n
Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXII junij 2016 št. 5
Izdajatelj:
Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica
Aktualno dogajanje v občini.
Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
et«
Pod tem geslom se bomo prihajajočo soboto poklonili domovini Sloveniji tudi občani občine Ivančna Gorica. 25 let mineva od prelomnih dogodkov, ko smo Slovenci enotno stopili po poti samostojnosti in neodvisnosti. Mnogi izmed občanov ste v tistih dneh aktivno sodelovali pri dogodkih povezanih z razglasitvijo samostojnosti ali vojno, ki ji je sledila. Mnogi se takrat še niste rodili. A vsi smo danes državljani iste države. Čeprav nas kdaj ta država razočara, moramo biti ponosni nanjo in soodgovorno prispevati k njenemu razvoju. O njej so namreč sanjali rodovi, mi smo jo dočakali.
Junij prinaša tudi številne priložnosti za naše medsebojno sodelovanje in srečevanje. Ena takšnih je bil tradicionalni pevski tabor v Šentvidu, bližajo se tudi igre v letnem gledališču na Muljavi in številne druge prireditve. Vsem ki se v teh dneh odpravljate na zaslužen dopust želimo srečno pot in obilo oddiha. Pred šolarji so tudi zaslužene počitnice. Letošnji devetošolci so svojo osnovnošolsko izobraževanje že zaključili, maturanti se še marljivo učijo. Če pa vas v prihajajočih tednih zanese pot na raziskovanje skritih kotičkov naše občine, pa imejte s seboj tudi novo občinsko turistično karto. Dobite jo lahko v turistični info pisarni Zavoda Prijetno domače.
Matej Šteh, urednik
VABILO
r "i
ft

25. 6.16
Občina Ivančna Gorica
Prijetno domače
Občina Ivančna Gorica,
Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Zavod Prijetno domače in Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica
vabijo ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije na
SVEČANOST V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI
»Sloveniji za 25 let«
v soboto, 25. junija 2016, na Polževem, cerkev sv. Duha
Dušan Strnad župan
ob 11. uri
MAŠA ZA DOMOVINO
Somaševanje vodi msgr. mag. Franci Petrič
Sodeluje
Mešani pevski zbor Krka
sledi
OSREDNJA SVEČANOST S KULTURNIM PROGRAMOM
Slavnostni govornik
JANEZ JANŠA
poslanec Državnega zbora RS in prvi obrambni minister v samostojni Republiki Sloveniji
Kulturni program oblikujejo:
•	Moški in Mešani pevski zbor Zagradec
•	Tamburaška skupina Zagradec
•	recitatorji KD Janez Cigler Višnja Gora
•	Manca Pire, solistka
A^A
25 LET SAMOSTOJNOSTI
REPUBLIKA SLOVENIJA

V Šentvidu s pesmijo voščili Sloveniji
Letošnji občinski praznik smo praznovali v Ivančni Gorici
KOCJANÖf
AVTO MOTO CENTER Kocjančfč
* POPRAVILO VOZ! i + AV ; DVi_t*.V i rflSOVINA Z AVTODEL
Ol/TS TT 333 CiM.041 TTT 333. 041 «t 122
** "V. JIHC-liiKidnCII	f*CI| tO Vtti ¿''tO nifcl 5*rLI
Senčila
Oven
SENČILA OVEN, Po! v res je (. Ivsp.čna Gorica Tel,: +386 1 7879 2&t • Mob.: +386 31 679 07?
www.sencila-oven.si
AVTOSERVIS BLATNIK d.o.o.
avtoservis avtovleka vulkanizerstvo
Vodotučine 7, 1295 Ivančna Gorica
Tel.: 01 7878-315,041 688 788,031 568 666
2
Občina
junij 2016
številka 5
DobpriC^idT)
nbrus ^NK
V prejšnji številki sem izrazil zadovoljstvo in ponos nad našimi skupnimi dosežki in razvojem naše občine. Sedaj pa smo tik pred praznovanjem dneva državnosti. Čeprav ga pričakujemo z mešanimi občutki, je prav, da smo ponosni tudi na svojo državo in verjamem, da bodo letos povsod vihrale slovenske zastave ob praznovanju Dneva državnosti. Upam, da se na Polževem srečamo vsi, ki želimo naši državi dobro. Za nami je praznovanje občinskega praznika, ki je minil v imenitnem vzdušju in ob tej priložnosti še enkrat čestitam vsem prejemnikom občinskih priznanj. Hvala tudi vsem nastopajočim in še posebej sodelavcem in drugim organizatorjem za tako lepo prireditev. V okviru občinskega praznika smo odprli novo sodobno lekarno v prizidku zdravstvenega doma, ki nudi možnosti za nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva v naši občini. Še posebej lepo pa je bilo zadnjo nedeljo v maju na Krki. Dan smo začeli s koncertom Big banda Grosuplje v Krški jami. Zvoki zimzelenih melodij so se mešali s šumenjem Krke in kapljice s stropa jame so dajale prav poseben takt napevom. Krki smo sledili od izvira do starta že 40. spusta po reki. Številna množica veslačev in plovil je obeležila dogodek in na obali se je trlo opazovalcev. Po krajšem nagovoru so se spustili po reki navzdol, mi pa smo nadaljevali s prireditvijo ob zaključku projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju reke Krke - 3. sklop. O samem projektu je bilo in bo še veliko povedanega, gre za enega večjih investicijskih in-frastrukturnih projektov, ki preprečuje onesnaževanje reke Krke. Sam pa bi rad opozoril na zelo dobro sodelovanje s sosednjo občino Grosuplje, kar je omogočilo izvedbo projekta in tudi sicer. Čeprav so se poti pred leti ločile in vsaka občina hodi po svoji uspešni poti, smo ostali prijatelji in sodelujemo na vseh področjih, kar nam omogoča še boljše dosežke. Čedalje bolje sodelujemo tudi s sosednjo občino Trebnje, ustanovili smo Medobčinski razvojni center, ki bo vsem trem občinam pomagal do še boljših rezultatov. Na Krki smo se poklonili tudi spominu na Avgusta Likovnika, med drugim tudi enega izmed pobudnikov za bolj čisto reko Krko. Njegov doprsni kip bo nas in prihodnje rodove opozarjal, ne le na njegove dosežke v športu in turizmu, temveč predvsem na to, kako ljubiti svoj kraj in kaj vse se da storiti z voljo in vero v boljši jutri za vse. Te dni pa je bilo slovesno v Šentvidu pri Stični, kjer se je zgodil že 47. tabor slovenskih pevskih zborov. Znova je zadonela slovenska pesem, najprej v soboto zvečer z nastopom pevskih zborov iz zamejstva, v nedeljo pa še na tradicionalnem prizorišču ob šoli, kjer so se zbrali pevski zbori iz vse Slovenije. Prireditev so imenitno popestrili člani Folklorne skupine Vidovo in otroci pevskih zborov obeh osnovnih šol v naši občini. Prav ponosen sem, da slovenska pesem praznuje v Občini Ivančna Gorica. Pravočasno so bila zaključena tudi dela tretje faze prometne ureditve v Šentvidu pri Stični, ki daje kraju drugačno bolj prijetno in funkcionalno podobo, ne le za svečane prireditve, temveč za vsakdanji življenjski utrip. Ta del Šentvida je dobil bolj sodoben videz in tudi prometna varnost se je izboljšala. Lepa pridobitev pa so tudi mozaiki, ki popestrijo uvoz v center Šentvida in razbijejo monotono sivino opornega zidu. Tudi marsikateremu pešcu zastane korak na novem pločniku in si z zanimanjem ogleda stvaritve pridnih rok različnih društev in skupin, ki delajo in dihajo s Šentvidom, kar daje mozaikom še dodatno vrednost. Verjamem, da bodo sčasoma postali prava atrakcija za obiskovalce. Ob koncu tokratnega prispevka naj še enkrat strnem misli ob praznovanju Dneva državnosti. Želim si, da bi postal praznik, ki bo povezoval ljudi. Ponosen sem na sobivanje ljudi v naši občini, v kateri živimo in delamo prijetno domače, želim pa si, da bi se duh sodelovanja in medsebojne povezanosti v skupno dobro razširil po vsej državi. Praznovanje na Polževem je lepa priložnost, da pokažemo, kako smo ponosni na svojo državo. Pred 25 leti smo se poenotili in dosegli to, kar nekateri narodi še vedno le sanjajo.
Vsem želim ponosno praznovanje dneva državnosti.
Dušan Strnad, župan
Letošnji občinski praznik smo praznovali v Ivančni Gorici
Občina Ivančna Gorica si je za svoj praznik izbrala 29. maj. To je dan, ko se Jurčičevi rojaki spominjamo nastopa pisatelja Josipa Jurčiča za urednika časnika Slovenski narod. Letošnja osrednja svečanost ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2016, je potekala v petek, 27. maja. Prireditev je tokrat gostovala v občinskem središču.
njanju kulturne dediščine in razvoju kulturnega in družbenega življenja v občini Ivančna Gorica. Podeljeni sta bili dve Nagradi Josipa Jurčiča. Prejela sta jih Jože Kastelic, za izjemno delo na področju športa, zlasti vzgoje mladih športnikom in dolgoletno vodenje zveze športnih organizacijIvančna Gorica in Vrtec Ivančna Gorica ob 20-letnem jubileju, za uspešno delo na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok. Prejemnika Plakete Antona Tomšiča sta letos Milan Goršič, in sicer za dolgoletno uspešno delo na področju lokalne politike, turizma, kulture, medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljstva in France Omahen, za dolgoletno uspešno delo na področju reje konj in promocije občine Ivančna Gorica.
Plaketa Mihe Kastelica pa je bila letos podeljena Marku Mohorčiču, za
■
Tradicionalno se je svečanost začela ob zvokih Stiške godbe, ki je vodila slovesen prihod nekaterih gostov in letošnjih občinskih nagrajencev. Ti so se v družbi župana Dušana Strnada na prireditveni prostor pripeljali na vozovih Društva prijateljev konj Višnja Gora. Naslednji svečani trenutek, ki je sledil, je bil praznični nagovor župana Strnada. Župan je spomnil na nekatere vidnejše dosežke zadnjega leta. Nedavno odprtje nove lekarne v Ivančni Gorici, zaključek gradnje kanalizacije v Višnji Gori, uspešna nova prometna ureditev v Šentvidu, okolj-ska kampanja »za nami je čisto«, nastanek nove Lokalne akcijske skupine STIK, nedavno srečanje gostinskih in turističnih delavcev v občini in ustanovitev skupnega medobčinskega razvojnega centra, so bile samo nekatere aktivnosti, ki jih je izpostavil. Opozoril je tudi na posamezne problematike in reševanje le-teh, kot so kapacitete za otroško varstvo, prostorska stiska knjižnice, nujno potrebna gradnja krožišča na Hudem in drugo. Pozornost je namenil tudi društvom in zvezam v občini. »Prav je, da se ob občinskem prazniku spomnimo tudi na naša društva in zveze društev. Naše skupnosti si pravzaprav ni mogoče predstavljati brez gasilcev, kulturnikov, športnikov, turističnih delavcev, članov humanitarnih društev, lovcev, čebelarjev, konjarjev, ribičev,... Ne nazadnje tudi ne brez
župnij, župnijskih svetov in samostana Stična. Vsi vi prispevate k temu, da je življenje v naši občini Prijetno domače.« Svoj slavnostni nagovor pa je župan zaključil z naslednjimi bese-
dami: »Vizija Občine Ivančna Gorica pravi: S PODJETNOSTJO, ZNANJEM IN TRADICIJO DO SKUPNE BLAGINJE. Verjamem, da bi se s tem strinjal tudi Josip Jurčič, ki pa bi najbrž dodal še nasvet: Nikoli ne pozabite kdo ste in od kod izhajate.«
Naslednji vrhunec večera pa je bila svečana podelitev priznaj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2016. Najvišje letošnje priznanje Zlati grb je prejel župnik Marko Burger, za dolgoletno in uspešno delo v župniji Krka ter izjemne prispevke pri ohra-
pomemben prispevek k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine na območju občine Ivančna Gorica. S slovesnostjo ob občinskem prazniku se je zaključil tudi Teden kulture v občini Ivančna Gorica, ki je potekal od 20. do 27. maja. Kulturni program na svečanosti so oblikovali otroci Vrtca Ivančna Gorica, Ženski pevski zbor Harmonija, Pevci in godci ljudskih pesmi Studenček, recitacijska skupina Kulturnega društva Krka, Mešani pevski zbor Zborallica in že omenjena Godba Stična. Prireditev pod velikim prireditvenim šotorom so pomagali pripraviti člani PGD Ivančna Gorica, ki so naslednji dan organizirali tudi tradicionalno meddruštveno gasilsko tekmovanje za članice in člane in tako v središče Ivančne Gorice prenesli tako tekmovalno vzdušje kot zabavno razpoloženje, saj se je sobota zaključila z veselico in ansamblom Nemir.
