Številka 23 TRST, v soboto 23 januvarja 1909 Tečaj XXX!V — IZHAJA VSAKI DAN — ušI m Mdeijah praznikih tb «b ponedeljkih «fc 9. zjvtra^ ^manliae itrr. se prodajajo po s nvd. (6 stol.) t mnogih '.obakarn&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št. Petru, Postojni, Sežani. Nabreiini. St. Luciji, Tolminu, Ajdor-nčini, Dornbergu itd Zuatnrele Itev. po 5 n-rč. (10 stok). 34la8i 8e računajo na milimetre t firoko«*i 1 'sezone. CENE : Tr^ovin9ke in obrtne oglaae po 8 st. mm, smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodor po £6 st. mm. Za oglase v teksta Usta do 5 -rrst 20 k, maka vrsta k 2. Mali oglasi po s sto t. besed*, naj-wtuoj pa 40 stok Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo jk-inosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Ql ilo političnega društva ,»Edinost" za Primorsko. V edinosti )e moč I --i NAROČNINA ZNAŠA n vse leto k, pol leta 12 k, 3 mesece 0 bc; na ročbe brez doposiane naročnine, se up'-^ ne oxir«.. ■ueialak u »»ialjsk« IsduJ* ^DH^mI«" atu«: I 1*1» K S-ao, pel leta 3 tO i . ■ ▼ei dopisi naj se pošiljajo na urednidtvo lista. Nefranko vana pisma te ae sprejemaj« la rskopitl a« M vra&aje. Naročnino, oglas« in reklamacije je pošiljati na upravo Hita, UREDNIŠTVO: iltoa Siorgio Galittl 18 (Nt.ednl te«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŽTEFATT GODINA. JLastnik konzorcij lista „Edinost"*. - Natisnila tiskarna konzorcij« lista .Edinost- v Trstu, ul. Giorgio GalatU St. IS. Po$tno-hranllnl?iil ra*un it 841 652. TELEFON It !1-57. Brzojavne vesti. Ljubljansko veter antiko drufitvo ras-puščeno LJUBLJANA 22. (Lj. K.) L ubliansko veteransko društvo je sklenilo seotemb^a me-sesa slov. uredovanje in je dalo 200 K podpore septemberikim r\ njencem, Schirarz je na Dunaj poročal o tem postopanja, kakor, da bi bilo demonst ativno in tudi rei izposloval, da je odlož 1 ce*ar protektorat tega druživa, prepovedal noiti na društveni zastavi državni ia društveni grb. Mmisterstvo je na tej podlagi razpustilo društvo. Schvrarzu ni feilo toliko za protehtorat, marveč se mu je Ho zato, da spravi denar, ki so ga naši ljudje, pijani patriotizma, skozi 35 let zbirali mar-ljivo fefekrr čebelico v vladne, nam nepijszne roke, Sctvrarz torej ni se sit, da nam je prizadejal toliko a oralnih br c, sedaj nas hoče oropati še našega premoženja. Poveljnik Mi hali č ae je odpeljal na Dunfej, da posreduje in če mogoče prepreči drakonski ukaz. Ljudstvo je v Ljubjani zelo »arburjeno in vlada se boji novih demonstracij. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 22. Predsednik Justh je otvoril sejo ob 11, predpoludne. Zbornica i« nadaljevala generalno dtbato o davčni reform-. Po?l. Verbanič j a hrvt,tdii govoril proti predlogu. Na to je b li razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. — Koncem jutršnje se;e odgovori mini»t-rki predsednik Wekerle na najnoveio interpelacijo nosi. Polita o veleiz-dan;ikem prccetu na Hrvatskem. Japonfiko-angleško prijateljstvo. LONDON 22. „Da lj Telegraph" poroča iz Tokija. da je miništcrt.ki predsednik Kat-»ura v svojem govoru povod m otvoritve parlamenta izjavil, dočim narašča prijateljstvo nr.ed J&ponrko in drugimi državsrni, se je japonskc-an^le&ka zveza še bolj ojačila. Nesreča v rudniku. J0HANNSBURG 22. (Reuterjev bisro). Veled d ževja se je v rudnikih Besulo več nasipov. Se^ul se 'je tudi takozvani Knighor nasip, tako da je bil rudnik poplavljtn, Utonilo jo 10 bdet v in 150 črncev. Silen potres v Maroku. PARIZ 22. Kakor poročajo nekateri li&fci iz Tctnana v Maroku, je bil v ozeml u rodu Rem^rasov silen pctes, ki je razdejal več vi likih vasi in da je bil j mnogo ljudi u?-mifcenih in rcnjouih. Kolera v Petrograda. PETKOGRAD 22. Včeraj je obolelo za kolero 34 oseb. Sada) je 314 bolnih za kolero. VELIK POTRES V KALABRIJI in SICILIJI. REGGI0 Dl CALABRIA 22. Danes ob 4. ari zjutraj je bil intčan potresni sunek s pcdzeu;sk:m b^biienjem. Dunaj 22, Socijalno zavarovalni odsek it ju konstituiral d^n^s pred sejo zbornic« in je Jxvo.il 9 v o i m načelnikom po-jI. dr. Bureka, namestnikoma načelnika pa posl. Eiderscba in Aibrechta. Dunaj 22. Gladom brzojavne vesti je vojna ladi;a „Ceiarica Eiizab.te" dne 21. t, m, prispela v Jang:sekiang, kjer ostane Šest dni. Dunaj 22. Cesar je ob 11. uri pred-peludne v po ebui avdiienci vsprejel ogrskega namčnega miiiifctra grofa Appotjia. l etrograd 22. Izredno stanje za Pc- ' trograd in petrograjsko gubernijo je podaljšan za pol leta, to je do 21. juliia. Pariš 22. Črnogorska kneginja Milena ia prince^inja Ksenija tta odpotovale v Čr-nogoro. Dunaj 22. „Fremdenblatb" je zvedel, da je cesar bivšemu vojnemu ministru, gene-! ralu pehote, Pitreichu, podel 1 baronstvo. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 22 Med došlimi vlogami sa nahaja med drugimi iiterpeiacja dr. L?cherja na mini3ter8kega predsednika glede prevzetja deželne garaocije z a bosansko zemljiško-od* < kupne obligacije. Zbornica ie na to razprevliala nujni predlrg poal. Miih1werta glede dc.gcdkov na duna.iskem vseučilišču. Posl. Mubl'ert je utemeljeval svoj nujni predlog ia obširno opisal dogrdke na dunnj-skem vseučilišču meseca novembra lanskega leta. Oporekal je, da so italijanski dijaki ravnali v silobranu. Slo se je marveč za dobro premišljen napad, da bi dali svojim ziiht-vam po ustanovitvi italijanskega vseučilišča več povdarka. Govornik je omenil ogorčenje nemških dijakov radi pevanja Gari-baldiieve himae na nemškem vseučilišču ter vprašal, kaj bi rekli italijanski dijaki, ako bi se na bolon.iskem vseučilišču pevalo „Die Wacht am Rbein". Meni, da stori svojo dolžnost, »ko izrazi najglobokoje ogorčenje nad postopanjem italijanskih dijakov in sicer ne le s stališča kakor Nemoč, amp^k tudi kakor bivši akademik. Govornik osebno obsoja pretepe na akademičn h tleh; ako se je pa slo t*ko daleč, da se je rabilo orožje, kakor so te storili Italijani, potem je treba temu cdpomoči. Govornik je poznal vlado, naj zajamči, da se več kaj tacega ne dogodi in da se bo skrbelo za ohranitev nemškega značaja dunajskega vseučilišča. Govorcik je potem govoril o najnoveji vladni predlogi glede ustanovitve italijanske pravne fakultete na Dunaja ter izjavil, da pravprav ne uvideva potrebe ustanovitve italijanske pravne fakul tete. Sicer priznava, da se je z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete ustvarilo nekaj novega. — Z narodna