemo, da je morala rimska postaja Acer-vouu stati ravno koncem vasi Hudo pri Setičini in prof. Mullner zares tudi stavlja na to mesto omenjeno postajo (Emona, str. 93). Dalje pripoveduje, da se je našel kaka dva kilometra vzhodnejše od Hudega rimski miljuik, ki navaja daljavo od Ne-vioduna s 44 rim. miljami, kar se skoro popolnoma vjerna b tabulo.
Od Hudega naprej pa ni šla rimska cesta po sedanji državni črti, nego naravnost naprej ob Viš-njanskem potoku in dalje mimo Rogov il, uprav na južni strani opisanih gomil. Dalje je pel;alu pod Glogovico in Radohovasjo ter je prihajala še le vzhodno od Pljuskarja, blizu zaselka Cesta zopet na sedanjo cesto, ali jo je prekoračila iu vodila dalie skozi It r eg in Št. Lorenc na Trebao, kjer je stal pri sedanji cerkvi mal vojašk tabor po imenu Praetorium Latovicorum. Tamošnja rimska posadka je imela nalogo Btrabovati okolu bivajoče prebivalce, ki so stanovali po gradiščih pri Sv. Ani, na M e d v e j k u, P r i m s k a v i pri M i r n i na Šumberku (Schonberg, kjer je bilo zelo staro gradišče), pri Koritih in Dvoru.
Do sedaj še ni mogoče prav s prstom pokazati, kje ravno da je stala Acer uo ne, ali mogoče bi bilo, da se je nahajala na okroglem, sedaj z gozdom obraslem gričku, ki se osamljen vzdiga sredi ravuine med Hudim in Studencem. Vso kako Bino iz te razpravice razvideli, da je bila se-tičinska okolica že od nekdaj gosto naseljena in da se cistercijanci neso naselili v samotnem kraju, ko so leta 1135 sezidali cudotni imenitni in bogati samostan.
merje, iz katerega se izvajajo deloma predaleč segajoče koukluzije. Sicer je pa ves svet prepričan, da je ta obisk mirovnega značaja, zlasti tudi zato, ker pojde Giera iz Pariza naravnost v Berolin. — V Parizu vsprejeli so Giersa tako odlično, kakor še nikdar nobenega tujega državnika in narod se je udeležil tega vsprejema v tolikem številu, da se je Giers pač na svoje oči prepričal, da je rusko-francoska zveza res popularna.
Slovani na Nemškem.
Celo na Nemškem začeli so nekoliko rahle je ravnati s Slovani. Lužiškim Srbom, katerih jezik so bili za časa Đisraarcka iztirali iz šole in cerkve, napovedalo se je oficijelno, da se bode srbščina v Kratkem uvedla kot učni jezik v ljudske šole in da bode nemščina le za računstvo učni jezik ostala.' To je gotovo veselo znamenje, tembolj veselo, ker se s tem dokazano vzlic dolgoletnemu sistematičnemu zatiranju ni bilo mogoče ugonobiti srbskega naroda ua Nemškem.
Kralj italijanski prišel je te dni v Palermo, a oudotoi nadškof se vsled izrecnega naloga iz Vatikana ni udeležil vsprejema. To je kralja zelo užalilo in ministerstvo zmatra to osteutativno odsotnost za znamenje, da hoče Vatikan z nova začeti boj proti kraljevini. Vsled tega utegne sa zgoditi, da bode vlada primorana nameravani popustnosti proti Vatikanu in duhovskim agitacijam odpovedati se in začeti tisto ostro in brezozirno politiko, katero zagovarja v sedanjem ministerstvu zlasti Nikotera in kateri bi tudi velikanska večina narodne zbornice pritrdila.
Ministerska kriza na Španskem.
Na Španskem nastala je zopet ministerska kriza, katera se bode dala težko odpraviti, ker je preveč resnega značaja. V soboto bila je dolgotrajna seja ministerskega sveta, vsled katerega je ves kabinet dal ostavko. Kraljica vsprejela je ostavko in pozvnla znanega že večkratnega ministra Cauovas del Castillo, da aestavi novo ministerstvo, kar pa bode jako težavno, zakaj Blabu financiclno stauje ozlovoljilo je ves narod in tudi zbornico.
Dop
)1SI.