Zavod Prijetno domače pa je ob tej priložnosti obiskovalcem ponudil čisto sveže natisnjeno novo turistično karto občine Ivančna Gorica, ki je izšla ravno na praznični dan.
Matej Šteh
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 17. julija.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: MatejŠteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: SET d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
3
Predstavljamo letošnje občinske nagrajence
MARKO MOHORCIC
Plaketa Mihe Kastelica - za pomemben prispevek k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine na območju občine Ivančna Gorica
Gospod Marko Mohorčič je dolgoletni zbirateljnarodopisnega blaga, ki ga tudi restavrira in postavlja na ogled obiskovalcem na svoji domačiji na Kitnem Vrhu nad Zagradcem. Njegovo delo je vredno spoštovanja, saj na ta način ohranja dediščino naših prednikov, s tem pa zagotavlja, da bodo tudi naši zanamci lahko krepili svoje vedenje o življenju ljudi nekoč. S svojo zbirko etnološke dediščine pomembno prispeva tudi k turistični ponudbi Zagradca in njegove okolice.
MILAN GORŠIČ
Plaketa Antona Tomšiča - za dolgoletno uspešno delo na področju lokalne politike, turizma, kulture, medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljstva
leta 1981 in tako je začel sodelovati s prof. dr. Marjanom Koscem, priznanim strokovnjakom za rejo in reprodukcijo konj na Veterinarski fakulteti, Univerze v Ljubljani. S tem je veliko pripomogel k razvoju in širitvi konjereje na področju občine Ivančna Gorica. Leta 1999 je bil med pobudniki ustanovitve Društvo prijateljev konj Višnja Gora, katerega podpredsednik je postal. Skoraj nobena jubilejna prireditev - občinska, gasilska, cerkvena in druga ne mine brez sodelovanja društva oz. vprege s prepoznavnimi črnimi kobilami in zapravljivčkom, ki jih vodi Španov Frenk. Ob 10. obletnici ustanovitve Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme je s svojimi konji uspešno nastopil tudi na prvi državni razstavi konj te pasme v Šentjerneju. Ta in druga številna priznanja pa so dokaz, da ima gospod Omahen v hlevu res kvalitetne konje.
VRTEC IVANČNA GORICA
Nagrada Josipa Jurčiča - ob 20-le-tnem jubileju, za uspešno delo na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok
Gospod Milan Goršič iz Stične je pomembno prispeval k družbenemu razvoju občine Ivančna Gorica. Sedem let je bil predsednik Turističnega društva Stična. V mandatu od 2010 do 2014 je deloval kot občinski svetnik in predsednik Odbora za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Še posebej aktiven je pri pomoči starostnikom. Je član posvetovalnega telesa župana za starosti prijazno občino in predsednik Društva seniorjev Slovenije. Aktiven je tudi kot prostovoljec pri obiskovanju starejših. Ob vsem tem pa že več let razveseljuje staro in mlado kot Miklavž, Božiček in Dedek Mraz.
FRANCE OMAHEN
Plaketa Antona Tomšiča- za dolgoletno uspešno delo na področju reje konj in promocije občine Ivančna Gorica
Gospod France Omahen iz Velike Dobrave nad Višnjo Goro je vse življenje živel in delal na domačiji svojih staršev. Že v otroštvu je skupaj z očetom kmetoval s pomočjo konj in ta spoštljivi odnos do te živali mu je ostal vcepljen vse življenje. Prvega plemenskega državnega žrebca je dobil
je mladih športnikov in dolgoletno vodenje Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica
Z razdelitvijo občine Grosuplje je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na svoji seji dne 20. 12. 1996 sprejel Odlok o ustanovitvi vzgojno-varstve-nega zavoda Vrtec Ivančna Gorica. Vrtec Ivančna Gorica letos tako beleži 20-letni jubilej samostojnega delovanja. Nekatere njegove enote vrtca se sicer lahko pohvalijo še z bolj častitljivimi obletnicami delovanja, v Šentvidu pri Stični deluje vrtec že 40 let. Vrtec Ivančna Gorica izvaja temeljno nalogo javnega vrtca - pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke in izboljšanju kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Vzgojiteljice in njihove pomočnice poskrbijo za varno, zdravo in prijetno počutje otrok. Skozi igro jih učijo in spodbujajo na vseh pomembnih področjih za celostni razvoj. Tako jih v zadnjem letu obiskovanja vrtca vzporedno pripravljajo še na vstop v šolo.
Vrtec Ivančna Gorica s svojimi enotami po vsej občini dobro sodeluje s starši vključenih otrok, z drugimi institucijami vzgoje in izobraževanja, z društvi, zvezami in krajevnimi skupnostmi ter seveda z ustanoviteljem vrtca - Občino Ivančna Gorica. Ne nazadnje pa velja poudariti, da je veliko naših občanov - uspešnih gospodarstvenikov, znanstvenikov, umetnikov, športnikov, ki dosegajo vrhunske dosežke na svojih področjih in s tem pomembno prispevajo k prepoznavanju občine Ivančna Gorica - obiskovalo prav vrtec v občini Ivančna Gorica.
JOŽE KASTELIC
Nagrada Josipa Jurčiča - za izjemno delo na področju športa, zlasti vzgo-
Gospod Jože Kastelic z Vira pri Stični je ustanovitelj, dolgoletni trener in predsednik Karate kluba Ivančna Gorica. S trdim in vztrajnim delom ter organizacijo tekmovanj je brez dvoma postavil Ivančno Gorico na športni zemljevid Slovenije. Sodeloval je pri vzgoji več generacij naših športnikov in športnic in je zaslužen za razvojSankukai karateja tako v občini kot tudi širše, pripomogel pa je tudi k številnim uspehom mladih športnikov, zlasti v karateju. V dveh mandatih vodenja Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica in dveh mandatih člana Odbora za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica pa se je uspešno zavzemal tudi za razvoj športa in dejavnosti športnih klubov in društev v občini Ivančna Gorica.
MARKO BURGER
Zlati grb občine Ivančna Gorica - za dolgoletno in uspešno delo v župniji Krka ter izjemne prispevke pri ohranjanju kulturne dediščine in razvoju kulturnega in družbenega življenja v občini Ivančna Gorica
Ivančna Gorica dobila večjo in sodobnejšo lekarno
Po letu in pol od začetka gradnje prizidka k Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica je Lekarna Ljubljana 25. maja slavnostno odprla nove prostore v Ivančni Gorici. Celotna investicija v izgradnjo lekarne skupaj z opremo je znašala približno 1 mio evrov. Prizidek v dveh etažah ima 975 kvadratnih metrov uporabne površine, od tega ima lekarna 374 kvadratnih metrov, ostali prostor pa bo namenjen izvajanju dejavnosti Zdravstvenega doma.
Nova lekarna je opremljena v skladu z najnovejšimi lekarniškimi trendi na področju notranje opreme in ureditve prostorov, pri čemer je večji poudarek namenjen samopostrežnemu delu ponudbe. Povečali so tudi število izdajnih mest - iz treh na pet.
Ob odprtju je zadovoljstvo izrazil najprej župan Dušan Strnad, ki je povedal: »Z odprtjem nove lekarne bodo občanke in občani občine Ivančna Gorica dobili lepo darilo ob občinskem prazniku. Nova sodobna lekarna poleg zdravstvenega doma bo uporabnikom omogočila lažji dostop in še večjo ponudbo zdravil ter zdravstvenih pripomočkov, zaposlenim v Lekarni Ivančna Gorica pa delo v odličnih delovnih pogojih. Prepričan sem, da bo Lekarna Ljubljana v novih prostorih še nadgradila 60-letno uspešno lekarniško delovanje na območju občine Ivančna Gorica. Poleg nove lekarne bo občina pridobila tudi 480 kvadratnih metrov površin za širitev zdravstvene dejavnosti, kar bo omogočilo delavcem Zdravstvenega doma Ivančna Gorica še bolj uspešno skrb za naše zdravje in dobro počutje. Zahvaljujem se direktorju dr. Marjanu Sedeju in vodstveni ekipi Lekarne Ljubljana za posluh in razumevanje ter strokovno vodenje projekta.«
Gospod Marko Burger, župnik na Krki, z veliko zavzetostjo za splošno dobro deluje na širokem družbenem področju. Vse od svojega prihoda na Krko in v občino Ivančna Gorica pred slabim desetletjem, aktivno podpira in promovira kulturne, turistične, športne in druge projekte na Krki in okolici. Je izjemen poznavalec sakralne kulturne dediščine, ki svoje znanje in prefinjeno dojemanje umetnosti učinkovito posreduje mlajšim generacijam, pa tudi vsem ostalim. Je velika, nesporna moralna avtoriteta in njegova podpora ter osebno angažiranje v raznih krajevnih in občinskih projektih daje zagotovilo za njihovo uspešno realizacijo. Nevsiljivo oblikuje in neguje pozitiven odnos skupnosti do snovne in nesnovne kulturne zapuščine naših prednikov in jo obenem tudi promovira na najboljši možni način. Vsako leto sodeluje ob dnevu državnosti pri pripravah maše za domovino v cerkvici svetega Duha na Polževem. Izjemno poslanstvo gospoda Burgerja je tudi skrb za romarsko cerkev svetih Kozme in Damijana na Krki. Obiskovalcem cerkve posreduje njeno bogato izročilo z izjemnim občutkom in poznavanjem zgodovine in umetnostne zgodovine. Tako Krke nihče ne zapusti razočaran.
Zbral Matej Šteh
Direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej je ob odprtju povedal, da je lekarna v Ivančni Gorici v šestdesetih letih delovanja iz majhne lekarniške postaje postala druga največja enota Lekarne Ljubljana. Zadovoljen je tudi, da Lekarna Ljubljana ostaja nosilec razvoja lekarniške dejavnosti v ivanški občini. Ker želijo biti v krajih, kjer so s svojimi enotami prisotni, tudi družbeno odgovorna organizacija, so ob tej priložnosti predali donacije petim lokalnim društvom oz. organizacijam v vrednosti 5.500 evrov. Lekarna Ljubljana je tako podprla delovanje Smučarsko skakalnega kluba Ivančna Gorica, Godbe Stična, Krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije Ivančna Gorica, Župnijskega urada Ivančna Gorica in Karitas Ivančna Gorica.
Čestitke direktorju Marjanu Sedeju in njegovi ekipi za izjemno delo je ob odprtju izrazil tudi izpostavil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic, kot župan občine ustanoviteljice javnega podjetja Lekarna Ljubljana. V novi lekarni v Ivančni Gorici so poleg vodje lekarne Vide Bahor, mag. farm, zaposleni še specialist lekarniške farmacije, štirje magistri farmacije in trije farmacevtski tehniki. Nudijo celovito lekarniško storitev ter strokovne nasvete ob izdaji zdravil in prehranskih dopolnil ter pomagajo pri izbiri med velikim naborom ostalih izdelkov, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje. Svetujejo tudi pri zdravljenju lažjih akutnih težav s homeopatskimi zdravili, nudijo pregled uporabe zdravil in izdelajo osebno kartico zdravil ter svetujejo, kaj lahko za svoje zdravje naredite sami. Lekarna je odprta od ponedeljka do petka med 7.00 in 19.30 in ob sobotah od 7.00 do 13.00.
Dogodek ob odprtju Lekarne Ivančna Gorica so popestrili nastopi Godbe Stična, Stiškega kvarteta in Pevskega zbora Lekarna Ljubljana. Za blagoslov nove lekarne je poskrbel ivanški župnik Jurij Zadnik.