ga stališča mora pa najodloineje protestirati proti u^tanoutvi italijanskega pravne fakultete. Kajti mi nemški rad kalci, jo izjavil govornik, poligoiaa naivečo veljavo na to, da si Dunaj in Niže-Avstrijsko ohranimo nemško. Govornik je omenil !ex Axmann, ki bi bila proti ustanovitvi italijanskega učnega zavoda na Dunaju. Ako se hoče na v^ak m čin u stanoviti italijansko pravno fakulteto, potem bi bilo edino primerno južno Tirolsko, to je Trent ali Roveret. Proti Trstu mora govornik prigovarjati iz narod.ih iu državnih razlogov. Z ozirom na grozovito postopanje i tali-jan k h d'jp.kov na dunajskim ^eufiiišču bi se ne bili smeli nusproti italijanskemu narodu povodom i.ajaoveje katastrofa dati voditi od krivih človekoljubnih Lazorov. — Mi imamo dovolj potreb v lastm deželi. Ob vsem priznanju žalostne katastrofe in vsemu sočutstvu bi bilo uuaestneje, ohraniti dcnac v la&tai deželi. Posl. Niegnlwert: Zakaj niso Italijaoi demonstrirali pred parlamentom ? — Bugatto : To so storili. Ko so p* bili pred parlamentom, je prišla tjakaj p acija ter jim rekla, naj demonstrirajo na vseučiiisču, in tam so zopet rekli, naj gredo pred naučno minister-stvo. Italijanski diiaki so ravno menili, da jim utegne demonstracija koristiti — Posl. Milblwert: Demonstrirali bi bili lahko brez revolverja. Posl. Bug8tto: Italijanski dijaki ao hoteli s to demonstracijo le dokazati, da se na dunajskem vseučilišču ne počutijo dobro in da zahtevajo lastno vseučilišče. — Posl. MuMwcrt : Ako bi skupina nemških dijakov v Padovi zapela nemško himno, bi se jim gotovo huie godilo! — Posl. Bugatto: Ne verujem. Vsekako bi bil pa velik razloček. V Padovi niso nemški dijaki državljani in akademiki, marveč go3tje, na Dunaju imajo pa italijanski dijaki svojo domoviniko in akade-mično pravico, dokler nimajo svoje visoke šole. (Pritrjevanje pri Italijanih). Kar se tiče hladne predloge glede ustanovitve italijao»ke fakultete, menimo, da bo kontčno saniranje aedan.ega stanja možno le tedaj, ako se bodo Italijani učili čim daleč proč od Nemcev in se italijansko vseučilišče ustanovi ▼ Tretu. V takem slučaju ne pridd sploh več do takih sporo?, kakor so te doslej dogajali. Čudno je nadalje, da se ni sploh nobenega nemškega dijaka ovadilo sodišču in da se radi tega ni proti nobenemu nemškemu dijaku uvedla sodna preiskava. Italijanski dijaki niso nikogar ovadili, dečiu se je od nemške strani ovadilo policiji italijanske dijak?. Po teh besedah je zopet Lukaš po-i stal bled, kakor mrlič. — Ti si res kmalu gotova! je zakričal. A le poskusi oditi od tukaj, boš že videla, kako te oče vsprejme! Ako misliš, da bodo ženini tekali za tabo, kakor prej, se boš zelo motila ! Vsakdo spozna, da nisi več taka, kakor si se delala; sicer bi ne odhajala od ženina, kateremu si že i gospodinjila. — Ti veš morda najbolje, je-li sem | kedaj moledovala po možu ali ne. Mar mi ni za nobenega od njih in zate tudi ne! Prebolela sem te enkrat, prebolim te tudi drugič! Lukaš je hitel skozi vrata kakor ob-streljena zver; obšlo ga čuvstvo, kakor da mu je trnje zrastlo iz srca. Kaj jej storiti, da bi jo tako zabolelo, kakor njega njene bodeče besede. Vendulka je gotovo pogrešila, ker mu je tako pikro odgovorila, a on je tudi po-i grešil, ko je, hoteč maščevati se, mahoma ; prihruinel iz gostilne pred svojo hišo kar Govornik je potem pripomnil, da ni gotovo nikake zveze med dogodki na dunajskem vseučilišču in nesrečo, ki je zadela Italijo in zato tudi niso na mestu izjave, ki so bili tozadevno izustene. Podpora, ki jo je dalo nemško dunajsko prebivalstvo, je bila dobrovoljna podpora, ki je šla od srca do srca, ne da bi premišljevalo, bo li to vplivalo na položaj, na parlamente in na stranke. Bil je edino le izraz plemenitosti čutečih ljudi. — Eaako so storili tudi drugi narodi, n. pr. Slovani. Čast je to za one, ki so to storili in zlasti za dunajsko dobrovoljno rešilno društvo, ki so je vdeleževalo najdobrodelneje, (Plhvala pri Italijanih). Konečno je govornik izjavil, da bodo Italijani glasovali za nujnost in meritum predloga, o katerem ee razpravlja, da r.e pa ponovno zavarujejo proti temu, da se je obdolžilo, česar se pa ni dokazalo ia se tudi dokazati ne more. (Živahna pohvala in plos-kačja pri Italijanih, govorniku so čestitali). Na predlog posl. Schuhmeierja je bila debata zaključena. Glavnima govornikama sta bila izvoljena dr. J&ger pro in posl. R-inner contra. — Posl. Jager jo označil napad z revolverji Italijanov kakor člea v verigi preganjanj, ki so se v jeseni vprizorili proti nemškim dijakom. Krive so temu avstrijske vlade, ker so vladne tendence naperjene proti Nemcem. — Nemški dijaki v Pragi se niso nikdar posluževali revolverjer, čeravno so bili napadeni od mnogih tisočav faratičnih Čehov. Čudao .ie, da je vlada takoj po vseučiliščih dogodkih izdelala predlogo glede uataaovitve italijanske pravne fakultete. Vsenemci nočejo italijanske pravne fakultete, kakor nočejo sploh nobene nenemšbe univerze. Posl. dr. Renner je izjavil, da socijalno-demokratična stranka nikakor ne oJobruje postopanja italijanskih dijakov, vendar je aplošno razgretje duhov v narodnih stvareh pač umljivo. Glavno krivdo na tem ima avstrijska vlada, ki se je proti italijanskemu narodu obnašala nespametno. Pomisleki proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Tr*tu izvirajo iz malenkostne bojazljivosti. Naravna tla za to vseučilišče so v Tratn. — Sjcijalni demokrati hočejo, da ee z reševanjem narodnega problema praktično zaprične m so pripravljeni sodelovati na taki resnični rešitvi. Italijansko vseučiliščno vprašanje je komad iz okvirja narodnega spora. Ker ;e vlada predložila zbornici tozadevno predlogo in ker hoče vlaia predložiti zakonski načrt za rešitev velikega narodnega spora, nimajo socijalni demokrati nikakega povoda, da glasujejo za nujnost. Sledili ko stvarai popravki. Na glasovanju je bila nujnost odklonjena. Nato je zbornica pričela razprav^iati pet nujnih predlogov tičočih ae stvaii na Češkom, Prihodnja seja v ponedeljek. Odsek za bosansko predlogo. DUNAJ 22. Oi:ek za bosansko predlogo je po S70jem konstituiranju skleaii porabiti na razprave odseka ministra za unanja stvari barona Aehrenthala, skupnega finančnega ministra barona Buriana ter minister-skega predsednika Bienerth* iu tozadevas mini.terija ne referente. Razočaranje Italijanov. Ocenjevaje predlog o ustanovitvi italijanske fakultete na