LET ZA SVOJ NAROD ▼ AMERIKI. LETNIK (VOL.) LIL OTOK Ano ZOPET T AMERIKANSKIH ROKAH NA DESET TISOČE DELAVCEV NA STAVKAH SLOVENKE SODELUJEJO PRI PRODAJI VOJNIH BONDOV Chicagq, 111. — Na State in Randolph Street, se te dni nahaja stojnica (booth), ki ope-j rira pod imenom "All-Nations" Booth. Vsak dan ima v oskrbi prodajo bondov druga narodnost. V petek ta teden bodo imele stojnico v oskrbi slovenske žene in dekleta. Rojaki, ki se bodo mudili v mestu ta petek so prošeni, da obiščejo stojnico in vsak naj kupi kolikor mogoče vojnih bondov ali znamk ter da tako pobudo našim ženam in dekletam, ki pri tem sodelujejo. Obenem bo to v kredit Slovencem, ker ta dan je v rokah prodaja vojnih bondov in znamk v slovenskih rokah. Pokažimo se, da Slovenci nismo zadnji! -o- LE FARMARJI SMEJO KLATI ŽIVINO ZA LASTNO UPORABO Chicago; 111. — Pokrajinski upravitelj za razpečevanje prehrane E. O. Pollock je objavil te dnijipločbo glede ubijaaja in, kl&ffja živine za domačo upo-! rabo. Ljudje, kot razni profe-sionisti, ki vodijo razne obrti in profesije v mestih, pa imajo zraven farme, taki ne smejo klati živine za lastno uporabo, razven če morejo dobiti poseb-1 no dovoljenje za to. Le farmarji, ki živijo stalno na farmah, smejo ubiti ali zaklati govejo žival, kot krave, teleta, itd. ali prešiča, ovco, itd., toda le za lastno uporabo. V vseh drugih slučajih se mora prodati klavna živina postavnim klavnicam, ki edine imajo pravico klati živino. NA VZHODU OMEJUJEJO GASOLIN Washington, D. C. — O-brambni urad za transportaci-jo je omejil koncem zadnjega tedna za 40% prodajo gasolina v enajstih vzhodnih državah. Vzrok je, ker na osrednjem za-padu in v rfekaterih bolj južnih državah so obsežne poplave preprečile za več dni prevoz gasolina, kakor tudi obrat po enih krajih. Obenem se večajo zahteve po gasolinu za vojaške uporabe. VESTI 0 DOMOVINI "Le pri skupnem delu se bomo naučili skupaj delati, a skupaj delati moramo in tudi bomo" je pisal predsednik . Roosevelt te dni konferenci zedinjenih narodov za prehrano, na kateri so tudi jugoslovanski zastopniki. Na evropskih bojiščih so na dnevnem redu večinoma zračni spopadi. — Invazija se pripravlja in dela se na načrtih; kje pride, je vojaška tajnost. —- Napad na otok Kisko zna priti vsak Čas. Nad 70,000 delavcev stavka po raznih krajih. — Stavke se znajo pa razširiti še na druge kraje in industrije. — Štiri tvrdke za gumi j prizadete. — Proizvodnja vojnega orožja prizadeta. VELIKE ŠKODE VSLED POPLAV KRI2EM SVETA VELIKO P0M02N0 DELO AMERIKANSKIH ŠKOFOV amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ~ ~ Geslo: Za vtrO in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagi! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHlCAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. __" XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) ^———,————- - - - _________________W CHICAGO, ILL., TOREK, 25, MAJA — TUESDAY, MAY 25, 1943 3TEV. (NO.) 101 ----I J I _ LtfPIlK jVUL»J Lit. pV .___ Washington, D. C. — Ameriške čete so zasedle domale-ga vse važnejše pozicije na o-toku Attu in se lahko zapiše, da je otok pod popolno kontrolo ameriških čet. Le tu pa tam so še skriti japonski oddelki po raznih obrobnih vrhovih, za katere pa ni rešitve. Koordinirane operacije med letalstvom, in motoriziranimi oddelki na kopnem so uspele na vsej črti. Prihodnja točka za otokom Attu je otok Kiska. Ta otok je močneje utrjen. Toda z otokom Attu v ameriških rokah, ki se nahaja 200 milj zapadno od Kiske bodo Amerikanci lahko preprečili vsaka ojačenja od strani Ja-. poncev za japonske posadke „ na Kiski. Borba proti Japon cem gre "pa načrtu. " Na ruski fronti se poroča le o letalskih spopadih in o top-ničarskih dvobojih. V petek •in soboto so ruski letalci uničili nad 60 nemških letal, do-čim so sami izgubili le deset letal. V sredi ruske fronte pred Kurskom poročajo o topniških dvobojih. Nemški viri pa prerokujejo novo ofenzivo, ki se ima v kratkem pričeti. V Sredozemlju so na dnevnem redu stalno zračni boji. Tekom zadnjih štirih dni so zavezniki uničili Nemcem in I-talijanom nadaljnih 305 letal, omenja poročilo. Središče zračnih napadov ste Sicilija in Sardinija. Angleški in ameriški letalci sleherno < noč bombardirajo nemška industrijska mesta, submarinske baze, itd. Angleži so v soboto večer uspešno bombardirali belgijska prista- i Ljudje morali zapustiti več vasi m mest. St. Louis, Mo. — Poplave v šestih osrednjih državah so dosedaj povzročile že milijonske škode. V Beardstown, 111. je rad 4000 ljudi moralo zapustiti domovanja in oditi na varne kraje. Vojaki in civilisti delajo na reševanem delu. V Peoria JI!, je v nevarnosti I velika municijska tovarna. Na-| sipe okrog reke, da zajezijo vodo delajo noč in dan. Reke I Wabash, Arkansas, Mississippi in Mossiuri so poplavile na sto tisoče akrchr polja. Pomoč in hrana je bila poslana iz drugih krajev prizadetim ljudem od poplav Poljdelski urad v; Qpringifeldu je objavil, da je več kakor 375,000 akrov ko-1 ruze un«Cene. -o- 500 LADIJ V LETU 1944 San Francisco, Calif. — Pod-admiral E. S. Land, upravitelj {vojne plovbe, je izjavil te dni, da gradnja ladij gre uspešno naprej. Za leto 1944 je v programu 500 novih ladij. -——— ničča, v katerih imajo Nemci »svoje ladje. V Italiji pričakujejo z ner-1 voznostjo napovedane invazi-! je. Tudi Nemce tare skrb o invaziji, a ne kažejo zaskrb- ; ljene javno, kakor Italijani. Največja skrb za vse je, ker ne vedo, kje se bo pojavila. Washington, D. C. — Po-1 možni odbor ameriških škofov za od vojne prizadete po svetu, je te dni na novo nakazal $344,000.00 v pomoč Vojnim sirotam. Ta odbor je že preje nakazal v take svrhe raznim deželam in sveti -stolici $1,-322,493.00. Od te zadnje svote. je določenega $35,000.00 za pomoč ameri-kanskim vojnim ujetnikov v Nemčiji in Italiji. Druge svo-: te pa so nakazane za relif raznim deželam. Druga nakazila izkazujejo: $40,000.00 za poljske begunce, ki so razkropljeni po ve-' čih raznih de*želah Evrope. Slovenija bo dobila od te svote $15,000.00. (Opomba: Ta podpora, ki jo nudi odbrr a-meriških škofov Sloveniji je edina pomo£, ki takoj prihaja našim ljudem ki zdaj trpe in potrebujejo nujne pomoči. Mi sami pa stiskamo nabrane do .larje za po vojni.) Hrvatska bo dobila za slični namen $15,-000.00; Litvinska $10,000.00; Malta, Belgija, Holandska in Francija vsaka po $10,000.00. Glede nas Slovencev bi vsekakor ne bilo napačno, ampak le prav človekoljuben korak, ko bi del nabranih prispevkov dali v pomoč tudi sedaj. Izgovori, da se ne ve ka* se bo z vsakim tak>m danim centom zgodilo niso na mestu. Ameriška vlada pošilja živež tudi v kraje, ki so od Nemcev zasedeni, to so Francija,. Grčija. Morda ne pride vse na svoje mesto, ampak kadar gre za tako nujno stvar je treba tudi nekaj rizkirati. Prav je in priporočljiva je previdnost, ampak v takih slučajih tudi le do gotove meje. Kadar gre zato, da se komu pomaga v najbolj potrebnem momentu, ni da br se igrali malenkostne. "»■■■pr^t: t HIHMRa&^r -i \ > f .. « ' •'•* .............