Iz Šl. Vlila pri Ljubljani 23. novembra. [Izv. dop.I Naša čitalnica napravila je v nedeljo 22. t. m. zopet „Brsedo". Pevski del izvršil se je prav dobro. Moški zbor dela čast marljivemu gosp, pevovodji a into tako mi je prijetna dolžnost omenjati krasnih glasov brdkib pevk.
Deklamacija se, žal, gdč. Iv. Cirmanovi ni po-popolnoma potirečila. To je tudi umevno. Pesem: „Sveta odkletev" sama na sebi je težka, a gospodična, če se ne mutimo, nastopila je še le prvič kot deklamovalka. Le več poguma!
V burki „Krojač Fips", opažali smo, da gosp. J. Arhar zelo napreduje. V kratkem časi je veliko pridobil, ter bodo s pridno vajo gotovo desegel, da postane izvrstna moč Šentviškega odra. Le maska njegova ni bila popolna; Fips bi bil moral izgledati starejši. G. V. Komauu se ne sme odrekati veselja in marljivosti, toda v kretanji na odru se bode moral Še ogladiti, v nedeljski predstavi bil je kot ljubimec premalo živahen. Tudi njegova maska ni bila srečna; k svetlim lasem niso najbolje pristojale črne brke. Mislimo pa, da postane tudi ta gospod dober igralec. Ženski ulogi, ki sta ji predstavljale gosp. J. Zupanova in gospdč Ap. Rasto-harjeva, bili sta v spretnih rokah in sta ulogi dobro uspeli. Gosp. Fran Kremžar bil jo dober sluga.
Želeti bi bilo, da se pridobi še novih morij in da bi čitalnica velikokrat napravila gledališke predstave, ter tako zopet postala pravo narodno ognjišče Šentvidčanov.
■ /. Središ«'-« 21. novembra. [Izv. dopis.] (Novo šolsko poslopje.) Koncem meseca oktobra dozidalo se je pri nas lepo novo, vsem postavnim zahtevam odgovarjajoče šolsko poslopje za petrazrednico. Dokaj let sem je tekla pravda za to zgradbo. Da je bila ta stavba živo potrebna, tu uvideli smo z majhnimi izjemami vsi, le zaradi prostora, na kojem bi naj šola stala, se nesmo mogli zjediniti. Nekaj jih je hotelo imeti poslopje na Grabah, drugi pa so bili mnenja, da dohaja šola v Središki trg, na najlepši, od farne cerkve kakih 5 iniuut oddaljeni občiuski prostor. Prvo imenovani prostor bi bil za zgradbo šolskega poslopja zelo neugoden, jedino kar je na njem primernega, je to, da je blizu cerkve. Zato so se pa tudi vsa šolska oblastva — od najnižjega do najvišjega — izrekla za prostor v Središči, kjer zduj stoji novo, po atavbinskem mojstru g. Wressniku izdelano šolsko poslopje.
V petek, dne 30. oktobra, se je vršila kolav-dacija, v soboto, dne 14. novembra, pa slovesno blagoslovljenje in otvorjenje te šole. Ob V»9* ur' zjutraj se je zbrala šolska mladina v lepo ozaljša-
nem poslopju, katero je ob ročenem času blago slovil č. g. župnik Venedig, in po končanih obredih se je podala mladina v slovesnem sprevodu in v spremstvu g. c. kr. okrajnega glavarja Scherer-ja, g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Rauner ja, čest. g. župnika Venedig-a, udov krajnega šolskega sveta in učiteljstva v farno cerkev
Po sv. opravilu vrne se mladina zopet v procesiji v prostore nove šole, kjer smo se zbrali v sobi 4. razreda. Prvi je poprijel besedo preblag, g. okrajni glavar ter se s toplimi besedami zahvalil občinam, osobito pa krajnemu šolskemu svetu kot zastopniku občin, za ves trud, kojega je imel z zgradbo tega krasnega poslopja. Govornik je zatrjeval na vzornim, da smemo po vsej pravici in s ponosom prištevati Središko Šolsko poslopje mej prve v političnem okraju, Čemur mora pritrditi vsak, bodisi prijatelj ali nasprotnik.