Dunaju daja poluuradno glasilo italijanske vlade „La Tribuna" od-duska svojemu razočarr.niu, ker se politika dunajske vlada ne more zložiti z ono „Ba"tl-platza", to je: avstrijeksga ministra za v nanje stvari, barona Aehrenthala. S tem lombo nego dolžnosti kronistov beležimo, da je med njimi, hrvatsko. Proti uveljavljenju češkega prava ki utegnejo priti v kombinacijo, tudi ime pa sigurno nastopijo vsi Nemci in že 2 mii- princ H o h e n l o h e, namestnik jona Nemcev na Češkem je faktor, s katerim tržaiki. nioraio vsi Slovani računati. Nemci na Č škem d« je presiral na Baliplbtzu za — „Trieste 0 n-illa" ! Nam je sedaj dano popolno za-d ščenje ■ tem, da se ci zadovoljilo pretiranim zahtevam Italijanov, ki jih je patrocimral snčnor Tittonf. In „Tribuoa" in vse druge italijanske no rine naj le sedaj tekmujejo v grden,u našega imena in naše opravičene borbe! Navajeni smo gonji, pa nam je že ▼ sejedno, kako nas krstijo oni, ki bi najraje videli, da bi nas kar zmanjkalo iz te do- Bjovine. . . Naravno je, da ne moremo jemati v obzir niti divjanja novinstva naših sodeželanov, ki režo na naa kakor na glavne krilce svojega lasca. Mi smo predvidjali tudi njihov fianco in njihovo jezo, ker smo se nadejali zmage pra?ice. Naglašamo slovesno: samo zmage pravice smo se nadejali in zato je v svojih plemenitih Brcih sočutja za razočarane italijanske politike, ki so doživeli še mnogo črneji petek, nego smo mogli mi predviđ ati. Kajti, kakor imo sporočili že včeraj, ne le da vlada noče 1 talij? takega vseučilišča v Trstu, ampak za-fatevr. cd italijanskih vseučiliščnikov prvič: naj l odo nemili gostje Dunaja, a v drugo, da znajo popolnoma nemški ! Naj se sedaj Italijani sami ogledajo po dunaakem parlamentu: najdejo „svobodomiselnih" socijt iatov, „kulturnih" Nemcev in tudi Italijani *ami razpolagajo s par glasovi. Ali bo to dovolj za njihovo „pravično stvar" ? D o ali m o. Ž 3 čujemo njihovo trkanje na vr:ua slovanskih poslancev. Kako se hočejo Italijani sporazumeti s temi „barbari", k i so za naše stališče?! Nočemo razpravljati o tem, ker nam m ljubo igrati se z žalostjo svojih sosedov, pravimo jim samo: do tega ne bi bilo prišlo, da ste poslušali nas! Mi smo vedno svetovali Italijanom, naj se prijateljski sporazumejo z nami, da sami med seboj uredimo svoje razmerice. Ali oni so nas gledali prezirljivo z visokega. Češ, čemu naj bi oni paktirali s „Sčavi", ko sta žnjimi „1 a n a z i o n e" in minister Tittoni!! Sedaj imajo — mrtvorojen ca ! Na piano aignor Tittoni! i tresite zopet vse gore, ali pazite: gora bi zopet mogla poroditi — miško! Ali s tem ni niti od daleč dovršena naša borba. Mi imamo namreč razun negativnega todi pozitiven del programa v borbi za kulturne svoie zahteve. Vprašamo dunajsko vlado: a kaj ie se slovenskim v s e u č i 1 i S č e m ? ! Mari ni naša zahteva po svojem vseučilišču cprEvičena ist otako kakor ona Italijanov ?! M^ri nas heče dunajska vlada prezret1, ker Btše pravde ne zastopa kak odvetnik a la Tittoni ? 1! Vseučiliščno vprašanje v Avstriji ni več ome;euo samo na Italijane. To vprašanje zajema tudi odrekaoa prava Čehov, Hrvatov, Ma'oruaov. pa tudi nas Slovoncev. Tudi vsem nam 89 mudi, da dobimo, kar nam gre kakor Italijanom! Naši dijaki sicer niso vprizorili revolte v avli dunajske univerze, ali radi tega je vseeno njihovo pravo jasno kakor solnce. Zato tudi nočemo pa'ijativov, ampak radikalnega sredstva, ki zadovolji nas vseh. Naj torej razprava o zakonskem načrtu za italijansko pravno fakulteteto izzove v parlamentu obsežno razpravo o vsem vseučiliščnem vprašanju v Avstriji, naši Italijani pa, ako so jih naiooveji dogodki razsvetlili, naj spregledajo bolje, kje najdejo natboljih zaveznikov. Samo naj se iznebe svoje dooksšjti'ke bahatosti, ker politika, ki jo tirajo sedaj, jih mora dovajati le od razočaranja do razočaranja ! Položaj v Dalmaciji. LiBti priohču ejo nastopno brzojavko dal-matiuskega nameitnika Nardellija : Povodom političnih dogolkov v zadnjem čagu so se razširile povsem pretirane vesti o ediošajih na jugu Dalmacije; to pa tudi od strani konkurence, da bi se škodilo komaj začenjajočemu prometu tujcev v tej deželi. Ta vesti so popolnoma brez vsake podlage. V vseh krajih Dalmacije vladaio povoein normalne, mirne razmere in tukajšnje prebivalstvo je začujeno, kako so mogle take govorica zadobiti tal. V interesu ptu;cev je obžalovati, da se akiina državama oziroma njuno popolno ar-tonomi o. Sicer zapademo počasni Bmrti. Skupščina je euoglasno sklenila preiti na dnevni red s sledečo resolucijo : Crnogorska narodna skupščina o d ob m s akcijo vlade in izraža željo, da se bodo Črnogorci skupno s Srbi še z večo energijo držali stališča, ki istočasno popolnoma odgovarja časti Črnogore in Srbije in nje zgodovinske »ii-sije. Naprej ! Pomo-i nam Bog! Nazaj ni veš možno. Dnevne vesti. Nemci proti sistemu ! V večernem izdaaj« graške „Tagespoat" je izdalo društvo „Koroška Isredaja šjla* izjavo, v kateri je čitati, da j« imenovano društvo zoper imenovanja Ivana Bend-d deželnim šolskim nadzornikom na Ko-i roškem. Omenjeno društvo izjavlja nadalje, Pred "tako srditostjo je seveda obnemogla j đa ^ ^P^tno g. Bendi kakor osebi, ampak vsa diplomacija barona ^Bienertha. Gori govorimo, kako so Nemti preraču-njeno in namenoma preprečili nameravano enketo. Tu nekoliko podatkov v ilustracijo: Vlada se jt trudila na vse načine, da bi prišlo do češko-nemške enkete. Njen trud je bil zaman. Nemci »o izjavili, da se ne udeležijo enkete pod nobenim pogojem, ako vlada ne priredi prej jezikovnih razmer na čeških poštah s tem, da izda odredbo, potem katere naj se ČešČina za večne čaae popolnoma izključi iz notranjega poslovanja. To bi pomenjalo Čehom napovedati vojno zato je prišla vlada v zagato iz katere ni izhoda. Kake dispozicije vladajo med Nemci, dokazuje tudi govor nemškega poslanca Kindermaana v predvčerajšnji seji poal. zbornice. Poslanec Kinder-mann je govoril v skrajno bojevitem tonu in rekel celo, da se češko-nemški spor ne poravna potom enket, marveč samo s krvjo in železom! Iz Perzije. „Ruskoje Slovo" poroča iz Iapabana: Mesto in okolica sta v rokah ustavnikov, vlado vodi revolucionarni klub, ki anuje ljudsko milico. — Okolu Tebrisa besni hud topniški boj. Več h š v mestu je poškodovanih. Pričakovati je, da mnogo Bihtijarov prida k uatašem, ki so sedaj v precej nevarnem položaju. „Voss. Zeitung" poroča pa iz Teherana: V Ispahanu se je baje dal prog'a^iti samostalnim vladarjem neki pot>mec Sasanidov. V mestu Abderrabad se je namestnik proglasil tudi samostojnim vladarjem ter zaukazal, da je treba davke plačevati njemu. To proglašenje ie uradno naznanil ministarstvu za unanje stvari. ___ Rusija. Gradnja novih ruskih bojnih ladij. Kakor poročajo iz Petrograda, se prične meseca marca z gradnjo novih ruskih bojnih ladij od 22 900 tonelat. Stroški bodo znašali približno 31 milijonov rubljev. Lidije bodo izgotovljene v treh letih, dogodkmnaIbalkanu. IZ BOSNE. Trgovinska in obrtna zbornica. SARAJEVO 22, Cesar je potrdil zakon glede ustanovitve trgovinsko in obrtne zbornice za Bosno in Hercegovino. Enketa za bosansko ustavo. List „Muiavet" javlja, da 2ahteva vlada od vsakega okrožja Bosce in Hercegovino po dva ugledaa moža, da s temi 36 izbranimi ekl.