Gašper Stopar
4
Občina
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
»Skupaj za čisto reko Krko«
Vizija o čistejši reki Krki se uresničuje
V nedeljo, 29. maja, smo z nizom dogodkov pod naslovom »Skupaj za čisto reko Krko« na Krki obeležili zaključek projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 3. sklop« in se med drugim poklonili tudi častnemu občanu Avgustu Likovniku. Projekt gradnje kanalizacije sta v letih 2014 in 2015 izvedli občini Ivančna Gorica in Grosuplje s sredstvi Kohezijskega sklada EU, lastnimi sredstvi in sredstvi Republike Slovenije. Prav s tem se je uresničila vizija Avgusta Likovnika, pobudnika pisma o nameri, ki so ga maja leta 2000 podpisali takratni minister za okolje in prostor, župani dvanajstih občin in predstavniki različnih združenj.
zimskem času ni več dovoljena. Iz Krške jame so se obiskovalci preko zelenih polj preselili na prizorišče starta jubilejnega 40. kajakaškega spusta po reki Krki. Veliko število udeležencev in žuborenje reke, ki je v tem delu že bolj živahna ter nestrpno pričakovanje gledalcev je pričaralo pravi tekmovalni živ žav. Prav ob kajakaškem spustu leta 2000 je prišlo do slovesnega podpisa pisma o nameri za čistejšo reko Krko. In udeleženci prireditve so lahko kot rezultat projekta gradnje kanalizacije že lahko videli tudi izboljšanje stanja reke Krke. V Družbenem centru Krka pa je nato sledila osrednja prireditev ob zaključku projekta »Odvajanje in čiščenje
Sklop prireditev je potekal prav na 29. maj, torej na dan, ko v občini Ivančna Gorica praznujemo občinski praznik. Slovesnosti, ki so se zvrstile na čudovito majsko nedeljo, so pripravila krška društva v sodelovanju z občino, krajevno skupnostjo, šolo, kulturno in turistično zvezo ter Zavodom Prijetno domače. Dan se je začel, kot se za reko spodobi, na njenem izviru, v Krški jami, s koncertom Big Banda Grosuplje in pevca Blaža Vrbiča, ki so z izvrstnimi interpretacijami nepozabnih uspešnic swinga, jazza, bluesa in soula ustvarili izvrstno atmosfero. Koncert je bil tudi svojevrsten spomin ne znameniti Božični odmev, prireditev, ki jo je Turistično društvo Krka, s svojim predsednikom Avgustom Likovnikom in drugimi krškimi društvi več let uspešno organiziralo, sedaj pa zaradi zaščite netopirjev v
odpadne vode v porečju Krke - 3. sklop«. Župan Dušan Strnad in direktor občinske uprave Občine Grosuplje Dušan Hočevar sta se ob tej priložnosti zahvalila za dobro sodelovanje izvajalcem in tudi krajanom za potrpežljivost na vseh deloviščih. Skozi številke sta prikazala razsežnosti več deset milijonov EUR vrednega projekta z vsemi učinki in pričakovanji. Gradnja kanalizacije na Viru pri Stični in kasneje tudi v Višnji Gori, nadgradnja centralne čistilne naprave v Ivančni Gorici, nova čistilna naprava v Grosuplju in prav tako gradnja kanalizacijskega omrežja v grosupeljski občini so projekti, ki bodo brez dvoma zagotavljali čistejšo reko Krko.
O pomenu tovrstnih projektov je spregovoril tudi predstavnik Ministrstva za okolje in prostor mag. Blaž
Mozetič, za dobro sodelovanje pa sta se zahvalila tudi predstavnika izvajalcev Andrej Ivanc, Riko d. d. in Viktor Dolinšek, Komunalne gradnje Grosuplje. Pomen projekta je najbolje zaokrožila misel uvodnega govorca, predsednika KS Krka Romana Mestnika: »Upam, da bobri niso prišli le na obisk, ampak ostanejo za vedno v naši zeleni dolini«. V kulturnem programu so nastopili combo zasedba Big banda Grosuplje in solist Matej Vovk ob spremljavi harmonikarja Roberta Kohka.
Zadnje dejanje nedeljske slovesnosti pa je bil poklon pobudniku očiščenja reke Krke Avgustu Likovniku, ob 10-letnici njegove smrti in 90-letnici rojstva. Častni občan občine Ivančne Gorice in častni krajan Krke je bil vsestranska osebnost, nekdanji uspešen športnik-kegljač in turistični delavec, zato sta se mu poleg svojcev in domačinov poklonila tudi predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Ku-relič in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja. O življenju in delu Avgusta Likovnika so spregovorili soavtor publikacije o Avgustu Likovniku MatejŠteh, predstavnik Krajevne skupnosti Krka in Turističnega društva Krka Jože Kozinc in predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik. Župan Dušan Strnad je skupaj z gosti ob tej priložnosti v parku poleg šole odkril doprsni kip Avgusta Likovnika, ki ga
je izdelal domačin, akademski kipar Boris Prokofjev. O svojem dedu je v imenu vseh navzočih Likovnikovih sorodnikov spregovorila njegova vnukinja.
Program ob odkritju kipa so z nastopom zaokrožili učenci Podružnične šole Krka.
Gašper Stopar
Občina Ivančna Gorica je ob tej priložnosti izdala tudi publikacijo o življenju in delu Avgusta Likovnika
Avgust Likovnik je bil vizionar, človek, ki ni poznal besede ne. Imel je ogromno idej in energije in znal je povezovati ljudi. Rojen je bil leta 1926 v Zidanem Mostu, kasneje se je družina preselila v Ljubljano, kjer je preživel mladost in se srečal tudi s kegljanjem. Bil je zaslužen za utemeljitev kegljanja kot športne, leta 1953 pa je nastopil na 1. svetovnem prvenstvu v kegljanju v Beogradu in postavil svetovni rekord, vendar kot član B reprezentance, kar je pomenilo, da rekord ne velja za uradnega. Bil je večkratni udeleženec svetovnih prvenstev in dobitnik medalj kot član jugoslovanske kegljaške reprezentance, kasneje aktiven športni funkcionar na čelu Kegljaške zveze Jugoslavije in Slovenija ter ne nazadnje tudi Mednarodne kegljaške zveze FIQ. Bil je tudi član Olimpijskega komiteja Jugoslavije in kasneje novoustanovljenega Olimpijskega komiteja Slovenije. Za
svoje športne dosežke in uspešno delo športnega delavca je prejel številna priznanja mednarodne kegljaške zveze, katere častni predsednik je bil, Mednarodnega olimpijskega komiteja in Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsednik republike mu je podelil leta 2001 častni znak svobode Republike Slovenije.
Avgusta Likovnika je življenjska pot pripeljala tudi na Krko, ki jo je močno vzljubil in ji posvetil svojo dragoceno življenjsko energijo. Kot predsednik turističnega društva na Krki je bil zaslužen za ureditev Krške jame in številne tradicionalne prireditve v kraju in občini. Med njimi najbolj izstopa tradicionalni Božični odmev in še danes vsakoletna svečanost ob Dnevu državnosti na Polževem, na njegovo pobudo tudi Jurčičeva pot poteka do Krke. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Občinske turistične zveze in njen dolgoletni predsednik ter neutrudni promotor turistične ponudbe v občini. Za svoje prizadevno in uspešno delo je že leta 1998 postal prvi častni občan Občine Ivančna Gorica.
Avgust Likovnik je pred šestnajstimi leti dal pobudo, ki jo je uresničilo današnje vodstvo obeh občin, s tem pa se je uresničila njegova želja, da bodo tudi po njegovi smrti skrbeli za reko Krko in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Matej Šteh
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
5
47. tabor slovenskih pevskih zborov
V Šentvidu s pesmijo voščili Sloveniji
V nedeljo, 19. junija, se je s koncertom združenih moških, ženskih in mešanih pevskih zborov končal tradicionalni že 47. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tudi letos se je praznik slovenske pesmi začel s sobotnim koncertom zamejskih zborov in slovenskih zborov iz tujine, vrhunec pa je bil skupni nastop približno 100 zborov iz Slovenije in zamejstva, ki so nastopili pod letošnjim osrednjim geslom »Jaz sem si pa nekaj zmislu«. Pevke in pevce je v letu, ko naša domovina praznuje 25-letnico samostojnosti, nagovoril minister za kulturo RS Anton Peršak. Tradicionalno se je tabor začel s sobotnim koncertom v avli OŠ Ferda Vesela, na katerem je letos nastopilo sedem slovenskih zborov iz zamejstva in tujine. Nagovoril jih je tudi podžupan Tomaž Smole, ki je ob tej priliki s pevci delil tudi svojo izkušnjo, kako je njemu prvič zazvenela slovenska pesem po nekaj mesecih služenja vojaškega roka v Bosni in Hercegovini.
Nedeljski program se je začel s slavnostno povorko vseh sodelujočih zborov, ki so jih spremljali domači konjeniki in Godba Dobrepolje. Tradicionalno je osrednji program na šol-
skem igrišču potekal v neposrednem televizijskem prenosu na TV Slovenija. Pevce je najprej nagovoril predsednik Tabora slovenskih pevskih zborov Jernej Lampret, ki jim je izrazil zahvalo in čestitke, saj so prav zbori in njihovi zborovodje tisti, ki s svojo navzočnostjo in programom sooblikujejo to tradicionalno šentviško prireditev. Seveda imajo za njeno izvedbo zasluge poleg krajanov, domačih
scenarist prireditve Stane Peček in dirigent Igor Švara. Ob tej priložnosti je za 40. udeležbo na taboru podelil jubilejno plaketo Moškemu pevskemu zboru Papirničar Jagnjenica. Kulturni minister Anton Peršak je imel kot visoki državni predstavnik priložnost nagovoriti udeležence šentviškega tabora ravno v letu, ko se spominjamo 25-letnice slovenske samostojnosti. Tako je v nagovoru dal svojevrstno priznanje slovenski besedi in pesmi, kultura je namreč ohranjala slovenski narod čez stoletja. Ob tej priložnosti je tudi on čestital tako udeležencem kot organizatorjem in med drugim povedal: »Ravno tabor v Šentvidu pri Stični med seboj povezuje pevce že 47 let in je glede na množično udeležbo in številne druge okoliščine visoka šola sodelovanja, organizacije, vztrajnosti in ne nazadnje neizmerne ljubezni do kulture, jezika, glasbe. Priznanje vsem organizatorjem in vam sodelujočim, oboji ste za vse nas dober in posnemanja vreden zgled,« je še povedal Peršak. »Jaz sem si pa nekaj zmislu ...« Programski vodja tabora Stane Peček
t
bogate zakladnice ljudskega izročila. Nekatere je prepesnil Marjan Belina, orkestriral pa jih je France Kuharič. Program so izvajali združeni ženski, moški in mešani pevski zbori, Otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični z zborovodkinjo Simono Zvonar, Otroški pevski zbor Osnovne šole Stična z zborovodkinjo Urško Petek in solist s kitaro Žan Ograjšek. Z igro in dialogi so večno zanimiv in igriv odnos med fanti in dekleti prikazali člani Folklorne skupine Vidovo, pod vodstvom Nataše Hribar. Z glasbeno spremljavo pa je letos sodeloval Policijski orkester.
Veličastnega koncerta zborovske
glasbe se je udeležil tudi župan Dušan Strnad, ki je kot župan občine gostiteljice ponosen, da slovenska pesem praznuje v občini Ivančna Gorica. Kot je zapisal v programski knjižici »naj bo pesem tista, ki nas bo še naprej družila in povezovala«. In taka je želja vseh sodelujočih. Da bi le ljubiteljska kultura in delo številnih prostovoljcev našla dovolj kruha v tem sodobnem potrošniškem svetu. Šentvid tako ostaja zapisan na slovenskem kulturnem zemljevidu, sodelujoči pri vsakoletnem pevskem prazniku, pa bodo morali tudi v prihodnje ubrano slediti organizacijskim zahtevam.
Matej Šteh
društev in šole, tudi Občina Ivančna Gorica, Krajevna skupnost Šentvid pri Stični, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in seveda nepogrešljiva,
je letos dal prireditvi nekoliko spremenjen značaj in pripravil zborovsko spevoigro z naslovom »Jaz sem si pa nekaj zmislu«. Pesmi je črpal iz
Slovesnost ob izgradnji kanalizacije in ostale infrastrukture v Višnji Gori
Krajevna skupnost Višnja Gora, Društvo upokojencev Višnja Gora, Turistično društvo Polževo in Višnja Gora, Kulturno društvo Janez Cigler Višnja Gora in Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora so v petek, 3. junija 2016, že 11. tradicionalno priredili srečanje krajanov Višnje Gore, ki pa je bilo letos še posebej svečano.
Od zadnjega snidenja srečanja krajanov se je v Višnji Gori veliko zgodilo, saj je kraj bogatejši za kar nekaj novih pridobitev. Višnja Gora je v zadnjem letu dobila dolgo pričakovano in potrebno kanalizacijo, zgrajena in obnovljena pa je tudi druga infrastruktura. Ob tej priložnosti so nove pridobitve na prireditvi tudi simbolično predali namenu.