«*...............V. tam odšlo 28,000 delavcev na stavko v Chryslerjevih tvormcah, kjer izdelujejo tanke in raznovrstne topove za, vojsko. Na delavce apelirajo ' naj se vrtajo na delo m pomagajo, da dežela ne bo trpela radi pomankanja orožja. Koliko bo apel uplival, se dosedaj še ne ve. ' * Tudi po drugih industrijah se čuje o manjših stavkah. j Odkod je kar na enki-at zajel delavske mase duh stavkanja, je nerazumljivo. "RIVERVIEW" ZABAVALIŠČE NAZNANJA POSEBNOSTI Chicago, 111. — "Riverview" zabavališče na Western in Belmont Avenue javlja, da bo za Memorial Day imelo v svojih zabavališčnih prostorih posebne programe. Zdaj, ko ljudje radi omejevanja gasolina ne bodo mogli Ifam daleč ven, imajo najlepšo priliko, da obiščejo to zabavališče, kjer bo vse preskrbljeno za vsestranske zabave. Tekom poletja, dokler ne bodo šole zaprte, bodo cene znižane. Ob ponedeljkih, sredah in petkih bodo takozva-ni 2c dnevi. Ob torkih in petkih večer pa 5c večeri. Za fante, može, dekleta ir^žene v unifor-. mah pa bo vstopnina prosta. Pismo predsednika Roosevelta Hot Springs, Va., 18. maja. (AP) — Predsednik Roosevelt D je naslovil konferenci zedinjenih narodov za hrano pismo,! 1 katero je prečital danes zve-! * j čer Judge Marvin Jones, chair- : man ameriške delegacije. Be-1 : i sedilo tega pisma je nasled- j •i nje: V vašem svojstvu chairma-r na delegacije Zedinjenih Dr-žav in začasnega chairmana konference zedinjenih naro- * dov za hrano in kmetijstvo, Vas prosim, da sporočite zbranim delegatom izraz mojega prisrčnega obžalovanja, da jih , ob tej historični priliki ne mo- ■ | rem osebno pozdraviti. Nujne i zadeve, ki se tičejo nadalje- ■ vanja vojne me zadržujejo, a, naša prva %krb mora biti, da i izvojujemo zmago, in sicer ta- ■ ko dolgo, dokler ne bomo do-1 segli brezpogojne predaje vseh naših sovražnikov. Kljub temu pa upam, da mi bo pozneje enkrat mogoče srečati delegate in jim osebno po-j vedati, kako globoko sem prepričan o veliki važnosti nalo-: ge, katere se bodo zdaj lotili. To je prva konferenca zedinjenih narodov. Vsi skupaj se i borimo proti skupnemu sovražniku. Skupaj smo tudi na delu, da sezidamo novi svet, j v katerem bodo mogli ljudje svobodno živeti v miru, udob-j nosti in varnosti. Široki cilji, za katerimi moramo iti, so orisani v Atlantskem Carterju, Iv deklaraciji zedinjenih narodov in na shodu 21 ameriških republik v Rio de Janeiro, meseca januarja 1942. Cilj te konference je, da prouči, kako na najuspešnejši način podpirati to politiko, v kolikor se tiče uporabe, proizvodnje in razdelitve hrane in drugih poljedelskih pridelkov v povojni dobi. Podpora in svoboda od pomanjkanja Mi vemo, da je treba pridobiti v svetu, za katerega se borimo in delamo, te štiri svobode za vse ljudi. Mi vemo tudi, da vsaka teh svobod sloni na drugih: da svobode od straha n. pr. ni mogočfe doseči, ako ni svobode od pomanjkanja. Ako hočemo uspeti, morajo vsi narodi, vsak zase in vsi skupaj, prevzeti naslednje odgovornosti : Ukreniti morajo vse potreb- i no za razvoj svetovnega pri- i delka hrarte, ki mora zadostovati za bistvene potrebe hrane vsega svetovnega prebivalstva. Gledati bodo morali na to, da ne bo nobenih zaprek, i bodM v mednarodnem trga- : vanju ali prevažanju, bodisi v < notranji razdelitvi, ki bi mogle preprečiti, da katerikoli j narod ali skupina državljanov t v katerikoli državi, dobiva za svoje zdravje potrebno pre-: a hrano. Človeška družba mo-„ ra do pičice izpolniti svojo t dolžnost, da preskrbi vsem . I svojim članom vsaj minimum primerne prehrane. Problemi, J s katerimi se bo bavila ta kon-_ ferenca, so najvažnejši osnov-_ ni problemi človeštva — kajti _ brez hrane in obleke postane j življenje samo nemogoče. ! V tej in v drugih konferencah zedinjenih narodov bomo l razširili svoje sodelovanje preko vojnih problemov na' važna druga polja. Le pri ' i skupnem delu se bomo nauči-L li skupaj delati, a skupaj de-| i lati moramo, in tudi bomo. -o- t Gerilci zasedli rudarsko mesto j London, 18. maja. (AP) — l Tukajšnja jugoslovanska vlada v izgnanstvu je danes izdala j poročilo o bitki, ki je trajala j 7 ur. v kateri so pretekli pe-b tek zasedli jugoslovanski patrioti važno rudarsko mesto j Vrdnik in porušili mestno 1 j električno centralo ter vse tehnične priprave v rudniku sa-'; mem. , Poročilo pravi, da so madžarske čete nastopile z veli-j ko krutostjo napram lokalnemu prebivalstvu, ki se je radi | tega razbežalo "v masah" na ' vse strani. --o- Kovinski denar je vzet iz prometa v Srbiji | Švedski list Nydag poroča dne 17. aprila iz Beograda, da je Nedič vzel ves kovinski denar iz prometa. Nemškii okupator si namerava tako preskrbeti s pomočjo svojega kvizlinga več milijonov komadov denarja iz a-luminija — tako ogromne so potrebe nemške vojne industrije. -o- Samomor ustaskega oficirja Zuerich, 7. aprila. — Ka-petan Banjanec, komandant hrvaških kvizlinških čet, ki so tvorile posadko mesta Slunj, je izvršil samomor, ko je bilo mesto zavzeto od hrvaških partizanov — tako piše list Nova Hrvatska, ki izhaja v Zagrebu pod kontrolo osišča. Rojstni dan predsednika Hacha Švedski časnikarji poročajo, da je 71-letni Emil Hacha, ma-rijonetni predsednik takozva-nega protektorata Češke in Moravske, o priliki proslave svojega letošnjega rojstnega dneva bil videti "bolj mrtev nego živ". Gosta Block trdi glasom če-hoslovaške časopisna službe, v neki knjigi, ki je ravnokar izšla, da je bila ta proslava rojstnega dne podobna pogrebni svečanosti. Block poroča, da Nemci ni- . so uspeli zdrobiti s Terorjem odpor čehoslovaškega naroda in da so Nemci sami postali - irtve svojih živcev. Torek, 25. maja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC hovno smo ori jen tirani v duhu zapadnega krščanstva, v j katoliški cerkvi. Zato, če bi nas vzhodni bratje skušali kar s silo izruvati iz vsega tega, bi naleteli na odpor. Toda, če bi vzhodni bratje bili dovolj širokega obzorja, dovolj demokratični do nas zapadnih bratov in bi nam pustili na neki avtonomični podlagi to kar je čisto našega, čisto nam, da svoje duhovno in kulturno življenje urejamo po lastnem okusu, ki seveda ne sme biti škodljiv skupnosti, potem bi ne bilo za zapadne Slovane nič boljšega, kakor biti pod varstvom velike Matare Rusije. Imamo pa še ultra-Jugoslovane. Ti včasih jugoslavi-sajo kar v oblakih. Pa imajo tudi ti svoj prav. Ti pa pravijo: Jugoslavija nam je obljubljena in Jugoslavija bo. Kakšna naj bo, se dosti ne zanimajo. - Samo da bo Jugoslavija, to jim je glavno. Boljša je vsaka Jugoslavija, kakor nobena Jugoslavija. V tem zadnjem imajo prav. To so jugoslovanski idealisti. Te vrste idealizem so do napada 1941 znali najbolj izkoriščati znani beograjski cincarji. Bili so Jugoslovani od zemlje do neba. Toda le tako, da jim je to jugoslovanstvo služilo in koristilo njihovi zakulisni politiki. Bratstvo jim je bila vsaka druga beseda na jeziku. Ali če so hoteli Slovenci ali pa Hrvatje kaj tega bratstva sami zase, pa ni bilo nobenega bratstva. Tako bratstvo ni vredno piškavega oreha. Prav imajo, da je vsaka Jugoslavija bolja, kakor nobena. Prav pa nimajo, ko ne gledajo tudi na to, da bi bila Jugoslavija res pravilno demokratično urejena država. Vsak izmed nas ameriških Jugoslovanov ima tudi gotovo mero dolžnosti, da se zanima, kakšna bo bodoča Jugoslavija. Tako ima vsak nekaj svojega "prav". Kdo ima najbolj prav? Corporal Wm. Možina ; North Chicago, 111. — Pred kratkim se je povrnil nazaj v armadno taborišče v Orlando, Fla., William Možina, 29, sin * Mr. in Mrs. Jakob Možina iz 1024 Lincoln St., potem ko je bil doma na 15-dnevnem dopustu. Ko je prišel nazaj, so gai-takoj napravili za korporala. Pri vojakih je od februarja 1942, prej pa je bil zaposlen pri American Steel & Wire .Co. TI IMAJO PRAV-ONI IMAJO PRAV -KDO IMA PRAV? Master Sergeant Edw. Pekol Chicago, 111. — Edward Pekol, ki je prav tako znan v Chicago kakor na Willardu, kjer žive