če enketo za bosansko ustavo. SRBIJA. BELIGRAD 22. Kralj je v sredo vspre-jel angleškrga odposlanca Whith?ada v avdi-jenci, ki je trajala nenavadno dolgo. — Tej avdijenci, ki je gotovo v zvezi s političnim položajem, pripisujejo veliko važnost. TURČIJA. SOLUN 22. Poročila iz Drača pravijo, da je tamkaj bojkot avstrijskega blaga končan. ČRNAGORA. Črnogorska skupščina. CETINJE 22. Ministerski predsednik in minister za unanje stvari dr- Tomanović je na današnji seji skupščine odgovoril na interpelacijo o boaansko-hercegovskem vprašanju. Minister je povdirjal naravne vezi, ki vežejo Ornogoro s tema deželama, namreč pjpolna akupnost jezika in stremljenj. Te vesi in zavest te skupno3ti sta neprestano rastla do bosansko-herc^govske vstaje leta 1875, ki sta jo Črnagora in Srbi a podpirala s tem, da ata pričeli vojno s Turčijo. — Zinagonosni črnogorski armadi so se odprla vrata Mi-atarja in Sarajeva in Hercegovci so zopet proglasili združitev svoje dežele s Črnogoro. Tu je nastopila Rusija in po zmaginosni vojni sta Boaoa ia Hercegovina dobila v miru v St. Štefanu avtonomijo, ki jo je pa berolinska pogodba razveljavila s tem, da je stavila obe deželi pod provizorično okupacijo Avstro-Ogrske. da napravi le-ta red. Zastopniki Avstro-Ogrske bo na berolinsk^m kon gresu zagotovili, d* se zasedanje izvedb nepristransko in d* je mandst le začaseo. — Vzlic temu nepričakovan^ izvršena aneksija je provzročila m<=d erbakiui narodom žalost, oaup'osfc in obup. Knaz Nikola je dal svojim čutstvom izraza v Bvojem proglasu. Srbija in Črnagora *ta v zadnji turški vojni sUvila za te d e pokrajini na kocko lanu» eksistenco. Narodnostni princip, a katerega pomočjo je biia realizirana edmost Ita'ije in Ndmči;e, ar,- ori srbskima dr avama v pnlog. Avstrc-O^ska se ne more za svoj čin opirati na k^k pravni naslov, ker nista bile te d?e pokrajini res nullius, ki bi te ju zamog o pri-U s ti ti z okupcijo. Mi menimo, da velevlasti ne odobre najnovejpga sporazuma Avstro-Ogrske s Turčijo. Kajti srbski državi sta pripravljeni engažovati za obe pokrajini svojo eksiitenco in bi bili z mnog j V 2čim razlogom pripravljeni dati milijona. Z aneksijo je prišel konec neodmne politične eksistence obeh srbsk h držav in ]e ti konec le vprašanje časa. Zato ne moremo odobriti druge re5;tve nego zopetno združitev teb pokrajin s srb- ker novoimenovani do-nima potrebnih je užaljeno radi tega, žeini šolski nadzornik študij. Oj da je bil namreč le navaden učitelj in je napravil potem „skoraj brezpomembno" skušnjo za učitelja meščanskih šol. Literarno na šolskem polju se skoraj niti oglasil ni, kar je tudi znak ne posebna zmožnoiti. Društvo „Koroška srednja šola" zahteva, da bi za to mesto moral biti imenovan srednješolski učitelj Mi se nočemo spuščati v kontroverzo o zmožnosti Ijudskošolskih učiteljev za službo deželnih šolskih nadzornikov. Nas zanima Id oseba novega šolskega nadzorniki Beni« glede njegovega — političnega mišljenji in delo-lovanja. ker se v njega imenovanju izraža — sistem. Ivan Bande je bil svoj čaa s e h u 1 v reinski učitelj ia njegovo imanovanj« je bržkone podpiral, oziroma zahteval nemški „Volksrat". To je pristranost, to je vsenemška politika na šolskem polju, ki se je ozlo^oljila celo tudi v nemikih krogih, v kolikor d Ž3 kaj tudi ua strokovno sposobnost. Ako se bodo taka imenovanja nadaljevala, bi bilo res želeti, da naleti „Volkjrat* na močan odpor vsaj pri vseh pravih srednješolskih profesorjih. „Volksrat" pa ne škoduje nemškim »radnikom samo na Koroškem, Kranjskem in v Primorju, ampak povsodi, ker protežira le svoje kreature, ki so mu zvesti sluge v njega — politiki. Politični razgrajači lezeio kvišku, možje pa, ki na vršenju svojega poklica imajo h svojo resnično dolžnost in nalogo pred oimi. zaostajajo ! Tako diktira „Volkirat" in vlada — ga posluša. Nemška protestanska šafa v — državni oskrbi. Z Dunaja pnh-ija o naravno® neverjetne vesti. DJgo smo ugibali, bi ii jih zabeležili ali ne, kati neverjetno so se nam zdele tudi v naši državi, ki je sicer prava domovioa neverjetnosti. Ali te vesti se vzdržujejo in potrjajo od zelo resnih strani, da skora; ne moremo vei dvomiti. Z Dunaja poročajo namreč, da je vlada sklenila, da prevzame tukajšnjo nemško pro tes t anto v s k o šolo v oskrb države s tem, da za to leto vei učiteljev pod-ža^i. Govori se o petorici. S prihodnjim šolskim letom pa ima veszavod preiti v državno u p r a v o I ! Za peščico nemških protestantov torej, ki so doslej z visoko š )lnino vzdrža?ali svojo šolo, je vlada hicro odprla državno bl»sajno in vsprejema ta nemški zavod v svojo znšiito! Če se pomisli, kako postopa ministarstvo nasproti kulturnim zahtevam tisočev in ti*«-čev slovenskega avtobtonnega prebivalstva, potem ne pravimo preveč, ako naglašiino, da imamo z o p e t p o s l a s pristranost jo na višku. Vlada vzdržuje tu v Trstu že celo legijo nemških učilnic. Z v kaj naj ne bi protesta« • tovske iole razpustili in otroke porazdelili na ža obstoječe šole ? ! S cer pa se govori, da ie protestantovska šola nekik luksm za bogate sloje ! Pa dobro ! Mi jim radi privoščamo tudi ta luk*u*! ! Ali plačujejo naj ga — sami 1! Kiko prihaja država, k*ko prihajajo davkoplačevalci do tega, da bi pralni i svoje žepa za luk*ui bogatih ljndij ? ! Niša otroke iz mista se je hotelo goniti v okolico, ker d-ilja^a na znaša prav tiste 4 km. Nu, otroci, ki obiskujejo protestantovsko šolo, stanujejo večinoma v bližini Via Fontana in Piazza Lpsia: imajo torej nemške Šole pred nosom! In vendar sa protestantovska šola