Za tem je razlagal c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Rauner navzočnim otrokom in starišem pomen ravno vršeče se slavnosti ter pomen in korist šole v obče. Otroke je vspodbujul k marljivemu obiskovanju šole in pridnemu učenju, da bodo jedenkrat pobožni kristijani in dobri državljani; stariše pa je prosil, da pomagajo učiteljem kolikor le mogoče pri težavnem delu vzgoje in pouka, kajti le tuko bode šola tudi znželjeni sad obrodila. Učitelje je opozoril na besede Slomšekove, s katerimi trdi, da je šola, ki se le s poukom peča in vzgojo zanemarja — polovičarska. S trikratnim „živio!" presvetlemu cesarju je končal svoj govor, a učenci so zapeli naudušeni cesarsko pesem.
Nadučitelj g. Uuger je polagal otrokom na srce, kako naj ohranijo šolske prostore vedno čiste in snažne, isto tako tudi njeno pripravo, — konečno je zatrjeval navzočnim udom šolskih oblastnij, da bodo učitelji tudi zauaprej pri vzgoji in pouku mladine uvBževali besede: Vse za vero, dom, cesarja!
Gosp. Ivan Kočevar se zahvali v imenu krajnega šolskega sveta za blugo podporo v zadevah zidanja nove šole okrajnemu šolskemu svetu, osobito pa načelniku prespošt. g. okrajnemu glavarju. — Na to so se otroci razpustili.
Opoludne pa je bil v gostilni g. Sinka na kolodvoru skupni obed, pri kojem ko se vršile kaj primerne nnpitnice. Družbo je zabavala tudi domača godba z nekaterimi prav lepimi komadi.
Omeniti mi je tudi, da je deželni šolski nadzornik g. dr. Jarc pismenim potom krajnemu šolskemu svetu čestital na dogotovljenem delu ter ob jednem pomilova), da mu ui mogoče udeležiti se slavnosti.
„Z blagoslovom, koji je dobila šola, vrni se zopet mir iu sprava mej vas", pravi v dotičnom pismu g. deželni šolski nadzornik — iu to je tudi želja naša.   Daj Bog, da se uresniči!
Domače stvari.
— (Novinarski gusarji.) ,Grazer Tages-post" priobčila je v včerajšnji številki brzojavko iz Ljubljane, ki je tako gorostasuo neumna, zajedno pa tako izvirno peiiidna, kukor jo more sestaviti le „Tagespošte" senzaciježeljni sicer pa pomilovanja vredni penny-a liner „R.U Brzojavka slove: Mlado-slovenski krogi nameravajo sklicati meeting, kateri naj prisili slovenske državne poslunce, da se odpovedo mandatom. Te dni pojdeta dva mladoslovenska prvaka v Zagreb, da se oudu dogovorita s strauko prava o vkupnem jugoslovanskem programu ua dr-žavnopravui podlagi." — „Tugesp.u si sicer domišlja, da je resen list, a kdor je čita I to brzojovko, skuhano v Ljubljuuski kazini, jej ne more vorojeti več. Da je to poročilo neosnovano in iz trte izvito, pač ni treba še posebe poudarjati, ali iz ujega je razvidno, kakšne želje in namene imado izvestni bankerotovani krogi v Ljubljani, ki upajo, da bi prišli zanje ugodnejši časi, ako bi s pomočjo visokih faktorjev prisilili jedino res narodno stra uko, da bi zašla v ekstremnost.
— (Sokolski „jo u r - f i xeV) Sokol Ljubljanski pričel je v soboto svojo zimsko zabavno dobo. V steklenem salonu čitalnice in v sobanah zbralo se je toliko članov in prijateljev društva, da so bili vsi prostori napolnjeni in je bilo le težko najti mesta. Sturosta Hribar pozdravil je nuv-zočo v imenu odbora ter poudarjal, da obeta posebno letošnja zimska doba „Sokola" biti prav zanimiva. Že 17. bodočega meseca nastopil bode prvikrat Sokolski tamburaški zbor, osnoval se je pevski klub, ki je že v Zagrebu tako častno na-
stopil, to vse daje nam nado, da bodo zabave „Sokola" se vršile prav lepo s svojimi silami. Na vsporedu prve zabave bilo je petje in vojaška godba. Pevski klub .Sokola" razveselil je društvo z mnogimi prav precizno petimi točkami. Oglasil se je tudi „mojster" iz „Ćrevljar - barona", ter vzbudil mnogo smeha s svojimi pomagači. Pevcem nazdravil je podstarosta dr. TriUer, na kar je odgovoril brat Srečko N ol 1 i zagotavljajoč, da bodo pevci vedno radi podpirali „Sokola" v lepi Blogi. Mnogo smeha vzbudila je dražba zakasnele Martinove gosi. ki je naklonila društveni blagajnici čisti dohodek 9 gld. 10 kr., kakor je naznanil v šaljivem govoru odbornik Josip Nolli, zahvalivši se vsem, ki so tako pridno se udeleževali dražbe. Tudi najnovejši klub .klakerjev" pokazal je Izborno organizacijo iu ga je pozdravil podstarosta dr: TriUer s šaljivim nagovorom, za kar se je skazal jako hvaležnega. Jednaki aplaus želel bi si marsikateri državni poslanec. Vojaška godba izvršila je svoj program z znano spretnostjo, vender bi se bilo želelo nekoliko več slovanskih točk. Posebno dopadle so se slovanske številke in pa humoristična četvorka Kralova. Večer minul je vsem navzočnim prav prijetno.
