4AZ.ANNES \\ S^flW^^P^ a 1 \ Xm. hauhont \ ^smoGNcux^^S^g^j _; ERDUN \ """ VARENNČ5 \ČN AR60NNE SCNl NCOURT Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 32. JOLIET, ILLINOIS, 17. MARCA 1916 LETNIK XXY. Lahi zopet odbiti i v hudih bojih ob Soči. Nova laška ofenziva na Goriškem iz-podletela povsod z velikimi izgubami. Verdun za Nemce trda kost. Vkljub vsem junaškim naskokom trdnjava še trdno stoji. Berlin, 13. marca. — V današnjem * Cevnem poročilu avstro-ogrskega voj-n«ga vodstva je rečeno, da ob italijan-^ fronti razvijajo sovražne baterije Zl>'ahno delavnost. V bližini Selca so '•"i Italijani, prodirajoči z močnimi °ddelki k napadu, odbiti. Lahi se žurijo na Goriškem. ft'm, 13. marca. — Po večmesečni ■Medlosti so Italijani naenkrat postali s>'no delavni ob celi fronti. Mogočno "sstopa topništvo sedaj na Kraški vi-s°ki planoti in obnove italijanskega "avala na Gorico je pričakovati v kratim. , Današnje brzojavke s fronte poroko vsakdanske pehotne boje pred gorskim obmostjem. Italijani podjema-10 vsak dan pehotne napade proti obupanemu taborišču pri Podgori na Goriškem. Zavzeli so več zakopov in Stegujejo obroč okoli obmostne po-st°janke. Avstrijci naglo pošiljajo pobožnih čet. Vojskovanje s pomočjo snežnih pla-*°v se je začelo pred dvema tednoma, 'kazalo se je posebno izdatno v zadajanje železnic in včlikih cest ter v Preprečanje četnih premikov. Začeli novo ofenzivo. i-ondon, 14. marca. — Italijani so 'tevili močno ofenzivo proti Avstrij-ob soški fronti, kakor poroča dalje naznanilo avstrijskega glavne-stana, dospelo semkaj potoni Ber- | Italijani so podjeli naskoke z veliki-i . ' °ddelki na avstrijske linije in so ; v vsakem slučaju odbiti, je rečeno. , ^očini ni uradnega pojasnila iz Ri-je mogoče po mnenju vojaških ve-I a*0v, da je bila italijanska ofenziva aJeta v svrho, da se prepreči odpo- .slatev pomožnih čet s te fronte na bojišče pri Verdunu. Laški naskoki povsod odbiti. Berlin, 14. marca. (Brezžično v Say-ville.) — Iz Dunaja je dospelo sledeče dnevno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva: "Težki boji se razvijajo ob soški fronti. Italijani so napadali z močnimi oddelki, a so bili povsod odbiti. "Pred tolminskim obmostjem se je sovražnikova delavnost omejevala na živahno topniško streljanje. Sovražnikovi poskusi, razdejati naše ovire pri Plaveh, so se izjalovili. "Ob goriškem obmostju smo odbili •dva napada proti doberdobski postojanki in en napad proti utrjenemu mostu čez Lucimico, kakor tudi več napadov proti Doberdobski visoki planoti. "Blizu Sv. Martina so Italijani naskočili sedemkrat. Odbiti so bili s težkimi izgubami po pešpolku št. 46." mi. Bitke je pričakovati v najbližjem času blizu Valone. Po semkaj (v Genovo) iz Bukarešta dospeli brzojavki je Nemčija baje naprosila bolgarsko vojno vodstvo, odpo-slati dve diviziji na francosko fronto. Bolgarska vlada "je prošnjo odbila z ozirom na negotovo vedenje Rumu-nije.'' Zavezniki napadli "Zagreb". Berlin, 14. marca. (Brezžično v Say-ville.) — Zavezniški podmorski čolni so pričeli s tem, da napadajo celo ne-oborožene potniške parnike brez svarila, kakor je danes naznanilo tukajšnje avstro-ogrsko poslaništvo. Dne 13. febr. je sovražen podmorski čoln brez najmanjšega svarila izstrelil več torpedov na avstrijski potniški parnik "Daniel Erno". Dne 28. febr. je bil avstrijski potniški parnik "Zagreb" na višini Rta Planka, blizu Spleta, na dalmatinski brežini, izpostavljen enakemu napadu. V naznanilu je izrečno rečeno, da ta parnika nista bila oborožena, kakor ni nobena ladja avstro-ogrskega trgovinskega brodovja, in sta se imela zahvaliti za svoj utek samo spretnemu vodstvu svojih kapitanov. Z balkanskega bojišča. Geneva, 13. marca. — Iz avstro-ogrskega glavnega stana v Albaniji brzo-javlja 'poročevalec Berner Bund-a, da so Avstrijci izza osvojitve Drača prodrli daleč na jug. Italijani in Albanci so se umeknili v Valono in so razdejali vse mostove. Ttipatam je prišlo do neznatnih bojev z zadnjimi straža- Z zapadnega bojišča. London, 13. marca. — Nemško na-skakovanje Verduna je začasno ustavljeno, kakor naznanjata uradni naznanili iz Pariza in Berlina. Vse vojskovanje snoči in danes je bilo omejeno na topniške spopade, ki so bili hudi ob vsej francoski fronti, kakor tudi okrog Verduna. V zgornji Alzaciji, poroča Pariz, so Francozi odbili nemške prizadeve, vzeti nazaj zakope vzhodno od Seppoisa, s težkimi izgubami za Nemce. Kakor izjavljajo francoski častniki, ki so se povrnili v Pariz, presegaju nemške izgube v naskokih na Fort de Vaux zadnji petek in soboto vse prejšnje rekorde. Nemci nekoliko pridobili. Ldndon, 14. marca. — Po šestintri-deseturnem neprestanem bombardiranju francoskih linij je nemška pehota začela napad proti Verdunu, ki utegne postati odločilen. Pariz priznava nekaj malih nemških pridobitev. Znano je, da so Nemci med odje-njanjem pehotnih napadov spravili v ospredje ogromno število pomožnih čet. Te čete, baje najboljše v nemški vojski, se zaganjajo proti obroču trdnjavic okrog Verduna vkljub velikim izgubam. Vojaški kritiki tukaj pričakujejo, da bo prestolonaslednik nadaljeval borbo za vsako ceno. Napadajo na celi fronti. Nova ofenziva se je začela snoči, ko so Nemci pričeli ljute naskoke proti gozdu Haudremont, severovzhodno od Verduna, in proti gozdu Le Petre, petinštirideset milj jugovzhodno. Te naskoke je zlomilo francosko topništvo, kakor je naznanil pariški vojni urad danes popoldne. Silnost nemškega bombardiranja francoskih linij med Bethincourtom in gozdom Cumieres je bila podvojena danes, nakar je nemška pehota ljuto napadla. Odbiti so bili Nemci ob celi fronti z resnmi izgubami, po nocoj izdanem u-radnem naznanilu francoskega vojnega urada, ki pa je priznal, da se je Nemcem posrečilo, ustanoviti se v francoskih zakopih na dveh točkah Ameriške čete že prekoračile mejo. Carratiza hoče sodelovati v svrho, da se Villa s svojimi razbojniki zasledi in ulovi. Nepripravljenost Zdr. Držav. Sedem dni je preteklo, predno so mogle prve amer. čete prekoračiti mejo. Washington, D. C., 13. marca. — Predsednik se je davi koj po svojem povratu poprijel zadače, pomiriti generala Carranzo. Po kratkem posvetu z državnim tajnikom je bilo uradno naznanjeno, da bo kaznovalna ekspe-dicija omejena izključno na njeno pravo svrho in da ni nameravano nobeno oboroženo vtikanje v mehikansko politiko, ampak nasprotno, da se hoče z ekspedicijo baš izključiti možnost posredovanja. Obenem je bil objavljen ameriški odgovor, v katerem zavezna vlada popolnoma pripušča Carranzovo zahtevo, utemeljeno po načelu vzajemnosti, tudi mehikanskim četam v potrebi dovoliti prekoračenje ameriške meje. Kar je v tem diplomatskem odgovoru vzbudilo posebno pozornost, so bile njegove laskave in izpodbudne besede. Funstonove priprave. Med tem vodi general Funston, ka-lau poveljuje četair., '—nijo Verdun. da sme spraviti armado na vojni sta-lež. Resolucija, ki mu podeljuje to pooblastilo, je bila predložena zbornici pozno popoldne in po desetih minutah sprejeta z 236. proti enemu glasu (sociališkega poslanca Meyer Londona, New York). Sklep ne predstavlja samo prve očividne vojaške odredbe v kongresu, marveč je znamenit tudi zato, ker pobija iz vladnih krogov izhajajoče zagotovilo, da se nima za Mehiko določeni ameriški ekspedicij-ski voj ničesar bati od Carranze in njegovih čet. Po Funstonovi želji. Resolucija bode za vojno službo v Združenih Državah razpoložne redne čete pomnožila za okroglo 20,000 mož in povišala njihovo skupno število na približno 50,000 mož. Po poročilih iz E1 Pasa je general Funston zahteval, da se najmanj tako število vojakov pripravi za naval na Mehiko in za mejno zaščito. V senatu bodo o resoluciji glasovali jutri in bo prejkone enoglasno sprejeta. Kakor je naznanil vojni minister Baker, je general Funston dobil povelje, prekoračiti mejo, bržko bodo vse priprave gotove. Te priprave pa še niso dovršene, kakor je videti. To je očividno edini vzrok, da ekspedicijski voj še ni odmarširal. Vojaška nepripravljenost Združenih Držav se je zdaj pokazala prav očitno. Nepripravljenost Zdr. Držav. Washington, D. C., 15. marca. — Dejstvo, da so ameriške čete začele korakati čez mejo danes na "kaznovalni ekspediciji" proti Villi, je vzbudilo zanimanje tukaj, ker je šele sedmi dan izza pokolja v Columbusu bila armada pripravljena odmarširati. Ta dogodek kaže nepripravljenost armade za mobilizacijo celo v slučaju pohoda na lov razbojnikov. Ta nepripravljenost bi bila skoro smešna, da ni prepatetična. Ekspedicija prekoračila mejo. Washington, D. C., 15. marca. — Vojni minister Baker je dal nocoj ob 10. uri uradno naznaniti, da so ameriške čete prekoračile mehikansko mejo. Naznanilo se glasi: "General Funston je nocoj naznanil vojnemu uradu, da so ameriške čete vkorakale v Mehiko, ne da bi navedel natančni čas prekoračenja meje. V zadoščenje mi je povedati, kakor je razvidno iz poročila, da vojaški zastopnik mehikanske dejanske vlade ni le prav nič oviral ameriške ekspedicije, ampak jo celo podpira, kakor je videti." Jolietska novica. — G. George Rogina umrl. V sredo popoldne okoli 2. ure je previden s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal g. George Rogina, 103^ž Indiana street, ki je boloval izza dne 9. jan. t. 1. Umrl je v 61. letu svoje starosti. Zapušča ženo in osem otrok. Bil je član društva Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. in društva sv. Družine št. 1 D. S. D. Pogreb se bo vršil v soboto dopoldne, s črno sv. mašo ob 9. uri v naši cerkvi. Več o bolezni, smrti iu pogrebu prihodnjič. Vojna ga zmešala. Chicago, 111., 15. marca. — Zapustiv-ši list, v katerem je rekel, da se je naveličal življenja v Ameriki in da upa, da bo "h—č vzel Angleže in kuga prišla nad ameriške izdelovatelje streliva", se je Clemen Bilz, 74 let star avstrijski steklar, včeraj "zarana obesil na drevo v dvorišču za svojim domovanjem, 1855 Bissell st. Njegovo truplo so našli ob 6. uri zjutraj. Njegova vdova je povedala policiji, da je bil potrt vsled evropske vojne. med Bethincourtom in Le Mort Homme. Nemci zopet zaustavljeni. London, 15. marca. — Nemci so zopet zaustavili svoje pehotne naskoke proti Verdunu, ali strašno bombardiranje se nadaljuje. Dovažajo pomožnih čet. Atene, 15. marca. — Veliki nemški oddelki se prevažajo iz Macedonije in Srbije na zapadno fronto, po danes tukaj prejetih poročilih. Z ruskega bojišča. Berlin, 13. marca. (Brezžično v Say-ville, N. Y.) — Avstrijsko uradno poročilo pravi danes, da so ruske čete podjele ofenzivne pokrete ob DnjeStru in besarabski fronti, ali njihovi napadi so bili odbiti. Petrograd, 13. marca. — Rusko u-radno naznanilo poroča danes živahno streljanje s puškami in topovi v okrožju Riga. Med bombardiranjem v Ik-skulskem okrožju so bili opaziti razpoki ruskih izstrelkov med nemškimi baterijami in nemškimi oddelki, ki so se poskušali približati vili Borkovitz. Tudi v okrožju Dvinsk so bili živahni spopadi s topovi, puškami in granatami. Nadalje pravi rusko naznanilo: "Galicija—V krajini jugovzhodno od Kolkov in ob srednji Stripi smo izbojevali več uspešnih spopadov s sovražnimi patrolnimi oddelki in tekom istih ujeli neko celo stražo iz trinajstih mož.' Kaznjenke utekle. San Francisco, Cal., 13. marca. — Sedem kaznjenk je snoči uteklo iz tukajšnje okrajne ječe. Dvaindvajset drugih je bilo pozvanih, naj se pridružijo ubežnicam, a niso hotele. Pred letom dni so bile po nasvetu požarne brambe železne celične palice "kot ovira pri gašenju" odstranjene. Osebje zmanjšano. Springfield, 111., 14. marca. — Osemindvajset uslužbencev v državnem zavodu za slaboumnike in 21 uslužbencev v blaznici v Elginu je danes upravno oblastvo odpustilo iz službe. Kardinal Gotti ^resno zbolel. Rim, čez Pariz, 14. marca. — Kardinal Gotti, prefekt propagande, je nevarno, bolan. Včeraj popoldne je bil previden. , (Kardinal Gotti je prejel rdeči klobuk leta 1895. Kot prefekt propagande je eden najvplivnejših dostojanstvenikov katoliške Cerkve. Vse misijonske dežele, vštevši nekatere dele Amerike in Afrike, so pod sodno o-blastjo njegovega urada. Rojen je bil v Genovi dne 29. marca 1834. Lani v septembru se je kardinal Gotti v svojem uradu onesvestil in zgrudil ter hudo udaril s svojo glavo ob tla, vsled česar so se mu lahno pretresli možgani.) Francoske in britanske izgube. Berlin, 12. marca. —- Po uradnem poročilu francoskega vojpega ministra generala Gallieni na vojaški konferenci, tako pravi brzojavka iz Amstcrda ma, so znašale francoske izgube do dne 1. marca 1916 kakih 800,000 mrtvecev in 1,400,000 ranjencev. Od zadnjih je bilo 400,000 težko ranjenih. K temu je prišteti 300,000 pogrešancev. Skupne francoske izgube znašajo 2}4 milijona, britanske pa 600,000. VAŽNO! So čifutske tvrdke, banke in posamezne osebe, katere se pečajo £ pošiljanjem denarja v stare kraje, ki imajo raznovrstne "nizke" in visoke cene. Znano pa je, in morda ste tudi Vi uvideli, da so cene najbolj padle odkar je "Amerikanski Slovenec" otvoril svoj bančni oddelek. Mi smo pa to storito le za to, ker smo uvideli, da so nekatere tvrdke, banke in posamezniki, računali po dva, tri do pet dolarjev previsoko ceno in zdelo se nam je, da edi-noprava pot to preprečiti je s tem, da mi pošiljamo denar po pravi dnevni ceni. Tako se je tudi zgodilo. Kadar pošiljate denar, imejte vedno v mislih, da je bil že marsikdo opeharjen, ker je zaupal svoje težko prislu-žene novce posameznikom, nepoznanim tujcem, "bankam" in "bankirjem'-*, ali kaki drugi neodgovorni osebi. Dostikrat se primeri, da je kateri ociga-njen, ker mora plačati previsoko ceno za evropejski denar. Kdor pa je poslal denarje v staro domovino skozi bančni oddelek "Amerik. Slovenca", je zdaj trdno prepričan: 1) da je denar izročil v prave roke; 2) da je denar dospel kljub vojnim zaprekam v primerno kratkem času v roke naslovniku in je bil izplačan brez odbitka, in 3) da je vplačal ob pošilja-tvi za denar pravo dnevno ceno. Za prejeti denar je naša družba odgovorna z vsem svojim premoženjem. Člani naše družbe so znani slovenski veljaki, ki posedujejo mnogo več premoženja, kot marsikatera banka. Bodite torej prepričani, da je denar, ki ga pošljete skozi bančni oddelek "Amer. Slovenca" popolnoma na varnem in bo tako sigurno izplačan naslovniku, kakor da ste mu ga osebno vročili. Denar izplača v stari domovini c. kr. pošta potoni ces. in k. poštne hranilnice na Dunaju ali Budimpešti, ali Prve Hrvatske Štcdionice u Zagrebu ali katerega drugega de .arnega zavoda, in sicer popolno vsoto, kakor kaže tozadevna pobotnica, ki jo prejmete od nas. Vsako nedostatnost nam blagovolite takoj poročati, da se nemudoma uredi. Pošiljamo denar tudi vojnim ujetnikom v Rusijo, Italijo, Francijo in An-glijo. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da in bil izplačan, denar vrnemo. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. Nesreča v žagi. X Pitteville, Ky., 13. marca. — Štirje delavci so bili usmrčeni in dva sta bila hudo ranjena vsled eksplozije kotla v tukajšnji žagi. Izvoz orožja prepovedan. San Francisco, Cal., 13. marca. Pristanski kolektor John Davis je danes izdal prepoved za izvoz orožja iz te luke v Mehiko v zvezi s tozadevno odredbo washingtonske vlade. Nasip predrt. Sioux Falls, S. D., 14. marca. — Re ka Sioux je stopila čez svoje bregove in je predrla nasip severno od mesta. Z veliko silo pritiskajoče vodovje je žc utrgalo odprtino do 100 čevljev ši roko in poplavilo veliko ozemlje. Danes pošljemo V staro domovino: Za 85c. 5 kron Za 14.80 .110 kron d. 1.50.. 10 K *i 16.15 .120 " a 2.15.. 15 II a 17.50. .130 a -n 2.80.. 20 II if 18.85 .140 a a 3.50.. 25 ti a 20.20 .150 i« a 4.15.. 30 II a 21.55 .160 a a 4.85.. 35 11 ii 22.90 .170 14 a 5.50.. 40 II u 24.25 .180 II u 6.20.. 45 tt a 25.60 .190 " '. " 6.85.. 50 it u 26.90 .200 II a 7.55.. 55 n II 33.65 .250 II a 8.20.. 60 ti II 40.40 .300 II u 8.90.. 65 t! II 47.10 .350 II a 9.55.. 70 tt II 53.75 .400 It • n 10.25.. 75 II II 60.50 .450 II " 10.90.. 80 II ' II 67.25 .500 II a 11.60.. 85 II II 80.50 .600 41 a 12.25.. 90 It II 94.00 .700 II a 12.85.. 95 II II 107.25 .800 II a 13.45.. 