podr-žavlja ! Naši Nemci plavajo v izobilju ia i« se lim vsuva no/o izobilje, ko domačini — stradajo kruha kultur:. Res radovedno smemo biti na motivacij® te nove usluge tržaškim Nemcem ! Kako neki bo vlada opravičevala to ? ! Z zakonom? Ne? Z praktično potrebo? Ni možno! Torej — radovedni smo ! Veleizdaja — v Dolini. Ta komedija z resnim ozadjem za prizadete je že znana Dafcm čitateljem. In ker ima ta komedija zares veleresne ozadje, ker nam kaže, do kak h posledic bi moglo priti, ako bi se sleherni funkciiouar 3mel pod pretvezo vršenja svoje službe«© dolžnosti igrati z dobrim imenom in svobodo 1Feliki trgovski ples 8ng 1. februvarja 1909 v „ftarod. Doma". V Trstu, dne 23. januvarja 1909 »EDINOST« štev. 23 Strnn Tri državljanov, je storil državni poslanec dr. R>bii dobro delo s tem, da je dr lin »ko „veleizdajo* spravil tudi pred parlament z interpelacijo, t kateri podaja v kratkih po-teiah historijat te afere in zaključuje: „Doslej je bila to-!e predpravica ograkih oblastnikov in njihovih eksponentov in pan-durov v Hrvattki, da so reševanje monarhije vršili • procesi radi veleizdajalitva. Iznajdljivemu orciniSkemu stratmojstru v Boljancu in naseićmu mu državnemu pravdniitvu v Trst« treba pa sedaj priznati zaslugo na tem, da sta to prutoo madjarako rastlino prva importirala v Avstrijo. Vprašanje je le, da-li ugled, ki ga oblasti uživajo in uživati morajo, sosebno pa vera v pravičnost in nepristranost orožništva, ki je za vdrževanje mira ia reda v občini na de želi gotovo potrebna ne d>biva nevarnega vdarca po t*kih infamnih, zlobnih in le iz osebne maščevalnosti izvirajočih sumničenjih orožnika, duševno očitno ne povsem normalnega?! Podpisani stavljajo torej vprašanje : Je-li vaša ekscelenca (minister za dtželno hrambo) pri volji takoj z^htevtti podrobnega in nepristranskega poročila o postopanju c. kr. orožniškega stražmojstra Mučića v Bo-ljuncn, in, ako se gornji podatki pokažejo resnične, istega ne la pozvati na strogo odgovorno«, marveč v interesu dobrega spora-zumljecja med prebivalstvom in njega zakonitim zastepatvcm na eni in oblastmi na drugi strani imenovanega orožniškega stražmojstra tudi odstraniti z dosedan ega pozo-rišča njegovega „patrijotičnega" delovanja?! Telefon v vojski. Javlja se, da dobe tudi pehotni polki, kakor ima že topništvo, telefonske patrulje, ki naj bodo v slučaju vojne omogočale vepešneje kretanje med po-jedinimi oddelki vojbke in glavnega po-veljništva. Postaja za podvodne iadije. Uprava vojne mornrrice atavi čim prej v Blužbo nove podvodne ladije, v to svrho je že ustanovljena v Puli postaja za podvodne ladije. Poveljnik postaje bo kapitan lin. ladije Erih Heyssler. Zvezno vodstvo avstrijske družbe „Rdečega križa" je v svojem imenu, kakor tudi v imenu vseh deželnih društev iu njih ped užnic \ Avstriii je darovalo po potresu v Italiji prizadetim znesek 10.000 K. Štrajk voznikov tržaške okolice. Predvčerajšnjim popoludne vršil se je v Borštu zelo dobro ob skan shod, na katerem je prišla še enkrat do popolnega izraza solidarnost med istrskimi in tržaškimi vozniki. — Včeraj zvečer vršil se je napovedan shod v Lonjerju. Govorili so dr. J. Uiindi<5 in Ježe Čok po dom. Palek. Pri hodnji shodi bodo v nedeljo dopoludne ob 10. uri javni bh}d v Boljuncu (v dvorani gostilne g. P. Sancin*), a v nedeljo popoludne ob 4. uri javni shod v Padričab, v dvorani gostiine g. Jožefa Grgiča, vaškega načelnika. Zimski šport v Bohinju. Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo : Z idn;e dni je nastopila pri nas prava zima in zfato je pri nas sedaj najprikladnejši čas za izvrševanje zimskega športa. Jasno nebo, zimsko zavetje brez vsakega vetra in veličastni razgled na mogočno gorovje z velikanom Triglavom v ozhdju vabi v našo sredo navdušenega planinca, izborno drsališče, naj-prikladne ša pobočja, pokrita s precej t»do snežno plastjo in naše velezanimivo sanka-lišče nudijo prij iteljem zimskega športa jako hvaležno p^lje za vežbanje. Posebno sankahšče je sedaj naravnost izborno. Nikjer ni ledeno, vendar pa skozinskoz po vsej progi z nasipi vred jako trdo, tako, da je res pravi vžitek drčati s hitrostjo skazi »nežno poi.&ne mimo začudenih gledalce^. Četudi kdo ni sam šports-man, najde tu dovoij razvedrila in zabavo, ako gleda druge pri njih izvajanjih. Za prihodnjo nedeljo je naznanjenih že dokaj sankačev in sicer dobrih meči, ki se hočejo vežbati za dirko, in že zasledovanje njih vaj je skrajno zanimivo. Zato priporočamo vta-kemu, da po'eti v Bohinj ; morda najde ravno pri zimskem športu toliko zanimivega, da se mu tudi sam posveti. Tržaškim izletnikom zadnje nedelje bodi povedano, da je sankališče sedaj naravnost idealno in da naj zopet polete v Bohinj ; ako ae hočejo na ž ti neskaljene sankarske zabave. £z!otniki se konečno ponovno opozarjajo na ud* bnost znižane vcžn e. * * * Vremensko poročilo. Z Bohinja emo prejeli : Barometer 74 stalen, termometer jasno, d<_ber 6evern veter, sankališče izbirno, drsališče izborao, snega leži 50 cu. Umetniški plakati za „Umetniško noč" so že zg< t)vljtni ia ju'ri jih bod d dali priredi-t Iji nabiti po veg^bh. Plakat je naslikal član „Umetniškega kluoa Skala" g. Hugo Viktor. Izveden pa je bil v Z-grebu v litografiji V. Rožankcvr ,ki & Co. Slika predstavlja na desni strani mra-monato sobo Venere. V sredi sbke »tojita bohenijem kakor zastopnik vpodabl:ajoče umet oosti in m ada dama v rokoko-kostumu zastopnica dramatike, ki se kianjata pred sobo Venere kakor simbolom lepote in klasične umetnosti. Na zgornjem levem oglu je dra-oaaiiiaa maska, k-.tere lasje in brada se vijeta ob praznih straneh slike kakor sklepni okvir Na praznem mestu v temnem ozadja je naznačen z velikimi belimi čfkami naaiov prireditve : „Umetniška noč" ; na sohi je napisa« dan prireditve 6. februarja 1909 in: Narodni dr^rn. Na spodnjem robu pa »ta pisana prire-d.teja, namreč „Dram. društvo" in „Umetai-ški klub Skala". Z mramornato nežno eienčeno belino Venerina sohe, ki se dviga iz temnega ozadiav harmonično kontrastirajo markantne barve, črna slika bohem 4na in v živem četudi ne oatro-rudečem iu rumenem tonu držana ele-; gantna podoba rokoko-dama. Obžalovati je le, ] da je litografi a, kakor čuj^m?, po svojem na-g bu samostojno spremenila nekaj točk. Posebno na škodo harmonije se ie zgodilo, da so bile spremenjene črke v»eh napisov, ki ae nahajajo na mramorju sohe in podstavka, V originalu