— (Nesreča.) Včeraj popoludne ob 4. uri prišel je železniški delavec Filepie na južne železnice kolodvoru mej suvavja dveh vagonov, katera sta mu zmečkala prsa popolnoma. Itanjeuca odnetli so v deželno bolnico, a upanja ni, da bi okreval. — Jednaka nesreča pripetila se je preteklo soboto na kolodvoru v Pragerskem, kjer je neki delavec ua isti način bil tako poškodovan, da je deset minut po z n "je umrl,
— (Karmelitarsko cerkev na Selu) blagoslovil je danes zjutraj knezoškof dr. Missia ob obilni duhovniški asistenci. Pri tej slavnosti bili so navzočni: okrajni glavar gospod vladni svetnik M ah kot, stavbeni mojster dr. Faleschini, Vod matski župau Slapničar in jako mnogo pobožnega občinstva. Cerkev je res krasno izdelana in bogato ozaljšana, a posebno lepa so okna z barva-nimi šipami, kakeršue ima na Kranjskem le malo-katera cerkev.
— (Čudno vreme.) Pretekli teden po noči gromelo in bliskalo se je pri nas, kakor smo že poročali. V okolici ptujski pa je padala toča mej gromom in bliskom, gotovo redka prikazen v novembru.
— (Vipavska in bizeljska vina) se letos kaj dobro prodajajo. Ker je na Ogerskem bila jako slaba vinska letina, prišlo je več ogerskih trgovcev v Vipavsko dolino iu je samo jedna tvika kupila za 120 000 gld. novega vina po 20 do 24 gld hektoliter. Na Bizeljskem začeli so novo nasajene ameriške trte že roditi, a vina je še malo ker je komaj kak-h 150 oralov nasajenih. Plačeval se je liter po 30 kr., to je cena, kukor se še ni Čulo v teh krajih za navadno vinsko kapljico. Dolenjska pridelala je komaj za svojo potrebo in ne more izvažati skore nič-
— (V Grade) umrl) je pokojnega prof Macuna sin, gosp. Miljutin Macun, c. kr. fiuaučoi asisteut v 23 letu. Bodi mu lahka zemljica !
— (Porotne obravnave v Gorici) Že ves teden so v Gorici porotue obravnave. Mej porotniki ni nobenega Slovenca, a vender imajo mučno opravilo z veliko odgovornostjo, da morajo soditi — Slovence.
— (Živo srebro) se res dobiva na Srpe-nici, kakor smo o svojem času poročali. Prišel je mineralog z Dunaju, ki jo našel, da je v rudi veliko živega srebra. Tako smo izvedeli iz ust necoga. Srpeničanu, pravi „N. Soča", kateri to povzamemo.
— (Iz Goriške okolice) prejela je „Nova Soča" jako oster dopis, ki govori o „fantovskem petji". Dopisnik po vsej pravici ostro graja razvado slovenskih mladeničev, da semtertje Še vedno po-pevajo nečedne laške pesmi. Vspodbuja jih dalje, naj bi opustili to grdo razvado iz prejšnjih časov, ko smo Slovenci še naroduo spali, ter poprijel! se jedino le naših lepih narodnih pesmij. Slednjič dopisnik obžaluje, da se v goriški okolici tako malo goji umetno petje, katero bi povzdignilo v očeh vseh okoličanov slovensko pesem tako, da bi iz slovenskega grla ne prišlo več ono nelepo laško ali furlausko rjovenje. — To so glavne misli dopisnikove, katere toplo priporočamo vsem rodoljubom v okolici v blagovoljen premislek. V goriški okolici se nam sicer ni prav nič bati polaščevauja, a za-
radi tega nam ni treba držati popolnoma križem rok, da naši okoličani v narodnem življenju ne napredujejo tako, kakor bi lahko. — Te besede veljajo tudi še marsikje drugod.