100 II II 131.00.1000 II Pri teh cenah je poštnina že vraču- nana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Ji- ll SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., IS. marca. — V nedeljo bomo obhajali praznik Sv. Jožefa, pa-trona naše cerkve. Zjutraj pri 8. sv. maši se začne štirideseturna pobožnost in bode Sv. Rešnje Telo izpostavljeno v javno češčenje, kakor tudi v ponedeljek in torek. Med štirideseturno pobožnosstjo bode vsaki večer ob pol osmi uri molitev sv-. Rožnega venca, pridiga in blagoslov s Presv. Rešnjim Telesom, in v torek bode sklep te po-božnosti s slovesno procesijo. — V bolnišnici sv. Jožefa se zdravi zopet precejšnje število naših rojakov. Louis Prus je bil operiran na slepiču. Joseph Starašinič je prestal neko drugo težko operacijo, in ravno tako 2 leti stari Johnny Zoran. In včeraj je bila srečno operirana gdčna. Kattie Lukanich, ki jo je spravila v bolnišnico neizbirčna appendicitis. — Dvajset novih državljanov. Dvajset moških, rojenih v inozemstvu, je prejelo naturalizacijske papirje v ponedeljek popoldne, ko so povoljno napravili predpisano izkušnjo pred sodnikom Dibellom in zaveznim izpraševa-teljem. Izprašani so bili glede svojih sposobnosti za sprejem v ameriško državljanstvo. Kdor bi rad postal ameriški državljan, pa se boji predpisane izkušnje, naj se zglasi v naši slovenski šoli za državljanstvo, ki je bila pred kratkim otvorjena v prostorih bančne tvrdke-A. Nemanich & Son, 1002 N. Chicago street. V tej šoli se vrši pouk vsak torek in četrtek zvečer od 8— 10. ure. Učnina je nizka. Čim prej se zglasite, tem bolje — za Vas. — Veliki klobuki za ženske bodo letos v modi. Ženske priznavajo, da so veliki klobuki nepriročni in okorni, ali nositi jih hočejo, ker tako zahteva moda. O ta moda — prismoda! —"Ave Maria" nam jc prinesla veselo vest iz New Yorka, da so tamošnji Slovenci dosegli to, po čemer so dolgih osem let hrepeneli, — lastno slovensko župnijo in lastno slovensko cerkev. Dne 14. jail. t. 1. je newyorški kardinal-nadškof vpričo obeh monsi-gnorjev generalnih vikarjev sprejel v posebni avdijenci preč. g. Benigna Snoj, O. F. M., slovenskega župnika, ter dovolil ustanovitev nove župnije in nakup v to potrebnega posestva. Mesec pozneje, dne 14. febr., je že bila sklenjena kupna pogodba za posestvo. Kupili so hišo štev. 62 na St. Marks Place ali osmi ulici, poleg prve avenue, $19,500.00, od katerih so $5,000 takoj plačali, $14,000 pa ostane kot mortgage na posestvu. Hiša je petnadstropna in (se bodo pritličje porabilo za društvene dvorane, prvo in drugo nadstropje za cerkev, a vrhnji nadstropji za župnišče. Z delom se prične te dni. Okoli dne 4. julija bo delo dogotovljeno in nova slovenska cerkev slovesno blagoslovljena. — Prvo nedeljo v januarju na občnem zboru cerkvene občine je bilo rešeno važno vprašanje o slovenski cerkvi v New Yorku. Na občnem zboru je predsedoval g. Frank Sakser, ki je rekel: "Pet tisoč je treba, da damo na posestvo, katero mislimo kupiti. Ostalo gre na mortgage. To ni tako veliko. Zlasti pa ni veliko, ako vam povem, da vam ni treba spraviti skupaj vseh $5,000, kajti $2,000 že imate. Kdo je dal teh dva tisoč, to pa vara nič mari!-' Dal jih je g. Sakser sam. "Kakor bi elektrizoval ljudi," poroča Ave Maria, "tako je to vpljivalo na navzoče. G. župnik je bil prvi, ki se je za njim oglasil in prispeval s celoletno svojo plačo, katero žrtvuje cerkvi, to je $800. Tako sta samo ta dva darovala več kot polovico kupnine. Takoj iso se pa priglasili še drugi in v četrt ure je bilo podpisanih $5,180.00. Pri posvetovanju pred kardinalom-nadškofom je g. župnik pokazal podpisovalno polo in Njega Eminenca se ni mogel načuditi navdušenju, ki se je pokazalo tako krasno v toliko požrtvovalnosti. Zato se ni prav nič pomišljal dati započetemu delu svojega blagoslova in dovoljenja." Newyorškim rojakom čestitamo! zdaj v novem glasilu. Sedaj vas pozdravim vse skupaj in vam želim vsem srečno Jožefovo 19. marca 1916. Jos. Kobe. Chicago, 111., 14. marca. — Cenjeni g. urednik A. S.!Priloženo vam pošiljam naročnino za Amerikanski Slovenec, ker se mi vaš list zelo dopada in ga ne bi smelo manjkaati v nobeni ■slovensko-katoliški hiši, ker je res potreben vsakemu katoliškemu Slovencu v verskem in političnem oziru. Torej rojaki, naročite se nanj v kar največjem številu, in pripomozite, da skoro postane dnevnik. Koncem mojega dopisa pozdravljam vise čitatelje in čitateljice A. S. Frank Zadravetz, 1330 N. Dearborn St. Chisholm, Minn., 13. marca. — Rad ali nerad odgovarjam na hrup in na neopravičeno govorjenje simo-tamo in izustim postavno sledeče: Vsem ljudem na svetu živečim delati je sveta dolžnost, torej kdor ne dela, naj ne je. Ne smelo bi se pod nobenim pogojem prezirati in zavidati neizobraženega delavca trpina, in če še bolj so politiki zaviti, enkrat bojo odkriti, če tudi Peter in Pavel. Sedaj opozorim brez izjeme delavca trpina, če vam kedo poreče oziroma iz vas norca brije, da pik in "šafla" je najlažje, izročite mu jo in mu recite, da je pomilovanja vreden. In to lahko storite lepim potom, ne da bi ga v obraz bili; kdor obraz drugega bije in to še po nedolžnem, sam nič vreden ni. John Vesel. korakal pri gledališču. V Minneapo-lisu se izdelujejo raznovrstne reCi iz jekla in lesa. Sploh se nahaja velika trgovija, ali za novodošl a delavca je bolj trda zaslužek najti Vse povsod imajo le meščani predn Tukaj se nahajajo največji mlini -a svetu. Vse stroje pa elektrika žer - »venskih družin je 6 in nekaj sam ; te«- rimi imam i jaz svoj sator. Iz vedel sem, da v prejšnjih letih je tuk;>j več naših rojakov živelo. Večinoma ti so zdaj na farmah v Brockvv iv,>. M an. No, g. urednik, zdaj grem na kozarec piva. Da ste bližje, bi vas trital. Človek, 712 Univer. Ave. N. E. Crockett, Cal., 7. marca. — Cenjeno mi uredništvo A. S., prosim, da mi dovolite nekoliko vrstic v preljubem listu A. S., ker on je najboljši slovenski katoliški list v Ameriki, in Ave Maria, katere naročnik sem tudi jaz. In vam zopet pošljem naročnino v znesku $2, ker mi je že potekla. Delavske razmere niso še preslabe, kar se dela tiče, gre še dobro; dela se 8 ur na dan, in odkar je 8urno delo; je treba tudi bolj delati ko pred. Vreme imamo pa bolj hladno tu v Californiji. Voščim vsem vesele velikonočne praznike. J. N. G. Ely, Minn., 10. marca. — Zopet se oglašam iz tega mrzlega "Severnega tečaja". Sicer ni velevažnih novic, da bi zanimale cenjene čitatelje in čitateljice vrlega nam polutednika Amer. Slov., ali vseeno vem in sem prepričan, da tisti, ki je bil že v teh mrzlih krajih, £eli slišati 0 teh krajih, na kak način obstojijo. Kar se tiče dela, seveda je "allright" vse, plača je "fajn", samo delavskih meči je vedno preveč, in sam sem mislil, kje in odkod se dobijo "ovi ljudi", vsaki dan jih je vedno dovolj za delo. Torej tako vsak izprevidi, da ako je dovolj ali preveč delavcev, je tudi za-poslenje bolj težavno delo, ker "captain" vedno očita, da ima zadosti "ljudi". Predpust letošnji je minul, in za njim prišel resni čas posta. Sicer je bilo nekaj "ohceti" tu, bil sem na eni sosedovi in, dragi g. urednik, kako "good time" sem imel, Vi ne veste. Prav prijazno je bilo, in iz srca hvala g. Brodniku in J.'Kune. Vse najbolje! Zima sledi vedno v svojem teku, vedno snega več kot preveč. Upam, da pride vigred s cvetjem prej kot prej: in potem bo šel kožuhček na stran in cvetje na prsa, pravega spomladanskega cvetja, in zapel bom čez dobravo ono: Kito cvetja mi jc dala S cvetjem dala mi srce... Pozdrav! Leo. Stupica. St. Joseph Valley, Wash., 9. > iarca. —Veseli čas predpust je že :•■. \ *«-.mi. Nastopil je resni postni čas, čas pokore in premišljevanja. ( Veselic ta predpust je bilo pa k; i malo tukaj pri Slovencih. Je bolj žalostna velselica brez ječmenova-;. Čeravno je bilo dosti časa od Božiča do pepelnice, vendar je potekel čas brez "ofeeti". Gotovo, da je ta \ z rok, ker imajo letos ženske "tenv.hi",'" da one prašajo moške prve i >ko in srce. A ženske imamo j ; - os ter se nočemo ugnati s tem v --ji r. ar. dr. S-i me prašale, rajši čakan- - j i ■ 1 njega leta, ko bo zopet ča Letos pa lahko zapojem - resnično: "Prišlo je do pe Me ostale smo s Mogoče je pa le "vzrok to, i r imamo letos jako hudo in mrzlo goče, da bo na pomlad i • "ofeetih". Snega imamo pa leto - ?;; -ega skupaj, pravijo, da je j .R'kai čez 14 čevljev. Ko bi ves a zemlji, bi gotovo nič ne videl ■: svojih koč Sedaj pa že malo slovo : ;mlje od rs. . t gotovo se boji i j domače povedano, Mrav • I lanje v Glasu Svobode 7.1 marca t. 1. Gotovo je še cenjenim bralcem Am. Slovenca znano, da je bil priobčen v A. S. neki dopis dne 29. februarja, kjer je neki dopisnik prav pošteno okrcal tistega Mravleta, ki je na lažniv način napadal našo slovensko cerkev in Kapnika. Torej ti še danes vsak pošten Slovenec reče, da si lažnik in obreko-valec sv. Cerkve. Sram te je lahko, pa saj menda ne veš, kaj je sramota. Pa si zopet začel svoj dolgi jezik ste-zati v Glasu Svobode v št. 19 dne 7. marca. Ali si morebiti mislil, da se te bojo vsi katoliško misleči Slovenci u-strašili? O ne, si se zopet zmotil. Mi nismo tako neumni kot si ti, ki tako neumno trobiš v G. S., da te morajo ljudje spoznati, da nekaj ni ftrav, se ti je začelo že mračiti; ali imaš preveč ali premalo slame v svoji butici, presodi si sam. Namreč si pisal, da tiikaj imamo vsi delavci enako delo. O ti uboga zguba ti! Pa saj bi ti skoraj ne mogli zameriti, ker sam ne veš, kaj se pravi "molder man", ker ti nisi, ki ne znaš delati z drugim kot z obrekovanjem sv. Cerkve. Praviš, da smo tukaj delavci premlačni, da se ne damo organizirati in da ne boš ti miroval, ker vidiš, da se narodu krivica godi. Ali boš pa ti odrešenik naroda? Menda že, tako kot je bil lansko leto Blatnikov Janez, ki je Slovensko ligo usta novil, da bode narod odrešil. Pa ker ga on ni mogel, ti Tonček ga bsš pa še toliko manj, ker imaš kredit P1"' ljudeh kot pes v cerkvi. Ali razumeš? Kaj se pa potem napenjaš kot tista žaba v luži, ki jc videla vola na paši pa si je mislila, da mu hoče biti enaka in se je začela napenjati tako, kot ti sedaj, namreč toliko časa, da je počila. Le pazi, da ne boš tudi ti tako naredil-Jaz ti svetujem zdravila proti tvoji bolezni, da te ne bi napuh proti Cerkvi raznesel, namreč izbij si vse napade proti Cerkvi in duhovnom iz glave, pojdi večkrat v cerkev k maši in prosi Boga odpuščanja, dokler ti je še čas. Ali veš, kako jc Jezus Kristus prosil Boga: Oče odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo. In tako tudi ti lahko rečeš: Gospod Bog, odpusti mi, ker jaz nisem vedel, kaj sem delal. Ako pa sam ne znaš tega storiti, pojdi k nnše-mu župniku in prosi za odpuščenje in poduk, ki ti ga bo gotovo drage volje dal. In ako ga bodeš znal vpoštevati, boš takoj spoznal, da nisi bil na pravi poti, da si bil le neki zgubidan. Ti si pisal, da je nekdo poslal Izraelcem mano in da ga ne bode več na svet. ° ti si pa res malovrednež, ali ne veš, da je Bog vedno med nami? Toda ti ga ne boš videl, kakor tudi jaz ne, no pa za tebe je pa vseeno grdo, ki take stvari spraviš v dopis, da niso za na voz, ne za na ramo. Pa praviš, da si organizator. To pa že res ni mogoče, saj ti vendar vsi ljudje skupaj ne za-ui ajo za en črni noht, tebi ne. Ti si pisal v G. S., da nisi bil varen hoditi po tvojih opravkih naokoli. No, to si se p; res lepo pohvalil. Vsak človek, ki je poštenjak, lahko gre koder hoče, nikdo ne kaže s prstom za njim, so mu povsod vrata odprta. Ti se pa pri-ložuješ, da te še stare žene niso pustile pri miru. To ni nič čudnega. Ali ne veš, da zlobnega človeka še vsak pes črti in laja nad njim še prej ko ga zagleda? In tako je pa tudi pri tebi, če se kaj spoznaš. Ti Tonček si nekaj čvekal, da gospodje pod katoliško zastavo imamo dovolj časa, da bi tebi odgovarjali na tvojo budalost. Pa ni res tako. Jaz, pisec teh vrstic, sem katoliškega prepričanja, pa delam vsaki dan, da si prislužim vsakdanji kruh. Mi ne ostaja dosti časa, toda toliko si ga pa zavzamem, da na tvojo biula-lost zmeraj lahko in trezno odgovorim. Ti si rekel, da ko bi mi v resnici tako delali kot je Kristus učil, ne bi bilo toliko nevoščljivosti na svetu, kot je ie, in bi bili vsi ljudje enaki. Ali ni to dolsti bedasta "suculiška" fraza? \ko bi bili vsi enaki, da bi imeli dosti denarja, ne bi hotel nobeden delati, m'sleč si, saj imam dosti denarja, si I .t h ko kupim, kar hočem. Toda kje - -iti, če ne bi nikdo pridelal živeža, sprotno pa, da bi bili vsi tvojega mišljenja, bi bilo pa zopet slabo, potem bi vsi ljudje samo laži zlagali skupaj cerkev in duhovne obrekovali. No ,-. saj nas so še v šoli učili, da kar 0 ; naredi, je vse prav storjeno, pa je 111 -11 resnica. Bog je dal le človeku prosto voljo, da lahko stori, kar se mu zdi prav in obrne svoj talent, kamor hoče. Pa kakor sv. Cerkev uči od onega, ki je dobil en talent, pa je še tistega zakopal, da ni znal kam, tako si menda tudi ti s svojim naredil. Zato pa vpiješ, da si "suculist", "proč s Cerkvijo in duhovni" itd. Pazi se Tonček, da boš še morebiti prosil duhovna na pomoč, pa ti ga ne bo mogoče dobiti. Bog naj ti bo milostljiv, ako si še vreden usmiljenja. Ti Tonček praviš, da si "suculist", pa stavim sto proti eni, da ti še danes ne veš, kaj so socialisti. Jaz poznam nekega moža, ki je socialist, toda ni Slovenec. Ta človek je socialističnega mišljenja, toda le za delavsko stvar pusti cerkev in duhovne pri miru :a gre vsako nedeljo k maši in daruje za cerkev po svoji zmožnosti. Poglej, ' je "sitculiško" mišljenje je pa dru-Ti praviš: bolj ko morem Cerkev duhovne obrekovati, več dobrega ■ rim za socializem. Pa takim pri > rečemo lažnivci in obrekovalci pr-vrste. To je vse, kar ti človek moreči, ker druzega ne zaslužiš. Naj zadostuje za danes, ker bode že 1 ako preveč prostora povzelo v listu. Pa želim, da vseeno priobčite ta moj 'opis, da ne bojo mislili "ta rudeči", da smo res katoličani tako bedasti kot oni sami, saj tako se vendar sami izražajo v svojih dopisih. Res je, da imo navadni delavci trpini, ga nimamo ne. enega med našimi delavci, da bi bil iz višjih šol, toda vam "ta rudečim" smo zmožni vedno odgovarjati na vsake napade. Ob koncu pozdravljam vse katoliško misleče Slovence široni Amerike in vam priporočani, naročajte ,se na list A. S., ki je v resnici najboljši list za katoliškega Slovenca in najboljši bra-nitelj sv. Cerkve. Naročnik K. J. rovalcem in kolektorjema Jer. Grill in M. Barlič, ki sta se dobrohotno potrudila nabrati imenovano svoto. Posebna zahvala pa čast. g. župniku Fr. Ša-Ioven, ker je brezplačno opravil kat. cerkvene obrede za umrlim. Bodi mu lahka tuja žemljica, v m. n. p.! Poročevalec. KRANJSKI STRELCI. Telefon se oglasi: "Halo, pokličite takoj vašega stotnika !" Pustim telefon in stečem do stotni-kove koče. Trkati sem moral precej surovo, predno sem ga sklical. Takoj je vstal in odprl. "Pri telefonu vas kličejo." Odgovoril ni nič, samo oči so se mu zaiskrile in v sami spodnji obleki je skočil do telefona. V telefonski sobici je ostal par trenutkov, nato pripiha ven ter pravi ordonancu: "Aha, alarm; sedaj jih bomo. Fant, teci po moštvo!" Sam se je hitro oblekel, poklical svojega psa "Fida", brez katerega nikamor ne gre, ter mirnodušno opazoval početje moštva. Alarm! Vsi so vedeli, pri čem da so. "Sedaj jih pa bomo, kaj Pavle?" se je smeje obrnil k stotniku debelušast častnik. * Stotnik Pavle je pa pozorno gledal v smer, odkoder se je imel prikazati sovražnik. "V strelske jarke!" se je glasilo povelje. Moštvo, ki se je bilo medtem zbralo pred stotnikom in prejelo mu-nicijo, je v trenotku izvedlo ukaz. Megla je bila in dež je rosil. Počasi so se plazili naprej... Pod hribom — morje. Sovražnikov prihod je tudi morje razkačil; z vso silo se je zaganjalo v skale. Zapihal je veter, megla se je vzdiga-la s tal in obzorje je postalo čistejše. Videle so se sovražne ladje, ki so se z nepopisno brzino podile proti nam. Žarometi so delovali kakor za stavo. Iskali so sovražnika, da bi nam dali cilj. Končno se jim je to posrečilo. Topovi so začeli svojo pesem. Brizgalo je nad mojo glavo, da sem skoraj oglušil. "Ho, pozor!" se oglasi za menoj stotnik Pavle ter me nemilo pogladi s svojo, žilovko po zadnji plati. "Sedaj smo pa mi na vrsti. Fantje, pokažite, da ne nosite zastonj imena kranjskih strelcev." Fantje so razumeli in kakor toča se je vsipal svinčeni dež na krov sovražnih ladij. "Glej, glej, ladje se že obračajo!' me čez kake pol ure opozori tovariš. In v resnici, ladje niso mogle prenašati našega božanja ter so žalostno brez vsakega uspeha odjadrale proti domu. Še Pavletov Fido je parkrat zalajal za njimi in vsega je bilo konec. Smejati smo se morali. Pavle je bil laškega poraza tako vesel, da nas je pohvalil z lepim govorom. In že je prišlo povelje, naj se poda moštvo spat. Podvojili smo' straže in počasi odšli v gozd proti naši"1 jamam. A zapeti smo morali še. Pav" le je vzdignil svoj tenor, pevci so M zbrali in zadonela je slovenska pesem-Potem je zavladal mir. Slišali so se le tihi enakomerni koraki straž tafli daleč v ozadju. Parkrat je še zalaja' Fido, nato vse tiho. Dež in burja. Poddeset. E. Š., enol. prost. Barvane koprene škodljive. Gospodična Martinovska iz Petef; burga je šla na izprehod, obraz zasif z višnjevo kopreno. Na poti jo je ujel dež in več kapljic jej je skozi kopreno, od katere so dobile barvo, prišlo tudi v oči, a mlada dama se za to ni zmenila-Toda že čez nekaj ur so jo začele pecl oči ter se jej vnele, da jih niti prem1 kati ni mogla; zraven je pritisnil 'si hud glavobol, vid pa začel pešati, kler ni popolnoma oslepela. Zdrav"1* ki so dognali, da se je z višnjevo baf' vo, v katerej je bilo precej cinka, zastrupila kri ter da ni gdltovo, da bo f0' pet videla. Tako zastrupljenje se lf že večkrat zgodilo, a ne tako hudo-Vsekakor pa je treba biti pri noš")1 koprene zelo previden. Danes meni, jutri tebi. Znani londonski gledališki ravnatelj George Edwards, ki je vodja gleda'1' šča Gaiety, je nekoč rekel pri skušni| lepi, a nekoliko nerodni igralki: plešete kot slon; pojdite raje domov ■ O tej malo vljudni kritiki je čul tudi milijonar Frank Gould. Posledica vsega je bila, da je muhasti milijonar leP° igralko poročil. Kot poročno pa je pripravil svoji nevesti lepo Pri' senečenje. Na tihem je namreč p pil vse akcije gledališča Gaiety, ter J1 podaril mladi ženi, ki more sedaj strogemu ravnatelju diktirati svoje žefje' George Edwards je moral pač SVOJ1* odpoved vzeti nazaj in v bodoče nastopala v gledališču mlada umetni« kot vodilna zvezda, čeprav pleše mnenju ravnatelja "kot kak slon' • Jfc igr - - s s Mr. Clemens Raducha, 324 Palmer St., Detroit, Mich., je rabil Severe* vo Zdravilo za obisti in jetra ko je ime! obistno nepriliko ter nam je pisal: "Bil sem bolan ve6 kot eno leto in pol. Potem sem izvedel o Seve-rovem Zdravilu za obisti in jetra ter sem bil olajSan. Rudi tega lahko priporočam to zdravilo vsim, ki trpijo vsled obistnik ueprilik." La Salle, 111., 14. marca. — Zopet žalostna vest iz naše naselbine. Po iolgej hiralni bolezni je preminul tukaj dobro poznani rojak Jožef Penca, doma iz Kranjskega nekje. Rajnki je bil star 48- let. V