Krajane sta v uvodu pozdravila predsednik krajevne skupnosti Luka Šeme in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Kot je dejal Strnad, ima sedaj Višnja Gora kanalizacijski sistem, ki je sodoben, odgovoren do okolja in prijazen do uporabnikov. »Z gradnjo kanalizacije se je začelo oktobra lani, zaključilo pa konec maja letos, kar je dva meseca pred rokom izvedbe. Iskrena čestitka gre vsem izvajalcem, pohvala pa vam Višnja-nom, ki ste v veliki večini gradnjo spremljali z razumevanjem in poma-
gali izvajalcem, da so bili tako uspešni. Na kanalizacijo bo priklopljenih dobrih tisoč prebivalcev in 280 hišnih priključkov. Trenutno je izdanih 254 odločb o priključitvi. Odločili smo se, da na to kanalizacijo priključimo tudi vas Žabjek, kjer bo priključenih še 75 krajanov. Gradnja le-te se bo pričela v naslednjih mesecih.« Svoj nagovor je župan zaključil z naslednjimi besedami: »To kar se je zdaj postorilo v Višnji Gori ste si Vi-šnjani in Višnja Gora zaslužili. To je dobra popotnica za naprej, da se mesto Višnja Gora razvija v vseh pogledih, da bo privlačno za vas, ki tukaj živite in tiste, ki bodo k vam prihajali. Bodite še naprej tako prijazni gostitelji in sodelujte takrat, ko je potrebno. S sodelovanjem in povezovanjem so ljudje tisti, ki znajo, zmorejo in hočejo in v občini Ivančna Gorica je veliko takšnih.«
Vrednost kanalizacijskih del po po-
godbi je znašala 2.666.197 evrov, zgrajenih pa je bilo 7500 metrov kanalizacijskih vodov. Gradbena dela je izvajalo Javno komunalno podjetje Grosuplje s številnimi podizvajalci, večina iz naše občine. Hkrati s kanalizacijo je Višnja Gora dobila tudi obnovljene ceste, dodatne označbe in prometno signalizacijo in ne nazadnje tudi javna razsvetljava na Cigler-jevi in Kopališki ulici, Cesti na Polževo do podružnične šole, ob regionalni cesti od centra proti Peščeniku in krak proti Grintovcu. Hkrati pa so bile z izgradnjo kanalizacije položene tudi cevi za napeljavo optičnega kabla na celotnem območju gradnje. Na prireditvi sta se župan Dušan Strnad in predsednik krajevne skupnosti zahvalila tudi vsem izvajalcem del, ki so še posebej zaslužni, da se je projekt izgradnje kanalizacije in druge infrastrukture tako uspešno in hitro zaključil. Sledil je še simbolični prerez
traku vseh izvajalcev in podizvajalcev del v družbi predsednika krajevne skupnosti in župana. Kulturni program so popestrili Vi-šnjanski fantje, Manca in Luka Pirc, mlada harmonikarja, Marcel Petrič in Matic Zorec na kitari ter komični vlo-
žek Angelce iz Čušperka. Po končanem programu so za dobro razpoloženje poskrbeli člani ansambla Hec, članice Društva upokojencev Višnja Gora pa pripravile slastno domače pecivo.
Gašper Stopar
6
Občina
junij 2016
številka 5
nbrus
Kratke občinske
V Ivančni Gorici gostili senat Češke republike
Konec maja se je v naši občini mudil senat Češke republike. Delegacijo, ki jo je vodil podpredsednik senata Premysl Sobotka, je gostil Državni svet Republike Slovenije. V sklopu obiska Slovenije so obiskali tudi našo občino in si ogledali samostan v Stični. Nato pa je delegacijo na Turistični kmetiji Grofija sprejel podžupan Tomaž Smole. Podžupan je v imenu župana Strnada, sicer tudi člana Državnega sveta RS, gostom predstavil našo občino, gostitelji na Grofiji pa so poskrbeli za dobro počutje gostov in njihovo okrepčilo.
Označitev stiškega samostana odslej tudi na avtocesti
Pred kratkim so delavci podjetja ZMASi na območju avtocestnega priključka v Ivančni Gorici postavili obvestilno-turistični tabli, ki voznike od sedaj naprej opozarjajo, da se v bližini izvoza nahaja Samostan Stična. Postavitev tabel je naročila Občina Ivančna Gorica v sklopu ureditve turistično-obvestilne signalizacije na območju celotne občine.
Del promocije celotne Slovenije kot turistične dežele je tudi turistična prometna signalizacija, natančneje obvestilne table na avtocestah in hitrih cestah, ki so za turiste in potencialne turiste,
V tednu pred nedavnim pevskim taborom so delavci podjetja Rekon zaključili dela na tretji fazi prometne ureditve okolice šole in vrtca v Šentvidu pri Stični. Cesta proti šoli je bila uspešno razširjena, zgrajen je bil pločnik, prav tako se je izvedel nov oporni zid ob zemljišču Centra za zdravljenje bolezni otrok. Cesta je bila asfaltirana, urejene so bile talne označbe in montaža zaščitne ograje. Najnovejšo pridobitev v kraju so tako lahko preizkusili tudi udeleženci tradicionalnega pevskega tabora.
Začela se je gradnja fitnesa na prostem
ki našo državo obiščejo s cestnim vozilom, velikokrat prvi stik s turistično ponudbo. Ravno obveščanje na avtocesti, ki prečka našo občino, je poglavitni cilj, ki ga je kot pomembnega zaznala tudi naša občina. To je le eden od korakov k boljši prepoznavnosti in povečanju potencialnih obiskovalcev destinacije Prijetno domače. Žal je le starodavni samostan v Stični med spomeniki državnega pomena in posledično edina naša turistična znamenitost, ki ji pripada označitev na avtocesti.
V Šentvidu pred pevskim taborom zaključili dela v okolici šole
V Ivančni Gorici pri otroškem igrišču pri Zdravstvenem domu se je pred kratkim začela gradnja t. i. fitnesa na prostem. Gre za poseben park s pripomočki za vadbo na prostem, ki bodo namenjeni zlasti odrasli populaciji. Zunanji fitnes bo prosto dostopen, zanj pa ne bo potrebna posebna športna oprema. Fitnes bo opremljen z desetimi različnimi napravami-orodji, prirejenimi tudi za starejše uporabnike. Ker bodo površine zunanjega fitne-sa zasedle del obstoječega peščenega parkirišča, se bo v sklopu del izvedla tudi priprava novih parkirnih površin na zemljišču poleg parka. Vrednost naložbe, ki zajema vsa gradbena dela in opremo znaša 65.000 evrov. Z deli naj bi izvajalec, podjetje Rekon iz Ivančne Gorice, končal do konca meseca julija.
Matej Šteh
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2016 (Uradni list RS, št. 104/2015) in Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 92/2005, 31/2007 in 26/2014) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2016
1.	Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.
2.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih mladinskih programov (dejavnosti) in/ali posameznih mladinskih projektov (en projekt letno na posameznega izvajalca). Kot letni mladinski program se šteje kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi vse razpisno obdobje (celo leto), za posamezne mladinske projekte pa izvedbo enkratnih obsežnejših letnih aktivnosti.
3.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci mladinskih programov in projektov: neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenih predvsem mladim med 10. in 29. letom.
4.	Izvajalci mladinskih programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo;
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti;
-	programi in projekti se izvajajo za mladino v občini Ivančna Gorica (mladi od 10 do 29 let);
-	imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov;
-	za izvedbo programov in projektov morajo zagotoviti najmanj 50 %-delež sofinanciranja iz drugih (neproračunskih) virov;
-	vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto.
5.	Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje mladinskih programov, so rezervirana na postavki 18045 - Sofi-nanc. dejav. društev, ki delajo z mladimi, in sicer v višini 3.800,00 EUR.
6.	Merila in kriteriji za vrednotenje mladinskih programov in projektov so naslednja:
•	PREGLEDNOST - cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni - do 5 točk.
•	ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov in projektov
-	1-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki,
-	6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke,
-	11-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke,
-	16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk.
•	DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo mladinskih programov in projektov
-	60-80 % - 2 točki,
-	81-90 % - 5 točk,
-	več kot 90 % - 8 točk.
•	CILJNA POPULACIJA - programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike ter družbeno izločeno invalidno mladino - do 5 točk
•	REFERENCE izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov - do 5 točk;
•	DOSTOPNOST - programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino
-	do 5 točk;
•	INOVATIVNOST - mladinski programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov - do 10 točk;
•	EKONOMIČNOST - mladinski programi in projekti imajo realno finančno konstrukcijo - do 10 točk;
•	KONTINUIRANOST - mladinski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo - do 5 točk.
7.	Dodeljena sredstva izvajalcem mladinskih programov in projektov morajo biti porabljena v letu 2016.
8.	Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. (01) 781 21 04.
9.	Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 14. 7. 2016 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
10.	Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za mladinske programe in projekte
-	2016 - ne odpiraj.«
11.	Odpiranje prijav za dodelitev sredstev bo strokovna komisija opravila predvidoma 27. 7. 2016 ob 10. 00 uri po zaključku razpisa v prostorih Občine Ivančna Gorica.
12.	Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
Številka: 430-0014/2016-1 Datum: 9. 6. 2016
OBČINA IVANČNA GORICA ž u p a n Dušan Strnad
Nadomestilo za stavbno zemljišče (NUSZ) je vir za nadaljnji razvoj občine
Spoštovane občanke in občani!
V prihajajočih dneh boste na svoje domove prejeli obvestilo Finančne uprave Republike Slovenije o plačilu t. i. nadomestila za stavbno zemljišče. Ker mnogi občani do sedaj niste bili zavezani plačilu nadomestila, vam želimo ob tej priložnosti podati nekaj pojasnil.
Vlada Republike Slovenije je v lanskem letu zmanjšalo sredstva namenjena delovanju občin. To je posledično vplivalo tudi na zmanjšanje prihodkov občine Ivančna Gorica. Ministrstvo za finance je kot nadomestitev izpadlih prihodkov predlagalo, da občine poskrbijo za svoje izvorne prihodke in manjkajoča sredstva pridobijo s tem, da odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Občina Ivančna Gorica je do zdaj uporabljala odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča iz nekdanje občine Grosuplje, sprejetega davnega leta 1987. Po tem odloku so plačevali nadomestilo le zavezanci iz naselij Ivančna Gorica, Stična, Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Zagradec in Fužina. Glede na finančno situacijo in v skladu z navodili smo se odločili, da pripravimo dopolnitev odloka. Po novem odloku, ki ga je sprejel Občinski svet na svoji 11. seji dne 21. 12. 2015, je določeno, da plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zavezanci na celotnem območju občine Ivančna Gorica. S tem smo med drugim zagotovili tudi enakopraven položaj vseh občanov oz. zavezancev. Odlok predvideva tako merila za določitev višine tega nadomestila, ki so ga dolžni plačevati zavezanci, kot tudi merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
Odločbo o plačilu nadomestila izda davčni organ po uradni dolžnosti in na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki jo sprejme občina za tekoče leto. Glede na zakonodajo je zavezanec za plačilo bodisi lastnik ali uživalec (najemnik oz. zakupnik) bodisi tisti, ki ima pravico razpolaganja s stavbnimi zemljišči. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča pa se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Zavedamo se, da v sedanji situaciji dodatne finančne obremenitve niso dobrodošle, zato smo predlagali plačilo v dveh obrokih. Drugi obrok plačila je predviden v jesenskem času. Vsi skupaj pa se lahko tolažimo z dejstvom, da bo Občina Ivančna Gorica sredstva, pridobljena iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, smotrno porabila za investicije v infrastrukturo, saj se ta sredstva v celoti vrnejo v občino.
Občina Ivančna Gorica
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
7
Pred 25 leti smo dobili državo in SDS na to smo ponosni!
Spoštovane občanke in občani, svetnice in svetniki SDS OO Ivančna Gorica v sestavi Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Maja Strnad, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Tina Zajec, Anja Lekan, Franc Koželj, Tomaž Smole in Janez Mežan, VAM ŽELIMO PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI!
Vidimo se na Polževem v soboto, 25. junija, ob 11. uri na maši za domovino, ob 12 uri pa na osrednji svečanosti, kjer bo slavnostni govornik Janez Janša predsednik SDS.
Praznovali smo tudi v občini in na tem mestu čestitamo vsem prejemnikom občinskim priznanj. Še posebej smo ponosni na naša člana Jožeta Kastelica in Milana Goršiča. Praznovanje je bilo v centru Ivančne Gorice in vsem, ki se niso uspeli udeležiti je lahko žal, saj je bila proslava imenitna. Res pa je, da prav veliko
prostora ni bilo, saj je bila prireditev tudi dobro obiskana. Slavnostni govornik je bil župan Dušan Strnad, tudi predsednik OO SDS Ivančna Gorica, zato smo ob dosežkih občine še posebej ponosni, tudi zato, ker kot največja svetniška skupina, že od nastanka občine pomembno sooblikujemo razvojne odločitve.
V	teh dneh je praznovala tudi slovenska pesem na že 47. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in lepo je bilo prisluhniti zamejskim pevskim zborom na predvečer Tabora, kako negujejo slovensko pesem, slovenski jezik in slovenstvo. Danes vse prepogosto pozabimo, kdo smo in od kod smo prišli. Slovenski narod je stal in obstal zaradi spoštovanja svojega jezika in običajev.