so izgledale to črke, kakor da so izklesane v mramorju. Na plakatu pa bo te črke navadno natisnjene v rudeči barvi in med temi nekatere celo v preveč kričečem tonu v nasprotju s sploh umerjenimi drugimi toni barv. Sicer pa je plakat zelo markanten in zelo prijeten za oko. Veseli pa nas posebno, da se na tak načiu druži koristno z lepim, da se je tudi v nas Slovencih jelo obračati na umetniško izvedeno reklamo posebno pozornost. — Z druge strani vzbuja prireditev, ki se je na tako prijeten način predstavila na zuoai, veliko nado, da bo ista tuii v celem svojem obsegu in v v«eh svojih detajlih na okusni višini in v prijetaem umetniškem tonu. _ „Učiteljsko društvo za Trst" poz.vija slovensko uriteijstvo Trsta in okolice, da se vdeleži nedeljske predstave tržaškega slovenskega gledališča. Uprizorilo se bo v drugič veseloigro „Odgojitelj Lanovec", Tržaška mala kronika. Malone ponesrečil. — Burja je malone spravila Ivana Bajta, starega 47 let, stanu-jočega a ul. Solitario štv. 2, v smrtno nevarnost. Ko je šel predsinočnjem po u'ici Arsata, priletela mu je na glavo tabla Ijudtke kuhinje Angela Mizi, ki jo burja s svo.© strašno silo strgala sč zida. Za srečo mu je padla le na hrbet in mu provzrečila lahke poškodbe. Bankrot v kavarni. Josip Ronzel, 47-leten dninar, in Kari David, sta bila aretirana v kavarni „Montefi re", kjer sta pila „šnopse", ne da bi imela cvenka v žepu. Burja. Razsajala je včeraj ves dan ob sicer krasno vedrem nebu. Ob 4. uri zjutrpj je celo dosegla neznansko hitrost 95 km. na uro. Pozneje se je si!a burje zmanjšala, tako da zvečer ni nič prehudo brila. Pač pa Be je temperatura znatno zmanjšala. Veliko parnikov je še vedno zasidranih t zunanji luki, ker Ee morejo pristati. Grozil 8 smrtjo. Josip Comat, 30-leten slikar, je bil aretiran, ker je pretepal svojo ženo in ji zagrozil s smrtjo. Padla z visočine štirih metrov. Maiija Skorja, 13-letna dekla pri Josipu Sancin v M ljuh, je bila včeraj sprejeta v boloišniso. Padla je s 4 metrov visokega zidu in si zlomila desno nego. Koledar in vreme. Danes: Marija dev. — Jutri: 3. Ned. po bt. 3 kraljib. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -+- 2*4° Cels. Vieme včeraj : Jasno, močan veter. — Vremenska napoved za Primor •ko : Lepo, večinoma jasno. Močni vetrovi. Mraz. — „Vzgojitelj LanoVec". (K nedeljski predstavi.) Upor proti zastarelemu sistemu, boj proti dogmatiz3ciji vzgojeslovnih načel, boj i Valentin Zorzini II, urar ln dragotlna t trst, ulica Jfoda vccchia št. 1 (Za ložo) t Izbor zlatih in srebrnih predmetov I: zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. Spre jme Be popravljanja vsake zlatanine { ln ur- — SPECIJALITETA v popravljanju g urnih zaklepnic. I) Poslačeoje lat srebrnenje vsake kovine ■I potoni pile ali ognja, in urezi. Zalog m- in mm. Tin, špirita in lihaje? in r&zprodaja na debelo lr< drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST vib deU'Acque 5tv. 6. (laSproti Me Cfelireit) V elih izbor iiHnooskega šampanjca, penečih talijanskih in avstro-odrskih vin Bordeaux. Bdj-gunder. renskih vin, Alosella in Chianti. — Bum bc-njak, razna Žganja tej posebni pristni tropšscv?« fcLivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, do«li i' dotičnih krajev. Vsaka narod ha se takoj izvrši. Raz-poSilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ir franko. — Razprodaja od pol litra naprej. zobozdravnik klinike za zdrav, zob v Berol-nti. Plombovanje. - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METOl»A. Izdiranje zobou Urez boMlne. L ravnanje slabo zraslih zobc^. Sprejema od 9,—1 in od 3. ni* i ludu« CORSO 49, uLod ul. Sllvlo Paliico 1. ir i Odpretle prodololnice. lil Častim se naznaniti si. občinstvu da odprem v najbližjih dneh v palači Salem, v tU. S. Lazzaro 1 lil najfinejših detlkates kandi-tov in jestvin, kakor tudi zalogo tu- in inozemskega namiznega in penečega vina. □ □□□□ □□□□□ Nadejajoč se, da me bo slavno občinstvo ob vsaki priliki podpiralo, bilježim odličnim spoštovanjem JOSIP KRAŠOVEC. Pozor! j POTUJOČI Pozor ! kinematograf „PflTHČ" ■ ■se mudi sedaj v Sežani ■■ Slavnemu občinstvu je dana priložnost si ogledati izvanredno lepe predstave tega novega podjetja. JUTRI 24. JANUVARJA se bodo vrSile v dvorani (Na vagi) tri Izredne predstave v ob 3., 5. in 7. uri pop., in sicer: ZOBOZMMtilSSi' AMIUMIJ Dr. Viktor MM Trst, ulica San Giovanni 7,1, nadi 9-1_3-6 V(l«l velikih in ugodnih nakupcT nsnja, prodaj« t ieTljar^ici Nuova Calzoleria i riestina ulica G. Carducci 21 (prej ul. Torrente) obuvaio aa moAke p« sledeiih cenah Čevlji (gete) za moške Iz usnja 8oxcatf . po K 9 — rostoli za mošk e 8 trakom „ „ . ,t 9. — „ urez Oerby „ „ . „ 9 81 „ „ uret Triurnih „ „ „ & 50 Iatiera ra^eo rra tresn obuvala aa gcspcKle, go?pe in otr>>k* i. ■ čevlji in po^toli najuiotiernejSih krojev in oMik ia blaga I. vrat« Delo solidno in natančno. CENE ZMERNE. Krasna kolorirana slika v štirih delih in 33 podobokazih. Slika je dolga 1.200 metrov ter traja predstava eno uro. Ta živoprikaz je najlepil in najintoresantnejil; posnet je naravno po predstavah v Oberammergau. Napovedana predstava ni samo kratkočasna in zabavna, temveč je tudi podučljiva. CENE: prostor 60 vin., II. 40 vin. Vojaki ---- in otroci plačajo polovico. : : : : Na zahcevo društev in korporacij, vrše se predstave po dogovoru. — K obilni udeležb ul udn i vabi PODJETJE. let velikega uspeha!!!! • • Zdrav želodec :: :: redno prebauIj^Dje in očiščen želodec .