starem kraju zapušča ženo s tremi malimi o-tročici. Umrl je v okrajni hiši (county house) 28. febr. Prišel je drugič v Ameriko pred dvema letoma. Bil je miren, priden delavec, a pri društvu ni bil nobenem, deloma radi starosti, deloma radi bolehnosti. Sorodnikov tukaj ni imel, pač pa dosti znancev, kateri so se zavzeli zanj in mu preskrbeli dostojen kat. pogreb. V ta namen so darovali sledeči dobri rojaki: Mat. Povše $3; Frank Bruder $2; po $1: Leopold Paš, Fr. Recelj, Fr. Spiz miler, Fr. Šenica, Fr. Furar, M. F. Ko-bal; po 50c: Louis Banič, J. Savnik, F. Gril, Roz. Plankar, V. Maček, J. Mo-die, Fr. Mal, Fr. Aister, Fr. Pimar, J Bučar, Fred. Bruder, J. Učenk, M. Žabkar, M. Zoran, Aug. Barborič, I. Mostič, P. Pire, J. Samida, A. Kastcl lo, H. Dular, Fr. Krulc, Mary Legati; po 25c: J. Pavlin, J. Oberč, D. Bado-vinac, A. Zorčič, J. Zvone, M. Kline, J. Trdin, J. Marinčic, A. Vranič, M. Barlič, A. Trdin, L. Jurman, J. Livk, K. 2ust, F. Bruder, Št. Ovsec, H. Bruder, A. Svetina, Urš. Svetina, F. Aister, F. Jaklič, L. Zevnik, J. Jurkas, M. Br-glez, F. Stušek, Mary Rebsel, J. Jerič, F. Teršelič, M. Sotošek, F. Udvanc, F. Robič, J. Šetina, Fr. Fimec, J. Barbie J. Gram, Fr. Maček, Ig. Možida, J Rančigaj, M. Šimenc, V. Erjavšek, A. Žagar, Mary Sitar, A. Ovsec, A. Mez-narič, Fr. Pimat, Mary Pirnat, Ed Kamnikar, J. Urbanija, J. Smaguc, J Pohar, Iv. Pohar, A. Kuhar, J. Šenica; po 20c: J. Meglič, neimenovan, F. Grubar, J. Grubar, V. Pcpelnjak; po l5c: F. Bregač, F. Miklavšič; po 10c J. Tomše, J. Kostrevc, M. Lasič, J lljaš, A. Drganc, neimenovan, J. Jurman, neimenovan, Fr. Kladnik, F. Ko-matar, Fr. Zavrl, Jos. Novak. Skupno nabranega denarja $38.00. Primanjkljaj darovali neimenovani. Torej najlepša zahvala vsem gg. da H a Kadar vas hrbet boli tS S H i 1 h i a i h s s H H a i i H a VpraSajto vaSega lokarnarja za Severovo Pripravke. Ako vas ne more založiti, •»•' rojite jih od nas. iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite Severa's Kidney and Liver f) ___ ■ (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) kj rlPitIPfiV vas baspravite na pot k zdravju. Rabi IK Will Vil W se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-ja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih- i t g g g i g glS o T\ty If fi 80 ponavadi tudi pojavlja med (asom obistnih neprillk in da Mj tfj »3 *«CipviVCl pomaga zdravljenju, naj se rabi tudi SEVERA'S BALSA" gS ja OF LIFE [Severov Življenski Balzami kateri Je io večkrat BI Izkazal svojo vrednost v zvezi s Severovim Zdravilom za obisti ln jetra. Cena Severovega Zdravila r.a obisti in jotra: 50c a $1.00. Cena Severovega Živijenskega lialzama: 75c. a a W. F. SEVERA CO. i r i Cedar Rapids, Iowa gj ca®* | Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti fcaj 6tarost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno i^f pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka J® nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet Nation^ Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rexervnl JA** $400,000.00. IZ STARE DOMOVINE. j j KRANJSKO, J — Nadučitelj Fran Šetina umrl. V Črnomlju je umrl 16. febr. po kratki bolezni ondotni nadučitelj Fran Šetina, imejitelj zlatega zaslužnega križca. — Doktorjem vsega zdravilstva je bil na graškem vseučilišču promoviran naš dolenjski rojak Fran Gerlovič, nadporočnik pri 27. pešpolku. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva poročnik Jožko Ovsenek z Brezij Pri Tržiču. Pisal je že parkrat iz ujetništva. ■—Vič, 17. feb. Število naših fantov se vtdno bolj krči. Iz bojnega polja nam Prihajajo žalostne novice, da je ta ali oni padel za domovino, pa tudi doma mladini smrt ne prizanaša. Danes le-iita na mrtvaškem odru dva mladeniča: 22-letni Kari Petriček v Rožni dolini in 24-letni Franc Sluga na Viču. To zelo udomačena sušica jima je pretrgala nit mladega življenja. — Umrl je na Bledu Jožef Pogačar, VBlgo Cesar v Zagoricah št. 30. Dobro ?o ga poznali blejski gospodje kaplani jeruzalemski romarji. Mož velike Postave, značajen, odločen, poln verne Pobožnosti, reden naročnik "Domo-'juba", "Bogoljuba", "Cvetja" je podpiral vsako blago napravo; vse svoje Pfemoženje je volil v dobre namene. pušča žalujočo ženo in 701etno mater ter pet nedoraslih otrok. — Mirna peč. 19. decembra t. 1. je bil za našo faro vesel praznik, ker so blagoslovili mil. g. prošt novo župno cerkev. Ali je mogoče? Ob vojski in nova župna cerkev! Je mogoče, da-si ne brez največjih težav. Že začetek zidanja je bil izredno težek, kajti nasprotnikov ni manjkalo. Toda požrtvovalni stavbeni odbor je premagal vse težkoče in začeli so zidati. Naenkrat je prišlo, česar se nihče ni nadejal. "Vojska!" je zašumelo v svet. Lepaki so klicali pod orožje — tudi mir-nopeške može in fante, zidarje in po-magače! Delo je zastalo, a le za hip. Požrtvovalnost navdušenih faranov je pod vplivom že zgoraj pohvaljenega stavbenega odbora premagala tudi težave vojske. Nadaljevalo se je, sicer bolj počasi, a šlo je vendar! Delo je v velikem dokončano, cerkev blagoslovljena. — Novomeški trg. Marsikatera že-nna-prodajalka je bila radi privijanja cen vže kaznovana, kupovalke se pa ščiti. 20. dec. so bile na novomeškem trgu kar naenkrat druge cene jajec. Novomeške dame za praznike zelo veliko rabijo, kajti slučaj, da je prodajalka zahtevala 12 vinarjev za jajce, so kupovalke iste "licitirale". Tako je jajce prišlo na 16 vinarjev, ali kakor je neka kupovalka djala, "osem krajcarjev". Take slučaje bi bilo tteba . .ostreje prijeti, da se odvadijo tudi ku-: .Umr.la^e f^e.15- fe^r- 'povaIke delati draSini°; kajli ni dobro. da se prodajalko pripre, temveč tudi kupovalko, ker je ista po naredbi o privijanju cen tudi akznjiva. movino... Toda popolnoma sem se u-dal v voljo božjo. Saj na tem svetu ni nič več dobrega pričakovati... Koliko jih že počiva v hladni zemlji mojih tovarišev, ki bi še vsi radi živeli!... Potolažim se, ko premišljujem, koliko jc trpel Kristus za nas, in koliko bolečin je morala trpeti Mati Marija... Pozdrav... Sorici pri Škofljici gospa Frančiška Kamnik, soproga ondotnega župana in gostilničarja v starosti 58 let. Iz Št. Vida. V Št. Vidu pri Zadani smo pokopali Janeza Kastelic, po domače Kozlevčarja iz Sada, moža sta-re korenine. Z neumornim delom in Pridnostjo svojih rok si je na malem Posestvu, kjer je bilo mogoče rediti *dino kravico, toliko opomogel, da je Ttdil in zapustil šest glav živine. Po-kmetije je bil tudi kolar samouk. Ostajal je po letu in po zimi ob štirih *jutraj in delal do desetih zvečer. Bil Jc iz šole, nam starejšim v hvaležnem JPominu ohranjenega starosta-učitelja Andreja Turka. Svoj čas je bil tudi ,ri leta župan in 25 let občinski odbor-nik- Gospodar je bil 50 let. Zadnja 'cta ko je bil že izročil posestvo sinu, St je pečal večinoma s kolarskim de-iBCn in s čebelarstvom. Kmetje so mu — Vinski prekupovalci. Janez Lu-žar iz Boštanja je bil že, ker je prodajal kot mesar meso predrago, kaznovan na 14 dni v zapor in 300 kron globe. Sedaj pa je bil začel skupovati vino. Nakupil je vina hektolier od 44 K, prodajal pa ga je po 90 K. Naredil je od 1500 do 1900 kron dobička. Novomeško okrožno sodišče ga je 22. t. m. obsodilo po par. 14 naredbe o pri vijanju cen na eden mesec v zapor in na 1000 kron globe, katero je takoj plačal. — V samostan je vstopila. Soproga ranjkega kranjskega deželnega predsednika barona Heina, Olga baro nica Apraxin, je vstopila v samostan "tolažiteljic ubogih duš — auxiliatri radi dajali dela, ker je napravil trdna ces" v Marienburgu na Nizozemskem kolesa. Pogrešali ga bomo. Zapustil I in nosi sedaj samostansko ime: Maria J,e tri sinove. Starejši je gospodar na, Olga Hein. °m«, druga dva sta bila poklicana p°d orožje k 17. pešpolku. Jože služi stražnem bataljonu v Trstu. Mlajši "'ha pa je bil dne 26. avgusta 1914 v 'c'ji pri Goligori težko ranjen v "pgo in 0(i Rusov vjet. Bil je v bol-®'snici v Moskvi in v Nižji Novgoro-! Sedaj se nahaja v mestu Saniar-a"d v Turkestanu v srednji Aziji. Iz Semiča. "Dol. Novice" so pri-s'e nam žalostno vest o prerani smr-j P""ečastitega g. spirituala Mihaela . ®'°vec, ki je zdihnil svojo blago dušo "olnici Usmiljenih bratov v Kandiji. I , agi pokojnik je služboval pred 25. .tl' v Semiču sedem in pol let. Bila jc ŠTAJARSKO ----j — Duhovniške vesti. Apostolski kralj je imenoval ravnatelja sombo-teljske škofove pisarne in nadzornika katoliških šol dr. Janoša Boda za kanonika. — Č. g. Anton Peršuh, kaplan v Dolu pri Hrastniku, je imenovan za vojnega kurata v rezervi. — Č. g. kaplan Anton Bratkovič je iz Zibike prestavljen na Ponikvo. — Odvetniško pisarno v Celju otvo-ri vpokojeni c. kr. sodni svetnik Ivan Erhartič. — Po smrti odlikovan je bil učitelj Ferdinand Kovačič iz Selnice ob Dravi, ki je bil že odlikovan 19. oktobra m. 1. s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje, je zdaj po smrti odlikovan še s srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste. — Po smrti je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste četovodja Maks Horvat, sin župana na Črni gori pri Ptuju. "Jegova prva služba. Mlad, ves ^ et 2a sv°j P°k''c> Je tu neumorno je ,°.Va' v cerkvi in v šoli. Ves srečen iivt- ka<'ar j° M v šoli in skoro vse ski Jen-'e kQt duhovnik jc posvetil šol-j mladini. V semiški šoli je imel ], zelo nadarjeni deklici, ki sta se mu p . rlj ivi učenki posebtio priljubili. • str JU v Smihei k čč. šolskim se-d. N. D. Ko sta dovršili tu 8 'jndske šole, sta stopili v učiteljem I)riprav"'c0 i" Po teh študijah V;(/0Sta" šolskih sester d. N. D. i hej 'J delujeta kot učiteljici ena v Šini-pIa1!' druga v Trnovem pri II. Bistrici. 8(ro.e.Va' Je za nje on sam. Poleg teh Kj(.r Pozabil na semiške reveže. jc eJ videl, da je treba pomoči, tam ? pomagala njegova darežljiva roka. se b'l pa zelo priljubljen pri vseh ''cPtn žuP1ian''1- Da na hranijo v iClll. 1 sPominu njegove nekdanje u-s f S(-'"uške šole, so pokazale sedaj *"*iišk'ker S° dar°vale, da se bodo v 1 ecrkvi opravile zadušnicc zanj. »| . . * Semič, da bi še enkrat maše-lt0rM: B. na Smuku. To željo ka-. »»i ) ®e mnogo drugih želj jc mo-Iptn^1 v 2Bodnji grob. On je ne-«rto5li10 deloval, zato bi bil zaslužil ^tr m10 Pr'znaiije, ki ga pa ni dočakal, t^j j" Je smrtni angelj prej zatisnil . e.I>8e Priznanje, kot ga more ^nii ' 1>a "živa on sedaj nad zvezali J* ')olnj. Maharovca. Milo so "ijske 11 starcga leta zvonovi žup-Nrusn;*e V St Jerneju in pri treh 1« žalolt mrtvaSko pesem. Došlo Vata ',0 . sP°ročilo od vojnega g. LtSarja i'a JC padel castne smrti za ®'l oni); " ^om°vino pri Doberdobu in a"e Pr°pan naS Preljubi sovaščan ie bil l)oscstn'k. Rajni Fran-•»oStoval mož S' L" S- in vse ga je *?ačaja. p, vs,cd njegovega veselega dr,,-. ,C tUdi 'zvrsten pevec. Ga-fw bil član ° V Mah»rovcu, katerega Mešalo odbornik, ga bode težko o. Povsod bode manjkal. Za- — Izpred upravnega sodišča. Dako Makar v Metliki je kupil iz neke zapuščine več zemljišč in poslopij. Zemlji šča so bila cenjena na 64,000 K, poslopja pa na 11 tisoč. Dediči so se postavili na stališče, da so zemljišča prenizko cenjena, nakar ej Mlakar primaknil še 10,000 K, a s pogojem, da smejo teh 10,000 K dobiti samo nedo-ietni dediči. Kar je bil Mlakar kupil za-okroglo 86,000 K, to je potem prodal za 90,000 K. Pristojna oblast mu je predpisala, da mora plačati 3500 K iz naslova prirastka na vrednosti, češ, da primaknjenih 10,000 K ni šteti v kupnino, nego jih je smatrati za darilo. Mlakar se je pritožil na upravno sodi šče, češ, da je plačal za zemljišča 74,-000 K, ker so se mu zdela toliko vredna, pogoj pa, da naj dobe primaknjenih 10,000 kron samo nedoletni dediči, je stavil le iz rodbinskih ozirov. Ker je torej za zemljišča s poslopji vred plačal okroglo 86,000 K, skupil pa zanje 90,000 K, ni dolžan plačati prirastka na vrednosti. Upravno sodišče je pritožbi Makarja proti deželnemu odboru kranjskemu ugodilo in razsodilo, da prirastka ni plačati, ker znaša kupnina 86,000 K, prodajnina pa 90,000 K. Od 5 odst. diference pa na Kranjskem ni plačati prirastka. — Kot slikar na bojišče se bo podal naš domačin, slikarski mojster gospod Vaupotič. — Ogenj! Dan pred Božičem, t. j. 24. dec. ob 8. uri dopoldne je kakor običajno več opraviti s pečjo. Gospodinje pripravljajo kaj boljšega za prigrizniti. Tako je tudi naredila Marija Mikolič iz Mal. Brusnic. Pekla je in pripravljala "potice", kurila je dobro. Dasiravno se ji je že prej dvakrat vnela streha radi tega, ker ji je dimnik od-letel, vendar to ni pustila tudi sedaj ne popraviti — se je vnela streha in ji jc na pod isti se nahajajoče 40 mernikov žita, 3 mernike fižola, 4 mernike suhih češpelj in 1 mernik orehov zgorelo. Pri tem ognju je tudi 9 kokoši našlo smrt. Skupna škoda se ceni nad 3000 K, dočim je zavarovana za 1000 kron. — Iz ruske bolnišnice piše Franc Bojane svoji ženi Ani v Smolinjovas pri Novem mestu različne stvari, ki so pa osebnega in družinskega pomena, mej drugim tudi sledeče: ...Ljuba mojo žena, sedaj Ti pa še naznanim, kako se mi kaj godi v daljni tujini. Godi se mi sedaj slabo, ker sem bolan in ne smem nič jesti; mi vse škoduje. Mislil sem, da bo kmalu mir, da bo-dem kmalu prišel domov, toda miru še ni... Štirikrat sem bil že operiran, ker si drugače ne morem nič pomagati... Pa najhujše mi je, ko premišljujem svoje drage otročiče, ki jih ne bodem nikdar videl več, in Tebe in ljubo do- Slovenske žrtve vojne. Od Sv. Marka pri Ptuju poročajo: Tudi v naši fari zahteva svetovna vojna mnogo žrtev. Te dni je sprejela tukajšnja Kmetova hiša od stotnijskega poveljnika iz Srbije žalostno vest, da je padel njen sin Josip Bezjak, podomače Kmetov Joža, bivši posestnik v Po-brežju, fara Št. Vid. Smrtonosna krogla ga je zadela v srce ter ga takoj umorila. Zgodilo se je to kakih 48 km od Belgrada proti jugu. Pokojnik je bil že od začetka te vojne vedno na bojišču. Najprej na Srbskem, odkoder se je vrnil popolnoma čvrst in zdrav. Ko je izbruhnila vojna z Italijani, hitel je s svojo stotnijo na soško bojišče, kjer so ga sovražne granate s skalovjem popolnoma zasipale, da so ga komaj živega rešili. V pričetku druge ofenzive v Srbiji je moral zopet na srbsko bojišče, kjer je našel svoj kotiček miru, svoj grob med svojimi tovariši na bojnem polju. Pokojnik je bil miroljuben človek in skrben gospodar ter zapušča žalujočo vdovo in otroke. — Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Zelo nas je pretreslo žalo stno poročilo, došlo z južnega bojišča, da je padel 15. decembra 241etni vrli mladenič Fran Bračič, posestnikov sin v Janešovcih. Pokojni je bil od začetka vojne na bojišču, in sicer najpoprej v Galiciji, v poletju je p aodrinil na italijansko fronto. In tukaj ga je za dela italijanska granata. Hud udarec jc to za stariše, posebno zato, ker je bil padli edini sin. Kamorkoli je prišel, povsod so ga imeli radi. — Iz Št. Ilja v Slov. gor. poročajo, da je v boju padel posestniški sin Kari Celcer iz Selnice ob Muri. Padli je bil pred-kratkim odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Počiva v goriški zemlji.