Žalosti nas, ker danes iščejo vse mogoče načine, da bi očrnili osamosvojitelje in si danes zasluge lastijo tisti, ki so osa-mosvojitivi nasprotovali. Vendar nismo pozabili, kako je bilo in na 25. junij se bomo znova spomnili na duh enotnosti in tudi na izjemne posameznike, ki so nam prinesli lastno državo. Ob tej priložnosti VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI!
Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS
Kmečko društvo Nova Slovenija uspešno kandidiralo na volitvah KGZS
V	nedeljo, 29. 5. 2016, so v Sloveniji potekale volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Na volitvah je sodelovalo tudi Kmečko društvo Nova Slovenija iz vrst katerega sta bila v Svet KGZS izvoljena Janez Beja (OE Ljubljana) in Anton Puntar (OE Postojna). Kmečko društvo Nova Slovenija je svoj rezultat glede na prejšnje volite močno izboljšalo, člani Svetov območnih enot (OE) KGZS iz vrst omenjenega društva pa so postali Ivan Tičar (OE Kranj), Janez Beja, Alojz Suhoveršnik, Roman Novak (vsi OE Ljubljana), Alojz Puntar (OE Postojna), Jože Globevnik, Stanko Jaki (oba OE Novo mesto), Franc Vranetič (OE Brežice), Slavko Pavlovič (OE Celje), Helena Belšak (OE Ptuj) in Marko Plešivč-nik (OE Slovenj Gradec).
Predsednik OONSi Ivančna Gorica Anton Černivec
Naročite se na brezplačne Prijetno domače novice in bodite nagrajeni
V naši občini se veliko dogaja. Ne trdimo, da morate biti obveščeni o čisto vsem, a zagotovo je veliko novic in dogodkov, za katere je smiselno, da jih ne prezrete. Ne obljubljamo, da bodo v naših novicah, poimenovali smo jih Prijetno domače novice, le pozitivne novice.
Prepričani pa smo, da boste izvedeli veliko novega, zanimivega in koristnega za lažji in lepši vsakdan. Potrudili se bomo, da boste pravočasno obveščeni o novih občinskih pridobitvah, prireditvah, kulturnih dogodkih, dosežkih naših občank in občanov in še marsičem.
Vabimo vas, da se prijavite na Prijetno domače elektronske novice na spletni strani www.ivancna-gorica.si/prijetno-domace-novice. Vsak mesec bomo med vsemi izžrebali pet praktičnih nagrad, nagrajence pa obvestili prek elektronske pošte in jih objavili v časopisu Klasje. Se beremo tudi digitalno.
Franc Fritz Murgelj
Obveščeni in obdarjeni
Ta mesec so bili izmed vseh naročnikov brezplačnih novic izžrebani naslednji nagrajenci -Breda Zupančič iz Velikih Češnjic, Mojca Jernejčič iz Zagradca, Vesna Orehek iz Šentvida, Mirko Poljšak iz Malih Češnjic in Peter Mišmaš. Sponzor tega meseca je Mesarstvo Maver iz Stične, ki vsem izžrebanim podarja svojo znamenito stiško suho klobaso. Domačo? Ja, domačo. Pripravljeno po starih domačih recepturah in sušeno na star način v hladnem dimu bukovih drv. O načinu prevzema nagrade boste obveščeni preko elektronske pošte. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.
MESARSTVO MAVER
Namig za premik
23. 6., ob 19. uri, Podružnična šola Zagradec: Koncert ob dnevu državnosti in zaključek šolskega leta
23.	6., ob 21. uri, Ambrus: Kresovanje
24.	6., ob 18. uri, Kamni Vrh: Otvoritev in blagoslov vodohrana na Kamnem Vrhu
24. 6., Ambrus: Praznovanje krajevnega in državnega praznika 24.-25. 6., ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi: Uprizoritev Jurčičevega dela »Domen«
24.-26.	6, Ambrus: Ustvarjalne vikend počitnice z glino
25.	6., ob 11. uri, Polževo, cerkev svetega Duha: Osrednja svečanost ob dnevu državnosti na Polževem
25.	6., Zagradec: Gasilska veselica s parado in prevzemom gasilskega vozila
26.	6., Dob pri Šentvidu: Gasilska veselica z ansamblom Čuki 26. 6., Kamni Vrh: Blagoslov konj
1.-2.	7., ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi: Uprizoritev Jurčičevega dela »Domen«
2.	7., ob 17. uri, Krka: 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Krka in gasilska veselica s parado ter prevzemom novega vozila
2. 7. ob 18. uri, Valična vas: Praznovanje dneva državnosti 2. 7., ob 20. uri: Športna dvorana OŠ Stična: Jubilejni koncert Stiškega kvarteta ob 25-letnici s prijatelji
8.-9.	7. ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi: Uprizoritev Jurčičevega dela »Domen«
9.	7., Stična: Gasilska veselica z ansamblom Gadi
10.	7., Kitni Vrh: Žetev s srpi na Kitnem Vrhu
16. 7., ob 11. uri, Pristava nad Stično: Spominska svečanost pri »Partizanskem domu« s kulturnim programom 16. 7., Ambrus: Gasilska veselica z ansamblom Donačka 29.-31. 7, Višnja Gora: Anin sejem
Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napovedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca »Namig za premik« ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si.
8
Gospodarstvo
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
Ivankin pehar
Kdaj bo pa vašo trato kosila pametna robotska kosilnica?
Iz prodajno-servisnega centra ŽS Te-kavčič & Co so sporočili, da imajo v ponudbi tudi nove robotske kosilnice Husqvarna Automower Connect, ki jih lahko upravljate in spremljate njihovo delovanje kar prek pametnega mobilnega telefona, preko katerega kosilnica sprejema ukaze kot so start, stop, parkiraj v polnilno postajo. Preko telefona boste lahko preverjali ali spremenili nastavitve košnje, prav tako boste pa prejemali alarme in spremljali GPS položaj kosilnice od koderkoli na svetu. Ista dodatna oprema pa omogoča GPS sledenje in obvestila o napakah preko SMS sporočil tudi za lastnike kosilnic, ki ne uporabljajo pametnih telefonov. Na robotsko košnjo se lahko vedno zanesete, saj je Husqvarna v svojem 20 letnem razvoju dosegla najvišjo stopnjo zanesljivosti, kakovosti in rezultatov košnje ob minimalni asistenci.
ŽS Tekavčič & Co., d.n.o., Ljubljanska c. 4a, Ivančna Gorica
Postani član ponosne družine ljubiteljev piva Kraus
Mesarstvo Maver ustvarja pravi klub ljubiteljev piva Kraus. Članstvo je brezplačno, člane kluba pa bodo vabili na zanimiva srečanja in druženja, kjer boste okušali tudi nove okuse mesnin Mesarstva Maver iz Stične. Če želiš biti obveščen in vabljen in če si pravi ljubitelj okusov Kraus, se prijavi v klub ljubiteljev piva znamke Kraus - poskeniraj QR kodo in prek spletnega obrazca pusti svoje podatke za obveščanje in vabila. Lahko pa pošlješ svoje podatke (ime, priimek, e-naslov, kraj bivanja) tudi prek SMS sporočila na telefonsko številko 051 644 445. www.maver.si
Armex z novim prečrpalnim jaškom, ki zmore do 23 m tlačne višine
V	juniju je podjetje Armex, specialist za čistilne naprave za odpadne vode in rešitev za ponovno uporabo deževnice, pričel s prodajo novega tipa prečrpalnega jaška za gospodinjske odpadne vode. Prečrpalni jaški so namenjena za vsa tista gospodinjstva, ki se na javno kanalizacijsko omrežje ne morejo priključit gravitacijsko. Glede na prostornino odpadnih vod je na voljo več različnih dimenzij in možnosti izvedb jaška, v vseh jaških pa so vgrajene črpalke in oprema priznanega in kakovostnega proizvajalca Wilo, ki omogočajo pretok do 42 kubičnih metrov (trifazna izvedba do 290 m3)
odplak na uro in tlačno višino do 12 metrov (trifazna izvedba do 23 metrov). www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Bazen v Višnji Gori v sinji modrini in z novim urnikom za rekreativce
V	sklopu prenove bazena Mestnega kopališča
Višnja Gora so med drugim uredili okolico in	jf
bazenu namenili novo sinje-modro barvo. Nov
je urnik rekreativnega plavanja, ki se začne že t f/t>#(/io Jka/>aft#ee ob 7.00 uri in traja do 10.00. Sporočajo še, da imajo še nekaj prostih mest v avgustovskem terminu za malčke v okviru Zabavnih počitnic
na MKVG. Letos bo otvoritev bazena na zadnji dan šole, to je v petek, 24. junija www.facebook.com/MestnoKopalisceVisnjaGora
Subvencija za brezposelne
Zavod RS za zaposlovanje je objavilo nov razpis za delodajalce, prek katerega lahko zaprosijo za subvencijo za zaposlovanje brezposelnih. Do subvencije so upravičeni, če zaposlijo brezposelno osebo, ki je dopolnila 30 ali več let ter ustrezajo ciljnim skupinam programa. Višina subvencije znaša od 5.000 do 7.000 EUR, delovno razmerje pa mora iti sklenjeno za najmanj 12 mesecev neprekinjeno. Več informacij na www.ooz-grosuplje@ozs.si.
Vračilo cestnine avtoprevoznikom, ki so člani OZS
Stanovsko združenje avtoprevoznikov je sklenilo dogovor o 13 % do 32,5 % vračilu cestnine za vsa podjetja (ne zgolj avtoprevoznike), ki v Italiji s tovornimi vozili prevažajo tovor po avtocestah. Velja za ekološka vozila razreda EURO 3 ali višje. Ugodnost velja samo za člane OZS. Več informacij na www.ooz--grosuplje@ozs.si.
Nekatera društva so rešena bremena davčne blagajne
i Otmf
Na začetku junija 2016 je bila objavljena sprememba Pravilnika o izvajanju zakona o DDV (v nadaljevanju PZDDV) z namenom poenostavitve delovanja nepridobitnih organizacij. V 143. členu, ki določa, kdaj po Zakonu o davku na dodano vrednost ni treba izdati računa, sta v 6. odstavku dodani dve novi točki, na osnovi katerih za dobave blaga in storitev ne bo potrebno izdati računa. Na osnovi dodanih novih pravil so nepridobitne organi -zacije, ki izpolnjujejo pogoje, rešene bremena administrativno zahtevnega davčnega potrjevanja računov (davčne blagajne).
Po točki a 6. odst. 143. člena PZDDV računa ni treba izdati osebam, ki niso davčni zavezanci (torej fizičnim osebam-končnim potrošnikom, ki ne opravljajo dejavnosti), če vrednost obdavčljivih dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oz. ni verjetno, da bo presegla 5000 €, pod pogojem, da tako dobavo opravijo nepridobitne organizacije in drugi davčni zavezanci, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje tri pogoje. Prvi pogoj je, da njihov cilj ni doseganje dobička oz. da morebitni dobiček namenijo za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev. Drugi pogoj je, da jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti. In tretji pogoj je, da zaračunavajo cene odobrene s strani pristojnih organov, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen oz. za dobave, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.
Poleg nepridobitnih organizacij (oseb javnega prava) so do izjeme od ob-
veznosti izdajanja računov na osnovi zgoraj navedenega določila upravičene tudi osebe zasebnega prava (npr. društva), ki izpolnjujejo pogoje za izjemo od obveznosti izdajanja računov in bodo opravljale dobave svojim članom kot povračilo za članarino ali dobave v primerih, ko se ne pobira članarina (npr. v primeru občasnih ali rednih aktivnosti upokojenskih društev, planinskih društev, prodaje koledarjev gasilskih društev ipd.). To pomeni, da so s to določbo zajete situacije, ko npr. društvo upokojencev organizira izlet, ki se v celoti financira iz zneska članarine, kot tudi primeri, ko izlet v celoti financira član društva sam ali pa oseba, ki sicer ni član društva, se pa udeleži izleta, ki ga organizira društvo. Zajete pa so tudi situacije, ko se izlet do določene višine krije iz članarine, razliko do polne cene pa plača član društva sam. Vključene so tudi situacije, ko npr. planinsko društvo organizira pohode za manjše število pohodnikov, ki prispevajo za stroške pohoda ali ko kulturno društvo občasno pripravi amatersko gledališko ali glasbeno predstavo. Donacije in članarine (»prave«, ki so namenjene delovanju društva; ne tiste, ki so namenjene plačilu storitve) se ne vštevajo v navedeni limit. Po točki b 6. odst. 143. čl. PDDZV je izjema od obveznosti izdajanja računov dodatno predvidena za dobave blaga in storitev v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, pod pogojem, da tako dobavo opravijo osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV, ki dogodek organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
Gre za osebe katerih dejavnosti so
PIVO IN RADLER PIVOVARNE KRAUS
Pivo pivovarne Kraus iz pobratene občine Hirschaid je ročno pridelano svetlo pivo prijetnega nemškega okusa. Poskusite in kupite ga lahko: TRGOVINA MAVER V STIČNI IN VIŠNJI GORI, BAR JAMA, VIRIDIN HRAM, GAŠPER BAR, PRINCE PUB, DNEVNI BAR GLORIJA, KLUB BAR, PIZZERIJA KEGELJČEK, FURMAN BAR, FORTUNA No1, MESTNO KOPALIŠČE VIŠNJA GORA, KICBIL, LAVRIČEVA KOČA GRADIŠČE, BISTRO V&R LLITIJA, PUNGI PUB LITIJA, BENCINSKI SERVIS OMW TREBNJE. NOVO: BAR SALON Šentvid.