*. doseže se z uporabljanjem večkrat odlikovane PICCOLI-jeve tinkture za želodec Prodaja ae po vseh lekarnah. - PoSiljatve po poštnem povzetju preskrbuje lekaran PICCOLUjubljani c. kr. dvom. zalagatelja In zaia-telja njegove Svetosti. ra * "o -c CJ to zn aj HO E ti 9 W rS | M " | S s E 3 < JZ « 8 i M -S -O J - t a JI Plačilo na mesečne obroke po najmodernejšem zistema. _ i '^nogi, ki niso v stanu aabaviti si gramofon oroti takoj I nJemu pla-ćilu, zuniorejo na ta način priti do tega. Pridite si ogledat, da se pobotamo. STABlimNTO 8 RAF. TR1E8TIN0 Tržaški gr^ični zavod DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspesnoje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu fn protinu je Tekočina OODIN A v™)™*v Tretu ^^ lAari21 »jm* imouu ^Sa|B,fM I , od lekarnarjev: jf. J^kob« in Josipa (odiitau lekarna Jgea1 farneto K Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se nr odpodilja manje od 4 steklenic proti po«*, povzetju ali proii antieipatni pošiljat vi snetka 7 K franko poŠt. In zave,* Stran IV -EDINOSTc št. 23 V Trstu, dne 23. jaimvarji 190<* jroti vsemu, kar z malenkostnim p-daatizmom •Tita a lo piv-vegi. modernega učitelja- zgo-jiteija — to je vodilna icisel to isre, Siičen boi ae je izbojeval ie n« um- talter m in »rar.etvenem polju ; Sel * je ostala zftdv. A skozi cnt- bhie stene tudi že pr d ra d h ve seleje hodočoo ti, tudi med onimi stenami so nastopili apostoli svobode. Krčevito brani stara struia vzgojitel'ftv svoja „nučJa", ki nečela niso več, dobro sluteč, da s t* m brani tudi svojo ekzistacoo, ■vrj ugitd. Dvignila je dvojno božanstvo hh svoj clt&r: metodiko in disciulino. A ravao v to se zale tuje struia modernih vzgojiteljev, ki meče oboje v cestni prah, boreča se pod di-vizo : Zastavi vso svojo osebnost, daj vso iioio dušo v prd novi generaciji! Svobodi zahteva moderno učitelj-tvo, k^r hoče vzgojiti s*cbodoe državi ace, žive ljudi čil h dufi in tistih src, a ne „podiožaikov" in m-tš b. Zastopnik te struje je učitelj Kremenjak. Z ljubezni polno dušo išče ljubezen v vzgo o pcvtrjtne mu mledine, medtem ko je njegovemu antipodu L a n o v c u najvišji ideal : pokorščina. Čula in čitala se je pogosto opazka: Takih ufiteliev, kakor je Kr< meniak, ni! To je pomota. Takih učiteljev je, da-si ne prepogosto sijanih, a vedno več j h ie in mora biti. drugače gorje naši mladini ! Seveda tako drznih, kakor je Kremenjak, ne bo miogo. To .« p«č stvar temperamenta in oko ščin. Večina „Krf meniakov" deluje t ho in z nekakim suverenim pieziranjem v malenkostih velikih ljudi hodi mirno a odločno po začrtani pori dalje. „Lanovcev", t. j. ljudi mrtve črke, »ainjev do svetosti povzdignjetsih tradicij, jetnikov svojega omeienega duha, je dikako več. Teh ne manjka nikoder, v nobenem stanu, posebno ne v učiteljskem, ki v nasprotju z drugimi stanovi d-luje z žuim materijalom. Ne da se pa naravnost trd t;, da bi bilo trkih tipov isknti le med stare šim »ČiteljStv* m, kakor ktiz igra, dasi so nv d njim vsekakor številneji zastopani, nego-!i med mlajšim. Kriva ie temu deloma tudi vzgoja, ki jo je starejše učiteljstvo sprejelo, in ki jo — žal — le reznatno modernizo-vano sprejema mlajše. Treba pač posebne duševne sile, da se tako vzgojeni učitelj pot-s pen j a rod gladino starokopitno^ti in pedantima. Zato tako malo „Kremenjakov". Da Lanovec pravzaprav (kakor se doznava koncem igre) niti izprašan učitelj ni, to ne m- ti glavne im*li, to je le sluča nost. ki jo pisatelj Otto Emst (sam bivši učitelj) siečno vporablj8, da reši svojega junaka, ki fci dri gfcče moral postati ključavničar ali pisar. Ima naša domovina žalibog še precej izprašan h L norcev, ki ga v pedt»ntizmu včasih Še prekušajo, ki sodijo delo učiteljevo d. pr. po tem, kako so pivn ki položeni v posamična knjižice, ker jim nedostaje sposobnosti, da bi z bistrim očesom predirali v duše šolske mladioe ter tam presojali o dobroti pouka, ki ga je sprejela. Simnatična o^bnost v igti je deželni šol. nadzornik, sam iz šole „Kremenjakov" ; simpatična tembolj, ker je znano, da osobito na Šolskem in vzgoje&lovnem pol u temeljite reforme navadno ne prihajajo cd zgorai B^vzdol, temveč si rijejo svojo pot obično cd spodaj nav7g"r. V modernih časih tudi taki itki nadzorniki, kakor, učife-ji-Kreteenjaki-, «i-:o ravno rtdki, a preredki še vedno, da bi •i moderna načela v naskoku osvojila ljudsko šolo in tudi srednje šolstvo. Tradicija stavlja t«di njim mogočno cokljo pod voz napredka. Te splršne opembo naj služijo v boljše umevanje nedeljske predstave. Upati je, da tu Hi na tej naši igralci rešijo posebno glavne vloge t saj tako d< bro, kakor na prvi pred-•ta i „Lanovca". Žalimo videti g. Verovška (dež. *o). nadzornik) do pičice nespremenjenega, g. Ra nera („ Lancvca") istotako, go*»p. Viktorja („Kremtnjfcka") morda bolj živah nfga, ko govori o svoji deci, bolj na^duše-neirs, ko govori o moderni vzgoji. Želimo pa videti ne samo učiteljstvo, temreč v§e njih. ki se zan majo za vzgojo caše mladine, na pr d trni igre, ki bo imela kakor dokument iz preporodne dobe našega ljudskega Šolstva vtdao trajno viednoat. _ P. Plemič. Tršafika gledališča: FENICE. Nocoj ib 8. uri se ponovi drsna „Verdena", ki je bila uprizorjena stao^i prvikrat ter dosegla dober vspeb. Jutri bo imela družba Baldanedo svoji zadnji d' e predstavi in sicer popoludno ob S. uri komedijo „Velike vaie" in zvečer ob t. «ri komedijo „Čo^otski prepiri44. Vsaki bo •iedila burka. EDEN. Danes je tu navadna predstava. Jatri bofcta dv* predstavi. Društvene vesti. Opozarjamo na veselico pevskega društva „Adrija" iz Barkovelj, ki se vrši jutri 24. t. m. ob 4. uri popoludne v prt stotih „Gospodarskega društra" na Kontovelu z jako atn mivim v^por^dom. Pevsko druitvo „Zora" na Vrdali priredi jutri v nedeljo 24. januvarja domačo 2 a b a v o s petjem, igro in deklamacijo v dvo»ani „ Gospo danske ga društva" ca Vrdtli. — Začetek ob 4 7t ari popoiudne. — Vstop-n aa 40 atot., sedeii 20 stot., pri plesu vstopnina navadna. Ples pekovskih pomočnikov. — Pekovski pc močniki, členi N. D. O. prirede tudi leto« svoj ples v veliki dvorani „Narcd lega doma". Lnnsk'* leto * ta i*ei j»ko i*co v*pel; na-, d-ama ee, da bo ?eton sle3 še lepši, feaiiij odb »r m 1 adi na vs«* načine za deber Cisti dr bič»k je memr&an v pomoč d a 1 a / o o katerim je paroplovna drulba ,Dalma|lia* razveljavila pogodbo. Pl^a ho ba vršil v noboto 30. j»cu«rija 1909. Začetek točno ob 9. uri zvečer. — Vdtopnioa za gespod« K 2, za dame K 1. Na ples naj se j>ride po možnosti v plesni obleki. Listki se dobivajo pri čuvaju N. D O., pri g, Gorenjcu ia pri vratarju „Kan d. domau. O Ofllf Trst tima Belueđsre M M M TtLETON Ste v 18-1 V A V ples* i a.