— S Sladke gore poročajo: Tudi iz naše župnije se žalibog mnogo fantov in mož ne bo več vrnilo z bojišč v svoj ljubi domači kraj. Tako smo tudi dobili poročilo, da vrlega, nad vse delavnega mladeniča Janeza Fidlerja ni več med živimi. Padel je na severnem bojišču. Padel je tudi skrben gospodar Jakob Jagodič, ki zapušča nepreskrbljene otroke in ženo. — Od Sv. Petra pod Sv. gorami poročajo: Ekonom Josip Gubina, ki je služil pri top-ničarjih v nemškem armadnem zboru, je padel na srbskem bojišču. Bil je jako priljubljen daleč naokoli. — Iz Kapele pri Radgoni poročajo: Že zopet je eden fant iz naše kapelske župnije postal žrtev vojne. Padel je na goriškem bojišču Fr. Močnik iz Velikega Janišberga. Na srbskem bojišču je bil ranjen od šrapnela v nogo a je vendar precej hitro ozdravel, nakar je bil poslan na karpatsko bojišče; tamkaj se je po hudil naporih v velikem snegu in grozni zimi močno pre-hladil in k temu je prišla še neka huda bolezen. Zdravil se je po raznih bol-rišnicah skoraj celo leto, predno je popolnoma okreval. Meseca septembra je prišel v Celje in tamkaj našel svojega mlajšega brata Ivana, ki se je tudi tamkaj zdravil. Meseca oktobra je bil France že spet prideljen inarš-stotniji in tedaj je rekel njegov mlajši brat Ivan: "Tudi jaz hočem sedaj, da greva skupno." In sta tudi odšla na italijansko bojišče. Bojevala sta se kakih sedem tednov proti Italijanom, a kakor strela z jasnega neba pride poročilo od Itana, da je njegovega brata Franceta 18. decembra italijanska granata smrtno zadela in da ga krije že hladna zemlja pri Sv. Martinu blizu Gorice. Za njim žaluje zdaj zapuščena mali, sorodniki in znanci. — Od Sv. Janža na Dravskem polju poročajo: Došlo je žalostno poročilo, da je nemila smrt pobrala mladeniča Mihaela Radoliča. Služil je pri 47. pešpolku. Pri odhodu se je težko poslovil od ljubega doma in dragih domačih. Bil je v najlepši mladosti, star šele 23 let. Boril sc jc v Galiciji skozi 6 mesecev. — Lovec Franc Zamuda piše z Italijanskega bojišča: Dne 4. januarja je izdihnil svojo blago dušo Jakob Kantaša, doma v Rihtarovcih pri Kapeli. Bil je zadet od sovražne granate. Vsi smo ljubili rajnega zaradi nje govega milega značaja. — V neki ogrski bolnišnici jc umrl 211etni vojak Jo- žef Sedmak, podomače Bukovski, doma iz Ljubnega v Savinjski dolini. U-mrli je bil vpoklican v vojake 15. marca 1915. Meseca avgusta je šel na soško fronto, odkoder je bil pozneje poklican v Srbijo. Tam je bil težko ranjen. Prepeljali so ga na Ogrsko v neko bolnišnico, kjer je izdihnil in bil tudi pokopan. Pred odhodom na bojišče se je v obširnem pismu ljubeznji-vo poslovil od svojih dragih. Zaklical je: "Z Bogom, ti moja rojstna hišica, kjer je tekla moja zibelka, nikdar več te ne bom videl!" — V ujetništvu. Sv. Jakob v Slov. gor. Zopet se nam je eden oglasil iz ujetništva, in sicer korporal Jakob Kranjc. Pisal je, da-je ujet v ruski Aziji. Vsi smo ga že imeli za mrtvega, ker že 14 mesecev ni bilo nobenega glasu od njega. — Sladka gora. Iz ruskega ujetništva se jih je že precej zglasilo, med njimi tudi Jožef Debenak in Miha Svetelšek. Iz italijanskega u-jetništva sta se pa zglasila sin župana Fr. Buser in Fr. Dobnik. — Odlikovan je bil, kakor poročajo iz Celja, podpolkovnik 87. pešpolka Fran Peter z viteškim križcem Leopol-dovega reda z vojnim okraskom in z železnim križcem II. razreda. — Zasačen slepar. V ptujski okolici je orožništvo prijelo 511etnega na Ogrskem rojenega in v Celje pristojnega sobnega slikarja Antona Florjane. Aretiranec se je potikal po ptujski okolici in sleparil lahkoverne ženske na ta način, da se jim je predstavljal kot uradnik okrajnega glavarstva, ki ima nalog, pregledati dovoljene državne doneske družinam vpoklicanih in jih po svoji previdnosti znižati ali zvišati. Proti plačilu 1—2 K je seveda povsodi "zvišal". Na roki je nosil črnormen trak. Gorica, da bi videl pred seboj same razvaline, še stojijo hiše, po ulicah in trgih se more vršiti promet neovirano, seveda, kadar ne letijo granate in šrap-neli iz Brd in drugih višin v mesto. Najhujše mi je bilo gledati poškodbe na slovenskih hišah in podjetjih, srce pretrese pogled na Trgovski dom, kjer je pričalo toliko lepih raznovrstnih pri reditev o kultur,nem, gospodarskem in političnem udejstvovanju Slovencev v goriškem mestu! Trpimo pa vsi: Slovenci, Italijani in drugorodci; kdor je bil v Gorici ali kdor je ostal, trpi vsled vojne. Pred močno zadetimi hišami obstane ogledovalcu pogled — grozovit je moral biti tresk granate; luknje po trgih in ulicah, zidovje opraskano, trotoar razbit, šipe razbite. Ljudi srečaš, "ako je italijansko vreme ugodno za to", ako pa grmi od tam, je mesto mrtvo, življenje je skrito pod zemljo. Toda kaj je vse to površno pocestno pregledovanje? V hiše treba stopiti, v veže, na dvorišča, na stopnice, v stanovanja. Ni prijetno pri srcu človeku, ki bi rad spravil svoje reči iz nesrečnega mesta n avarno, pa hiti v svoje stanovanje — o joj! Grušč in grob-lja! Zasut je dohod, s težavo si se preril do stanovanja, notri pa ne moreš; vse je zasuto, stene so padle skupaj in pokopale pod seboj tvojo opravo. In ko se človeku vtiskajo v srce bridka čutila, začne grmeti tam z bojišča in v mčsto padajo težke granate... Občudovanja so vredni ljudje, ki še vstrajajo v mestu; tržijo tukaj nekateri, da je veselje, drugi živijo svoje navadno življenje dalje, kakor v mirnem času, spijo v svojih sobah, hodijo okoli, v kavarno, tako kakor pred vojno, prepričani, da se jim nič ne zgodi. Pozna pa se jim vojna — mnogo se jih je že postaralo, mnogo osivelo veliko prezgodaj... gniniiiuuiiittiniiiidiHiiniiinmmnnniiiiiniinnnniinoHB j Chi. Tel.: Office 986, Res. 3342. Res. 209^ N. Broadway Uradne ure: 1 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. | Dr. S.Gasparovich 1 Dentist :: Zobozdravnik Crystal Theatre Building 413 Cass Street. | JOLIET, :-: ILLINOIS. liuuiiiiiiniiHuiuiinnffiiiiuotuiuniiiiiiiuiiuiiHiHiiui^ NAZNANILO! Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajani vse vrste pijačo, kakor: SEHRINGOVO PORTER JEVO IN CITIZENS PIVO C KOROŠKO. Prva skrb. — Vrat si je prerezal v Št. Rupertu pri Celovcu stanujoči Izidor Wieser. — Iz strahu ga je zadela kap. Dne 14. febrč popoldne sta v Celovcu zadela skupaj avtomobil Rdečega križa in-voz cestne železnice. Nesreča se ni zgodila nobena in tudi poškodbe na vozeh so bile malenkostne. Vendar je imela nezgoda tragično posledico. Iz gostilne pri "Zamorcu" je videl dogodek umirovljeni nadučitelj iz Vrbe Rudolf Woschnitza; utsrašil se je tako, da ga je zadela kap ter je bil v nekaj hipih mrtev. — Statistika. Župnija Mohliče šte je okroglo 410 duš. Leta 1915. je bilo rojenih 1,2, od teli 5 nezakonskih. To je za 30 let sem največje število neza konskih porodov v tej župniji. Je pač znamenje časa, ker je vojna marsikatero možitev preprečila. Umrlo jih je 12, odraslih 7, otrok 5. Poroke 3. V vojni sta dosedaj padla 2. Invalida v župniji 2; eden ima mrtvo desno roko; drugemu manjkata 2 prsta na levi roki. V vojno poklicanih je 53. Ujeti so 4. Za 3 se ne ve, kaj je z njimi. Vsi ujetniki so še zdravi in se nahajajo v ka-zanski guberniji na Ruskem. Eden piše da mu ne gre preveč dobro. Matevž Hribar, podomače Homar, pa je pisal svoji ženi, da se mu tako dobro godi, da bi še domači varuh (pes?) ne hotel z njim menjati. To piše kmet, ki doma nikakor ni razvajen. — Znano veleposestvo "Dvor"—"Hof" v Mo-hličah je dobilo sedaj novega, stalnega posestnika. Odkar so prodali "grad" prejšnji stari in dolgoletni posestniki, je posestvo menjavalo svoje gospodarje skoraj vsako leto, včasih celo po štirikrat na leto. Posestvo je sedaj kupil Ljudomir pi. Zadurowicz, polkovnik v pokoju, rodom Poljak; njegova soproga je rojena Kranjica iz veleugledne Kotnikove rodbine blizu Ljubljane. — Župnija Žvabek šteje 650 duš. V minulem letu je bilo rojenih 15 otrok; 14 zakonskih, 1 nezakonski. Umrlo jih je 20; 13 odraslih, 7 otrok. Poročen je bil en par, pa ta bolj zanimiv; kajti oba skupaj sta sedaj šestkrat poročena in nosita dvakrat šest križev, to je 121 let, in vendar živita prav srečno in zadovoljno! Obhajil je bilo 6450. Družba sv. Mohorja šteje 62 udov. Občinske dokladc znašajo 33 odst., šolske 5 odstot. V vojaško službo je bilo poklicanih 110, to je 35 odst. vseh moških. Na bojnem polju jih je padlo 6, in sicer 4 na ruskem in 2 na italijanskem bojišču. Vjeti so 4, vsi na Ruskem; pogreša se jih .5 Ruskih ujetnikov za delo imamo 40; 30 pravoslavnih iz Besarabije in 10 katoliških Poljakov. V obče smo z njimi zadovoljni. Letos so umrli Brnkovi oče, ki so se že 1. 1866. vojskovali zoper Italijane. Postrešček: "Tukaj je zaboj piva!" Gospodinja: "Jaz ga nisem naročila." Postrešček: "Vi ne, ampak dijak, ki pride jutri k vam stanovat." v steklenicah in sodčkih. Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tet 4086. Pripeljem ob določenem časa na dom zastonj. Jerry Laurič 210 RUBY STREET, JOLIET, ILL. Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO, COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle«. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS. Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin Sc Mike's Best 5c Michael Xochevar, Chicago'^ Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL. »MMIUVCW/lfff^ t CHARLES D. D1BELL i ADVOKAT—LAWYER S Soba 508 Woodruff Bldg , Joliet ^ 'J----:CHICAGO PHONE 298:--S ^ Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite Be k meni. ^ G. Sretlicich J. Horwath THE CAPITOL BAR 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna ▼ osredju mesta. Govorimo slovenski jezik. Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri M. J. TERDICH, 1104 Chicago St- g Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst. DOBRODOŠLI 1 W. C. »K)O^E\ PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, ID. PRIMORSKO. 5 WWWNAAMrf.AMM^^UM..,^, n^A s___I — V Gorici. Nek Slovenec, ki je bil pred par dnevi v Gorici, poroča: Z občutki, ki bolijo, se vozi človek proti Gorici. Tako lepo je bilo drugače tudi pozimi po lepi Vipavski dolini in nad Gorico je sijalo solnce, a v njej pa plalo živahno življenje. Sedaj je vse izpremenjeno. Drugo lice je dobila dežela ob bojišču, mesto pa gleda v došleca z raztrganimi udi. Koliko prijateljev in znancev, ki sem jih sre cal kot begunce, mi je naročilo, naj stopim pogledat ie k temu ali onemu v stanovanje, ako bi šel ravno mimo. Seveda vsakega skrbi, kaj je z opravo, kaj je s stanovanjem, in redek je, ki je spravil vse s seboj. Ni tako razbita A /\ -STRANI OBSEGA- 4 JU Veliki SIovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA. SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000,— Rezervnega zaklada ...............................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO YARN A in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5% odstotkov, izven Kranjske pa proti odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol teta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in deharne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 19. marca Nedelja Jožef, žen. D. M. 20. " Pondeljek Feliks in tov. m. 21. " Torek Benedikt, Serap. 22. " Sreda Jedert, dev.; Bazil 23. " Četrtek Viktorijan; Miki. 24. " Petek Marije Dev. 7 žal. 25. " Sobota Oznanje M. D. DRUGA POSTNA NEDELJA. Pet prizorišč božje pravičnosti—2. Raj. Evangelij današnje nedelje nas pelje na vrh gore Tabor in nam pripoveduje, kako 'se je Jezus na gori častito spremenil. Gledaje toliko nebeško lepoto so občutili apostoli predokus ne beške blaženosti. Malo poprej je Gospod apostolom napovedal, da jih bo svet preganjal, da bo moral celo on umreti. Rekel jim je tudi "Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj." Se svojim spremenjenjem na gori je hotel Gospod apostolom dati poguma v času trplenja z oziroin na to, kar jih čaka v prihodnosti. Tudi sv. cerkev nam bere evangelij o spremenjenju z namenom, da bi se mi v upanju na nebeško plačilo, tim bolj zatajevali in pokorili na tem svetu. Raj, katerega so nam naši prvi stariši zgubili z grehom, si lahko zopet prislužimo s pokoro. V zadnji sobotni številki sem ti pokazal, ljubi bravec, kako hudo in kako naglo je Bog kaznoval napuhnjene an-gelje in za vedno pahnil v pekel. Danes hočemo pogledati drugo prizorišče božje pravičnosti in videli bomo, kako hudo je Bog kaznoval naše prve sta-riše v raju za njih greh. Sv. očetju menijo, da so angelji padli, ker so se v svojem napuhu vprli včlovečenju Sinu božjega. Človeške natura je mnogo nižja od angeljske, zato se je angelom za malo zdelo, da bi Bog postal človek, in da bi potem oni morali moliti Boga človeka. Njih greh je bil greh napuha, ki jih je pahnil v pekel. Iz njih napuha pa je prihajala njih nevošljivost. Nevošljivi so bili človeku, ker je Bog hotel postati človek. Ta nevošljivost pa je bila tudi kriva nesreče naših prvih starišev. "Po ncvošljivosti hudičevi pa je smrt prišla na svet." Zemlja se je blestela v svoji ravnokar vstvarjeni lepoti. Mej vsim vidnim stvarstvom je bil najlepši človek, krona vidnega stvarstva od Boga odločen v to, da vsemu stvarstvu gospodari. Postavil je Bog prva dva človeka v raj, kjer star imela vsega v obilju, ničesar jima ni manjkalo. Trpljenja, križev in težav prva človeka v raju nista poznala; zato imenuje sveto pismo raj raj veselja. Kdo pa bi mogel šele popisati notranjo lepoto Adama in Eve, ki sta bila oblagodarjena s predragocenim za- kladom posvečujoče milosti božje. V'se stvarstvo jima je prihajalo takorekoč naproti, drevesa so ponujala svoje sadje, živali so bile krotke in njima pokorne. Večje, nezmerno večje veselje kakor nad vidnim stvarstvom sta občutila Adam in Eva v občevanju z Bogom, ki se je z njimi ljubeznivo pogovarjal, kakor se pogovarja mati se svojim otrokom. Ko bi bila vstala Adam in Eva zvesta Bogu, bila bi o-stala vsa ta sreča trajna in stalna in bila bi ta zemeljska sreč ale kakor nekaka predigra še večje sreče v večnosti. — Spomin na to prvotno srečo se je ohranil pri vsih narodih v njihovih pripovedkah. Kako to, da je minula ta lepa doba, kako to, da so tako hitro zginili srečni časi zlatega veka v raju? Kaj pa je bil vzrok, da se je raj spremenil v puščavo, ki le trnje in osat obrodi, kaj je bilo temu vzrdk, da se je kraj veselja spremenil v solzno dolino? Kaj se je zgodilo, da je raj, kraj božje dobrotljivosti postal žalost-n oprizorišče stroge božje pravičnosti? Vzrok te grozne spremembe je bil le en sam greh. , Da le en greh, čigar gr-dobije vsled naših strasti oslepljena duša čestokrat noče spoznati. Zakaj in kako pa je Bog ta greh pripustil? Zakaj? Tega ne vemo, to je skrivnost. Gotovo pa je, da je Bog tudi prvima človekoma dal oni imenitni dar, ki je vzrok naše odličnosti, vzrok pa tudi -flaše nesreče. Bog je postavil v raj drevo življenja, postavil postavil pa je tudi drevo spoznanja dobrega in hudega. Dal je tudi človeka, kakor nekdaj angeljem, prosto voljo, a dal jima je tudi prepoved, da naj ne jesta od sadu drevesa spoznanja hudega in dobrega. Hotel je Bog, da sta prva dva človeka Njemu pokorna in da se prostovoljno odločita za Boga. Žal, da Adam in Eva tega nista storila, da sta se zlorabo dane prostosti zabredla v največjo nesrečo. "Zakaj vama je Bog z a p o -vedal, da bi ne jedla od vsega d r ev j a v raj u?" Tako je vprašal nevošljivi satan v podobi kače Evo, ki se je sprehajala mej cveticami in drevesi raja. Zakaj? To je navadno prva beseda vsake skušnjave. Povsod kjer je zapoved ali prepoved nastopi skuš njavec k prosti volji človekovi in zapeljivo popraša, zakaj naj bi to storil, zakaj naj bi to opustil? Zakaj ta zapoved, čemu ta prepoved? "Sad dreves" — tako odgovarja še nedolžna Eva — "ki so v raji jeva; sadu drevesa pa, ki je. v sredi raja. nama je Bog zapovedal, ne jesti, in se ga ne dotakniti, da kje ne umrjev a." "N e b o t a u m r la ne" tako je odgovorila zvita kača. Ne bodi neumna, ne daj se preplašiti, le nikar se ne boj, še bolj bota živela, odprle se bodo vama oči, spoznala bota kakor Bog dobro in hudo, poslala bota bogova in okusila bosta vso srečo in vso sladkost. Ali si čul, dragi bravec, ono veliko besedo skušnjavčevo: "bota kakor bogova." Kaj stori Eva? Ona počne o-inahovati, njena domišljija ji slika v čarobnih barvah kako lepo bo, ako bota ona in njen soprog kakor Bog. Ona povzdigne svoje oči in vidi, da je sadež res lep in vabljiv, poželi, stegne roko, odtrga, je in greh je storjen! Potem pa nese sad še Adamu in tudi on je in greši. Strašen in grozen grgeh! Res je, da je bila stvar sama na sebi malenkostna, toda prepovedana je bila strogo od Boga in vrhu tega narava naših prvih starišev ni bila pokvarjena in volja ni bila k hudemu nagnjena, zato je bil ta greh tako velik, tako stra šen. Kako strašen je bil ta greh, spozna mo iz njegovih žalostnih posledic, poznamo iz kazni, katera mu je sledila. Bog je usmiljen, a je tudi pravičen gotovo pa kaznuje le toliko, kakor kdo zasluži. Da boš pa spoznal hudobijo greha poglej njegovo kazen, katero iTarekuje On, ki je večna ljubezen. Bog prekolne zemljo, ki trepeta in se trese nad hudobijo tega greha. Poprej ro dovitna, ima zdaj le trnje in osat rodi ti, kaznuje Adama, ki naj si v potu svojega obraza s težkim delom služi vsakdanjega kruha, kaznuje Evo, ki ima v bolečinah roditi svoje otroke. Oba pa morata zapustiti raj in potirati se morata po zemlji, pravi solzni doli ni. Oba jokata in zdihujeta, ob jed-nem pa morata pripoznati, da se jima ne godi nobena krivica. Kleče povzdigneta prva dva človeka svoje roke in molita: "Pravičen si, o Gospod in pravična je tvoja sodba!" Kdo pa bi mogel popisati vse žalost ne posledice, katere je imela ta nepo korščina naših prvih starišev. Zemlja je postala nerodovitna, z velikim trudom in naporom mora človek izsiliti iz nje sadu. Prišle so bolezni, vročina, mraz lakota, kuga, potresi, vojske, prišla je smrt. Kdo bi mogel sešteti zdi-hleje, katere je zdihovalo človeštvo, solze, katere je jokalo, bolečine, katere je občutilo. Od kod vse to? Vse to je kazen za greh. Vzemi pa vse to, popiši, ako moreš vse to, vsega tega občutiti ne moreš, preveč bi bilo. Ako pa vse to popišeš, premišljuješ in pretehtaš, boš prišel vendar slednjič do zaključka: "Pravičen si, Gospod in pravične so tvoje sodb e." Italijanski pregovor pravi: "Ni je večje bolečine kakor v nesrečnih dnevih spominjati se srečnih dni." Primerjaj, dragi bravec, vso bedo, vso nesrečo sedajno z blaženostjo naših prvih starišev v raju. Greh je torej ono hudo, ki nas je pripravilo ob vso srečo in nas vkovalo v verige suženstva za čas in, ako se ne spokorimo, tudi za večnost. Ali se boš tedaj še bratil s tim sovražnikom? Ne, tako neumen menda ne boš. Napovej torej vojsko grgehu in ne daj mu mesta v svojem srcu! Raj, pozemeljski raj je človeštvu zaprt, toda ako se bojiš in ogib-lješ greha, ti bo odprt pravi, večni raj, katerega predokus so občutiti srečni apostoli na gori Tabor. REV. J. P. ALI JE VSEENO, KAJ VERUJEMO. Priobčuje Rev. J. Plaznik. Verski indiferentizem in razodetje. (Nadaljevanje.) Vprašanje je toraj, ali je Kristus naložil isto dolžnost vsem svojim po-snemalcem, to je, onim, kateri pripo-znajo resnice, katere je On učil in apostoli ter njihovi nasledniki. Če morajo vsi verovati iste nauke, ne more biti več, kakor ena vera in neumno je reči, da je ena vera ravno tako dobra, kakor druga.. Oni, ki je ustanovil eno vero in zapovedal, da jo morajo sprejeti čisto in v polnem, obsegu, že samo s tem dejstvom obsodi druge vere kot iznaj dbehudobnega duha, kakor pravi sv. Pavel: da bi zapeljal nedolžna srca. Da je Kristus naložil tako dolžnost, se lahko dokaže iz več odstavkov v svetem pismo, kjer govori Kristus o Svoji cerkvi. Da vsakdo lažje razume hočemo navesti besede, s katerimi je Kristus zapovedal apostolom, da naj uče Njegov nauk vsem narodom. Da pa ne bo mogel nihče ugovarjati, zato bomo vzeli te besede iz protestantov-skega evangelija: "Vsa oblast mi je dana, v nebesih in na zemlji. Zatorej pojdite, in napravite si učencev med vsemi narodi, krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha: učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal: in glejte, Jaz sem z vami vselej, prav do konca sveta." Matej, XXVIII, 18—20. "In