NOVO: OSTRITEV ROČNIH NOŽEV
-	ostrimo strokovno - samo na za ostritev nožev namenjenemu stroju DICK,
-	ostrimo na vodno hlajenemu brusu, s kotom vpetja za rezanje rdečega mesa,
-	v postopku ostritve se rezilo v nobenem primeru ne pregreje,
-	nože prejete v ostritev lahko praviloma prevzamete naslednji dan.
NOŽE LAHKO DOSTAVITE V TRGOVINE MESARSTVA MAVER V STIČNI IN VIŠNJI GORI. UGODNE CENE ZAGOTOVLJENE!
oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 (bolnišnice, socialno varstveni zavodi, vključno z domovi za starejše, vrtci, šole, nepridobitne organizacije iz točke a), nepridobitne organizacije v zvezi s storitvami, povezanimi s športom, in kulturne organizacije v zvezi s kulturnimi storitvami) oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 43. člena ZDDV-1 (te osebe morajo za oprostitev plačila DDV davčnemu organu predhodno predložiti priglasitev po 43. členu ZDDV-1).
Navedeno pomeni, da izjema od obveznosti izdaje računov velja npr. za dobave blaga na šolskih bazarjih in dobave, ki jih prostovoljno gasilsko društvo opravi na gasilski veselici (npr. vstopnice in druge dobave), če z njimi zbirajo sredstva za svoje delovanje (npr. organizirajo srečelov, pri katerem za kupljeno »srečko« prejmeš določene izdelke, ki so jih društvu donirala podjetja ali posamezniki, zbran denar iz naslova prodanih srečk pa je namenjen društvu). Niso pa zajete dobave blaga in storitev, ki jih gostinec opravi na gasilskih veselicah v svojem imenu. Za opravljene dobave, ki izpolnjujejo pogoje po točki b 6. odstavka 143. čl. PDDZV ni predpisana vrednostna omejitev, kot tudi ni predpisanih dodatnih evidenc o opravljenih dobavah v zvezi s takšnimi dogodki za zbiranje denarnih sredstev. Pri tej točki je treba upoštevati, da jo lahko poleg bolnišnic, socialno varstvenih zavodov, vključno z domovi za starejše, vrtcev, šol izpolnijo le društva - nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave, nepridobitne organizacije v zvezi s storitvami povezanimi s športom in kulturne organizacije v zvezi s kulturnimi storitvami. Ali se društvo lahko ravna po tej točki ali ne, se presoja na osnovi ustanovitvenega akta društva. Prostovoljna gasilska društva izpolnjujejo navedeni pogoj, saj Zakon o gasilstvu določa, da je gasilstvo humanitarna dejavnost. Vprašanje pa je, ali so npr. društva upokojencev, planinsko društvo, lovsko društvo v tem okvirju. Z navedenimi novimi določili se bo v marsikaterem društvu delovanje spet vrnilo na stare tire, saj je uvedba obveznega potrjevanja računov povzročila zastoj v njihovem delovanju, ker so bile zahteve predvsem za manjša društva administrativno prezahtevne. Kot vedno pa nova pravila odpirajo nova vprašanja in dileme.
Nika Perpar
Stična
na mesa
« m
Višnja Gora
Ol 7SS 77 70
DOMAČE SVEŽE MESO
ÍJ IZDELKI LASTNE PREDELAVE
HITRA in PRIJAZNA
POSTREŽBA
Grosuplje
01 78614 72
Šmarje Sap
0178S 77 77
Sobrače Çâ^
Temenica
oktober 2015
zagradec
številka 8
Kmetijstvo
9
Člani OOZ Grosuplje smo obiskali sejem Tehnika v Beogradu
Člani Območne obrtno - podjetniške zbornice Grosuplje, med nami nas je bilo več kot polovica iz občine Ivančna Gorica, smo se v petek, 20. 5. 2016, v zgodnjih jutranjih urah izpred Doma obrtnikov z avtobusom odpravili proti Beogradu, kjer smo obiskali tamkajšnji sejem tehnike. Sejem vsako leto obišče več kot 40 tisoč obiskovalcev, letos se je na njem predstavilo več kot 500 razstavljavcev iz več kot 20 držav, tudi iz Slovenije. Velik interes za obisk sejma je bil tudi med člani zbornice, prijavilo se jih je več kot 30, ki je videlo najnovejše trende na področju industrij-
ske robotike. Poleg iskanja poslovnih priložnosti pa so obisk sejma mnogi
i
A R H I T EV« TKA
051 366 898
leoarhitekt.com
Stantetova ulica 13 Ivančna Gorica
izkoristili tudi za obisk srbske prestolnice, z vsemi njenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Beograd je znan tudi po pestrem družabnem utripu, dobre hrane ni manjkalo, ravno tako ne srbske tradicionalne glasbe, ki nas je spremljala na vsakem koraku. Člani zbornice se poskušamo večkrat udeležiti tovrstnih dogodkov, na tovrstnih izletih se med sabo bolje spoznamo in nemalokrat se iz tovrstnega neformalnega druženja porodi konkretno poslovno sodelovanje. Vabljeni, da se nam pridružite. Preverite številna strokovna izobraževanja na OOZ Grosuplje Na www.ooz-grosuplje.si Vabljeni!
Janez Bajt, OOZ Grosuplje
__V	_
* P R A V O N A V A S I S T R A N I *
Pravica staršev do krajšega delovnega časa
Na uredništvo Klasja je prispelo naslednje vprašanje občana: Zanima me glede starševske pravice do skrajšanega delovnega časa, kakšna je sodna praksa v primeru, da s strani delodajalca ponujeni polovični delovni čas ni v skladu z namenom te pravice? Te pravice bi se rad poslužil, da bi bil več prisoten pri vzgoji otroka doma, v času med 16. in 19.30 (v času po vrtcu, do večernega počitka). Ponujeni delovnik mi v veliki meri posega v ta čas. S tem pa mi delodajalec onemogoča uveljavljanje te pravice, ker je v takem primeru ne bom koristil. Pravico staršev do krajšega delovnega časa ureja 50. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Enako pravico ima tudi eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe te pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, delavec pa mora obvestiti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom. Podrobneje navedeno pravico ureja Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo v 30. členu, ki določa, da pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do
polne delovne obveznosti uveljavlja vlagatelj pri CSD ter da mora vlagatelj k vlogi priložiti aneks k pogodbi o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere mora biti razvidno obdobje, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas, ter število ur dela na teden ali število ur dela na dan. Navedena določba Pravilnika torej ureja le postopek uveljavljanja pravice, ne pa tudi same vsebinske podlage te pravice.
Ta je v splošni določbi urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 182. členu določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju in da mora delodajalec delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.
Torej, ZDR-1 nudi in zagotavlja posebno varstvo delavcu glede usklajevanja družinskih obveznosti s poklicnimi, prav tako pa se je v zvezi s pravico staršev do krajšega delovnega časa izreklo tudi že Vrhovno sodišče RS s sklepom VIII Ips 208/2014 z dne 25.1.2015, s čimer je zapolnilo zakonsko praznino, predvsem pa zavzelo stališče in postavilo izhodišče sodni praksi glede dopustnosti delodajalčevega omejevanja ali pogojevanja koriščenja te pravice. Vrhovno sodišče RS je v citiranem sklepu poudarilo, da glede na določbe o prepovedi diskriminacije, ugodnosti, ki so namenjene lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, delavcem ne smejo povzročati manj ugodnega delovno-pravnega položaja.
Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je namreč posebna, samostojna pravica iz starševskega zavarovanja. Če jo delavec uveljavlja, z delodajalcem skleneta aneks k že veljavni pogodbi o zaposlitvi, pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva pa traja do izteka z aneksom določenega obdobja. Po prenehanju izrabe te pravice mora delodajalec vzpostaviti delovno razmerje z istimi lastnostmi kot pred uveljavitvijo tega instituta. Tako kot za ostale ukrepe za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti tudi za koriščenja omenjene pravice velja, da ne more in ne sme biti podlaga za manj ugodno obravnavanje, saj sta izrecno prepovedani tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija. Prepoved diskriminacije (nediskriminacija) ne pomeni le enakopravnosti na individualni ravni (vsi smo pred zakonom enaki), ampak, upoštevajoč dejanske razlike v položaju določenih skupin (tudi posameznih kategorij delavcev), vključuje tudi načelo enakih možnosti. To načelo pomeni, da so potrebni nekateri spodbujevalni ukrepi v dobro določenih skupin oseb, ki so kljub razglašeni enakopravnosti de facto neenakopravni. Posebej ranljivim skupinam na trgu dela je tako treba zagotoviti ustrezno posebno varstvo. Na tem področju je dopustna in potrebna t. i. pozitivna diskriminacija. Gre za aktivne ukrepe države, ki so namenjeni zagotavljanju de facto enakih možnosti in enakega obravnavanja. Pri tem je neizogibno, da del bremen in rizikov v zvezi z uveljavljanjem načela enakih možnosti in obravnavanja na
trgu dela in na delovnem mestu nosijo tudi delodajalci. Glede na navedbe iz vašega vprašanja želite delati s krajšim delovnim časom zaradi kvalitetnejšega starševstva in dodatnega časa za preživljanje s svojo družino, predvsem otrokom, delodajalec pa vam uživanje te pravice ne omogoča brez pogojevanja, saj izrabo te pravice pogojuje z delom ob večernih urah, ko bi sicer izvajali varstvo in nego otroka, zaradi česar tudi uveljavljate predmetno pravico. Izpostavljam, da delodajalec s tem krši vašo pravico iz 50. člena ZSDP-1, kar glede na določbo 111. člena ZSDP-1 pomeni celo prekršek, za katerega lahko inšpektor za delo delodajalca kaznuje z globo od 3.000 do 5.000 EUR, odgovorno osebo pa z globo od 300 do 600 EUR. V vašem primeru gre tako za posredno diskriminacijo, saj uveljavljate pravico do dela s krajšim delovnim časom po ZSDP-1, ki spada med ukrepe t. i. pozitivne diskriminacije, saj je staršem kot posebej ranljivi skupini na trgu dela, zagotovljeno posebno varstvo. To posebno varstvo pa se lahko sprevrže v svoje nasprotje, saj ste izpostavljeni odločanju med tem, da sprejmete neugoden delovni čas ali pa se pravici, ki jo želite uživati, de facto odpoveste.
Takšno nezakonito delodajalčevo ravnanje, ki vas omejuje pri uveljavljanju vaše pravice, predstavlja prepovedano diskriminacijo, saj stremi k izničenju oziroma omejitve enakih možnosti in obravnavanja pri uživanju oziroma uresničevanju starševskih pravic.
Ob tem je za vaš primer posebej po-
membno stališče Vrhovnega sodišča RS iz sklepa VIII Ips 208/2014, da je nesprejemljivo delodajalčevo opravičevanje omejevanja te pravice iz nekih objektivno upravičenih razlogov, saj uveljavljate pravico iz starševskega zavarovanja, ki vam ob izpolnitvi v ZSDP-1 določenih pogojev pripada na podlagi samega zakona in ni stvar delodajalčeve dobre volje. Delodajalci namreč delavcem izrabe te pravice ne smejo preprečevati ali omejevati, četudi se pri tem morda sklicujejo ali izgovarjajo na potrebe delovnega procesa. Neizogibno je, da uveljavljanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od delodajalcev terja določene napore, npr. v zvezi z reševanjem morebitnih zapletov pri organizaciji dela, kar pa ne vpliva na vašo nesporno in varovano zakonsko pravico.
V kolikor z delodajalcem ne boste uspeli skleniti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki bo v duhu citirane sodne prakse in namena pravice staršev do krajšega delovnega časa, svetujem, da o tem obvestite inšpektorat za delo oz. prosite inšpektorat za mnenje o predmetni zadevi, prav tako pa pristojni CSD.
Upam, da sem vam odgovoril dovolj natančno, v kolikor imate še kakšno (pod)vprašanje, pa pišite ponovno. Vljudno vabljeni k spremljanju rubrike Pravo na vaši strani v Klasju še naprej.