— (O italijanski deputaciji,) ki se je šla pritožit na Dunaj zu*ad zadnjih volitev v Istri, pravi „Naša Sloga", da ne ve, so li šli s svojega nagiba, ali po napotku onih, ki so jih do zadnjega hipa podpirali proti Hrvatom in Slovencem. .Svakako pa moramo reči — pravi konečno — da, ako nije pritužba bezobrazna, je bar sin jesna za onoga, koj pozna odnošaje v Istri."
— (Slovenski napisi v Trstu,) katerih seveda ni Bog «i vedi koliko — saj jih jiogrešamo celo v beli naši slovenski metropoli — bodejo nekatere italijanske nes trpneže grozno v oči. Nadavno namazali so tablo „Tržaškega Sokola", te dni pa so hoteli sneti napis tiskarne Dolenc, kar se jim pa ni posrečilo, ker so sneli žeblje le na jedni strani. Take pobalinstva bi pač moralo preprečiti redarstvo.
— (Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu) začel je nabirati milodare za »Božićnico*, katero bode priredil dne 22 decembra za slovensko deco otroškega vrta pri sv. Jakobu v Trstu in za uboge slovenske učence in učenke ljudske šole „sv. Cirila in Metoda" pri sv. Jakobu. Gotovo bodo vsi domoljubi podpirali to blago podjetje.
— (Zvita tatica.) V Trstu pri gospe Pi-berjevi služeča dekla Marija Urisk prosila je svojo gospodinjo, da bi jo takoj pustila iz službe, ker je zbolela neka njena sorodnica. Pred hišo čakala sta že dva postreščeka, ki sta odnesla Škrinjo služkinje. Kmalu potem zapazila je gospa Pibrova, da je dekla odnesla razne dragocenosti vredne nad 500 gld. Zvito tatico znsledujejo.
Telegrami   Slovenskemu Narodu':
Stari trg 23. novembra.*) Slovenskim poslancem in Korošcem kličemo : Le tako naprej, odločno in brezustrasno. Ne strašite se dela, ne truda, bodite si svesti, da narod je za Vami.
Stari trg poleg Loža, volilci.
Dunaj 24. novembra. Ogerska delegacija vsprejela je budget za mornarico, za finančno minjsterstvo iu za računski dvoj*. Poročevalec Faniel je poudarjal, da je budget mornarice sestavljen z največjo štedljivostjo.
Praga 24. novembra. Na 29. t. m. odločeni shod Btaročeških poslancev se je od-godil.
Berolin 24. novembra. Cesar vsprejel (Jiersa v avdijenci, ki je trajala 20 minut.
Kolonija 24. novembra. „Koln. Ztg." javlja, da je v Peterburgu v merodajnih krogih razširjena govorica, da jo železniško nezgodo v Borkiju prouzročila bomba, katero je iz cesarskega kuhinjskega vagona zagnal neki pomagač v kuhinji. Ta pa je bil Padlevski, znani napadalec in morilec generala Seliverstova.
Rio Janeiro 24, novembra. Vsled ustaškoga gibanja odpovedal se Fonscca v korist generalu Peixtu. V nedeljo zjutraj ustaši razrušil) pomorski arsenal, jeden delavec ustreljen. Vsled streljanja nastal velik strah, pro-dajalnice in uradi so se zaprli, /daj splošna za-dovoljnost vsied uspeha ustanka.
*) Za vderajlajo itevllko p?oporno đoftlo. Op. uredu
Razne vesti.
* (Hči proti materi.) V Požuuil obsodili ho nedavno neko kmetico, ker je po obdolžitvi svoje hčere pred 10 leti umorila svojega moža. Hči, ki je bila prej nama otožna, zblaznela je zdaj popolnoma in ho jo morali od vesti v blazuico. Pravda se bode torej vršila še jedenkrat, ker mati je že prej trdila, da hči ni pri zdravi pumeti iu ima iiK.Mii) idejo, ki jo muči
* (Čudna oporoka.) Nedavno umrli profesor Hope iz Basola zapustil je pol milijona frankov za studije o bistvu duši!. Nekateri učenjaki naj premišljajo v njegovi hiši vedno o bistvu dušo iu naj potem prijavljajo svojih preiskovanj uspehe. V Hanovru živeči daljni sorodniki Ilopeovi ugovarjajo veljavnosti te Oporoke.