rekel jim je, Pojdite po vsem svetu, in pridigujte evangeli vsemu stvarstvu. Kdo veruje in je krščen, bo zveličan; kdor pa ne veruje bo pogubljen." Marko, XVI, iS, 16. S temi besedami je dal Kristus apo stolom dvojno dolžnost. Prvič, da uče vse narode; ne ta ali oni narod, ampak vse brez izjeme. Ali kakor pravi sv. Marko: "Pridigujte evangelij vsemu stvarstvu. Razvidno je, da je Kristus hotel, da bo Njegova vera splošna vera celega sveta'. Ljudje bodo morda zavrgli to vero, kar bi bilo pa zoper Njegovo željo, voljo in namen. Drugič, Kristus ni svojim učencem zapovedal samo učiti vse narode brez izjeme, ampak pridovati vsem iste nauke. "Učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal." Prav nič jim ni dovolil, da bi si sami izbirali ali izmišljali. Učiti morajo ves evangeli vse narode: karkoli je zapovedal, vse mu stvarstvu. Ko je zapovedal apostolom tako učiti vse narode ravno iste nauke, je zapovedal slovesno in pod najstrožjo kaznijo, da morajo vsi narodi sprejeti razložene nauke. Takoj namreč pristavi: "Kdor veruje in se da krstiti, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen." Kar ni zapustil apostolom ničesar v razmotrivanjc, je zapovedal, da uče vse narode in cel evangelij; ravno tako ni dal ničesar na izbiro onim, katerim se evangelij oznanja. Vsi, brez izjeme morajo verovati, in in sicer, verovati, kar se jim pridiguje; kajti, če ne verujejo, bodo pogubljeni, ali kakor pravi protestantovska izdaja, "bodo prokleti". Ali se to glasi kot verski indiferentizem? Ali more Kristus, kateri je rekel tako jasno in odločno, da, kdor ne veruje bo proklet — ali more Kristus reči kaj takega? "Ena vera je ravno tak® Bogu dopadljiva, kakor druga." "Ena vera je ravno tako dobra, kakor druga." "Nič ne de, kaj kdo veruje, da le po svoje dobro živi." Ce lahko kaj takega reče, ni Bog, ker bi sam Sebi nasprotoval; v prejšnjem poglavju pa smo dokazali, da je Kristus pravi Bog od pravega Boga — resnica samo, večna in neizpremenljiva resnica. Da pa ne bi kdo zopet oporekal, češ, da so bili apostoli uboga stvarstva, katera se lahko motijo, napačno razumejo in lahko nehote vodijo ljudi v zmoto, jim je obljubil Svojo lastno p» moč in pomoč sv. Duha; hotel jc, da so razloženi nauki neoporekljivo pravi, kakor če bi bili prišli iz Njegovih ust. "In glejte, jaz sem z vami vse dni, prav do konca sveta." . "Tolažnik pa, Sveti Duh, katerega bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in vas bo spomnil vsega, kar sem vam govoril." Apostoli so bili res zmotljivi ljudje, toda Kristus jih je poslal vsem narodom kot nezmotljive učenike, katerih nauki nosijo pečat Njegovve resnice. On dan je prišel na svet, Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Al* Brooklyn, N. Y. 1 Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, ^ p Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence*", ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. te dotaknil. Kar pograbi, je le zemeljsko na tebi, ki ni namenjeno za večnost. Najboljše si shranil! Sin moj! Drži čas, ceni ga, varuj ga! Morda, morda kmalu ne bo več«časa za te. — Ne ogoljufaj dneva, ki ti je dan za večnost. Zakaj, kakor trava je človek: zjutraj cvete in poganja, a zvečer jo pokose in usahne. (Ps. 89., 6.) ZA NAŠE GOSPODINJE. Volnenih oblek ne gladi večkrat, posebno takih ne, ki so zamolkle barve, ker se rado zgodi, da dobe pri glajenju madeže in "špegle". Najbolje je, da obesiš obleko za malo časa v vlažno klet ali ob deževnem vremenu na okno. Potem se razvesi zmečkana obleka sama od sebe. Lahko zmočiš tudi tenko rjuho, jo oviješ in zagrneš v njo obleko, ali pa obesiš obleko nad vrelo vodo. Bele jope (bluze) zavij v ruto, ki je jako poplavljena; tako ne bodo pormenele čez zimo. Bele in pisane obleke se ne smejo dotikati, ko vise v omari. Napravi iz starega zagrinja-la ali kaj podobnega prevleko, ki se zapne okoli bele obleke z bucikami ali z gumbi. Take prevleke s oprav koristne pri vseh oblekah, posebno za svilene, ker branijo, da ne more prah do njih, kajti prah blago najbolj razjeda. Mokre slamnike in Jk 1 o b u k e s trakovi obesi tako, da visi vse pent-ljanje navzdol, dokler se ne posuši. Potem vzravnaj lepo; če je potreba, zgladi. Čez zimo spravi slamnike na popirni podlagi na suhem kraju, trakove ovij okrog vrata in pripni, ali pa snemi vse doli. Suho sadje se ohrani tudi več let popolnoma dobro in zdravo, ako imaš spravljenega na suhem kraj"' kjer ni nobenega neprijetnega duha-Posebno pripravne za to so velike, lon' čene posode, ki niso nič prevlečefl*' Nekateri spravljajo suho sadje v vftc'' ki jih obesijo na zračnih, suhih prost£ rih. Dobri so tudi zaboji, pregrade,kl imajo toliko odprtine, da je pač P'0" stor v njih zračen, da pa vendar i"* ne more blizu. . Če postane krompir sla^a" (kadar nekoliko omrzne), ni več P0' sebno zdrav in tudi tako užiten ni v«c' Popravi se nekoliko na ta način, "a se pristavi k ognju v mrzli vodi; k" nekoliko zavre, se prva voda odlij® 'c„ dolije druga, vroča, ki se potem v W krompir popolnoma dokuha. Vladarji in flora. Edvard VII. je zelo ljubil cveti«' ter jih tudi sam sadil, čistil plevela jim prilival. Cesar Viljem II. se lV nima le za rastline, ki neso dobič1'1' dočim preživi Viktor Emanuel večin0 prostega časa na vrtu, kjer s svojo progo zaliva cvetlice. Tudi po svoj sobah ima razpostavljenih vse P°'Dv preds. Roosevelt kot sin praktie" Amerike goji vse vrste žita, Falli*'®' pa najbolj ljubi vinsko trto. NA PRODAJ HIŠA IN 2 LOTI 502 Otis Ave., Rockdale. Vpra^ v hiši: Jos. Turk, 502 Otis A*6" Rockdale, 111. 311* V n Kam vlagate Vaš denar? i! Cena večnosti je čas. V času le najdemo Boga, torej ima čas božjo vrednost. Zakaj čas je življenje in življenje je dejanje. In de- Je-li vlagate Vaš denar v banke, ki špekulirajo z bond! in delnicami? Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v banko» ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na sigur-nost. Naša je edina banka v Pittsburghu, ki se ne spušča | v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka g posodi je vknjižen na prvi mortgejč. Mi plačujemo našim vlagateljem po 5% obresti in jamčimo absolutno sigurnost. Ako hočete, da bo Yaš denar sigurno in varno naložen* poslužite se sigurne banke. [ Pittsburgh Deposit & Title Co. f 331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA. S Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager. p IRUHE IN PISANICE -ZA- VESELO VELIKONOC najraje pošiljajo rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem I y staro domovino, V GOTOVEM DENARJU To Vam pa najsigurneje, najhitreje, najcenje in najtočneje izvrši stara in zanesljiva domača tvrdka AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St. (Bančni Oddelek) Joliet, IllinoU PRAVE CENE DENARJA NAJDETE NA PRVI STRANI "A. S." Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo zgubljen. Ko smo prepri"# čani, da ni bil izplačan, denar vrnemo. mmmmm mmmmmmmwmmmmmmwAm mm Družba o, m * » t sv. Družine »ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovliena 29. novembra 1914 iDlcor. v drž. 111., 14. maja 1915 »RUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrtc, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: I. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. ... KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. Odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. NAZNANILO. S prvo nedeljo po pepelnici (letos ^ne 12. marca) je nastopil sv. velikostni čas. Sveta mati katoliška Cerkev zapo-yeduje v 4. cerkveni zapovedi: "Spovej ** vsaj enkrat v letu. — Prejmi o velikonočnem času sv. Rešnje Telo." Naša organizacija — Družba Sv. fužine sestoji iz katoliških mož, žena deklet in mladeničev. Službenim potom se torej na tem ""estu opominja vse ude Družbe Sv. ^fužine, da store svojo versko dolž-"ost. To pa se lahko izvrši do praznika presv. Trojice, ki letos pade na 18. junija, ker na ta dan se konča velikonočni čas. V nadi, da bomo vsi udje D. S. D. 5Polnili to dolžnost, sem z bratskim pozdravom, Jos. Klepec, tajnik D. S. D. NAZNANILO. Društvo Sv. Družine št. 1, D. S. D., naznanja vsem svojim članom in članicam, da je v sredo, dne 15. marca pop. ob 2. uri član našega društva in organizacije, gospod JURIJ ROGINA, v svojem stanovanju na 103 Indiana St., Joliet, 111., v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto po sv. maši ob 9. uri. Vabijo se udje tega društva, da se udeleže sv. maše in pogreba (ne kor-porativno), ako le mogoče, da skaže-mo svojemu sobratu zadnjo čast. Ker naše društvo ne koraka, zato si naj omisli voz, kdor hoče iti na mirodvor. Pokojnega sobrata priporočamo v molitev in blag spomin. Za Dr. Sv. Družine, št. 1, D. S. D. GEO. STONICH, predsednik. JOS. KLEPEC, tajnik. . La Salle, 111., 14. marca. — S tem ^»veščam vse člane društva sv. Družne štev. 3, spadajoče k Družbi Sv. fužine, Joliet, 111., da ise ozirajo za-naPrej na sledeče predloge, katere se SJe sprejelo na zadnjih dveh mesečnih ftjah. t "vi zelo važen predlog jc: Vsak 'c'1n, ki ne plača dva meseca svojega Momenta, takoj po zadnji seji ga mo-ra tajnik opomniti, bodisi osebno ali P'sineno. In ako tak član ne bi odgo-društvenemu uradu na opomin v • dneh in ne bi dal od sebe vsaj čast-besede, da bode poravnal svoj dolg - rUštvu, ko inu bode to dopuščala pridnost, — tacega člana se bo od se-zanaprej suspendiralo. In v slu-iCaiu bolezni tak član potem ni upra-V'^en do bolniške podpore. Zatorej bratje in sestre, bodite po-?0ri>i in tskrbni za društvo! Skrbite, da 0ste redno plačevali svoj mesečni a-.CsHent in se v obilnem številu udele-*evali rednih mesečnih sej. Potem bode zagotovljen najboljši napre-In potem bodemo spolnjevali v°ie geslo, ki pravi: "Vsi za enega, 4tn za vse." . rugi predlog: 1.) V slučaju bolezni 'nora vsak član javiti tajniku takoj, e<»no ali pismeno, da tajnik obvesti teni bolniške obiskovalce. 2.) Za ^ nJ kakor 8. dni bolezni se ne plačuje t^n'ške podpore. 3.) Isti dan, kate- ra se član javi bolnega, se ne pla-Pač pa se šteje bolniška podpo- ® Prihodnjim dnem. j. e Predloge se bode zanaprej vpo-v y»lo, na druge izraze se društvo ne oziralo. Obenem naznanjam tudi članom spremembo našega urada. Predsednik in tajnik (sta menjala za svoje prostore. Ker dosedanji tajnik Anton Kastello je zadržan s svojim delom in zraven obložen še z mnogimi drugimi opravki, je odložil svoj tajniški posel bivšemu predsedniku. Sedanji predsednik je Anton Kastello, sedanji tajnik je John Jerič, sedanji blagajnik isti, Joseph Woodshank. Rojaki, naše društvo je danes na jako dobri podlagi in v jako dobrem stanju. Naše društvo sprejema člane v svojo sredo od 16. do 55. leta starosti. Želeti je, da bi rojaki tembolj pristopali k našemu društvu, posebno pa oni, ki niso še nikjer zavarovani pred nesrečo. Pristopite v naše društvo, dokler je še čas, dokler je še brez vsake pristopnine, isedaj odpravite pri nas z enim (1) dolarjem vse, dočim morate si pri drugih, podpornih organizacijah kupiti pristop za visoko ceno. Ravno tako tudi, kdor želi pristopiti v naše društvo, mu ni potreba čakati na sejo. Zglasi se naj samo pri doli imenovanem tajniku, kjer bode dobil preiskovalni list, in če ga zdravnik spozna sposobnim za društvo, bode isprejet brez vsake najmanjše sitnosti. Veselico, ki bi se imela vršiti 7. marca t. 1. za korist našega društva, se je prestavilo za nedoločen čas. Kdaj se bode vršila, bode v listu pravočasno označeno. Rojaki! Vsak človek, ki je skrban, Je pri društvu zavarovan. Ste-li tudi Vi???--- S sobratskim pozdravom John Jerič, tajnik. S KANALSKEGA. izvirno poročilo "Slovencu".) Januar 1916. "v . takega pa še nisem videl!" je j<. j. Ilcki vojak na L., kjer bivajo ba-^ Judje po hišah v sredi med našimi praznimi zakopi. Tako drzni pa vvv Av. nismo, vendar pa životarimo „ti,8!. streljaj od Laha. Streli iz pušk H^ajo celo do konca vasi. Ubili so SV» S dve osebi (tudi eno žen- ljU) ' y«č pa jih je bilo ranjenih na po-Wh V sen°žeti, moških in ženskih. S4,»i'niCnt':i soc" po sel}': t'a s0 to bil Preoblečeni vojaki. Od topa je ""yen en deček, ki je pa ozdravel. &tt0 0 Pa smo drugače občutili vso ° vojne: strah, razrušenje, po- tv^U(). oseko Je pozneje zadel mr- Hr^ ' verojetno vsled prestalega vAva'Ui brig... I" je dejal oni. Uci so grmcti topovi ^št' od tedaj se je to ponavljajo ?Mta' Najprej so streljali na potem na vrt za Rdečim kri-V avKusta pred cesarsko mašo »Vfc, *c'v< takrat brez škode, okoli 20. Njjtat 5 na ®0'0, Najhujše pa je bilo Vil ft,!a 5esarjev god 4. oktobra. Pra- 11 okŽC prejinj' dan' da bo huc,° tobra. In res je padlo v par urah 145 težkih granat v vas, ki je pričela goreti in smo med streljanjem morali prenesti Najsvetejše v župni-šče. Grozno je bilo, ko je pogorela županova hiša in druge na vasi in jo Lah streljal naravnost v plamen, da bi se požar bolj razširil ter da bi za-branil gašenje. Zelo hudo je bilo po vseh svetih, ko je priletelo v enem popoldnevu okoli 200 izstrelkov na vas. Zrakoplovi so vsakdanja prikazen. Z bombami so povzročili na planoti večkrat strah, enkrat zažgale smreko, v Č. pa tudi hiše. V okolici je požgan V., uničeni so Ij. in kakih 8 drugih krajev je več ali manj poškodovanih. Naša vas jc ze- lo porušena, ali požgana. Hudo sta bila zadeta večkrat cerkev in stolp; v notranjosti je večinoma vse razbito, tudi tabernakelj, duricc snete, zagri-njalo prevotljenol Nedotaknjen je o-stal ciborij in vsi križi po cerkvi; manj sta poškodovana stranska altarja in zakristija. Kupola je razbita, streha cerkvena deloma. Podružnica D. M., kjer so imeli baje Turki svoječas-no hlev in je bila cerkev 1. 1841. zopet ' posvečena (1. 1480. je plačala cerkev 20 soldov, šilingov dvema vohunoma proti Turkom) je dobila zdaj tri strele I stolp enega. Zvonove so odpeljali na ši hranit. I Vaščani so v teku teh grozot delo- ma pobegnili, pa so se večinoma zopet vrnili. 53 jih je odšlo k beguncem v Steinklamm, odkoder pojdejo v Bruck. Kadar zdaj Lah zopet strelja, pa bežijo v kleti ali "pod robe". Čez dan ne smejo kuriti, niti bivati zunaj hiš, ker vidi Lah v vsakem dimu vojaško kuhinjo, in noče verjeti, da so civilisti v — fronti. Kaj prinese prihodnjost, Bog ve! Lani je bila — hvala Bogu — dobra letina; ali kaj, ko je prišlo iz raznih vzrokov toliko lepega v nič; "na So-čah", ob reki se pridelki niti pobrati niso smeli. Kaj, če spomladi ne bo mogoče obdelati polja in drugega!... Želeti je in upamo, da nam bo visoka vlada kaj pomagala, da si zacelimo vsaj deloma te pekoče rane. Več kot pravično bi bilo, da bi plačal to požrešni verolomni Lah, ki se toliko čeljusti, da je prinesel omiko nam — barbarom, pa je besnel kot stekel kljub temu, da je bil menda tudi soudelež-nik pri ženavski in haaški konvenciji, kjer se je sklenilo: Ne obstreljevati odprtih krajev, ne nadlegovati in zlo-stavljati civilistov, ki se vendar ne vojskujejo itd. Posebno hudo nam je, ker od konca oktobra nimamo več božje službe. Vzrok je, ker je bila tu in v L. prepovedana, t. j. ustavljena od vojaške o-blastnije; pa tudi niti cerkev niti žup-nišče nista več spodobna in sposobna za to. Bomo pa potem bolj cenili božjo službo, ko jo bomo zopet kdaj imeli! IZ GORICE. port italijanskih ujetnikov, med njimi en višji častnik. Dalmatinski in kranjski vojaki pravijo, da italijanski vojaki lahko pridejo v Gorico kot ujetniki, italijanska armade pa nikdar ne pride v Gorico. Zadnje dni se mudi v Gorici g. deželni glavar Faidutti. Danes popoldne smo imeli lep po-grgeb s Piacute; udeležba pri pogrebu je bila mnogoštevilna, a seveda povečini ženske, ker moških je tu dosti manj. X! m K! RAZNOTEROSTI. iS iS Žalostna usoda nekdanjega Mehikanca. . Na Dunaju je nedavno umrl v največji bedi umirovljeni preglednik cestne železnice Ivan grof Dubsky. Kot mlad mož je odpotoval s cesarjem Maksimilijano mv Mehiko kot konjeniški ritmojster; ko se je vrnil domov, učil je pri grgofu Colloredu jezdarje-nje, slednjič pa dobil službo preglednika cestne železnice. V svojem stanovanju je hranil zanj dragocen spomin na nesrečnega cesarja, stensko u-ro, ki jo je nekoč dobil od Maksimilijana v dar. L. 1904 je stopil v pokoj, toda radi male pokojnine bi se mu bilo vrlo slabo godilo, da ga niso k sebi vzeli usmiljeni bratje. Ljubljanski "Slovenec" z dne 20. jan. poroča: Pišejo nam: V Gorico nas je prišla zopet pozdravit velika 28 cm granata. Dne ... t. m. krog 4. ure popoldne je padla na trg Sv. Antona, kjer se sedaj prodaja zelenjava. Naredila je 2 m globoko, veliko in široko jamo in vrgla zemljo in kamenje na vse strani. Ljudje, ki so stali v bližini, so vsled zračnega pritiska popadali po tleh, a drugega hudega se jim ni zgodilo. Mlekarju Humarju iz Šempasa, ki se je vračal domu in bil kakih 50 m proč od onega mesta, je vrglo na voz zemlje in kamenja; granata mu je torej napravila delo, da je moral z voza spravljati nametano zemljo. Konj se mu ni splašil, ker je že čez 40 let star. Druge nesreče, hvala Bogu, ni bilo. ...t. m. zjutraj krog osmih je bilo videti nad mestom velik italijanski aero-plan, ki se je obrnil po vipavski dolini, a je moral radi strelov iz naših topov hitro kreniti nazaj proti Italiji. Blizu Tržaške in Mirenske ceste so danes tudi precej padale granate in šrapneli majhnih kalibrov. Videti je bilo" tudi več italijanskih ujetnikov, ki so jih peljali skozi mesto; neki kmet jim je rekel: "No, sedaj ste pa vendar v Gorici po tolikih mesecih!" Na o-brazih ujetnikov je bilo videti, da so jako zadovoljni. — Vino se toči v goriških gostilnah skoraj povsod po 2 K liter; pivo se le redkokdaj dobi. Civilnih oseb je v mestu še približno 10,-000. Po mestu se potika veliko lačnih