njegovi starši, piše dne 6. maja nekje iz Južnega Pacifika, da se mu dobro godi, posebno hrana je izvrstna. Piše tadi, da je postal master sergeant. Prej je bil radio instructor, zdaj je pa radio inspector. nesrečnih rojakov in rojakinj je moralo po nedolžnem preliti kri vsled nemškega in italijanskega nasilja! In tisti, ki so še ostali živi, pa so bili odpeljani v razna taborišča ali pa trpijo doma — med njimi so morda tudi tvoji starši, tvoji bratje in sestre, tvoji sorodniki, prijatelji in znanci — ali niso tudi^tistj, ki so ostali, zdaj živi mrtveci? V svojem obupnem stanju nam nemo kličejo prek morja: Pomagajte nam vsaj vi, ki ste naši! Usmilite se nas! Dragi rojaki, zdi se mi, da noč in dan slišim podobne klice v svojem srcu. Ne morem veliko storiti, toda kjerkoli n*i je mcgoče pomagati, sem z veseljem na razpolago, kolikor mi dopuščajo moči. Vsi, prav vsi moramo po svojih močeh pomagati našemu krvavečemu narodu v stari domovini. Omenjena prireditev bo ena najlepših prilik, da pridemo in zopet pokažemo svojo narodno zavest. Do vas, drage rojakinje, i-mam ie posebno prošnjo. V imenu pripravljalnega odbora se obračam na vas in vas prosim za majhna darila v pecivu. Ne prosimo za potice, ker vemo, kako se je vse podražilo ; če bi pa kljub temu katera bila toliko velikodušna in bi spekia potico, se je pa tudi ne bomo branili. Prosimo pa le za navadno pecivo, kakor preproste kejke itd., da jih bomo ser-virale h kavi. Tudi to bo veliko pripomoglo k čistemu dohodku. Slične darove izročite Mrs. Mary Kovačič ali Mrs. Caroline Piehman v kuhinjskem oddelku poleg bare. Končno se pa v imenu kluba Ljubljane obračam na vas, VERA V VSTAJENJE Chicago, 111. Kakor vam je vsem že več ali manj znano, pripravlja či-kaški odsek št. 8 slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora veliko narodno prireditev, ki bo pred vsem nudila v srce segajočo Jonte-zovo dramo "Vera v Vstajenje". Ves čisti dobiček lio u-porabljen v korist našega trpečega naroda v si ari domovini: polovica potom JPO-SS, polovica pa potom SANSa. Upam, da mi danes, po dveh dolgih letih strahot in groze za naš mili narod v Sloveniji, pač ni treba poudarjati, kako velikega pomena je taka prireditev in kako primerna in potrebna je. Tudi mi ni treba poudarjati, da smo vsi dolžni pomagati in sodelovati pri našem skupnem prizadevanju v pomoč rojakom, ki si sami ne morejo pamagati. Slovencem in Slovenkam v Chicagi in okolici ni treba vsega tega poudarjati, ker so že ob raznih dosedanjih prilikah pokazali, la so v resnici zavedni in v prav veliki meri požrtvovalni, "posebno kadar gre za pomoč Sloveniji. Ravnokar omenjena prire-litev se bo vršila v nedeljo 30. naja v čikaškim Slovencem lobro znani American Bohe-nian Hali na 18. cesti blizu 31ue Island Ave. Začela se bo b treh popoldne. Letos pade državni praznik cinčanja grobov na nedeljo, ^ato ga bomo praznovali v ponedeljek 31. maja. Dnevi kin-čanja grobov nas še posebej spominjajo, kako je naša mila stara domovina sedaj eno samo veliko pokopališče. Koliko Nazaj iz Egipta Waukegan, 111. Seaman First Class Frank Hodnik, 26, sin Mr. in Mrs. Ignacij Hodnik iz 602 May St., se je pred kratkim povrnil domov iz kon-vojske dolžnosti v Egiptu, kamor je bil poslan že dvakrat. Prvo pot je bila njegova ladja torpedirana in potopljena 27. avg. 1942. Rešil se je na majhnem splavu, ki je taval po ledeno mrzlih vodah 13 ur, dokler ni prispela ladja obrežne straže in ga vzela s seboj v neko pristanišče na naši vzhodni obali. K mornarici se je vpisal 19. jan. 1942. Prej je več let razvažal mleko za Johansen mlekarno. Naili mrtvega Cleveland, O. — V soboto i 15. maja zvečer je umrl 16 let I stari Hftrold Skrajnar, sin Mr. | in Mrs. Joseph Skrajnar. Našli so ga v kopalnici, kamor se je podal, ko je prišel z dela domov; najbrž ga je zadela kap. Družina se je pred nekaj meseci preselila sem iz Girard, O. Prodaja vojnih bondov Chicago, 111. — Drugi teden v juniju se bo vršil četrti javni shod na prostem v okrožju Cermak Rd. in Hoyne Ave. za prodajanje vojnih bondov. Predsednik zveze trgovcev iz Cermak Rd., ki te shode prirejajo, je naš rojak Mr. Frank Kosmach, tajnik pri St. Paul Federal Savings and Loan Association. TARZAN (713) OBUPNO SREDSTVO Napisal: Edgar Rice Burroughs TME APE-MAN DODGED.' THEN, AS HIS FOREMOST FOE PLUNGED PAST. HE SWOOPED LOW AND CLUTCHED ITS HIND LEG.' BUT HE WAS NOT SURE HE COULD I ESCAPE BEFORE THEY UNSCRAMBLED THEMSELVES. . 7>3- ^ ^tijippwnpp TARXAN'S SITUATION WAS CRITICAL ONE LION WAS ALMOST UPON HIM; THE OTHERS WERE DARTING FORWARD RAPIDLT. WITH A MIGHTY HEAVE HE TOSSED THE BEAST INTO THE MIDST OF ITS FELLOWS, THEN HE RAN. Tarzanov položaj je bil skrajno nevaren. Eden izmed levov je bil že tik pred njim; drugi so drveli tja z veliko na_glico. Opičji mož je odskočil. Ko je prvi lev zletel mimo njega, se je naglo o krenil in ga zgrabil za zadnjo taco. Z nadčloveškim zamahom je Tarzan treščil zverino na sredo med-ostale. Potem jo je pa hitro odkuriL Vendar ni bil gotov, da mu bo mogoče uiti, preden se bodo levi izmotali eden izpod drugega. Stran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC • Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. tJttaaovlJaa teta lttl " Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov tn dnevov po praznikih. bsdija in tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184» W. Cermak Rd., Chicaf* ^ Telefon: CANAL 5M4 Za delO*ftto *M*rt1WI"J ryrsr$6.00 Ea pol leta_ 3.00 Ca četrt leta_L75 Za Chicago. Kanado !a Evropo« Za celo leto_$7.00 Za pol leta . 1.50 Za četrt leta_2.00 Posamezna fttevilka -:- Se The tint and the Oldest Slovene Hewspaper America. Brtabltshad lttl Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING. CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago . . Phone: CANAL 5544 ^ j __Jfi Subscription! ^ For one year____—.... $6-00 For half a year_3.00 For three months-. L75 Chicago. Canada and Cmopai For one year f7.nfl For half a year 8.50 For three months_ 2.00 Single copy_— 8c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do lcedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni me-sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vainega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na nred-niiivo vsaj dan in pol pzad dnevom, ko izida list. — Za sadnjo fttavilko v tednu ]e ias do četrtka dopoldne. — Ha dopise bras podpisa se m ostra. — Rokopisov uredništvo na vrača.. Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Glede Jugoslavije, kakršna je bila in kakršna bo, če bo sploh kaka Jugoslavija po tej vojni, imajo prav eni in drugi. Kako to? poreče ta ali oni. Če ima prav ena stran, druga ne more imeti prav! Tudi v tem zadnjem je resnica. To je godla, porečete, vsi ne morejo imeti nikoli prav. Kakor hočete. Mi pa pravimo, vsak ima nekaj prav. Poglejmo. Nekateri, in teh ni malo, so mnenja, da taka Jugoslavija, kakršna je bila, ne sme biti nikdar več. Ti imajo prav do gotove meje. Jugoslavija, kakršna je bila, je bila res včasih prav čuden stvor. Ne po zaslugi ljudstva samega, pač pa po zaslugah onih, ki so jo vodili. Večni spori s Hrvati in premnogokrat s Slovenci in drugimi skupinami so res postavljali deželo v slabo luč, pa tudi kazali na politično nezrelost Jugoslovanov. Tako so sodili o Jugoslovanih in jih klasificirali med politično nezrele narode. Sodba je bila na mestu, dasi je jugoslovanskemu ljudstvu delala ta sodba krivico. Borbe, ki so divjale med vladnimi strankami in narodi niso bile povzročene od strani ljudstva, marveč od strani koMstolovskih politikantov. Saj ni potreba, da bi razkrivali delovanje vsakega režima. Saj veste, kako je šlo. Srbskemu narodu čast. Junaški narod je to. Ne zaslužijo pa tega priznanja srbski politikanti. Ti so skrbeli, da je bilo politično srbstvo vedno v sedlu. Srbska večina je ostala v sedlu v vsaki vladi, pa naj je šel iz vlade ta vodja, ali oni, za kulisami so se politični srbski vo-' ditelji vedno tako bratili, da je politično srbstvo diktiralo i* vladalo. Hrvati in Slovenci so bili le priveski. To politiko je podpiral tudi bivši kralj in jo bo tudi novi. Zadaj za vsem pa stoji še nespravljivo pravoslavje, vmes kralj, in na fronti velesrbstvo. Kar troje črt varuje to vladajočo politiko v jugoslovanski vladi. Ali je taka politika pravična za Hrvate in Slovence? Odgovor na to je pravilen: Take Jugoslavije ni treba več. Druga stran, ki ima tudi zelo prav in je na mestu i svojimi nasveti je, da je treba jugoslovanske narode držav no organizirati v federativno državo s popolno avtonomije za vsak posamezni jugoslovanski narod, kolikor je more ta ka skupnost prenesti. To je dober nauk in le Bog daj, d; bi do tega prišlo. Ali pride? To je drugo vprašanje. Mno gi pravijo, da ni mogoče, da jugoslovanski narodi za ka takega še niso zreli. Morda res ne popolnoma — dozore vajo pa, toda gotovi politični elementi so vmes, ki narodi solijo politiko po svoje in ti so vzrok, da zgledajo narodi š< nezreli. To pa zato, ker v takih razmerah -poganja in rast' najboljša pšenica za gotove politične koristolovce. Ten drugim na vsa usta odgovarjajo zlasti vladni pristaši, na se narodu doma diktira, kako vladavino naj ima. Naro doma naj odloči kaj hoče, ali hoče ljudovlado ali kralja. Le^. nasvet, ki je pa podan radi tega, ker tisti politični ptiči, ki to svetujejo, dobro vedo, da bodo narod imeli po vojni zopet na vajetih in da bo moral tako izbrati, kakor mu bo "gospodža" narekovala. Proti temu je resnično najboljši nasvet: Federativno urejena država, s popolno avtonomijo za vse narode. So pa tretji in ti imajo tudi zelo prav, ki priporočajo, naj bi Rusija segla do Jadrana in vzela pod svoje varstvo vse slovanske dežele. S stališča slovanstva bi bilo to najboljše. Tudi s stališča vsake posamezne slovanske dežele najboljše. Ako je usoda ta, da bodo manjše slovanske deželice prej ali slej utonile v večjih slovanskih morjih, je na zadnje vse eno, če mi Slovenci utonemo v srbskem morju, ali pa v Vuskem. Bolje da v ruskem, ker rusko morje je veliko in nas bo varovalo, dočim je srbsko le malo jezero, ki ga osamljenega vsak lahko vzame, kakor se je to godilo tolikokrat v preteklosti. Pod ruskim varstvom s primerno narodno avtonomijo bi bilo najbolje. Seveda ob misli na Rusijo nas vse obhaja neki strah pred kosmatim komunizmom. Ta strah je upravičen. Kar se je godilo v Rusiji po revoluciji, so stvari, ki ne morejo kar tako iz spomina. Zapadni Slovani imamo svoje šege, navade in običaje. Du- (Metropolitan Newspaper Service) žene in dekleta, fantje in mož- i je, ki v narodnih nošah pred- i stavi j ate kinč slovenskega na- ^ roda, da pridete vsi na to pri- % re4itev v narodnih nošah. Ve- ji dite, da je ravno narodna no- j ša najbolj dragoceni talisman i našega naroda doma, in da je nazijska zverinska druhal 1 pred vsem gledala, da jim je « uničila to, kar jim je bilo naj- 1 dražje. Leta 1938 sem bila v < stari domovini. Nikoli ne bom < pozabila, s kako slovesnostjo i s« je pri nas v Naklem na Gorenjskem zbirala zgodaj v ju- 1 tru na železniški postaji siku- ! pina v narodnih nošah, da se < odpelje na skupno manifestacijo v" Ljubljano. Občudovala sem jih vsa prevzeta, pa tudi ponosna, da sem tudi sama del njih, ki so tako neustrašno in s takim ponosom hiteli na narodno manifestacijo. V zvoniku so pritrkavali in možnarji so pokali v počast tem skupinam. Tedaj sem si mislila, ko bi le mogli rojaki in rojakinje v daljni Ameriki gledati vse i to, pa bi se spet navzeli narod-, ne zavesti, ki je v nekaterih polagoma kolikor toliko obledela. Zato na plan vsak, ki ima narodno nošo, posebno pa člani in članice kluba Ljubljane! Pokažite, da ste v svobodni deželi Ameriki, kjer ima vsak posamezni vse pravice do tradicij naroda, iz katerega je izšel ! Pridite vsi! V imenu trpečega naroda v Sloveniji vam kličem: Pomagajte vsaj vi, ki ste kri naše krvi! Helena Kusar. i • -o- * ZA DESET TISOČ - - ' V DOLARJEV i Cleveland, O. " Izpod peresa Rev. Father ! Bernarda, OFM, ste v tem li-1 stu čitali razglas kampanje za $10,000 v takojšno hitro po-" moč potrebnim v starem kra-! ju. j V dopisu poroča o podrobnostih kakovM kaj, zato meni ni treba istega poudarjati. Kot e blagajnik za ta sklad naj dodam nekoliko o dosedanjih prejeirfkih in še moje mnenje, a kako naj bi se vršila ta kampa-nja, da bi Čim prej dosegla n svoj cilj. Temu lahko dodam i1 še svoj komentar. Idejo za oživljenje nadalj-r nega sodelovanja slovenskih v župnij zelo odobravam. Prvič h zato, ker bo s tem korakom uf podvojena odpomoč svojcem v domovini. Posebno še radi l- tega, ker bo pomoč takoj na razpolago. To šteje največ, o Kdor hitro da, dvakrat da, pravi pregovor. l- Dalje odobravam tudi iz te-^ ga stališča, ker smo na ta na-a Čin v akciji kot narodna celo->- ta. Vedno sem zagovarjal i- dvotirno akcijo. To sem želel f iz skušnje. Kjer ni malo neke i- kompeticije, ni življenja za. a kampanjski napredek, ker se >J vsak izgovarja, naj le drugi © delujejo. a V tretje se mi vidi to po->- trebno tudi radi tega, da na ta način zainteresiramo vsakega i- za to akcijo, in se nihče ne bo mogel izgovarjati iz vzrokov e kakor: nezaupnost ali oseb-i. nost nekaterih oseb. S to ak-cijo Zveze slovenskih župnij v Ameriki in pa z JPO-SS na i- drugi strani, bo ves narod s, vzbujen in ni dvoma, da bo od- >omoč mnogo uspešnejša. To )a radi tega, ker bomo delovali vsi za en cilj in za en na-■oa. Radi tega ae mi je vedno ridelo potrebno voditi akcijo )o dveh potih v en cilj, za ene n iste naše brate doma. Da smo, ali ako smo v miš- = jen ju različni, to nič ni, saj . jo v domovini ravno tako raz-ičnega prepričanja. Morda je j :elo boljše, da je tako, ker bo o sodelovanje tukaj med na- n mi v popolnem sporazumu in z da bo uspeh bolji v obeh ak- j cijah. Končno gre le za hitro v in izdatno pomoč. V toliko je bila naša organizacija poučena in odbor prepričan, zato se je zavzel za takojšno akcijo. \ G. Bernard je v razglasu o- £ menil, da je namen te kampa- j nje tak, da se bo denar nabran ( j po darovih dejal tu v banko ] in da se bo onim v domovini j za takojšno pomoč le naznani- £ lo koliko je denarja v ta na- ^ men naloženega ali nabrane- ] ga zanje. Vse to je urejeno ta- ■ ko, da bo varnost za denar tu ^ in da bodo v domovini prejeli ( pomoč takoj. Več in bolje se ne bi moglo pričakovati v sedanjih razmerah vojne furije. O DOSEDANJIH DAROVIH Da je ta organizacija obsta- | la že dalj časa je bilo že v jav- ! nosti dovolj poročano in kritizirano. Dokler ni organizacija za gotova vedela, če so doma prejeli pomoč za denar, ki je bil tukaj zbran in s pomočjo škofovskega sklada še v toliko pomnožen, ni odbor zveze •Slovenskih župnij mogel bob-nati in odgovarjati, da je vse tako zanesljivo, kakor bi kdo zahteval in pričakoval. Ko je pa odbor potem dobil točna poročHa, da so v stari domovini za poslano hvaležni, poleg tega pa še vest, da se bo na-daljno sodelovanje za pomoč še oblažilo