Jože Petek, Odvetniška pisarna Tadeja Erzin Potočnik
10
Kmetijstvo
junij 2016
številka 5
DobpriC^idT)
nbrus ^NK
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS 1011 in 3/13), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2016 (Uradni list RS, št. 104/15) in Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 2015-2020 (Ur. list RS št. 54/15) Občina Ivanč-na Gorica objavlja
javni razpis
za sofinanciranje kmetijstva in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica za leto 2016
I. PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa so državne pomoči, ki se bodo dodeljevale za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica (v nadaljevanju: občina). Državne pomoči se dodeljujejo za skupinske izjeme za kmetijstvo in sicer za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de minimis«) za naslednji vrsti ukrepov:
1.	UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 702/2014
A.	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014).
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za naslednje podprograme:
1.1.	Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu,
1.2.	Zemljiške operacije.
2.	UKREPI »DE MINIMIS« POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013
B.	UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis
C.	UKREP 7: Pomoč za gozdarstvo -gradnje in rekonstrukcije gozdnih vlak
Pomoč iz ukrepa 6 se dodeli za:
•	predelavo primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč;
•	prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij;
•	turizem na kmetiji.
D.	UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
II. UPRAVIČENCI DO POMOČI SO:
1)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21, 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepa po členu 38 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine;
2)	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu, imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register
kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine;
3)	člani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dopolnilne dejavnosti,
4)	organizacije, ki so registrirane za izvajanje storitev prenosa znanja in informiranja ter izobraževanja in usposabljanja,
5)	registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, prehrane in čebelarstva na območju občine ali regije;
III. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV
Obseg razpisanih sredstev:
•	98.600,00 EUR za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo in naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
•	11.600,00 EUR za sofinanciranje delovanja društev na področju kmetijstva, ki so zagotovljena v proračunu občine za leto 2016 na naslednjih proračunskih postavkah: 11029001
-	Strukturni ukrepi v kmetijstvu in ži-vilstvu, 11029002 - Razvoj in prilagajanje podeželskih območij, 11029003
-	Zemljiške operacije, ter 11049001 -Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest.
Okvirna višina sredstev po posameznih vrstah ukrepov:
A.	Ukrepi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014:
Ukrep 1 - Pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo - 47.400,00 EUR;
B.	Ukrepi de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013: Ukrep 6 - Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu - okvirna višina sredstev je 41.500,00 EUR;
Ukrep 7 - Pomoč za gozdarstvo - gradnje in rekonstrukcije gozdnih vlak -de minimis - okvirna višina sredstev je 9.700,00 EUR.
Ukrep 9 - Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja - okvirna višina sredstev je 11.600,00 EUR.
Občina si pridržuje pravico do spremembe okvirne višine sredstev, v primeru, da se razpoložljiva sredstva spremenijo v postopku sprejemanja rebalansa proračuna občine za leto 2016.
1. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 702/2014
A. Ukrep 1 - Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
1. Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu
a) postavka 11001 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev:
-	naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev.
Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
•	Upravičeni stroški:
-	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev) - vse s pridobljenimi ustreznimi dovoljenji,
-	stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, (
-	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
-	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže...),
-	nakup avtomatov za prodajo artiklov primarne proizvodnje (mleko, med, zelenjava, sadje,...),
-	sofinanciranje namakanja in izdelava vrtin (prej pridobljena vsa dovoljenja);
Obvezno je potrebno priložiti predračun za predvidena dela in nakup opreme.
Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki dejavnost primarne proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha kmetijskih zemljišč v lasti, ki ležijo na območju občine in imajo v lasti najmanj 3 GVŽ ali so rastlinski pridelovalci na vsaj 0,5 ha površin. Intenzivnost je do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu znaša 3.000 EUR letno. Med stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije se izvzame traktorje.
Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma njegovega namestnika, kar mora biti razvidno iz zbirne vloge za neposredna plačila za tekoče leto ali iz registra KMG, ki ne sme biti starejše od enega meseca.
Upoštevajo se limiti brez DDV-ja.
Dodatna merila za ocenjevanje:
•	ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,
•	ali je investicija finančno upravičena,
•	ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti,
•	ali je kmetija že prejela javna sredstva za namen investicije.
Stopnje pomoči se lahko povečajo do 20 odstotnih točk in sicer za mlade kmete, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, za ekološko in integrirano usmerjene kmetije s tržnimi viški (dokazujejo s certifikatom), ter kmetije, ki redno sodelujejo kot ponudniki na lokalni tržnici. Kot dokazilo o prodaji ali uslugah je potrebno k vlogi priložiti izdane račune o opravljenih storitvah na območju občine za dejavnost, ki je registrirana.
1. 2 Zemljiške operacije
a)	Sofinanciranje pašnikov - postavka 11006,
b)	Sofinanciranje ureditve kmetijskih zemljišč - postavka 11015.
-	naložbe v postavitev pašnika, za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše (načrt mora biti izdelan po metodologiji, ki je določena za načrtovanje pašnika)
-	novogradnja pašnika (minimalna površina je 2 ha),
-	razširitev obstoječega pašnika (minimalna površina je 0,5 ha),
-	obnova pašnika, starejšega od 6 let.
•	Upravičeni stroški:
-	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije (strojne ure in material);
-	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,
-	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Pogoji za pridobitev:
-	ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe,
-	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
-	v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega načrta in mapno kopijo, ter program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev pašnika,
-	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
-	splošni pogoji, ki so opredeljeni v I. poglavju Uredbe Komisije (EU) 702/14,
-	sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika (minimalna površina 2 ha), ali za razširitev obstoječega pašnika (minimalna površina 0,5 ha) ali obnovo pašnika, starejšega od 6 let.
Pri agromelioracijah se upoštevajo tudi:
-	naložbe v drugo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih).
-	združevanja parcel (komasacijo), za smiselne združitve zemljišč, ki bi pomenile večjo zaokrožitev parcel na aktivnih kmetijah;
Prijavi je potrebno obvezno priložiti predračune izvajalcev za predvidena dela.
MERILA IN KRITERIJI - agromelioracije:
•	Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov (male agromelioracije):
Pri agromelioracijah se bodo upoštevale naslednje kategorije zemljišč:
-	I. kategorija - zelo kamnito (20 ur/ ha),
-	II. kategorija - srednje kamnito (10 ur/ha),
-	III. kategorija - skalne samice, odstranjevanje štorov in zarasti (5 ur/ ha).
B. UKREPI »DE MINIMIS« POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - »de minimis«
Upravičenci do pomoči:
-	Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in nekmetijskimi storitvami, in imajo sedež dejavnosti in naložbo na območju občine.
Upravičeni stroški:
-	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvo-
dov na kmetiji dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
-	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti na kmetijah;
-	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti na kmetijah,
-	nakup avtomatov za prodajo artiklov dopolnilne dejavnosti (mlečni izdelki, mesni izdelki, vloženo sadje in zelenjavo,...).
Intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih stroškov oziroma 3.000 EUR / leto na kmetijsko gospodarstvo. Vlogi je obvezno potrebno priložiti predračun za izvedbo predvidenih del in nakup opreme. Stopnje pomoči se lahko povečajo do 20 odstotnih točk in sicer za mlade kmete, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, za ekološko in integrirano usmerjene kmetije (dokazujejo s certifikatom), ter kmetije, ki redno sodelujejo kot ponudniki na lokalni tržnici.
C.	UKREP 7: Pomoč za gozdarstvo
-	gradnje in rekonstrukcije gozdnih vlak
a) postavka 11012 - gozdne vlake Pod naložbe v javnem interesu, ki niso namenjene le enemu lastniku bo občina sofinancirala tudi obnovo in rekonstrukcijo gozdnih vlak, za katera se bodo sredstva zagotavljala v proračunu občine za tekoče leto. Predlog ureditve in obnove vlak ter strokovni nadzor izvaja Zavod za gozdove RS.
Upravičenci do pomoči:
-	Nosilci in člani kmetijska gospodarstva z območja občine, ki imajo v lasti najmanj 2 ha gozdnih zemljišč na območju občine.
Vlogi je obvezno potrebno priložiti predračun za izvedbo predvidenih del oz. nakup opreme. Intenzivnost pomoči je največ do 50% upravičenih stroškov.
OSTALI UKREPI OBČINE
D.	UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
a) postavka 11003 - sofinanciranje društev
Upravičeni stroški:
•	Za društvene dejavnosti se sredstva dodeljujejo za kritje stroškov programov društev na področju kmetijstva in čebelarstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo.
•	Sredstva se namenjajo za organizacijo prireditev, prevoz na strokovne ekskurzije, izobraževanja, predavanja, tečaje, stroške publikacij, stroške vzpostavitve spletne strani. Natančni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov sofinanciranja so opredeljeni v točki V. tega razpisa.
Upravičenci do pomoči:
•	registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in čebelarstva na območju občine in regije;
•	Upravičeni stroški:
-	sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije, .)
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
11
-	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja,
-	izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanja, razstave, sejmi ter sodelovanje pri njih,
-	stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi,
-	stroški publikacij, katalogov, sple-tišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
IV. MERILA IN KRITERIJI:
Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - delovanje društev na področju kmetijstva in gozdarstva: Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti:
• Točkovanje dejavnosti društev s področja kmetijstva: Organizacija prireditve:
-	na občinski ravni
20 točk/prireditev,
-	na medobčinski ravni
30 točk/prireditev,
-	sodelovanje na drugih prireditvah
5 točk/prireditev.
Izobraževanje:
-	izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - 10 točk/seminar.
Članstvo:
-	1-9 članov
-	10-19 članov
-	20-49 članov
-	50- 99 članov
-	nad 100 članov
2 točki, 5 točk, 10 točk, 15 točk, 20 točk.
• Točkovanje dejavnosti društev s področja čebelarstva: Izvedba prireditve:
-	na občinski ravni
20 točk/prireditev,
-	na medobčinski ravni
30 točk/prireditev,
-	sodelovanje na drugih prireditvah
5 točk/prireditev.
Izobraževanje:
-	izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - 10 točk/seminar,
-	izdaja biltenov, publikacij - 20 točk / izdajo.
Število panjev:
-	0- 99
-	100-399
-	400-699
-	700-999
-	1000-1200
Članstvo:
-	1-9 članov
-	10-19 članov
-	20-49 članov
-	50- 99 članov
-	nad 100 članov
10 točk, 20 točk, 30 točk, 40 točk, 50 točk.
2 točki, 5 točk, 10 točk, 15 točk, 20 točk.
V. POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV DOTACIJE PO TEM RAZPISU
Splošni pogoji:
a. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumula-ciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. V kolikor se je upravičenec prijavil še
na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumula-cije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči.
b.	Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine in še niso izvedeni.
c.	Investicije ne smejo biti začete pred prejemom sklepa o odobritvi sredstev.
d.	Če je upravičenec majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.
e.	Mikropodjetja (KMG) ter mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
f.	Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev.
g.	Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo opremo/stroje/material. Ne upošteva se lastni material ali lastno delo.
h.	Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev.
i.	Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje ipd., ki ni podjetje v težavah.
j. Dotacije se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva. k. Najvišji znesek iz vseh vrst razpisanih pomoči ne sme presegati 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
l. Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v občini za programsko obdobje 2015 - 2020. m. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do 7. 11. 2016.
VI. VSEBINA VLOGE
Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na občini ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo (v vlogi), da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali drugih virov oz. priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo, koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi v tekočem letu.
Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu.
Obvezne priloge k vlogi so:
•	Fotokopijo veljavnega transakcij-skega računa;
•	Izpolnjeno in podpisano izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali drugih virov, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli;
•	Predračun za predvidena dela ali nakup opreme;
•	Fotokopija zbirne vloge za neposredna plačila za tekoče leto;
•	Druga dokumentacija, ki je zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave, posestni listi, ma-pne kopije, itd).
VII.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2016 morajo biti porabljena v letu 2016.
VIII.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE
Vlagatelji morajo oddati vloge za razpisane ukrepe v zaprti ovojnici v sprejemni pisarni občine ali po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, vključno do 22.7.2016 (velja datum žiga pošte).
Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne.
Zavržene bodo vloge:
•	ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v VIII. točki besedila tega razpisa,
•	ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni namen in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge).
Zavrnjene bodo vloge:
•	tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih in posebnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni namen,
•	ki jih bo področna komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vredno-
tenje, ocenila kot neustrezne, • tistih vlagateljev, ki so v fazi ocenjevanja vlog dosegli najnižje število točk v okviru posamezne vrste ukrepa, vendar le v primeru, če zaprošena sredstva vseh vlagateljev presegajo okvirno višino razpoložljivih sredstev po posameznih vrstah oziroma sklopih ukrepov.
Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 60 dni po zaključenem razpisu. Nato bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev.
IX. NADZOR IN SANKCIJE
Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba občine, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan.
V	primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.
Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti.