-: _L-. VABILO r.e I. kolesarski vef ček, ki se bo vr£i! nocoj v Dro štorih „T gov^ko-Kcbr. društva" (ulica S. Frai-ce-co 2, I. nadstr.) Opozarjamo vnovič, da se priredi med odmorom ^Polževo dirko" ter „Velik; cvetlični koizo". Ker je či-ti dohodek nampnjf n slovenski kolesarski fanfari v Trstu, nadejamo ee, številne udeležbe. — Začetek bo ob 8. uri zvečer. Odbor za Ciril Metodov ples prosi vse tržaške Slovane, da pošljejo kako senkoli d3r za srečkanje, ki bo na letošnjem velikem p esu. Darovi naj se pošiljajo gospi Roži dr. Gre gr ril to vi „Narodni dom" Giorgio Galatti. Danes ob 4, pop. imsjo avojo sejo dame. V poned.ljek ob 9. zvečer bo pa seja cdbora, na kater0 prideio tudi bratie Ćebi. TELOVADNO DRUŠTVO _ . _ ^SOKOL" v TRSTU V^jpriredi d^nes zvečer cb 9. uri ^ Plesr. i venček sokolski telovadoic?, na katerega (fJ ^J se brate členo in prijatelje „Sokola", VI potom opozarja. Na Zdar ! Veselični odsek. Pevsko društvo „Primorec" iz Trebič se zahvaljuje si, občinstvu za obisk ob priliki vetei:ce Silvestrovega večera. Zahvaljuje ae j g. n&cučitel.u V. T. ?a njegovo skoraj brezplačno delovanje, kakor tudi bratskemu pev-, skemu društvu „Slovan* iz Padrič za njegovo J prijazno sodelovanje. ,Gospodarskemu društvu' iz Trebič za brezp ačno pripuščenje d:ušt%'e-nih prostorov. N^dtl-o tuai v>em enim č. g -spodom in vrlim ^amsim, ki so preplačali vstopnino. Pre«rčna hvala vsem! * . 1 Občni zbor pevskega društva wPr'morec" se bo vršil dae 31. jar.uvaria ob 4. uri popoludne v po štorih „Gospodarskega društva" z običajnim dnevnim red' m. Nar. delav. organizacija Opozarjamo na nocojšnjo sejo pripravljalnega odbora za ustanovitev konsumne zadruge. GRAŠKE, PRASKE i n Št. DANJELSKE ON JATI, KRANJSKE In TKE-V1ŠKE KLOBASE, BOLONJSKE NAPOLNJENE NOGE. PRISTNI 1 UM-LANSKI SALAMI in Tsakovrstoa slanina. SPEOIJALI TETA KARNIJSKI SIR in vnako drasre vrste. PRISTNO najfinejše ČAJNO MASLO na drobno in debelo. SVEŽE SADJE, TU- i» INOZEMSKA VINA fn L! KERJI — - po NA J Z 31ERNE J S i II CENAH. ■■ Postrežba na dom. - Pošiljatve na deželo. - Preprodajalcem posebni pc idst. GIOV. PELLIS, Trst ulica San Antcnio 9. nasproti kavarni . „STELLA P0LAREu -- Jo jvip Sto?fa Šer vsakovrstna mizarska fleJa. mojster, 'Irst, uiica e čtev. 8, izvršuje 38 Proda Vaile st. i. se h -'o vino po 32 t raje. Filip Vidmar i/. ^ i na rij pri Ajdovščini, Trg deli« 97 Slovenska mizarnica v Trstu Ficflajalnica proelasa kriiieiirte in fcristaio? Poi-olne serTice za umivalnike. - Samiinc servlcr =.i kar la c*kJ ▼ lokati !rberi. - Rarnovrstnl krasni pre-lm-H iz por Novo Klobučorno. Trst ulica Belvedere štev. 34 •■ (vis-a-vis kavarne Trieste) - Trst, ulica Stadio" štev. 10 zvečer Prične ob 7 uri. Za obilen obii-k ee priporoma udani t M V3top prost. C LUIlch IZBERA KLOBUKOV IV vstkovrstnih kap, za moške In dečke Cene zmerne. ULICA BEL-EFERE ŠT. 34 Salutin" Poskusita Fi-GOvO KAVO ff najzdraveiši kavni pridatek. boljših prodajalnicah. = ki je najfinejši in Dobiva se v vseh - . - ^tammat,- - ^uaeassL^. Usaka ekonomična družina nakupi VEEMOUTH v velikem skladišču v u ici San Nicoi6 18 Buteljke r Reklam" od 1 lit; a 55 krajcarier. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Slovanski brivnici craonDaaanGaciiianaaaaa^o^ ===== TVEDEA-- Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperatira ex llatk« r> prodaja na mesečne ali tedenske obroke obSeke in površnike za moš&@9 perilo i. t. d. I^ajdogovornejšc eene. G-Doplicber Trst, Corso 34 Klobuki pruih tovarn. r ulici Saverio Meicadante štev. l (Ulia sioveusne Sniiaarue) ===== V. OJUBIff, briveo. Potne in športne kape : z 111 eru i h cenah. : po Danes uvečer vsi Da ples v gostilno ,,-All P;c-colo Pupagnlio", uli< a Carlo Ghega [125 Odda se vrata 17. meblirana soba ulica Commprciale 5t. 548 (nasproti §tev. 3-J) III. nad. 328 SlovensKO društvo obližju Balkana. Ponudbe pod noati. iSče pra zno sobo s prostim vbodom v .Društvo 401" Edi-126 Hnonrifi imeligeuten, bivši c. kr. orožni5ki po-UUbpUlI stajevodja, 27 let Ptar, ki ima 30i;0 K denarja, pozneje kot dedič Se par tisoč, ee žtli seznaniti z gospodično z nekaj premoŽenja ali s kuso udovo do 36 let (Ako otroci ni izključeno) — ki ima gostilno, ali prodajalno. — Ponudbe, če je mogoče s sliko, na Inseratni oddelek Edinosti pod „27-lemi" [-tev. 122]__122 Prnrlam zemljišča, oddaljeno eno uro od Tr-I rUUdlll eta. katero obsega 2 orala. Zraven tega še malo poslopje. Cena K 5GOO. Več se poizve pri Leopoidu Dekleva, Vremski Britc-f pri Divači. 106 ulici Bachi št. 6 se odpre izključna zaloga m prodajo na drobno In debelo furlanskega vina lastnega pridelka, slovečih kleti Beni Bonaparte v Villa Vicentini. Postrežba na dom. Za gostilničarje in krČmarje cene po dogovoru. > v" ■ \ " ..... Zapomnite si dobro. Blikhl elektrofotograf JERK1Č, deUe Poste 10, I. rad., do 9. ure zvečer, ako se mu prej javi. Telefon 21-43 prjpn lepa. \elika, se proda po nizki ceni I glov deje Inperitt-ii odd. Edino-ti. Na-121 Agenti Zaloga proti mestčni plači se sprejmejo pri Glavncn; zastopu Vzajemne zavarovalnice na Prošeku._120 i.-trstega vina lastnega pridelka s prodajo na drobno. Črno izvrstno po 48 Ftot. liter, belo I. vrste po 56 stot. liter. — Ulica Ci.iozza 16, vogel ulice GeUi. Ivan Jurkovič lastnik. 101 O POZOR! POZOR O ▼ prodaj&lnlol slanine O Giov. Subar, Trst O O O uiica Caserma štev. 13 se ilobijo vsakCaa na sajutrk prare -I>jii»j»l:e kloliase (Dfin. NoTome^to] in 9p«-cijalik.U kr» uskih "kloltas, sakor tadi praska iii graAka gnjat ia ,,Kaii»ertlei cb" O Prodaja na drobno !n debelo tolminskega, tirolskega in kranjskega čajnega mana. j—; Priporoča ee preprodaj., kramarjem in g.)«tilalćar;>m. C MpQtn pissru'5^ei?a praktikanta i^če mladenič, 1U dober slovenski kr-respondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. i Naslov pove „Edinost". 1»58 V krojačnici podgornik in *fTrst, ulica Farneto št. 40 JBldKIl odlikovani z diplomom na; razstavi malih obrti izvršujejo se obic ke; za gospe i. s. po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Bloueses ini plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. ne pripoznate, da je jedilna cabela (Iz kokosovih orehov,) najboljša ? — IRta ni čutno najfinejša in najčistejša, temveč tudi najcenejfta in najlzdat- nejia, kar sem jih kedaj kupila. —--- S Hov o pogrebio podjetje pisarna in prodajalna Dia Oincenzo Batini it. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Anton* Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Masaimu D' Aieglio Št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato salogo vseh potrebščin za mrliče, kac<>r: kovinaste in lepo okrašene ledene rak ve; čevlje, vence iz nmetnih eveti>c. kovine, porcelana in peri. Bogat* zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da M ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljndno pripoiočajo HENRIK STIHEL,! in dmz? UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez IZ vsake boiečine v 2 0i?0zdravniškem kabinetu Pr. ]. Čermak«$. Tuscher TRST ulica delta Caserma štev. 13. II. nadel