psov in mačk, ki so jih pustile ondi stranke in begunci. Pošto dobivamo dnevno enkrat, in sicer krog desete u-re dopoldne; raznašajo pismonoše. Gorica, 15. januarja. Ponoči je bilo strašno gromenje naših topov, neprenehoma do jutra. U-spcli smo kmalu videR, ko so že zjutraj začeli italijanske ujetnike skozi mesto voditi; bilo jih je v enem samem transportu krog tisoč, med njimi več starih pa tudi prav mladih dečkov in več višjih častnikov. Blizu Stračic pri Soči se je krog tretje ure zjutraj priklatil v hlev posestnika J. K. nad 330 kg težak prešič. J. K. je bil slišal neki ropot ter je šel pogledat, kdo mu gospodari v hlevu. Pa je našel sredi hleva velikega preši-ča. Hitro gre klicat ženo in ji pove, kaj je našel v hlevu. Žena se vsa razveseli, češ: ravno prav, ko je Špeli tako neusmiljeno drag; da bi nam žival le ostala. Ko je pa prišla v hlev, je videla ležati ondi veliko — 28 cm italijansko granato, ki ni eksplodirala. Sedaj je ženi hitro upadlo vse veselje in še huda je bila na moža, ker jo je za norca imel. Pekaren obratuje v Gorici še sedem, med njimi tri slovenske. Krompir se je zadnje čase močno podražil; pred 14 dnevi je bil še po 16 vin. kilogram, sedaj je pa po 28 vinarjev. Čuti se tudi pomanjkanje tobaka; dobi se po enkrat — dvakrat na teden. Ker je izgubil Italijan danes toliko ujetnikov, si je od 3. do 4. ure popoldne zopet privoščil Gorico in jo bombardiral; največ izstrelkov jc padlo za gradom, škode ni velike. Gorica, 16. januarja. Gromenje topov ponoči se je že kar vilomačilo. Kalibri granat se po glasu razlikujejo kakor strune na goslili. Danes zjutraj ob 5. uri je udarila velika granata v mlin gosp. Resberga in napravila mnogo škode. Danes je. bil prav lep solnčen dan in se je videlo že izredno veliko ljudi po mestu in okolici. V Gorici imamo še dva zdravnika: gg. dr. Pitamica in dr. Grešiča; slednji sprejema tudi stranke ter je prejel od cesarja zaslužni križec. Ker imamo sedaj par dni mrzlo pa jasno vreme brez megle, so nas zopet redno začeli obiskovati italijanski aero-plani, ki vsak dan krožijo nad mestom in okolico. Naši seveda te obiske u-ljudno vračajo in vedno letajo v Italijo. Danes je šel skozi mesto lep trans- Dežniki z okni. Iz Pariza prihaja vest, da bodo došli v modo dežniki z malimi okenci iz stekla. Vendar pa to ni nova misel. Sredi 19. stoletja je živel v Draždanih neki čudak, ruski knez Putjatin, ki je imel tak dežnik. Ko je bil še deček, ga je ugriznil grizljiv pes njegovega učitelja, ki je kmalu nato stekel in crknil. Od tedaj se je Ptjatin neprestano hal hudih psov, kljub temu, da je bil znan ljubitelj psov. Zato je imel dežnik in solnčnik s steklenimi okenci, da je mogel pravočasno videti pse in se jim umakniti. Obenem je nosil tudi posebne čevlje,, da bi jih ne mogel pre-grizniti kak pes. Drugače pa je' bil ta čudak zelo duhovit človek in je občeval s Schopenhauerom. Žena in medicina. Živahno gibanje' za emancipacijo žensk je našlo odziv tudi med dunajskimi, ki opirajo svoje zahteve na zgodovinska fakta: V starodavnem Egiptu je bila medicina v ženskih rokah, o .čemur svedoči ime egiptovske lekar-ke Merisanch. Znano je tudi, da se je kraljica Kleopatra bavila s toksikologi-.jo- . Pri starih. Germanih je bila boginja medicine Eira. Ženske so bile lekarke in so zdravile z rastlinskimi (sokovi in veljale tuintam za čarovnice. Bavile so se tudi s kirurgijo. Tudi židovske žene so se pečale z zdravilstvom,-ali z manjšim glasom. Na Japonskem so od 7. stoletja po Kr. medicinske šole, v katerih igrajo žene veliko vlogo. Rimske "medicae iura-te" in "obstetriceis" so bile v medicini zelo izobražene. Več zgodovinskih imen priča o tem, kakor Antiochis, Elephantis, Salvinia Lais, Aspasia itd. Iz krščanskih časov se omenjajo imena sv. Teodozije v IV. stoletju, sv. Nicerate in sv. Hildegarde, autorke dela "Chisica". V novejših časih ženska spretnost v medicini boljinbolj raste, osobito, kar se tiče porodništva. Mnogo ženskih knjig in razprav priča o tem. Znane so ženske kapacitete v tej stroki: Ludvika Bourgeois, učenka slavnega Parcia, dvorska babica Marije Medicejske, žene Henrika IV., Sarv Stone, Marija Teodory v. Siebold i. dr. Nekaj upravičenosti je torej le v tem ženskem gibanju. najstem stoletju pri astronomičnih o-pazovanjih rabil le peščeno uro. V Nemčiji jih imajo še danes ponekod protestantovski pridigarji nad prižnico, da merijo čas, koliko časa je trajala pridiga. Peščene ure so, danes tudi še v rabi na morju, kadar se meri hitrost ladje ali parnika. Zdaj pa neki Anglež gradi za neko šolo največjo peščeno uro, ki je bila kedaj na svetu. Obe koničnemu lijaku podobni posodi za pesek ste iz stekla in vsaka drži petdeset funtov peska. Pesek iz ene posode v drugo teče natančno eno uro. Ako je pesek iz zgornje posode stekel v spodnjo, tedaj hidraulični stroj zasu-če posodo, da je polna od zgoraj, prazna od spodaj. Ogromna peščena ura je visoka 3 metre in 60 centimetrov. Resna reč. Izguba slasti je vedno resna reč, ki zahteva takojšnjo pozornost, ker je vedno znamenje kakega nereda v prebavilih. Takoj začnite uživati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, kakor Rud. Karafiat, ki nam je pisal sledeče: "Nisem bil prav bolan, ampak izgubil sem vso svojo slast in nisem mogel ničesar prebaviti. Bil sem poln plinov, vsled katerih sem zelo trpel, dokler nisem začel uživati Trinerjeve-ga ameriškega zdravilnega grenkega vina. To je dobro zdravilo, ki mi je pomagalo takoj. Sedaj se počutim popolnoma zdravega." Priporočljivo je v slabosti, razdražljivosti, zapeki, ne-prebavnosti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * * Bol v hrbtu je navadno prav mučna. Poskusite Triner's Liniment. Najprej nadenite na bolestno mesto vročo, mokro prtenino in potem namažite z lini-mentom. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv. — Presiče, žive ali očiščene, kupite po nizki ceni v mesnici J. C. Adler Co. Bluff & Exchange Sts., Joliet, 111. Chicago tel. 101. — Adv. IZUMI DONESE B0GASTV0I Za izumitelje i za one, koji rade na tome, da izume nešto, moja: Hrvatska knjižica i listina potrebnih uputa neophodno je nuždna. Oboje šaljem na svoj trošak svakome za zahtjev. Besplatne informacije i upute. Ispitivanje o mogučnosti patentiranja izuma POTPUNO BADAVA i vrlo pospješno, jer se moj u-red nalazi u Washingtonu, sje-lu ureda Sjed. Drž. za patente. Pišite još danas hrvatski na: • A. M. WILSON Registered Patent Attorney 31 1 VICTOR BUILDING WASHINGTON, D. C. RABIMO dobrega mladega moža, ki govori dobro angleški in je dobroznan v slovenski naselbini, v oddelku čevljev in moške robe. Lepa prilika za pravega človeka. Vprašaj: M. L. Stern ali pa vodjo na First Floor v Stern's Biff Store, Joliet, 111. 2t31 DOBRO DELO s plačo po $5.00 na 8 ur, zamorem dobiti za onega, ki od mene kupi hišo » veliko prodajalno za vsakoršno trgovino in 11. sobami, razdeljenimi z* mala stanovanja. Hiša je moderna, gas, elektrika, voda, stranišča, vse jc v hiši, ter je vedno polna ali zarentMO« ter nosi po 15 odst. obresti od naloženih denarjev. Prodam radi bolezni. Cena hiši je $3,300.00. Položiti je treba samo $800.00, a ostalo se pa vfcnjiži za izplačila. Pišite na: J. JONES, 3t31 Box E., Gary, Ind. FARMA NAPRODAJ. V slovenski stari naselbini v St. Josephs, Valley, Wash., se nudi lepa prilika za Slovenca, ki si hoče napravit* svoj dom. Farma obsega 80 akrov dobre zemlje. Poldrugo miljo od mesta Valley, blizu slovenske kat. cerkve in šole. Več pove JAKOB TORKER, ufn (St. Josephs) Valley,' Wasb. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d* sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega hi suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IIL R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So" Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Znamke s črnim robom. Angleški poštni minister Mr. Sydney Buxton se je svoje dni nekoliko pošalil z javnostjo, prav posebno pa z nabiralci poštnih znamk. Pri nekem obedu, h kateremu ga je povabilo društvo nabiralcev poštnih znamk, je o-menil minister, da veliko ljudi ne more trpeti pisemskih ovitkov s črnim robom, ker so preveč vidni, in da se ga je že z več strani prosilo, da bi izdal pisemske znamke z ozkim črnim ro-boin. Da ne nasprotuje tej želji občinstva in da namerava najprej poskusiti z majhno izdajo. Nabiralcem bi s tem gotovo ustregel, ker je umljivo, da bi postale te znamke z žalnim robom sčasoma gotovo prava redkost. Pet mesecev iso čakali nabiralci pisemskih znamk po celem svetu na izdajo teh redkih znamk. Ni prešel dan, da ne bi došlo angleškemu poštnemu ministru kako vprašanje po teh znamkah. Vprašalci so dobivali vedno negotova odgovore. Končno se je moral Sydney vendarle udati in pokazati pravo barvo, toda ta ni bila črna. Sicer ni ppdal oficijelne izjave, kajti sicer bi nastal med nabiralci pravi vihar ogorčenja, ali povedal je zaupno nekemu časniškemu poročevalcu, da ni nikdar resno mislil na izdajo žalne znamke. PREMOGOKOPI SE RABIJO. Oženjem ali samci zamorejo dobiti takoj delo v ppimogorovu (kolmajni), kjer so jako dobre razmere iti kjer se zamore napraviti dosti denarja. Pišite takoj ali pa se oglasite osebdo, pri United Coal Company 1705 1st Nat. Bank Bldg., 5th At. & Wood St., Pittsburgh, Pa. Velikanska peščena ura. Poleg solnčnih ur so peščene ure najstarejša priprava za merjenje časa. V dobi Rimljanov so bile tako v nava di kot dandanes stenske ure. Za splošno uporabo najbolj govori, da je predstavljal čas starček s peščeno uro v roki. Peščene ure so bile v navadi še v srednjem veku. Rivaltus je v sedem- I /JolietA \ l \Tiujsy A I f (/A™«*) j v y/ bankV j Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust k Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Mca $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRK, Pred. ERVIN T. GEIST, katir. THOS. F. DONOVAN. Podpred TA BANKA JK POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. "DOLINA KRVI" (GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA. Spisal Patrick A. Sheehan. /t Iz angleičine p'revel Franc Bregar, (Dalje.) "Bojim se, da so plesnive in da jih boste morali zavreči." "Nič ne de, nič ne de! Koliko sem dolžan?" Uboga žena je zapazila na njegovi postavi in v obnašanju nekaj posebne ga, kajti postala je nemirna in začela trepetati. A rekla je vendarle: "Ali menite, da bi bilo šest pens preveč?" Beraška cena, ki jo je zahtevala in ki je označevala skrajno bedo, in njeno ponižno-proseče obnašanje je globoko genilo velikega moža. Položil je pol krone na blagovnjak, toda ona je de jala: "Ne morem zmenjati, gospod. Vze mite denar, saj lehko plačate, kadar zopet pridete." "Porinila je novec predenj. On ga je vzel in obenem prijel za njeno roko ter rekel: "Norah!" Ona je prebledela, oči so se ji širo ko odprle in vprašala je, ne da bi u-meknila roko: "Kdo 5te Vi? Kaj je?" Nato ga je nenadno in bliskoma spoznala. "Ted!" "Da, jaz sem. Veseli me, da me poznaš. Mislil sem, da sem se preveč izpremenil." Nekaj trenutkov sta se molče gledala po tako dolgi ločitvi in njegova močna roka je mehko počivala na njeni Zelo ga je veselilo, da ga je tako hitro spoznala, in gledal jo je in gledal ter izkušal spraviti v sklad to izpremenje-no postavo in te poteze z onimi, ki jih je nekoč poznal. Slednjič je ona iz-pregovorila: "Ravnotako se mi zdi, kakor bi bil vstal od smrti." "Veseli me, da me nisi popolnoma pozabila." "Kako bi te pozabila?" je odgovorila skoro nezavedno. Tedaj se je naenkrat domislila, kako bi se mogle razumeti njene besede, in je zardela. Ko se je tako nepričakovano izpremenila, mu je zazdelo, kakor bi zopet videl Noro svojih sanj. Toda to je hitro izginilo in pred njim je stala le trudna, skoro ostarela vdova. "In to je tvoja hči, kajne?" je rekel oprostivši roko in kažoč na Tessijo. "Popolnoma ti je podobna, kdor te jc —da, tako ti je podobna," je zajecljal, "da sem jo poklical 'Norah!' ko sem stopil noter." "In kako dolgo si že doma?" je vprašala Norah. "Nekaj mesecev." "In se nisi nikoli oglasil!" je vzkliknila očitaje. "Ležal sem bolan v hotelu. Nekaj sem se bil poškodoval." "Tedaj si ti tisti Amerikanec," se ji je posvetilo, "o katerem je govoril ves kraj?" "Menda," se je on nasmehljal. "Se nikoli se nisem tako proslavil kakor sedaj." In k tebi me je pošiljal župnik, naj ti grem streč?" "Da. Žal mi je, da nisi sprejela njegove ponudbe. Marsikatero bridko u-ro bi mi bila prihranila." "Tedaj si bil zelo bolan?" jc vprašala in velika skrb se ji je posvetila V očeh. "Tako hudo ni bilo. Pa misliti si moreš, kako zapuščenega in bednega se človek počuti v tujem kraju, kjer cele tedne živa duša ne izpregovori z njim besede." Njo je čudno vest zapekla, kakor bi bila ona kriva vseh tistih težkih dni, ki jih je preživel, in to se ji je poznalo tudi na obrazu. "Ali bi bila prišla, če bi vedela, da sem jaz?" jo je vprašal, ko je zapazil njen pogled. "Reci, da bi!" "Ne, Ted, ne bila bi prišla, dasi se mi smiliš, ker si toliko pretrpel. Pozabiva, kar je bilo." "Izpremenila si se, Norah," je rekel otožno. "In jaz sem se menda tudi. Toda želel bi te povprašati o onih, ki so že umrli." "Ali greš v sobo?" je dejala, kakor se mu je dozdevalo, neodločno. "Nikogar ni notri, samo Kathleen. Soba jc prav majhna in tesna," je pristavila, ^akor bi se hotela opravičiti. Bila je res prav majhna in tesna in mabo opravljena. Nekaj starih, vega-,stih stolov, na njih preperela, slaba prevlaka, v kotu temna omara, na steni nekaj podob, okrašenih s popirna-timi rožami, in miza, pri kateri je sedela Kathleen — to je bilo vse. Revna luč, medla in sajasta, je borno svetila, dekle si je moralo zelo napenjati oči, ko je bralo, in dolgi lasje so ji padali na knjigo. On je pomislil na svoje udobno stanovanje ob jezeru in pod Sierro, na bogato opravo, ki si jo je bil naročil iz New Yorka, na verando, prerastlo od divjih, bohotnih ovijavk, na svoje zložne naslanjače in počivala, na knjige in slike in zopet ga je zelo zabolelo v srce. Ko je gost vstopil, se je Kathleen ozrla od svoje "Irske zgodovine za mladino" teh hotela oditi. Dolgo, globoko, prodirajoče ga je gle- je dala ter mu hladnefin hitro podala roko v pozdrav. Mati je dejala: "Ni treba hoditi Kathleen. To moj stari prijatelj." Deklica je sedla in se zopet nagnila nad svojo knjigo ter se ni več zmenila zanj. On jc sedel na ponujeni mu stol in rekel: "Ali smem kaditi, Norah?" Ni mu bilo ravno do kajenja, toda živci so mu trepetali in zelo si je mo ral prizadevati, da ostane miren. "Lehko," je odgovorila preprosto. Nekaj trenutkov je molče kadil. V sobi ni bilo slišati glasu. Kathleen se je sklanjala nad svojo knjigo, toda zdajpazdaj je začutil, da ga njene o-stre, sive oči opazujejo. Slednjič je izpregovoril malo neodločno: "Slišal sem, da mi je mati umrla kmalu potem, ko sem odšel v Ameriko?" "Ne prav kmalu," je rekla Norah ter vstala, da zakuri borni ogenj, ki je kuhal, grel in služil vsem drugim domačim potrebam. "Menim, da si bil že šest mesecev zdoma, ko je zbolela. Potem je ležala več kot dvanajst mesecev in nato umrla." "Kaj pa ji je bilo?" "Nekateri pravijo to, drugi ono. Zdravniki so rekli, da so ji ginile moči, toda ona je vedno trdila, da ji je počilo srce." To je bila odkrita resnica, toda Norah je bila vedno odkrita, zaradi česar je ni nič manj ljubil. "Ali si izpolnila svojo obljubo, Norah? Vem, da si jo." "Kako obljubo?" "Da boš večkrat pogledala k njej in da ji boš vse sporočila, kar sem ti rekel." Govoril je, kakor bi se to bilo dogo-, dilo včeraj. Petindvajset let je minilo in nič se ni poznalo, da je pozabil tedanjo bridkost in strast. "Da. Malokdaj je minil dan, da ne bi šla k njej. Donal Connors ji je bil dober prijatelj v onih težkih časih." "Pošten mož je bil. Ali je še živ?" "Še vedno jc tak hrust kakor nekdaj. Sedaj ima polno hišo otrok." "Toda drugi del tvoje obljube! Ali si povedala materi moje sporočilo?" "Povedala sem ji," je dejala. "Toda eno dejanje velja več kot mnogo besed," je pristavila. Zopet je izpregovorila žalostno resnico. To je globoko čutil. Vedel je, da skesane besede niso mogle zaceliti smrtne rane, ki jo je bil zadal svoji materi. Če se sedaj ozrem v preteklost," se je branil, "se mi zdi, da nisem mogel drugagče ravnati. Menim, da sera prav storil, ko sem odšel. Krivice bi ne mogel nikoli popraviti. One besede bi ne mogel nikoli preklicati." "Hudo mi jc, da tako govoriš," jc dejala Norah. "Tvoje matere ni ubila beseda, temveč to, da si jo za vedno zapustil, s čimer si potrdil svojo besedo." "Toda kako bi se mogel vrniti in topiti pred njo in pred očeta? Laže bi kljuboval vsemu svetu, morju, goram, prerijam, divjim zverem in divjim ljudem kot pogledu njenih žalostnih, karajočih oči." Vrgel je cigaro v ogenj ter si pokril oči z rokami. Kathleen je bila zaprla svojo knjigo in ga jc pozorno opazo-'je bila navihana in je včasih pokazala "Hvala Bogu!" je on posmehljivo odgovoril. "Bal sem se že, da ste mu-tasti. "Ne mutasta, ne gluha, ne slepa," se je ujezila Kathleen. "Vi angleški gonjači, vi spravljate ljudi iz dežele svojimi pismi: 'Pridite! Pridite! Zapustite, za božjo voljo, svoje koče in pridite v bogastvo in udobnost!' In vi ste rodoljubi?" Govorila je z ostrim posmehom in njene sive oči so žarele strasti "Skoro bi Vam odgovoril z Vašimi lastnimi besedami," je rekel smehljajoč se. "Pridite! Pridite!" "Nikdar!" je vzkliknila in udarila svojo drobno nogo ob tla. "Če bi mi dali vse zlato Kalifornije in vse srebro Skalnatega gorovja, bi ne hotela zapustiti svoje rodne dežele." "Ne meni se zanjo, Ted," je rekla njena mati. "Vse te neumnosti je pobrala pri Thadeau Murphyju. — Saj nas