in da bo pomoč izdatnejša kot do sedaj, se je pa odbor odločno zavzel, da gre z delom naprej. V ta namen se je pričel zbirati nov sklad, ki je v nekaj dneh narasel že nad $1,155.00. Takole so dospeli darovi v blagajno: Prva se je odzvala župnija Matere Božje v CollinwoOdu pod spretnim vodstvom preč. g. Msgr. Vitus Hribarja, katere zbirka je bila za $357.07. Druga župnija se je priglasila Sv. Lovrenca, pod kanonikom I Omanom, za $337.00. Dalje je1 izročil Rev. Milan Slaje, predsednik organizacije in župnik pri slovenski fari sv. Cirila in Metoda v Lorainu, O., $115,-00. Rev. Father Bernard je prinesel iz New Yorka $100.00. Firma Grdina in Sinovi — Anton Grdina je dala $100.00. Zborovalci so na seji zbrali med seboj vsoto $52.00. K temu je pa še* doposlal Father Bernard ček za $84.00, in neka žena je podarila $10.00. Skupaj $1,155.07. V pismu Rev. Father Slap-šaka mi sporočajo o požrtvovalnem sodelovanju društva Krka, ki je v ta namen vprizo-rilo igro Trnjeva krona, kar je pripomoglo za to blagajno za $220.00, v cerkvi se je pa nabralo za $117.00. To so veli- (Dalje na 4. strani) Vsak teden naj bo vaaj en dopis iz vsake slovenske naselbine v "A. S" DOGODKI Apeliral na rudarje - Pittsburgh, Pa. — Ameriški slovanski kongres, ki trdi, da zastopa 15 milijonov ljudi slovanskega porekla, je apeliral na rudarje, naj ostanejo na delu in proizvajajo premog, ki ga nujno potrebujemo za poraz osišča, ter naj vstra-jajo, dokler ne bodo njihove upravičene pritožbe rešene. V MEH ZA SMEH JZ OTROŠKIH UST Štiriletni Ivo se igra na dvorišču. Zdaj vstane, prebledi, za-rdi in zajoče. Mamica prihiti. Prvi mah^vi^ di, kaj se je zgodilo: hlačke bo treba preobleči! "Jej, takšna katastrofa!" Nekaj dni nato ponovna nesreča. Mamica je huda: "Pa vendar ni spet katastrofa?" "Ne, ne, mami," se odreže mali mož. "Danes je pa samo lulustrofa!" KAKO JE NA NEMŠKEM "Prej nam je bilo dobro, danes nam je bolje, bilo bi nam pa še bolje, če bi nam bilo spet dobro," je rekel ondan neki komik v Monakovem. Za to je dobil šest tednov zapora, v potrdilo svoje ugotovitve. GROŽNJA "Ce otrok noče zaspati, mu bom pa kaj zapela," je rekla gospa krščenici. "To sem mu že jaz zagrozila , gospa I" NJEGOV RECEPT Na policijo pride neki gospod : preteklo noč je nekdo vlomil pri njem. Vlomilca so bili medtem že prijeli. "Ali je res, da je lopov že pod ključem?" "Da," pritrdi komisar. "Rad bi govoril z njim." "Zakaj?" "Vlomil je ob dveh ponoči, ne da bi bil zbudil mojo ženo. Zato bi ga rad vprašal, kako je to napravil." GOVORI KAKOR MISLI Neki gobezdač se je bahal DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jo«. J. Nemamch, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v meseca v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se pričm: pobirati ob 1:00. Na doma tajnika pa vsakega 10. in 25. v meseca. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Pristopite k - DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. A V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik, JOSEPH ZORC, tajnik, 1045 Wadsworih Ave.. No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC. SR.. blag. MicHaelTrinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS T Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. i DR JOHN J. SMETANA i Pregleda je oči in predoisnje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TcL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 ziutraj do 8:30 rrečer. MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS - Gradbeni podjetniki in gradbeniki Sedeči mornar na sliki ne sedi na brivskem siolu niti ne gleda s dali-nogledom če odkje prihaja brivec, ampak skrbno gleda po; morsfc gladini kje se bo pokazal kak kljun sovražnega'submarina. Irf kadar ga zagleda hitro obresti topnicarje in druge, ki začno boj proti submarinu. - Mi prevzemamo vse vrste dela, gradimo nove stavb« kakorinega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot snjenje večjih poslopij, ioL tovarn, ali kakršnokoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dela. kot popravljanj« hii in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodožlo. Nasvete, proračune ta načrte dajemo na željo fares-plačno. Čemu plačujete visoke na-Jemnine. Dajte si postaviti lasten dom. lastno hišo, kar napravimo vam mi sa smerno nizko ceno. Pokličite aas na telefon v Calumet 6570 or 6909 v; .. • V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois Stran S BARAGOV SVETILNIK Promotor. Baraga pride za stalno ▼ L'Anae. Dnevi, tedni in meseci Baragovega ponovnega bivanja v La Pointu s o zelo hitro potekali. Misijonarjeve misli so bile že itak ves ta čas bolj v L'Ansu nego v La Pointu. Si-Icer se je skrbni dušni pastir z vso navadno vnemo posvečal svoji čredi na starem mestu, vendar je ves prosti čas porabil za urejevanje stvari in pripravo na odhod. Lahko si mislimo, da mu je pri tem delala največjo težavo in bridkost ena misel — drugega duhovnika za La Point ni bilo . . . Prijazna cerkvica v La Pointu in verna čreda okoli nje bo sedaj le "podružnica" novega cerkvenega središča v L'Ansu. Saj Baragi ni drugega kazalo, ko obdržati še nadalje tudi skrb za La Point, čeravno je bil oddaljen od L'Ansa nič manj ko 180 milj. To so pač bili drugačni časi kot so danes in smo jih mi vajeni. Kaj se meni kak duhovnik na naših župn^ah, če dobi pismo od škofa, ki mu pravi: Odpravi se pojdi drugam! Duhovnik ve, da je škof tudi za dosedanje njegovo mesto že drugega določil. In kaj se menijo naši današnji katoličani, če jim pride na uho: Naš župnik ali naš kaplan je prestavljen drugam. ,V kratkem ga ne bomo več vi-,deli . . . Prava reč ! Saj pride drug na njegovo mesto in vse bo šlo v starem redu naprej — ali pa se bo še kaj zboljšalo. JDa, navadno se še kaj zboljša, morebiti celo prav dosti zbolj-, ša, zakaj nova metla vedno bo-Jje pometa kot stara. ' Za La Point pa ni bilo po Baragovem odhodu pri rokah nobene "nove metle." Ostala je stara, samo nov ročaj je morala dobiti — nov, dolg ročaj. Tako dolg, da je mogla metla pometati istočasno, bi rekel, v La Pointu in v L'Ansu, ki sta bila oddaljena drug od drugega 180 milj! Kaj takega je mogoče samo za tako dobro metlo kot jo je predstavljal — Baraga! V La Pointu so morali vzeti službo v svoje roke ondotni verniki sami. Le tu pa tam so smeli pričakovati, da jih bo o-biskal za nekaj kratkih dni njihov skrbni dušni pastir — do-ler se ne posreči dobiti drugega stalnega duhovnika. Odslej v La Pointu ni bilo svete maše v zgodnjih jutrih, ni bilo svetega obhajila, ni bilo pridige in krščanskega nauka ob nedeljah. Toda cerkvica je ostala na svojem mestu in je kar naprej klicala ondot-nim vernikom: Tu je hiša božja in vrata nebeška! Pridite, molimo^ In verniki so razumeli ta glas, prihajali so in molili. O-pravljali so svoje redne pobož-nosti pod vodstvom kakega svetnega moža, ki je po svojih močeh prevzel misijonarjevo vlogo ter vodil molitve. Včasih so to nalogo opravljale Ženske. Namesto svete maše so si v duhu predstavljali zadnjo večerjo. Namesto da bi šli k spovedi, so skupno obujali ke-sanje. Namesto resničnega svetega obhajila so prejemali duhovno sveto obhajilo . . . Take pobožnosti so napolnjevale neikdanje misijonske cerkvice in jih še napolnjujejo v misijonskih deželah kljub temu, da verniki po cele mesece Jn morda leta ne vidijo pred 'oltarjem svojega misijonarja. Nam se to zdi nenavadno. Ne moremo si misliti, da bi tudi mi kdaj prišli v take razmere. In če bi