* (E k s p I o z i i a v tovarni za i t d e 1 o-v a n j o ž ve p 1 a.) V Belgiji uničila je eksplozija tovarno za izlelovnnjo žvepla Gobeletovo v vasi Croix. Sedem ljudij bilo je ubitih pri tej katastroti.
* (Tatvina na pošti.) V Luksemburgu ukradel je tamošnji poštni kontrolor iz blagajnicu 50000 murk in potem pobegnil.
Zanesljivo zdravilno Hreilutvo. Osobe a slabim prebavljenjero, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tifićan j i v želodci in nerednem iztrebljenji, zadoho zopet zdravje, Če rabijo pristni „Moll-ov S ei d 1 i t z-p ra So ktt, Skatljica stauo 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ho izrecno Moll-ov preparat i njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (4—15)
s- Anatherinova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čeljustno  meso   ter  odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustno vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega  praška 90 ter.;   12 Steklenic 4 glo".;   Iti škatelj samo *J gld. («1 —144)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila so izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVON"
■toji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
«■■111 I       + + + ■IiTTT*++++***
JLoterlJne areeke 21. novembra. Na Dunaji:    21,     61,     81,     2*, 49. V G rade i:       40,       1,       (i,     28, 62.
Tlljcl:
23. novembra.
Pri SImIIći : Lunzer, Ilarner, Schott, Vintel, Koich, Tempes z Dunaja. — Rosssuer, Scbiller iz Gradcu. — Ur. Odendall iz Monakova. — Kbuor iz Bistrice. — Barbin iz (lolja. — 1'amer iz Trsta. —  VVeiss ti Budimpešte.
Pri Sklonu: Brađv iz 1'oZuna. — K.ietl. N'ovomy, (ioldatein, Herger, Roseubaum, 1'itsclunan z Dunaja. — Schvveutner, Seunig iz Brežic. — Morawotz iz Beljaka. — Aljančić z Dobrove. — Zupan iz Kamne gorice. — Ferlinc ii Moravč. — Domicelj iz bt. Vida. — Itocco u 1'ulja. — Berger iz Budimpešte. — Bettlheiai iz Velik« Kaniže.
Uiurll ko f B JuMjaiBi:
V deželni 6 o In ( c i :
20. novembra : Anton Branke, pisar, 38 let, plen rit. exudat.
21. novembra: Jožef Mahorie, delavec, 43 let, jetika. — Fran Sever, gostać, 73 let, rak v želodcu.
Meteorologično poročilo.
i Dan	a Stanje Cas °P*' barometra sovanja ,   v m	Temperatura		Moli n na v mm. i
> 1 o s $	7. zjutraj   7313 mm. li popoj.   731;") n:«. 9. zvečer    731 i> mm. i	7 6° C 7-ti" G e-8- c	si. svz. obl. si. svz. dež. si. svz. dež. 1	19 00«. i dežja. '
S i«• < i 11 j .i temperatura 7*3'\ za I 1   nad normalom.
JD-cm-S^jslcSL borza
dne 24 novembra t. I.
(Izvirno tt'legratićuo porodilo.)
	vCera«	
	sr It!. 10	— gid.  90 —
	8.» 70	—   .    »9 BO
	. ion".	—      107 y5
Akcije narodne b«nko	,    1 < • 1 H >	-    .101 45
	.     „ 10H4 -	—    , lllOO
Kreditne aheije ....	-   2B9—	—   ,  267 M
London ......	0    1 i H 05	--    , H8-10
Srebro .......		" ™     n "
Napol........	9 37'/,	—    .      9 37
	h 69	—   .     K 6 9
	. fthtii'/,	—    ,    t.8 02
VL državne sreoke iz I. 1B54       250 gld. 133 gld. 75 k
Državne srećke iz l. 18S4             100   . 180
Ogerska zlata renta 4°/,,....... 102
Ogerska papirna renta 5e/0...... 100
Dunava regJ srećko 50/0   .   .   .     100 gld. 121
Zomli. oni. avritr. 4',,0/, zlati taitt.. listi .   . 118
Kreditne srečke......100 gld. 183
ttiidolfovo Hrečke.....                            10   „ 19
Akc(jo anglo-avstr. banke   .   .     120   _ 148
Tramway-dru6t. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 221
f 0 35 «0
25 M
Zahvala.