menda še obiščeš, preden odideš?' Obotavljal se je. Važno vprašanje, ki mu je petindvajset let trepetalo na ustnicah, mu je obtičalo v srcu. Ne-izrečno je bil razočaran. Vse je bilo proti njemu. Želel je lahko noč, se mudil še nekaj trenutkov s Tessijo v bedni prodajalni ter se vrnil v svoj hotel, da izbojuje boj s svojo vestjo in častjo. "Ali sem mogel kaj več storiti?" si je mislil. "Imel sem najboljše name ne in glej, kako se mi je vse izjalovilo. Norah očividno niti ne misli več na to. In vendar —" Resnica je bila, da je stara postava in stari obraz izginil v sanje preteklosti, o katerih je govoril. Videl je in je bil razočaran. Čas, o katerem je mislil, da je obstal, je šel dalje in je povsod zapustil svoje sledove. Odkrito jo hočem vprašati enkrat ta teden," si je rekel. "In potem —1 Neodločen je obstal. Bil se je izreči, kar je mislil. Nove sanje so se pričele v njegovem življenju in stare so bledele, kakor se raztaplja druga mavrica v svetlobi prve. Sramoval se je priznati si to. A vkljub temu je sedel in pisal agentu parobrodne družbe, s katero se je bil pripeljal, naj mu da odloga za en mesec. XXVI. POGLAVJE. Stari upornik. "No," sem ga nagovoril nekaj dni pozneje, "ali je vse gotovo? Kmalu odrinete, kajne?" Ne," je rekel, pa ne preveč žalostno. "Vse se mi je skazilo in kriva je po moji sodbi le mlada vročekrvnost. Če vzgajate na Irskem sedaj vsa dekleta tako, boste zopet doživeli upor, preden mine dvajset let." "Kathleen?" sem vprašal. "Da. Ona ni bila toliko vljudna, da bi odšla iz sobe, in čudil sem se, da ji ni Norah tega ukazala." "Ali bi bili povedali vse, kar ste hoteli povedati, če bi Kathleen ne bila v sobi?" "Da-a!" jc rekel malo negotovo. "Takrat bi bil končal to zadevo za vedno." "Torej niste opazili velikih izpre-memb?" "O pač, gospod župnik," je odgovoril odkritosrčno. "Nikoli bi ne bil verjel, da bo čas vse tako razdejal." "Pa ste še vedno istih misli?" "Da. Toda menim, da bo vse zastonj. Opazil sem, da je bila Norah ravnotako nemirna kakor jaz, in rtaj-brže se je oddahnila, ko sem odšel. Ko bi bila vsaj Tessie v sobi namesto te mlade upornice — a mimogrede, kje je pobrala te puntarske misli? Ali se sedaj uče teh reči v samostanskih šolah?" Potem mi je podrobno pripovedoval o svojem obisku. Jaz se nisem zelo čudil besedam svoje mlade prijateljice Kathlecne. Dasi nekaj trenutkov je vstal, » bed: Podp «ini Zapis \ H TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET. HA Garnsey, Wood & Len bob ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, lU* Mi hočemo tvoj dena* ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo t* lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakovi**" nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ji trdi les, lath, cederne stebre, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranili def'' Solni I Vh I. v, iiG le* W. J. LYON© Naš office in Lumber Yard na vof* DES PLAINES I NCLINTON kaj Metropolitan Drug Store fri N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVl + "BELLADONNA" OBUfl revhatemu HROMOSTI BOLESTI » KOLKU bolestih » Členkih nevraloji frotinu OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU •lUintUMllinim SLABOST« T ČLENKIH 1 tLJUeHH IN PRSNIH B0t*^ HRAZENJU t ŽIVOTU werju orasw FREHLAJENJU BOLESTIH > LEDJU BOLESTIH . KRfiU HUEGH KAiUU U |i i[| lin BEEFS' ^ Ifef4 »H m&ž^ n K|||B TR1NERS BITTER-WINE I trinerovo Horkevino I — , . ,..... ■ "■^xt.rid b/JOSEPH TB1NER I SA»M»*a Ave. Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubi-mo okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo. Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih: nemirnosti po jedi, zabasanosti, kislini in grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, napetosti ali driski. Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadpvoljnost ter veselje do življenja. —EHSEE—H mmmmmrnmmmmmmmmmmmm ;; ^ZGUB^OKUSA J: m ^ H s I< H Iv DOBITE JE V VSEH LEKARNAH. CENA EN DOLAR. Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj. | Poskusite TRINER-S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper ! kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali S0c. Po pošti 35 ali 60c. JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ.====== 1333-1339 South Ashland Ave CHICAGO, ILL. fl0R ka» trii« en*>» Slovensko Katoliiko Marije (S. C. M. B. Society of 8»t«novl]euo 15, avgustu 1909 PITTSBURGH,_ Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano S. aprila 1910 PENNSYLVANIA. Il£! no! ILL a&r GLAVNI ODBOR: fredsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. ^predsednik:.... MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. tli"'k:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. kpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. "•»Mjjiik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. ) fW ji + NADZORNI ODBOR: Jiseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. 8°lniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI .SLOVENEC", Joliet, 111. .Id* a* ^ pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa porotnika. tylkil Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, ^ečja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." IS1 Ui lef' S sU ASA ZALOGA. barve, varniša iti stenskega papirja "DOLINA KRVI". (Nadaljevanje s 6. strani.) k je najpopolnejša. , t nas dobite "Ready Mixed" 'ftrvo galon po________________ fli * 121 od $1.15 IN $1.35 DO $2.00 Varniš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2£c roll in več fcplačalo se vam bo, da se oglasite pri nas za barve in stenski papir. Vabimo vas, da nas posetite. ansen-Petersen Co. •3 Cass St.. blizu SCott Street JOLIET, ILL. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 *a'maaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaašaaaaaaaaaaaaaawaaaaaaaaaaarat SLAVNOZNANI LOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. ^Olegr tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. 3ELOPIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 13 N. Scott St. Joliet, 111 ^lefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 setimi leti, odločni uporniki, so se vendar vsi vrnili iz kratke vstaje kot smrtni sovražniki tuje nadvlade na Irskem. Potem je Thade Murphy opravljal nekaj let svojo navadno službo kot pot med vasjo in železniško postajo. Kes-neje se mu je očesno vnetje, ki si ga je bil nakopal v velikem snegu na gorah, vedno hujšalo, ker se je moral izpostavljati vsakemu vremenu, dokler ni slednjič popolnoma oslepel. Jaz sem ga večkrat gonil, naj gre v Cork in se da operirati. Pa ne! Tako je volja božja in njej se ne smemo upirati. Poizkusil je vsa domača zdravila, dvomljiva in gotova, pa mu niso pomagala. Nato se je vdano, s fatalizmom našega rodu, odrekel vsem zdravilom in mirno sprejel usodo. Kathleen Leonard je kakor vsi otroci neprestano letala zdaj v prodajalno, zdaj vun. Ko je hodila že šesto leto v šolo in je znala že gladko brati, se je večkrat mudila po pol ure pri slepem možu v kuhinji, mu deklamirala pesmi ali brala majhne odstavke iz svoje čitanke, da tako skrajša samotne ure ubogemu slepcu. Polagoma je spoznala, kaj posebno rad posluša, in se je temu prilagodila. Tako so ji Sulli-vanova "Zgodovina Irske" in podobne knjige postale najpriljubljenejše, dokler ni slednjič učenka prekosila učitelja ter sprejela vase sveti ogenj, da s tem vžge požar. Ni čuda! Ko je nekoč miren Anglež govoril s pisateljem o tem, kako je Anglija ravnala z Irsko, je dejal: "To je bilo grozno!" In zelo konservativen Irec je izjavil: "Pri tem mi kri zavre." Ni se nam torej mnogo čuditi, da je mlada, kipeča, ognjevita narava, kakršna je bila Kathleen, vzplaintela uporniških čuvstev, ki so bila, dasi smo .se jim mi smehfjali, odkritosrčna in globoka. Mi smo šele sčasoma spoznali resnico ter seve razpravljali o njej: "Ne vem, kje se je tega navzela," je dejala njena mati. "Pri meni ne, ker sem imela vedno dosti drugega dela, in gotovo tudi pri očetu ne. Najbrže ji je s tem zmešal glavo Thade Murphy." "Otroci se sedaj ne menijo veliko več za Irsko in za nje narodni blagor," sem pripomnil jaz. "Odkar jih toliko zanima Amerika, se ne brigajo več za svojo domovino. Zato je dobro znamenje, da vsaj en otrok še ljubi svojo deželo." "Vi ste vedno z njo, črez drn in strn. Vi in Thade sta njena zagovornika. Samo ta razlika je med njim in Vami, gospod župnik, da jo Vi hočete vtekni-ti v samostan, on pa omožiti za koga, ki je bil že trikrat ali štirikrat zaprt — da tako postane mati drugega Roberta Emmeta." "To ni tako slabo! Srečna žena bo, če jo doleti taka usoda." Vendar je Kathleenina vnema kmalu začela kaliti mir našega malega, vaškega življenja. Naenkrat je postala v šoli nepokorna. Pri izkušnji bi o-troci morali predavati tudi nekatere pesmi iz čitanke. Niso si jih morali samo dobro zapomniti, temveč jih tudi govoriti s primernim naglasom in og njem. Slučajno je bil med njimi tudi Macaulayev "Iloratius" in v šestem razredu so ga gonili in gonili danna-,dan. Izkušnja se je bila že zelo približala, razred se je vadil kot običajno in učiteljičina namestnica je vsa go reča zahtevala, da predavajo učenke krasne verze popolno in pravilno. Vsak otrok je moral povedati eno kitico, in ko je prišla vrsta na Kathleeno, je namestnica dejala: "Dalje,'Katty Leonard!" Kathleen se je obotavljala. "Dalje! IVrli pa Horacij reče' —" Kathleen je bila iztegnila roke trdo ob telesu, krepko stisnila svoje male pesti in v največje začudenje namestnice začela z močnim, strastnim glasom : "Vsepovsod že zmagovali —" "Ne, ne, ne!" jc"vzkliknila namestnica. "Kaj ti je, otrok? 'Vrli pa Horacij reče, stražnik mestnih vrat' —" Nato pa se je udrla ploha. Z žareči-mi očmi je deklica nadaljevala brez oddiha in namestnica je sedela kot okamencla. "Vsepovsod že zmagovali so sovragi. Kakor vali smo tedaj vzkipeli, ko si ti pred nami planil v boj. Skoz sotesek temne mrake vodil svoje si junake, dasi Saši s otulili kot gladnih volkov roj. Ko smo prišli v Tiperary, bežal z vojsko je O'Leary; naši konjiki so gnali od južnih jih strani. Sekala so svetla jekla v boju, v begu kri je tekla. Pa zastonj, junak O'Dwyer, glej, zmagani smo mil" Razred se je vznemiril. Nekatere učenke so se zahehetale, druge preble-dcle te strašne drznosti. Namestnica se je ugriznila v ustnico in dejala: "Le dalje, gospodična Leonard, le dalje! Morda jc še kaj tega." Tedaj je zavladala v šoli grobna tišina. Tiste učenke, ki so brale, so naenkrat prenehale, kamenčki so jenjali škripati po tablicah, držala so obtičala nad tintniki, Nepričakovana pozornost in zbadanje namestnice jc zadelo dekletov ponos in nadaljevala je z vedno krepkejšim poudarkom: "V hribih le smo kočevali, ob potokih gorskih spali, grčave so hrasta veje nam bile plašč hladan. Žarkom solnca smo smehljali tam se, zimi kljubovali, ostro jeklo priskrbelo nam hrane je vsak dan. Pa sovragov nas je sila z ognjem, z mečem obkolila, vžgali gozde so in hribe — obok neba gori. Zavihteli ostre meče, sekli rane smo skeleče: Pa zastonj, junak O'Dwyer, glej, zmagani smo mi!" "Morda nisi še popolnoma končala, gospodična Leonard," je dejala namestnica. "Le dalje! Bolje bo, da končaš, ko si že začela." In Kathleen je nadaljevala: "Slava! kralju zdaj odmeva, kot ljubezen nam veleva, in Sarsfieldu, čigar prapor zle sreče je vladar. Jutri dvignejo nas krila preko morij; taborila v Franciji bo četa, kjer bo razvnvela nov požar. Dasi težko nam slovo je, kroti, Dwyer, srce svoje! Čuj molitev: Bog na Irsko naj blagoslov rosi! Zvestih daj sinov ji v sili ki bi nikdar ne čutili naše bede, ker O'Dwyer, glej, zmagani smo mi!" . Namestnica se je jokala togote in učiteljica je prišla pogledat v razred, kaj je. Ko so ji začeli slovesno poročati o stvari, je Kathleen vsa preble-dela od razburjenja, toda kljubovala. To je bila huda pregreha zoper disciplino in zato je ni bilo moči prezreti. Poklicali so mene na pomoč. Dasi sem v navadnem življenju krotke, mirne krvi, sem strašnejši od Rada-manta, kadar gre za postavo in red. Naslednjega dne sem poklical hudo-delnico pied svoj sodni stol. Prišla je vznemirjena, toda kljubujoča. "No, to so čedne reči, gospodična," sem začel. "Poglejmo! Nepokorščina, neposlušnost, trmoglavost, predrznost, upor in kljubovalnost — vse obenem!" "Jaz nisem mogla drugače," je odgovorila in spodnja ustnica ji je vztre-petala. "Ti nisi mogla drugače?" sem ponovil posmehljivo. "Ali nisi znala pesmi?" "Znala sem jo, toda —" Velikanska solza se ji je nabrala 111 zdrknila po licu. "Kaj toda?" sem izpraševal dalji brez usmiljenja. "Toda (ječanje) — mislila sem (je canje), da nam ni treba (ječanje) sla viti .(ječanje) teh starih Rimljanov (je canje) zaradi dejanj (ječanje), s ka kršnimi so se (ječanje) tudi naši roja ki (ječanje) proslavili (ječanje)." "To je vse prav, toda ali meniš, da ravna majhno dekletce, oprosti, sem hotel reči, mlada gospodična kot si ti prav, ako dela vse po svoji glavi?" Na to nisem slišal odgovora, pač pa precej jokanja za predpasnikom. "Ali pa veš, kaj se bo zgodilo, če boš tudi naprej tako ravnala?" "Ne (ječanje) vem." "Torej ti najprej povem posledice ki bodo zadele druge ljudi. Č<* sporo či kdo v Dublin, da si tukaj predavala to divjo, uporniško pesem, bo nekaj uradnikov umrlo nagle, strašne smrti In če zve o tem celo ministrstvo v Londonu, ali veš, kaj se bo zgodilo?" "Ne vem." "Tedaj ti povem. Poslali bi bro-dovje iz Kanala v Queenstown in bi morda celo poklicali vojake iz Corka Dvomeče me je pogledala. "To bi pomenilo," sem nadaljeval brez usmiljenja, "naprtati silno oblo ženim Ircem še dva ali tri milijone davkov več in vse to zaradi majhnega dekletca, ki ni imelo toliko pameti, da bi znalo krotiti svoje rodoljubje." "Toda Vi sami ste večkrat rekli —" "Naj sem rekel karkoli. Sedaj se pogovoriva o tebi; ali veš, kaj bi se tebi zgodilo? Poslali bi te v Botany-ski zaliv ali Pentonville ali Mountjoy; spala bi na trdem ležišču — ali veš, kaj je trdo ležišie?" "Slišala (ječanje) sem o njem, toda videla (ječanje) ga nisem." "Zaraditega naj ti nikar ne bo hudo. Poizkusila ga boš še in ta izkušnja ne bo prijetna. Trdo ležišče je slabše od slamnjače in ne veliko boljše od golega kamena. In jesti boš morala z zarjavelo, železni žlico in česati svoje bogate kite, če ti jih ne odstrižejo, z umazanim glavnikom, ki nima skoro nobenega zobu več in ki so ga skozi zadnjih dvajset let rabile vse zločinke in vsi pijanci." Ona se je malo zdrznila. "In nosila boš veliko, debelo, raska-vo obleko, na kateri bo vtisnjen državni grb, 111 bele, raztrgane nogavice ter črevlje, ki niso bili še nikoli namazani. Pa čisto prav ti bo. Jaz te bom prišel včasih obiskat in -ti bo mdeklamiral skozi ključavnico t mračno sobo: Ah, hrabra Kathleen, glej, zmagana si ti." Ta zasmeh jo je zabolel in kljubovalno si je utrla solze. Nato sem nagovoril razred in mu razložil, zakaj je Kathleen zaslužila kazen. "Tej mladi gospodični sem že pove- dal, v čem obstoji njega pregreha, ki je v veliko škodo šolski disciplini. Morda ima prav, morda ne, ko bolj ceni 'junaka O'Dwyerja' kot 'Horaci-ja'. To je stvar okusa. Toda noben otrok nima pravice delati po svoji glavi. Če bi se to dovolilo, bi bila vsa disciplina uničena. Smete si sicer prizadevati, da se odpravi krivica 111 uveljavi pravica. Toda dokler imamo postave pred seboj črno na belem, se jim moramo pokoravati. V višjih angleškim šolah imajo dobro navado, ki prisili nepokorne učence, da se skesajo in poboljšajo. Kaznujejo namreč dijake, ki ne znajo lekcije, s tem, da morajo prepisati petdeset ali sto verzov Virgila ali Homerja. Tako spoznajo, da je laže dobro se naučiti en verz kot jih prepisati petdeset. In zato mi bo tudi gospodična Kathleen Leonard prinesla jutri ono slavno pesem lorda Macaulaya, naslovljeno Horacij', vso prepisano s svojo dobro znano pisarniško pisavo, ki jo je s ponosom posnela po pisavi angleških državnih pisaren." Vse učenke so vzdihnile, ne vem, ali ker jih je ustrašila strašna razsodba, nato pa so se zopet začeli šolski o-pravki. Drugi dan sem točno ob dvanajstih poklical upornico. Približala se je, vsa zardela sramu in s povešeno glavo, ter mi izročila svoj zvezek, zavit v rjav papir in zvezan z rdečo nitjo. ''Prav. Vzamem ga s seboj domov in vse natančno preberem. Toda zapomni si: Če je le ena vrstica izpuščena ali ena beseda napačna, boš vse še enkrat pisala." Nesel sem ga domov in popolnoma pozabil nanj vse do čaja. Tedaj sem odprl na svojem pisalniku "Pesmi starega Rima" in vzel zvezek v roke. Toda zagledal sem, napisano z odločno, pokončno pisavo, ki sem jo tako dobro poznal: Krepak hura! (Pesem iz moderne Irske.) I. Postaral sem se, osivel, zastaja kri; življenja cvet je odevetel, ni več moči. II. Življenja ladja že vesla v teman pristan, kjer večnosti mi val šumlja pozdrav strašan. * III. Ne zgane list se veli več — usehlo vse. Ni smeha, temveč čut skeleč in solze le. IV. Umrl sem; spomenik moj, glej, smehlja zdaj tam med vrsto smrtnih se trofej skoz mračni hram. V. In vendar, Bog, če dan mi kdaj se zablesti, ko motni svobode sijaj se zaiskri; VI. če prapor svobode uzrem, da plapola, ko boj besni na polju tem, in se ne vda VII. ves črn krvi — veliki cilj nasprotnih trum; če čujem, da molči nemil sovraga hrum; VIII. če slišim kdaj bobneč korak hitečih čet, iz boja v boj, iz dneva v mrak za- dom naš svet; IX. če prapori se zableste brez sužnjih spon, kjer zasnežene pne vrhe naš Slieve-na-mon— X. počival v grobu bom mirno, brez bolečin in rekel: "Hvala ti srčno, Kralj visočin!" XI. Tedaj naj časa pest en sam mi hip še da, da kriknem večnosti vodam krepak hura! Pomel sem si oči. Nato obrisal o-čala. Ne, nisem se zmotil. Obrnil sem druge liste zvezka. Bili so prazni. Zvezek je bil popolnoma nov. V njem je bil samo narisan okrogel stolp, volk in Erinija, v podobi mladega dekleta, najbrže Kathleene same, z velikimi, ž'arečimi očmi, s čelado na glavi, z grško kito, blestečim mečem v desnici in raztrgano verigo ob levi na tleh. V kotu je bilo zapisano: Kathleen Leonard Thadeu Murphyju, uporniku in rodoljubu. "In kaj ste Vi storili?" O, naj vas nič ne skrbi! Bodite prepričani, da sem prav ukrenil. Saj storim vedno tako. Ta slučaj sem le zato navel, da pokažem, kako je Kathleen postala glavna oseba pri reševanju zapletka, ki se jc sedaj bližalo tako naglo. Tedaj se je tudi moji počasni pameti posvetilo, da ona ni več otrok, temveč dekle. Mogočno čuvstvo, ki ji je bilo pretreslo dušo, jo je nanaglo izpreme-nilo, in dasi sem še vedno ravnal z njo kot z učenko, sem vendar čutil, da s(j sedaj popolnoma razločuje od one male razposajenke, ki je prepevala, da zdraži svojo mater: Saj neče mi se v samostan, ne vleče nič me v samostan, ker tudi mati pravi mi: "Ne pojdeš v samostan." Na straži častnik moj stoji in z njim vam jaz pobegnem stran in mlado mi srce kipi: "Ne pojdem v samostan!" (Dalje prih.) ■ Urada telefon Chicago 100 p J Stanovanja telefon Chicago 3247 ♦ JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Joliet Steal Die flora Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravjjen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo * veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Chicago Telefon 4253. Anton Kezele HRVATSKO-SLO VENSKA GOSTILNA 201 Ruby Street Joliet, Illinois. Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postrežem z najboljšo pijačo in smodkami. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje poeteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast iu proti »padanju ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trgnnje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil-moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pičite takoj po cenik. "Koledar" in žepna^njiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. IICHAEL COHWATl ( 106 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET PcsojRje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Hiii^iii! m mmi ŽUPNIK ŠKOF, KJE PA SI? i« S V visoki planinski župniji gori na Tirolskem je pasel ovčice in kozliče že leta in leta župnik Matevž Škof. Ločen od vsega sveta se je pobožni mož skoro popolnoma pokmetil, in sicer v najboljšem pomenu te besede. Živel je oddaljen od omikanega sveta sredi svojih kmetov in za svoje kmete, delil je z njimi veselje in žalost in — svojo skromno plačo. Le tak župnik more obstati v teh planinskih krajih, katere večino leta oklepa siieg in led in ki groze ljudem in živini s svojimi snežnimi in peščenimi plazovi. Pri teh planinskih kmetih ni treba župniku velike knjižnice, pač pa velikega srca, kjer je dovolj prostora za vse, tudi za semintja zelo robate in trde butice; treba mu je tistega junaštva, ki iz ljubezni do Boga in čuta dolžnosti gleda vsaki nevarnosti mirno v obraz. Pri teh planincih župniku ni treba finih rokavic, pač pa tuintam trdih pesti in ueporušnega zdravja; debela obleka iz domačega sukna je v teh višinah tudi zanj bolj pripravno oblačilo, kot pa fini in svetli talar mestnega prelata. Tak je bil naš župnik Matevž, pri-prost, pobožen in do skrajnosti požrtvovalen mož, zato pa ljubljen in spoštovan od svojih planincev. Marsikaj je moral zlasti ob hudih zimah presta ti; cerkev in župnišče sta stala čisto na samoti in če je zapadel velik sneg, je bil včasih za več dni popolnoma ločen od svojih faranov. Neko zimo je bilo tako hudo, da si je moral pod snegom z lopato rov narediti iz župni-šča v cerkev, kjer je pri sveti maši moral biti sam svoj ministrant. Privezal si je namreč na desno nogo zvonec in je junaško zvončkal pri posameznih delih, če tudi razun njegove postrežni-ce žive duše ni bilo v mrzli cerkvici. Ponudbo svoje postrežnice, da bi mu stregla pri sv. maši, je odločno zavrnil, češ, saj stoji v svetem pismu: mu-lier taceat in ecclesia — po slovensko: ženska v cerkvenih rečeh nima nobene besede! Ker pa zime le ni bilo konec in snega vedno več, mu je zmanjkalo drv za kurjavo. Preostalo mu ni druzega, kot lotiti se edinega lesa — cerkvenih klopi. Ko so bile tudi te sežagane, sese-kane in požgane, so prišli — leseni svetniki na vrsto. Seveda je stalo to pobožnega moža hudih dušnih bojev; toda šlo se je za to, ali živeti ali zmrzniti m drug za drugim so morali romati v peč. Toda preden je razžagal kak kip, je s povzdignjenimi rokami iskreno molil: "Sveti Anton, sveti Alojzij, sveta Barbara, sveta Polona... odpustite mi, da vas moram sežgati!" Naposled... so zagrmeli snežni plazovi po bregovih in gorka sapa je zapihala po snegovju, ki je začelo giniti, kakor gine maslo v razbeljeni kozi. In kmetje so začeli od vseh strani prihajati, da pogledajo, če župnik še živi... in z dolgimi obrazi so strmeli na razdejanje v hiši božji. Toda nihče ni župniku tega zameril. Kmalu so stale nove klopi in novi svetniki in prihodnjo jesen so mu na-vozili toliko drv, da svetniki niso bili v nobeni nevarnosti več. Še večji posebnež pa je bil župnik Matevž v svojih pridigah, ki so daleč «ia okoli slovele po svoji izvirnosti in nenavadnosti. Nepozabna pa je ostala pridiga, ki jo je govoril svojim fa-ranom 24. nedeljo po Binkoštih. Župnik Matevž namreč ni bil nič kaj zadovoljen s spolnovanjein šeste božje zapovedi pri svojih faranih. Zlasti v planinskih krajih je pri sicer dobrih ljudeh zelo razširjena obžalovanja vredna napaka. Ker vse opcminjevanje ni nič izdalo, je sklenil župnik enkrat pošteno govoriti s svojimi župljani. V cerkvi je bila na steni nasproti prižnice naslikana velika stara slika, ki je predstavljala poslednjo sodbo v silno živih barvah in živahnih potezah. Zlast^ peklenske muke in razni peklenščeki so bili naslikani z bujno domišljijo. V desnem vogalu slike se je videl pekel kot odprto žrelo ogromnega zmaja. Celo to žrelo, obdano od sto špičastih zob, je bilo polno švigajočih plamen, v njih se je peklo mnogo človeških teles, vragovi pa so prinašali še vedno novih žrtev. K temu pošastnemu žrelu so namreč peklenščeki položili z zemlje brv, in po tej brvi so vozili pogubljence na samokolnicah v pekel. To sliko vzame tisto nedeljo župnik Matevž za predmet svojemu govoru in pravi: "Preljubi moji.. .takoimenovani kristjani in...žalibog moji farani! Premišljujmo danes prav resno ono-le sliko tam na steni... morda bo ven-dar-le kaj pomagalo, da storite konec svojemu grešnemu življenju. Zares, prišel bo čas, ko se bo pokazal Gospod v oblakih, da bo sodil žive in mrtve... prav tako, kakor ga vidite tamkaj na sliki v njegovem strašnem veličanstvu, slavi in mogočnosti. Sicer sem vam prebral sveti evangelij, pa stavim glavo, da ga niste razumeli; ker prvič spite toliko časa, dokler pošteno ne zagrmim in ob priž-nico ne udarim, in drugič tudi ne znam tako dobro brati, kot jezuitje tam doli v dolini. Zato vam treba razložiti; poslušajte me tedaj potrpežljivo in pazljivo — toda to vam povem, če bo zopet kdo celo pridigo kimal in dremal, kakor stari Boštjan pretečeno ne- deljo, temu zaženem biret naravnost v glavo! Torej.. . sin človekov prihaja sodit žive in mrtve. Pravzaprav bodo takrat že vsi mrtvi in cela zemlja samo eno veliko pokopališče; kako sv. evangelij to misli, tega svoj živ dan ne boste razumeli, zato pustimo to stvar. Tedaj bodo hiteli angelji s svojimi trobentami na vse štiri strani zemlje in bodo trobili in trobili, da bodo mrtvi slišali in bodo morali hočeš nočeš iz svojih grobov. Tam na sliki vidite angelje z napihnjenimi lici in vihrajočimi lasmi in vidite tudi, kako mrtveci povsod ven lezejo iz grobov. Tam eden radovedno z glavo ven luka, tam je drugi že s polovico telesa zunaj, tu zopet tretji, ki bi šel rad zopet nazaj, ko zagleda strašne peklenščeke, in zopet tam sklepa četrti svoje roke k molitvi iiv moli pobožno, kakor nikdar poprej v življenju. Seveda... preljubi, kadar komu voda v grlo teče, takrat ni več šala... samo če ni prepozno! Kajpak morate tudi vi vun... vse nič ne pomaga. Gospod, ki je bil v vašem življenju vedno tako milostljiv do vas in je toliko jemal na rovaš vaše neumnosti, pri poslednji sodbi ne bo nič več "glihal" — zato: "Iz grobov vun, sicer gorje vam!" pravi Gospod. Jaz, vaš župnik, bom moral seveda tudi vun, če tudi bi morda rad še malo poležal in podremal; toda to vam pa povem najprej pridete na vrsto vi, potem šele jaz! Jaz torej še malo poležim in se delam, kot bi me vsa stvar nič ne brigala. Naenkrat zagrmi strašen glas: "Župnik Škof, kje pa si?" "No," si mislim, "ne bo taka sila," in lepo mirno ležim in dremljem naprej. Čez nekaj časa zagrmi zopet in še močneje strašni glas: "Župnik Škof, kje pa si?!" "Aha," si mislim, "zdaj gre pa zares; toda... tretjega klica pa vseeno še počakam." In se vležem na drugo stran. Tedaj pa zagrmi, da skale pokajo: "Župnik Škof, kje pa si??!" No, ljudje božji, nisem bil zastonj pri vojakih in vem, kaj je pokorščina. Kot bi trenil sem iz groba vun in že stojim pred Gospodom ravno kot sveča, levico ob boku, desnico ob bi-retu, jalutiram in pravim: "Ponižno naznanjam, tukaj sem! Gospod moj... kakšen je ukaz tvoj?" Tedaj bo Gospod hudo pogledal in zagrmel nad menoj: "Župnik Škof, kje so ovčice, ki sem ti jih bil izročil?" Jaz pa mirno stojim in pravim: "Gospod, nisi mi izročil ovac, ampak kozle!" In potem.. . to mi smete verjeti, povem Gospodu vse čisto natanko in nadrobno, kaj ste vse uganjali na zemlji, koliko bridkosti ste meni delali, in vsakega bom povedal po imenu, če se ne spokorite in poboljšate; kajti na sodnji dan, da veste, bo konec spoved-ne molčečnosti, takrat bo vse očito. In potem... no potem bo Gospod spoznal, da sem storil svojo dolžnost in da ne morem nič za to, če vi na vsak način tiščite doli v pekel in prav prijazno mi poreče: "Župnik Škof, pojdi v veselje pravičnih !" In hitro kot blisk bosta priplavala dva angelja z nebes z lepim mehkim oblačkom in me bosta nanj posadila, ker sem v življenju sedel precej na trdem in z menoj se bosta dvignila v nebeški Jeruzalem.. . prav tako, kakor vidite tam na sliki, kjer angelji nosijo zveličane v nebesa. Potem se bo pa Gospod kot strašen sodnik obrnil k vam in poreče: "Ker niste ubogali župnika svojega, bodite prokleti in p6berite se v večni ogenj... ni čisto nič škoda te sodrge!" Tedaj bodo peklenščeki svoje veselje' imeli z vami nepoboljšljive!. Le poglejte: prav tako, kakor tam na sliki vidite, kako jih nabadajo na žareče vile in nakladajo na samokol-nice in čez brv vozijo in preobračajo v peklensko žrelo, tako bodo delali tudi z vami.. . Jaz bom pa sedel visoko gori kot kralj na mehkem oblačku in gledal doli, in ko se bodo peklenščeki z vami pogrezali v pekel in zraven pokali s svojimi dolgimi repovi, kakor voznik s svojim bičem, tedaj bom prijel za svoj rog in vam bom zatrobil koračnico: Tatarata, ta, tarata, ta, Tatarata ta... Am^n!" Tako nekako je govoril župnik Matevž in to pridigo pomnijo v njegovi župniji še do današnjega dne. V veliko zadoščenje župnikovo tudi ni ostala brez dobrih posledic. šam samo gospoda državnega pravdni-ka: kdaj naj pravzaprav človek krade?' Na postaji. Potnik: "Natakar, prinesite mi zrezek, pa dobro zapečen naj bo; toda hitro, hitro, ker moram s prvim vlakom naprej." Natakar: "Oprostite, prvi vlak že odide čez 10 minut; da se zrezek dobro speče, je pa treba vsaj 20 minut." Potnik: "Tako, tedaj mi ga prinesite samo polovico." V gostilni. "No, kako vam ugaja to vino?" "Tako! — Izpiti ga hočem na vaše zdravje, ker na lastno zdravje ne bi bilo varno." Gostilničar: "Čujte vi, račun je vedno večji, plačati pa, kakor kaže, ne mislite; zapomnite si: od danes naprej vam nič več ne zapišem na račun." — Gost: "Dobro! Ali si boste pa mogli vse zapomniti v glavi?" Prav ima. ZA KRATEK ČAS. !Ž3 s--s Kdaj naj krade? Neki advokat je moral zagovarjati dva tatova. Eden je kradel podnevu, drugi ponoči. Glede nato je v svojem zagovoru omenil: "Gospod državni pravdnik je navedel pri prvem mojem klientu kot posebno obtežujoče to, da je z veliko predrznostjo pri belem dnevu izvršil tatvino. No, in zdaj pri drugem zatožencu povdarja kot posebno obtežujoče nasprotno dejstvo, da je kradel v nevarnem nočnem času. Pra- Ona: "Poglej, kam si se vsedel! Vstani vendar, ali ne vidiš, da je klop na novo pobarvana." On: "Čemu — zdaj je i tako prepozno." Razlika. "Kaj se pa tako kislo držiš?" "Oh, ko sem tako nesrečen. Mlado ženo imam, pa je zmirom bolna." "O, prijatelj, jaz sem še vse bolj nesrečen. Staro ženo imam, pa je zmirom zdrava. Bolno tele. "Teletu je vedno slabše, kaj praviš, Janez, ali bi poslali po živinozdrav-nika?" "O, zakaj? Od lani sta ostala še dva mala pulverca, ki jih je bil doktor dal našemu Pepčku, ko je na ošpicah zbolel. Teletu bo prav gotovo pomagalo!" Užitek. Star jud Abraham kar ne more razumeti, da hodi njegov sin tako rad v gledališče. "Veš, oče," mu pravi sin, "to je zame užitek, če grem v gledališče." "Kaj užitek, užitek," renči stari. "Kaj je to? Ti bom jaz razložil, kaj je užitek. Vidiš, če jaz ležim v svoji mrzli sobi pod gorko odejo v postelji, če mi potem zleze noga izpod odeje in me začne zebsti, in če nato nogo nazaj potegnem pod gorko odejo, to je užitek!" Čuden prah. Vsezavednikov Miha je čital nekdaj v nekem listu, da je nekdo iznašel tak prah, ki ga je treba le v vodo potresti in pridejo iz njega najlepše postrvi. Miha je seveda hitro pisal na naznanjeni naslov, kajti postrvi je on silno rad jedel. Toda za nekaj dni je dobil nekoliko čuden odgovor: "Dragi gospod! Tisto o tistem prahu je bila le neka stava. Jaz podpisani sem stavil namreč, da ni mogoče napraviti tako neumnega oglasa, da bi se vendar ne dobil kak tepec, ki bo šel na tim. Ker ste se za "ribji" prah oglasili Vi tako hitro, sem seveda stavo dobil in se Vam tem potoni najsrčnejše za Vaš trud zahvaljujem. Udani Vam Zvito-repek." Pravijo, da je bil tiste dni Vsegavednikov Miha strašno razjarjen in da je požvečil nekaj zavojčkov; tistega po štiri od same ihte. Amerikanska. Neka bolehna gosp^ je prišla iz vzhodnih dežel v Kolorado iskat zdravja. Pri obedu v hotelu zagleda pri mizi krepkega, mladega moža ter Ra nagovori po svoji navadi: "Ste li vi tudi zaradi svojega zdravja tukaj?" "Da, milostiva!" bil je odgovor. "Ko sem prišel semkaj, bil sem najslabottiejša oseba, kar si jih morete misliti. Svojih udov nisem mogel rabiti, moje kosti so bile mehke kakor repa, o živcih in kitah Se niti ne govorim!" "Moj Bog," je vzkliknila gospa, "in vam je vendar postalo bolje?" "Koj od prvega dne mojega prihoda. Mislite si: Nisem imel zob, govoriti nisem mogel niti "besedice, tako sem bil slab, da sem bil v vsaki tudi najmanjši notrebi navezan na pomoč drugih!" "Kaj pa ste rabili v svoje poboljšan je?" "Spanje, sveži zrak, mleko — samo mleko, za vse drugo je bil moj želodec preslab". "In to vam je pomagalo?" "Kakor vidite: Udje so mi postali krepki, kite in žile so se mi dobro razvile, zobje so mi vzrasli, in moj život je postal krepek kakor sedaj." "Čudno res. Morali ste biti res zelo slabi, ko ste semkaj prišli!" "Gotovo, tehtal sem samo 6 funtov. Jaz sem namreč tukaj v Koloradu rojen!" Prevelika skrb. "Čakaj, nepridiprav, kaj pa počenjuš na moji jablani?" "Nič hudega, oče. Ravnokar je padlo jabolko na tla in hitel sem na drevo; da ga obesim nazaj t" Pravi vzrok. "Oh, mama," prijoče mali Mihec iz šole domov, "gospod vodja ki je bil bolan..." Mati prestrašeno: "Je umrl?" "Ne, zopet je zdrav in je bil danes že v šoli!" BARON VON BURIAN, avstrijski minister zunanjih stvari. Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slaven-skemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar.............. John Barbich. Blagajnik................John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom, ne rabite sem priti. Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društv® naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in n?vodila in pošlje $1.00 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjsjd Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...................:........$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Si f ^ hi --------- ji k •Iouet. iu* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS POZOR! POZORI JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Čedne in moderne obleke zrn odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moike, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiketc izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na sever«! strani mesta. Frank Juričič 10«1 N. Chicago It JOLIET. IL STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. Alexander Imaš** He hi. Phone 376. I/ ,Chi. Phone 376. N. w. m 120 Jefferson St JOLIET, ILL N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše ®e" so po najnižji ceni? Gotovo! V mes0' :A N iip i. "h H N "I fron Anton Pasdertr i... c>i se dobijo najboljše sveže in prt* t0cc jene klobase in najokusnejše m^0, '»nj Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso. Pridite torej it "I I, i ' « Nizke cene in dobra postrežba 1 ^"i naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas našej mesnici in groceriji na vog*' Iu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone l'1* _ Luka Pleše H VATSKO-SLO VENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, finS • • • . . »in* maca in nnportirana zganja in ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen li, % V, "I je