prišli, kdo ve, če bi imeli veselje hoditi v cerkev k takim "posvetnim" pobožnostim ? Saj je toliko na-pol-katoličanov med nami, ki ne gredo niti k resnični sveti maši, k resnični Bpovedi, k resničnemu svetemu obhajilu — da ne • omenjam resničnih šmarnic . . . V naši stari domovini so pa zadnje dve leti tudi take reči sami preizkusili — na lastni koži. Njim ni treba več čitati poročil iz Baragovih in drugih misijonskih d e 1 o k r ogov — mnogo mnogo slovenskih* župnij se je čez noč spremenilo v zapuščene misijonske postaje . ♦ . Marsikje, kjer je mogoče, jih ljudje sami spremi-jajo v žive božje tempeljne, in TEDENSKI KOLEDAR PETA NEDELJA V MAJU "Ljubezen je iz Boga, in vsak, kdor ljubi, rojen je iz Boga in pozna Boga (1 Jan. 4,8.)" Razne so čednosti, za katere se ti je treba prizadevati, se uriti v njih vse dni življenja, če hočeš priti do dobrega konca. Kraljica vseh čednosti pa je ljubezen do Boga, in iz te ljubezni izhajajo tudi druge čednosti, in vrednost vseh Čednosti se ravna po meri ljubezni do Boga. Vsaka čednost je vredna, kolikor je vrednar ljubezen. Bog ne sodi toliko po čednosti, presoja pa vsa'ko čednost po ljubezni. Čim bolj popolna in čista je ljubezen, tem večja postane v očeh božjih Čednost sama. Ljubezen ima čudno, skrivnostno, prav. čarodejno moč: vsakdanja tvoja opravila iz-premeni v čisto zlato! Bog gleda namreč pred vsem na namen. Ljubezen je v namenu. Tem višje ceni sB o g, čim večja j e lju- bezen. .Kar moraš storiti, da rešiš dušo, to je nekako prisiljeno, dasi le iz dolžnosti. Ako storiš, kar moreš storiti, prihaja vse le iz gole ljubezni, in se vrednoti po meri ljubezni. Posvečuj toraj akozi ljubezen i po ljubezni svoja vsakdanja dela. Opravljaš jih, jih morda moraš opravljati. Čemu bi jih topo le tja v dan? Ali naj jih opraviš iz strahu? Bes da te strah ne sme zapustiti, ampa(k nadomesti celo strah božji z ljubeznijo božjo, in zlata zrna ti bodo padala v tvoje naročje. Dolžnosti bodo iste, morajo biti storjene, če so storjene iz ljubezni, se iz-premenijo po namenu v krasne bisere. Kakšna moč, kakšno skrivno čarodejstvo! Večnost ne pozna dela za čednosti. Ampak živel boš tudi v večnosti in enako delal, ne le počival. Različno pa bo to delo od sedanjega, ker bo obstajalo le v ljubezni do Boga. Cemu toraj ne že zdaj?. 10. Nedelja —- S. po Veliki noči.. . 11. Ponedeljek — S pom. dan. (KriŽevo). 1. Torek — Začetek pr. R. T. (Križ.) 2. Sreda — Blandina (Križevo). t !' 3. Četrtek — Kristusov v nebohod. 4. Petek — Kvirin, muČ. . * ! . 5. Sobota — Bonifacij, škof in muč. »• Torek, 25. maja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC OPICA. LIŽE SLADKOR svoje župnije v žive verske občine. Nekaj tega smo brali po naših katoliških listih, več bomo zvedeli pozneje, ko bodo zopet upostavljene redne zveze s staro domovino. Ni dvoma, da bomo zvedeli marsika-ko zgodbo, ki ne bo nič manj ganljiva ko razne zgodbice iz misijonskih krajev. Kaj ko bi šli včasih v duhu tja čez mor-'je med svoje verne rojake in bi ž njimi prebili kako urico v zasebni pobožnosti pred Bogom in Njegovo Materjo? Morda bi nam prišlo na mi-šel pri taki zasebni pobožnosti, kako premnogi katoličani z lahko vestjo opuščajo celo najbolj strogo zapovedano nedeljsko službo božjo in imajo vsak najmanjši vzrok za dober in opravičen. Kaj če bi prav od blizu pogledali, ako ni tudi ta možakar ali ta žena tu pa tam med njimi, ki zdajle tele vrstice prebira? Pa je vendarle menda lahko imeti upanje, da bo vsak, ki tole bere, dejal in dejala: Nak, jaz pa res ne opustim svete maše "brez opravičnega vzroka. Res pa je, da me mnogokrat ni v cerkvi, pa ne morem pomagati. Pride bolezen, slabo vreme, dolga in umazana pot — torej ostanem doma in Bog ne zameri. _. Prav! Je pa še ena stvar, ki ji moramo pogledati v oči. Včasih človek ne ve, če je vzrok pred Bogom res dosti velik ali ne. Marsikomu se je že zgodilo, da je pozneje kdaj priznal: Imel sem pred svojo vestjo TAKRAT stvar za dovolj veliko opravičilo, kasneje sem si pa priznal, da je bila v veliki meri le moja nemarnost ali celo lenoba . . . • Kako naj bi človek naredil, da bi na licu mesta do dna pre-iskusil samega sebe in spoznal, £e ima opravičen vzrok za odsotnost pri službi božji ali ne. Nekateri misijonarji in drugi duhovniki takole ravnajo: Vprašajo človeka: Ali si tiste nedelje, ko si moral mašo za-tnuditi, doma kaj več molil ali nisi ? Ali si skušal vsaj v duhu biti pri sveti maši ? Ali si sploh »kaj pomislil na to, da je Gospodov dan? , Če človek reče: Doma sem molil in skušal nadomestiti službo božjo v cerkvi — potem je znamenje, da res nisi mogel iti. Ce pa rečeš: To pa .ne, doma nisem prav nič molil in na službo v cerkvi nisem mislil —si pa podal dokaz, da ti sploh ni bilo za cerkev in se ti je kar dobro zdelo, da imaš nekak vzrok za odsotnost. O tebi se torej lahko reče, da si imel le bolj navidezen vzrok, ki pa pred Bogom slabo drži, čeravno si ga ti sam z obems rokama in še s svojo vestjo — podpisal . , In ko smo že pri tem. se dotaknimo se ene stvari. Nekateri pravijo, da so bili pri sveti maši — na radio! To pa ne drži. Poslušanje maše na radio ne more nadomestiti na--šo nedeljsko dolžnost. Tudi prazniške ne. Drugače je pa seveda dobra reč, poslušati službo božjo na radio. Poseb- Opico imajo zelo rada sladkor. Neki ameriški poročnik na Angleškem m xabara t nekam parku LgWato1* OPiCam *todk0r ^ ak4ČI" P°*najo da KAJ SE SLISI PO ŠIROKEM SVETU NEMŠKI STRAH PRED RUSI New York, N. Y. — Ameriški poročevalci poročajo, da Nemce najbolj skrbi vzhodna fronta. Iz zapada baje jemje-jo svoje čete in jih pošiljajo na rusko fronto, ker se bojijo, da bodo Rusi kje prebili fronto in invadirali Nemčijo. Nemci vedo, pravijo poročila, da se Rusi želijo maščevati nad Nemcu ko jbodo dosegli njihovo zemljo. Well, well, pa se je Hitler tako širokoustil, kako bo opravil z Rusijo še pred zajutrekom! --o-- ITALIJANI DOLŽIJO NEMCE ZA PORAZ Bern, Švica. — Italijani po-jasnujejo v listih in na radio, da so Italijani storili svojo polno mero dolžnosti v Tuniziji in da so se borili naprej še več dni, ko so se Nemci že predali zaveznikom. Neko poročilo pravi, da ie von Arnim, nemški general, ki je nasledil Rommella in bil pozneje ujet od zaveznikov zlorabil italijanske čete s tem, da je postavljal Italijane na najbolj vroče točke fronte, svoje Nemce pa je držal v manj nevarnih krajih. Well, kadar kdo propade pač išče izgovorov. no za človeka, ki ne more v cerkev, recimo, radi bolezni. Ko posluša radio, mu stopa sveto opravilo bolj živo pred oči in se lažje vživi duhovno v to, kar je moral zamuditi radi pravičnega vzroka. Kdor pa nima takega vzroka, zanj ni dovolj, da posluša mašo na radio. Nekaterim je treba to spet povedati.' > . JAPONSKO SVARILO RUSIJI RADI SIBIRSKIH BAZ : ' London, 'Anglija. — Tokijska radio postaja je naglašala opozorilo ruski vladi, da naj dovoli Združenim narodom, da bi uporabljali sibirske vojne zone, iz katerih bi se lahko bombardiralo japonsko domovinsko otočje, pravi poročilo. Dalje omenja, da je oznanje-valec zagrozil, da ako bi se Rusija drznila storiti kaj takega, se bodo Japonci zatekli k sredstvu "blitzkriega* in bi zadali Rusom težak udarec, kakoršnega Rusi še ne poznajo. Poročilo je vzeti s pridržki na znanje. Morda ga kdo objavlja, da bi s tem pospešil spor med Rusi in Japonci. Težko je verjeti, da bi se drznili Japonci govoriti tak jezik v tem času. Mogoče je pa vse. SAR2ENTI IMAJO PREdT NOST . "Movie" igralke si vedno