Za mnoge dokaze presrčnega in dobrohotnega sočutja ob uagli smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, stare matere iu tašče, gospe
Marije Bahovec roj. Primiz
za darovane krasne vence iu za izredno mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem udeležntkom najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dno 24. novembra 1891.
(1028) Žalujoča obitelj.
Zahvala.
Vsem ouim, kateri so tekom bolezni in po smrti našega nepozabnega brata, gospoda
Karola Dobnikar-ja
upok. sprovodnika aev. železnice
izrazili tolažilno sočutje, slavni čitalnici v Sent Vidu za krasni venec, kakor tudi za obilo spremstvo k večnemu počitku, isto tako gg. sprevodnikom c. kr. državne in južne železnice, zahvaljujem se v imenu sorodnikov najtopleje.
V Ljubljani, dne 24. uovembra 1881.
Rudolf Dobnikar,
0) brat.
Janez Jax, Ljubljana.
Tovarniška zaloga (987 3>
šivalnih strojev.
Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo se frankovano in brezplačno,
KAROL TILL
Špltalske ulice 10. Ljubljana. Spitalske ulice 10.
1'ImiiI papir in znvitUi v kasetah iu zavojih. Ce-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. \ ialtulce, litografo« ane ali t i-tkane (najbolj moderna oblika VNakutmtiie potrebščine ta pi-nnrnlee nll pimilin- mlset podloge za pisanje, tintuiki. podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proževine, sušilni kartoui itd. itd. Trgovske k n lige, kopirne knjig«*, be-leaulcr* glavne knjige, ozke strazze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisno ali povzetim knjige, knjige beležnice, beležnice za perilo. I.)n«l«ki koleilnrjl, pisni in stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarničui koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji iu skladni koledarji v veliki izberi. (458-11)
T" Salamandron. 1
i-----4-
Prodajalka
z dobrimi spričali vsprejine ne v ■pecerijnko pro-ilnjalnloo iih, deželo. — Pisma naj se pošiljajo pod šifro: P. 2 upravnižtvo „Slov. Naroda". (1029—1)
Spretne agente
vsprejmo pod ugodnimi pogoji in s stalno plačo dobro znana in v Avstriji razširjena  ravarovalulot ta Šlv-
ljenje. — Ponudbe, v katerih je navesti reference, pošiljajo naj bo upravništvu tega tista. (1008—3)
V trgovino s mešanim blngoin vsprejme se
učenec
(1027—1)
zmožen slovenskega in nemškega jezika, iz dobre rodovine. — Ved povo g. Frltlerlk Skupek, trgovec v Metliki.
Popolnoma vešča in izurjena
poštna in brzojavna ekspeditorica
išče službe. (1025—2)
Ponudbo vsprejema upravništvo „Slov. Naroda".
Mej narodna
PANORAMA
v Ljubljani
na Kongresnem trgu v „Tonhalle".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer I »topninu za osebo SO kr.  H ustopnic se dobi za OO kr.   Otroci IO kr. Od nedelje dne 23. t. na. do u A tete srede due 25. t. in.:
IV. serija: (986-9)
Laško, Rim in izkopine v Pompeji.
puškar
v IIo rov 1.1 ali (Ferlaeh) nn Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne uove pnike iu revol« verje ter vse lovske priprave, pntrone ter drugo
htr«'l|lv«» po najnižjih cen ali. — Puško so vse pr«> HkuHene ua ces. kr. izkušavališči ter zaznameuovane z znamko tega zavoda. (175—74)
Za isbornost blaga jamci izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo ae brezplačno'
DITMAR-SVETILKE
najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja,
*'^3 l*1** i>i*iiii<fci*<>iiui iK'/.natni poraV>i p<^rol<»ja iinjvc.^«v*jvi MV<?iiliioHi. f;-TJ *'
Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEČE SVETILKE
LESTENCI LAMPICE
SVETILNE
STOLPNE SVETILKE s čipkastim okriljem in SVETILKE S STOJALI
R. DITMAR, c. kr. privilegovana TOVARNA SVETILK na DUNAJI,31.
J)itmar-jeve BvetiOce ima v zalot/i vsaka boljša trgovina s sretUkaiai.
(864 - 7)
Izdajatelj iu udgovoroi urednik: Josip No II i.
LaBtnina in tisk .Narodne Tiskarne-.