izmislijo kaj "pametnega", da pridejo v liste. Sedaj je imelo 213 igralk v Warner Studios v (Ho^lywoodd glasovanje, 1 s kom gredo najraje na sestanek. Več kot polovica* 139, jih je glasovalo za vojake, ki niso častniki. Sarženti so dobili 89 glasov, prostaki 31, korporali pa samo 19. -o——- PODMORNIČNI JUNAK „ Med junaki naše mornarice v tej vojni se bi moralo pisati ime Howard W. Gilmore, 40, New Orleans, La., s posebno velikimi črkami. Ko je poveljeval ameriški podmornici, ki je zadela ob neki japonski to-povni čoln, je bil ranjen na -krovu. Da bi pridobil za pod- MORNAR NA STRAŽI mornico dragocene trenutke, i je izdal povelje, naj se poto- < pi. Tako je podmornica srečno prišla iz nevarnosti, medtem ] ko so njenega poveljnika, ki je bil še vedno na odprtem 1 mostičku, odnesli in zagrnili valovi. . ! i o ZA LJUBEZEN NI NIKOU _ _ PREPOZNO_ Četudi je že 73 let star, je bil Charles L. Bragg, udovec, i poklican nazaj v I armadno službo, potem ko je bil že več let upokojen. Napravili so ga za master sarženta. Ko se je ustavil v Wilmingtonu, Del., je šel iskat prenočišča za eno noč in je potrkal na vrata neke hiše, kjer so oddajali sobe v najem. Ženo, ki je prišla od-pret, je takoj spoznal kot svojo nekdanjo izvoljenko in zaročenke. Bila je Mrs. Margaret Filyaw, 63, vdova. Njuna mladostna ljubezen je ugasnila pred štiridesetimi leti, zdaj pa je iznova zagorela. Ali sta se vzela? Seveda sta se! vpriSo francoskega igralca La-ciena Guitryja: "Jaz zmerom govorim, kakor mislim." ".Verjamem," je menil Gui-try, "samo mnogo več." dilJte 4%6. * % -'H SOLIDNOST "Ali ste videli, kako čudovit je bil davi sončni vzhod?" "Ne! Grem vedno pred njim spat." t 4) NAROČITE IN C1TAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik (t NOVI SVET M I? fl^ fl? ^ ^fr fl? ffr ^fr fH^ fH? ^H? Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VASI OTROCI PA SLOVENŠČINE laDr.Kanumc* ANGLEŠKO-SLOV. BERILA Tiskarska dela vse vrste točno in Učno izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS "ENGLISH-SLOVENE READER" / kateri se sedaj prodaja po zni- (£0 AA žani ceni, samo____________ Naročila pošljite nas AMERIKANSKI SLOVENEC 184!» W. Cermak Rd., ' Chicago, Illinois po katerih se bomo vzpenjali navzgor. Vsaka od teh stopnic šteje en tisočak. Preko prve stopnice smo že naredili korak. Ko se bo oglasil še vzhod, srednji in daljni zapad in rojaki iz severa, bo naša kampanja za deset tisoč dosežena. To naj ne bo smatrano za nemogoče, ker to zmoremo z lahkoto. Slovenski narod se je vedno štel, da je veren in požrtvovalen narod. To bomo pokazali tudi sedaj. Naj Pog blagoslovi nadaljevanje. r^J Lahko pišete kar v banko The North American Bank Co., 6131 St. Clair Ave., c-o Anton Grdina, Cleveland, O., ali pa samo Anton Grdina; naj bo eno ali drugo. Naslov računskega tajnika Frank Jakšiča je: 6111 St. Clair Ave., Cleveland, O., Rev. P. Bernarda pa: 62 St. Marks .Place, New York City. S tem zaključujem kot blagajnik tega sklada z iskrenim pozdravom do vseh. Anton Grdina. P. S. Prispevke povsod lahko izročate svojim župnijskim duhovnikom. V Clevelailtiu bo zbirala tudi Ameriška Domovina ali direktno v North A-merican Banka. KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16y*xl2M» Tiskana ▼ rcčih bar-▼ah. Sredi ]• ▼ venca »•dan JI p r e d s ednik Zdr. driar Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnata zastava. Pod zastavo ]• spominska ploiča in na nji tiskano ▼ okrajšavi listina pravic in svoboi&n. Slika Je v okvirju in v okvirju steklo. Ta slika je lep krat in sgodovin->ki pomeni ji vosi za vzak amerikanski Ker nas naii naročniki »a njo popraiujejo, •no jih ie nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošOjatrenih stroškov. Poiiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak. ki bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si Jo ielijo. Naročilu je pridjati potrebni mwk in ga poslati nas AMERIKANSKI .SLOVENEC r s* 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois D0G0DBICE Renoir je bil že na pragu starosti, ko so začeli priznavati njegovo umetnost. Tedaj pa so ga kupci slik tako oblegali, da se jih časih kar ni mogel otresti. Ko so mu ob neki takšni priliki ponujali visoke vsote za neko sliko, je rekel: "Zdaj je že prepozno! Ponujate mi najboljše beefsteake, jaz pa nimam več zob!" Stoletni Fonetenelle, Gorneil-lev nečak, je bil kot filozofski gost in zavoljo svojega viteštva med damami v Rambouilletu zelo priljubljen. Nekega dne je pobral padlo pahljačo mlade-mur lepemu dekletu, ki ni pa nič pokazalo, da ga je ganil, ta dokaz starčkove vljudnosti: "O, gospodična," ji je dejal, "kako zelo razsipljate svojo mrzlost!" J f Stran 4 " AMERIKANSKI SLOVENEC i ii Torek. 25. maja 1943 KOBILICE jT » Spisal Ksaver Meško. 1 Zgodovinska slika iz leta 1672. F*' "Ne razumem, kako da se ji celo goji-mi (kristjani) smilijo. Odkar je bila zadnjič ta sitna ženska, ta Vidovička pri nas — in mene je Jahve (Bog) kaznoval, da ravno nisem bil doma — in je dekletu na-tvezila vse mogoče in nemogoče bajke, je Rahela povsem zaverovana v njo. Še odpustila bi ji ves dolg. A Izak je pametnejši." Spet se je vzradostil samega sebe in svoje skrbi za premoženje in za Rahelo. Nenadoma pa se mu je lice zresnilo in stemnilo. "Vdova trdi, da je Vidovič polovico vrnil. Rahela veruje. Naj! A jaz pravim: Kje pa ima pisano? Pri meni velja le pisana beseda, potrdilo na papirju ali pergamen-tu. Kdo naj veruje sami besedi ? ... In Vidovič je mrtev." Spet mu je šlo kakor smehljaj čez suho, lepo lice, trdo, kakor iz marmorja izklesano Znak zadovoljstva bi pač naj bil ta odsev smehljaja, a mu je lice le spačil. "Ničesar pisanega! Prič tudi ni. In Vi-'dovičeva beseda? Kdo ji bo verjel? Pijanec je bil. Da, vseh sto srebrnikov mi vrne Vdova! — Hi, Aladin, geni se! Saj še za-spiš!" Dobro uro pozneje je ustavil Izak pred hišo vdovino, je privezal konja ob deblo stare slive in je vstopil. V bližini Drave je stala koča, koncem vasi, kakih sto korakov oddaljena od sosedne, večje kmetske hiše. Z desnega brega je mrko strmel dol na njo in na vso ponižno vas grad Bori, kraljujoč mogočno in grozeče na visoki skali, dvigajoči se navpično iznad rekine struge. Z leve strani je pozdravljal prek čez polje beli zvonik farne cerkve Sv. Marjete, skromen in ponižen, krit s starimi, z mahom obraslimi skodljicami. Zaspani vranec je ob slivi povešal glavo, razmišljal in vdano <&kal gospodarja. Včasih je za hip privzdignil ušesa, ko je zaslišal iz sobe glas gospodarjev. Zakaj vznemirjen in zelo glasen je postajal pogovor Židov in vdovin. "A mož je trdil pred smrtjo, da je polovico vrnil," je spet in spet zatrjevala vdova. Glas se ji je tresel od nemira, jeze in žalosti. Okoli nje so se gnetli otroci. Trije večji so napol radoznalo, napol sovražno pogledovati Žida, ki so ga poznali že od prejšnjih obiskov; mala, kodrolasa deklica se je oprijemala materinega krila; zakopavala in skrivala je zlato glavico v materino krilo, iz katerega je od časa do časa napol radovedno, napol boječe pogledala bradatega tujega moža. Najmlajšega fanta, dojenčka, je držala vdova v naročju. Žid se je obupni vdovini trditvi prisiljeno smejal. "Vmil? Bog mojih očetov, kdaj in kje? Ko pa sem ti že rekel in ti prisegam, da mi ni." "A da bi lagal, ko je gledal smrti v oči?" — je dvomila vdova in je strmela z velikimi, vprašujočimi in trpečimi očmi v Žida. — "Ne, ni mogoče! Ni mogoče!" "Ako bi mi bil vrnil, bi mu dal gotovo pisano potrdilo. In Šimen sam bi bil zahteval Ali ga imaš?" "Pisanega res ničesar nimam. A če je on trdil!" "Vsaj kako pričo bi morala imeti/' "Je tudi nimam. A Bog je videl, on je priča!" ' Izak je za hip pomolčal, kakor bi ga bile zadnje besede udarile in mu za hip vzele hladno razsodnost. Vdova ga je gledala napol proseče, napol srepo in srdito. 2id je povešal glavo in oči pod tem žgočim pogledom, ki ga je bolj čutil nego videl, in ki mu je skušal prodreti v globočino duše, da bi našel tam resnico. Z obupnim svojim bleskom ga je glasno vpraševal: "Ali upaš še pred Bogom tajiti, goljuf židovski?" A s silo se je ohrabril. Drzno je pogledal vdovi naravnost v oči. Drzno, razžaljivo je rekel: "Saj sama najbolj veš, kaj je bil rajni Vidovič: Pijanec! Resnice in laži nikoli ni natanko tehtal, kakor jih noben mešetar ne." Žena se je zganila. Z naglim močnim sunkom se je zravnala pred Izakom. Prsi so se ji dvignile, zaječala je napol pridušeno. S sovražnim pogledom je ošvignila žida; a odvrnila je še dovolj mirno: "Res, v življenju ni bil mnogo prida, moj mož. A tudi vi, gospod Rosenzweig, imate mnogo na vesti. Saj je bil vaš mešetar! Za vas je največ kupoval in ce je la-, gal, je lagal za vas!" 2id je zamahnil z roko, kakor bi se bra-. nil neljube prikazni. Poizkušal se je nasmejati, a smeh je zvenel trdo in hripavo. "Bog v nebesih, jaz mu tega nisem zapovedoval" "Ne vem, če ne." — Glas vdovin je tre- • petal. — "Dovolj sem trpela ob njem in njegovih napakah. A če mu jaz ne oponašam tega še v grob za njim, naj ga puste pri miru tudi drugi! — Že prav, nič se ne Opravičujte, gospod Rosenzweig! — A to pravim, in to ve vsa fara: Na smrt se je dobro pripravil, Bog bodi zahval jen. Zato pa ne morem verjeti, da bi še pred smrtjo ravno v tej stvari lagal." "Pa je, žena! — Bog v nebesih, kaj govoriva brez konca in kraja! Moj denar mi daj, pa je!" "Ko pa ga nimam! Ali naj ga z vedrico zajmem iz Drave?" Žid se je razburjal. "Nimam! Kakšna beseda pa je to? Jaz tudi nimam, pa rabim. Zato hočem imeti." Vdova se je obrnila v stran. Otroci so se ji plašni oprijemali obleke in se stiskali k njej. Najnflajšega je privila tesno k prsim. Težek boj je bojevala velika, močna žena. Cez nekaj hipov se je okrenila spet k židu, z razpaljenimi lici, z nemirno sevajočimi očmi. In zaprosila je naglo in hlastno, kakor bi se s silo krotila: "Gospod Rosenzweig, počakajte še nekaj časa. Dam vam, brž ko mi bo mogoče. Usmilite se!" "Bog vsemogočni" — se je srdil žid — "tretji pot sem se že pripeljal tako daleč, a ti vedno praviš: "Počakaj!" — Do kdaj pa? Ali do smrti?" "A kje naj vzamem? In več nego sem dolžna!" "Kje naj vzamem? O vprašanje! Lepo hišo imaš. Prodaj jo! Trgovec Skrjanc jo takoj kupi." , Ženi se je čudno zabliskalo v očeh. "Vidva s Skrjancem! Oba tičita pod enim klobukom. Oba bi me rada ogoljufala in oropala še tega beraštva, kar ga imam. In kam naj grem potem z otroci?" Premagala jo je bol in skrb za deco. Zajokala je navzlic silnemu premagovanju in zatajevanju. Dvignila je dojenčka proti Izaku in še enkrat zaprosila: (Dalje prih.) ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET'' 1840 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois J. M. Trunk Hudo je zasumelo ▼ časni-j karskem gozdu po Ameriki in sumi naprej. Mark Aldanov je izdal knjigo "The Fifth Seal". Komunisti skakajo, češ, vsebina je žaljiva za U. S. S. R. in ta je naša zaveznica, in pristranska je napram Stalinu. Aldanov je prišel iz Rusije. Ali je Rus, ali pa le "Rus", ne vem, pa ni me-' roda j no, dasi se poudarja, da S'e prišel iz Rusije. Komuni- j sti se prepenčjijo, antikomuni-sti pa ploskajo. Gole otroča-! rije. Kakor povsod, gre tudi i pri tem za objektivno resnico, j Če so očitki o vsebini resnični, i objektivno utemeljeni, ni treba komunistom skakati, ker resnice s tem ne odpravijo. Ako pa je vsebina objektivno neresnična, je za robo antiko-munistov malo pomagano, ker vsaka laž ima kratke noge in z lažmi antikomunisti pri vsem fanatizmu ne bodo daleč prišli. Vsa godlarija izgleda, se mi zdi, tako-le: komunist zaropota, in vsi komunisti zaropotajo, ne brigajo se, ali je ropota-nje tudi opravičeno, in zaropota antikomunist, in vsi anr tikomunisti zakričijo in zaropotajo, objektivna resnica je obema deveta briga, in tako postopanje je ovčja mentaliteta. Nekdo je v starem kraju držal ž tango pri nebu, ko je bila klerikalna procesija, zdaj nekje straži, piše v napreden časopis in sta vi j a razna vprašanja, in, zdi se, da bi rad še poprašal, čemu je nos nad ust-mi in ne narobe. Poprašuje, čemu ne bombardirajo Rima, kako da pustijo Vatikan pri miru, kje je Hess, čemu ni druge fronte, kako da ne pomagajo Rusom, ki baje komaj še dihajo, čemu hodi po svetu nadškof Spellman, kako da ne vidijo, kako deluje rimska hierarhija, odkod da se ne zmenijo za nevarnost, da bi ta rimska hierarhija še lahko Stalina spreobrnila, da bi z rožen-krancem okoli vratu hodil po božjih potih po kolenih ... in. še dosti takih vprašanj ima možakar, in vse je hudo krivo in napačno in nerešeno. Posebno pouzročajo krče v trebuhu Rim in Vatikan in rimska hierarhija, in ker te robe že ni enkrat konec. Well, vsi križi in vse težave in vse težkoče, ki se porajajo v tihih urah pri Čuvanju in prihajajo v podobi dopisov v napreden časopis, prihajajo iz tega, ker je možakar v tistih dneh tam držal pri nebu za štango, zdaj se pa drži napredne krame. In takih je vse polno. Sariia ! .jeza »kozi vse {življenje, ,na vse se jezijo, le na same sebe j se ne jezijo, in tu je pes poko-I pan, pa se bodo lahko še več-j no na sebe jezili, ako jih ne sreča pravočasno pamet, dasi j se imajo za hudo pametne. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Jsi darovi za župnijo v dnevih, ko vsak itak darn je za veliko- ! nočno kolekto. Prav to naj velja v priznanje župljanom fare Marijinega Vnebovzetja za $357.07. Župnija v Lorainu ni tako velika, toda v primeri z drugimi je prispevala lep dar 115 dolarjev. Father Bernard ima pa neko posebno malho, vedno polno kakor berač kruha. Zadnjič nam je vrgel na mizo cel stotak, ko se je vrnil nazaj v New York je zopet poslal ček za $84.00. Njemu sem odpisal, da je magnetičen in da vleče nase dolarje. Iskrena hvala za vse te darove. V treh mesecih je lahko I deset tisoč dolarjev skupaj od katoliških župnij in posamez-- nih rojakov širom Amerike, j Ako to storimo, bo domovina ; vedela, da stojimo v njenem ; I trpljenju za njo I Zganimo se, ; ker se nam nudi tako ugodna ;!sprilika. Slovenske župnije ši-;j rom Amerike, stopite skupaj z farani. Katoliška društva, vaša dolžnost je, da se sedaj odzo-j vete. Naj ne bo naselbine in ne | društva ali slovenske župnije, ; da ne bi nekaj prispevala se-; daj, ko gre za hitro pomoč. Ako je med nami zavednost, ne bo vzelo niti par mesecev, ko bomo lahko domovini poslali naročilo, da je deset tisočakov že zanje nabranih. Kakšno veselje bo in hvaležnost in koliko novega upanja! Kdor bi hotel poslati izven katerikoli naselbine ali župnije, lahko pošlje na podpisanega: Ali na Father Bernarda, kakor so bili naslovi že objavljeni. Denar v banki je naložen na hranilni vlogi * — številka knjižice je 2,169 — na ime: Slovenian American Parishes Relief Fund. Poleg blagajnika so še vpisani Mr. Frank Jak-šič kot računski tajnik, potem pa Rev. Čelešnik in Rev. Baraga kot nadzornika. O nadalj-nih prejemkih bo redno' sporočano. Termometer mora priti na $10,000, zato naj velja v ta naftien tudi deset stopnic,