OPOZORILO:
V	primeru, da upravičenci pristopijo h koriščenju postavk proračuna, morajo dokončno in odgovorno speljati celoten postopek pridobitve sredstev proračuna in ne pred koncem realizacije odstopiti od izvedbe. V
primeru odstopa od vloge sredi postopka, prejemnik izgubi pravico kandidiranja pri naslednjem javnem razpisu.
X.	NAČIN REŠEVANJA VLOG
Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 20152020.
Občinska uprava opravi pregled popolnih vlog, komisija, ki jo imenuje župan, bo prispele vloge ocenila na podlagi pogojev in meril iz razpisa. V primeru nejasnosti se lahko v posameznih primerih zahteva dodatno dokumentacijo. Odpiranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2016, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
XI.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www. ivancna-gorica.si ali v sprejemni pisarni občine.
Vse dodatne informacije lahko dobite na referatu za kmetijstvo, tel.: (01) 781 21 12 (Marija Okorn).
Številka: 430-0013/2016 Ivančna Gorica, 9.6.2016
OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad
cementni
ROJEČ
i Z D e L K 1
CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p.
www.rojec.net;
041 | G31 655-G22
PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV
Z DOSTAVO IN ČRPANJEM

' o
m
Cenjeni graditelji in trgovine z gradbenim materialom! Nudimo Vam tudi:
O BETONSKE BLOKE; širine 13-20-25-30 cm JŠ ^¡UM S BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20 25 30 cm jffjBajRTtt^ O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20 30 cm	M SSfcflffl
O OPAŽNIKE - ŠKARPNIKE; širine 20-30 cm	EuUilH
ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 1G, 18 in 20 0
12
Kmetijstvo
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Kako lepo je biti čebelar ...
Praznovanje 80. obletnice ustanovitve ČD Stična
Čebelarstvo je na širšem stiškem področju prisotno že stoletja. Med drugim je povezano tudi s stiškim samostanom, ki je bil ustanovljen v 12. stoletju, saj so menihi iz satovja pridobivali vosek za sveče, med pa je veljal za zdravilo. Prav tako sta pomemben pečat v dolenjskem prostoru in hkrati v slovenskem čebelarstvu pustila baron Emil Rothschütz iz Podsmreke in Jožef Jerič iz Gradišča nad Stično. Na Dolenjskem pa so delovali tudi drugi čebelarski mojstri, ki so svoje znanje prenašali na preproste ljudi in s tem širili čebelarsko dejavnost.
S tem, ko je število čebelarjev naraščalo, so se le-ti začeli zaradi lažjega delovanja združevati. O organiziranem čebelarstvu na širšem stiškem področju lahko govorimo že od 18. stoletja dalje, čeprav o tem priča malo pisnega gradiva. Začele so nastajati čebelarske podružnice, predhodnice društev. Ena takšnih podružnic je bila tudi Čebelarska podružnica Stična in o njenem nastanku priča prispevek v reviji Slovenski čebelar iz leta 1936:
Podružnica v Stični. Stična in njena okolica je po zaslugi g. učitelja Le-nardiča dobila svojo čebelarsko podružnico. G. Lenardič je pripravil vse potrebno, da se je dne 1. marca t. l. lahko že vršil ustanovni občni zbor. Takoj prvi dan se je vpisalo 18 članov in vsi so takoj poravnali članarino. Izvoljen je bil za predsednika g. Janko Marolt, postajenačelnik, za namestnika g. Janko Korelec. Tajniške in blagajniške posle je prevzel g. učitelj Le-nardič Peter, odborniška mesta pa so zasedli gg. Zajc Anton, Jereb Anton, Škufca Franc in Mavsar Ivan. Temelj je postavljen, sedaj pa čaka odbor veliko delo in požrtvovalnosti, da bo podružnica mogla doseči svoj namen. (Vir: Slovenski čebelar (1936), letnik 39, številka 8, str. 125.) Člani društva smo na ta dogodek izredno ponosni in zato smo se resno lotili priprav na praznovanje tega jubileja. Proslava je potekala v soboto, 28. maja 2016, na Gradišču nad Stično. Celo leto so potekale priprave, ki bi ta dogodek kar najbolj zaznamovale.
80. obletnico smo obeležili s pro-
slavo, ki jo je več kot odlično vodila gospa Dragica Šteh. Ob tej priložnosti nas je poleg predsednika društva, gospoda Alojza Janežiča, nagovoril župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Veseli smo županovega prizadevanja za ohranjanje čiste občine, saj se tako tudi naše čebelice pasejo na čistih travnikih in v čistih gozdovih. S svojo prisotnostjo pa sta nas počastila tudi predsednik Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf.
Ob tej priložnosti smo v sklopu proslave podelili priznanja vsem tistim čebelarjem, ki so člani društva že več kot trideset let. Z zahvalami pa nismo pozabili na tiste, ki so nam tako ali drugače veliko pomagali pri nastajanju jubilejnega biltena. Program so popestrili številni nastopajoči, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujemo: citrarka Eva Medved, ženski pevski zbor Harmonija, učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Folklorna skupina Vidovo, Oktet fantov KD Stična, ansambel Povratniki.
V	sklopu praznovanja pa smo se v društvu celo leto trudili s pripravo jubilejnega biltena, ki smo mu nadeli naslov »Kako lepo je biti čebelar ...«
V	biltenu, ki obsega skoraj sto strani, predstavljamo zgodovino čebelarjenja na širšem stiškem področju, najstarejše čebelarje v našem društvu in ostale člane ter vrsto drugih zanimivih prispevkov. Veseli smo, da je strokovni prispevek za nas pripravil prof. dr. Andrej Šalehar in s tem naši publikaciji dodal še večji pomen. Prav posebno težo pa je našemu praznovanju dalo odkritje spominske plošče, posvečene Jožefu Jeriču. O tem dogodku je p. Avguštin Novak zapisal:
Spominska plošča Jožetu Jeriču na Gradišču »Ob 80. obletnici ČD Stična je dobil zasluženo priznanje in obeležje duhovnik Jožef Jerič (1823-1888), ki je bil zavzet dušni pastir, zaveden narodnjak in napreden čebelar. Rodil se je v mežnariji pri podružni cerkvi sv. Nikolaja, kjer je sedaj nameščena spominska plošča. Poleg dušnopastirskega dela na več župnijah je bil soustanovitelj prvega Slovenskega čebelarskega društva (1873), podpredsednik (1873-1876) in predsednik (1876-1882) le-tega ter devet let urednik prve slovenske čebelarske revije Slovenska čebela. Bil je šest let urednik časopisa Slovenec, zaslužen pa je bil tudi pri ustanovitvi Katoliške bukvarne (1879) in Katoliške tiskarne (1883). Spominsko ploščo je blagoslovil Izidor Grošelj, župnik župnije Šentvid pri Stični, kamor spada podružne cerkve sv. Nikolaja, pri besednem bogoslužju sta sodelovala dva duhovnika, ki sta člana ČD Stična.
Čebelarska zveza Slovenije se je duhovniku in čebelarju Jožetu Jeriču
oddolžila s položitvijo spominskega venca.«
Društvo je ob tem visokem jubileju prejelo kar tri pomembna priznanja. Že 5. marca 2016 nam je Čebelarska zveza Slovenije podelila odlikovanje Antona Janše II. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva in ob 80. obletnici ustanovitve društva. Na dan proslave, 28. maja 2016, pa smo prejeli posebno priznanje Občine Ivančna Gorica v obliki spominskega kovanca Prijetno domače in odlikovanje Petra Pavla Glavarja I. stopnje, ki nam ga je podelila Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja.
V 80. letih se je v ČD Stična zgodilo veliko. S ponosom se oziramo nazaj, s pričakovanjem gledamo v prihodnost. Društvo, ki danes šteje kar 84 članov, dobiva podmladek in novo silo, ki bo čebelarstvo peljala dalje. Imamo številne načrte, ki jih poskušamo uresničiti, in veliko čebeljo družino, ki predstavlja našo glavno skrb. Naj medi!
Petra Peunik Okorn
Okrogli jubilej Lovske družine Suha krajina
V soboto, 11. junija, je praznovala okroglih 70 let delovanja Lovska družina Suha krajina. Slovesnost je potekala pri lovski koči na Ratenci pri Ambru-su, kjer ima Lovska družina Suha krajina svoj sedež.
»Pozdravljeni vi lovci vsi« se je glasila uvodna pesem, s katero se je začela slovesnost v sicer deževnem sobotnem popoldnevu. Starešina LD Suha krajina Robert Bradač je v svojem nagovoru orisal nastanek lovske družine pred 70. leti ter poudaril pomen obstoja lovskih družin na Slovenskem, kako so lovci povezani z naravo in kakšno je lovsko sobivanje s prostoživečimi živalmi v njej. Skrb za čisto naravo, za urejene gozdne stezice, za ohranjanje vodnih virov,
pa tudi za ohranjanje lovske kulture, je lovčevo prvenstveno poslanstvo. Lovstvo namreč že dolgo ni več samo ubijanje živali, temveč predvsem skrb za ohranjanje pravilnega ravnovesja v naravi. Lovci LD Suha krajina v lovišču opravijo približno 1600 ur prostovoljnega dela na leto. Lovska družina Suha krajina upravlja 5645 ha površine, od tega je 5474 ha lovne površine, ki se razprostira na območju Ambrusa, Zagradca ter Korinja. Trenutno je v lovski druži-
ni 64 članov, od tega en pripravnik. Osemnajst članov ima opravljen tečaj za preglednika divjačine, za red v lovišču skrbi pet lovskih čuvajev, v svojih vrstah pa imajo tudi lovskega mojstra.
Domače lovce in goste je nagovoril tudi podpredsednik Zveze lovskih družin Ljubljana, Miran Zupančič, ki je predstavil predvsem pomen delovanje lovskih družin in sodelovanje z različnimi institucijami. Domači lovski družini je ob tej priložnosti izročil spominsko plaketo. V imenu župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada, ki je bil ta dan zadržan, je zbrane pozdravil in nagovoril občinski svetnik in predsednik Odbora za turizem, gospodarstvo in gospodarske javne službe, Alojz Šinkovec. Poudaril je predvsem, kako je pomembno sodelovanje med domačini oz. lokalno skupnostjo in lovci. Lovci imajo zlasti pomembno vlogo pri naši skupni skrbi za čisto okolje in pravilno ravnovesje v naravi. Prav Suha krajina je svojevrsten naravni biser, ki mu je treba posvetiti veliko pozornosti in pri tem je delovanje LD Suha krajine označil kot zelo pohvalno. Ob tej priložnosti je lovski družini predal posebno županovo priznanje v obliki spominskega kovanca Prije-
tno domače, ki ga župan podeljuje ob jubilejih in posebnih dosežkih posameznikom in organizacijam, ki pripomorejo k prepoznavnosti in razvoju občine Ivančna Gorica. Ob jubileju so se suhokranjski lovci spomnili tudi vseh posameznikov in institucij, s katerimi uspešno sodelujejo, starešina pa je članom LD Suha krajina podelil tudi plakete ter značke Lovske zveze Slovenije. Zlati znak za zasluge je prejel za 60-letno delovanje v lovski družini gospod Ignac Orel.
Praznovanje na Ratenci so popestrili člani Moškega pevskega zbora Zagra-dec in Tamburaška skupina Zagradec, na divjačinski golaž in druženje pa je vse navzoče povabila Britofška Tona iz Kulturnega društva Ambrus. Lovska družina Suha krajina je ob jubileju izdala tudi obširen zbornik, v prostorih doma na Ratenci pa je bila na ogled postavljena razstava lovskih trofej iz lovišč Lovske družine Suha krajina.
Matej Šteh
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
13
70 let Lovske družine Šentvid pri Stični
Pri lovskem domu v Šentpavlu je v soboto, 4. junija, potekala slovesnost ob 70-letnici Lovske družine Šentvid pri Stični. Ob jubileju je župan Dušan Strnad članom podelil priznanje v obliki spominskega kovanca Prijetno domače. Spominski kovanec podeljuje župan tistim posameznikom in organizacijam, ki imajo izjemne zasluge pri razvoju in prepoznavnosti občine Ivančna Gorica.
Praznovanje se je začelo z Lovsko ko-
račnico v izvedbi Zasavskih rogistov. O zgodovini in spominih, pa tudi o načrtih in željah je spregovoril starešina Lovske družine Šentvid, Dušan Puš. Kot je dejal, Lovska družina Šentvid gospodari z 4220 ha lovne površine, ima 33 članov in spada med srednjegorska lovišča. Glavna in najštevilčnejša divjad je srnjad, ostala divjad je le prehodne narave. Lovska družina meji na pet sosednjih družin, in sicer LD Velika Loka, LD Veliki Gaber, LD Krka, LD Ivančna Gorica in LD Šmartno pri Litiji. Prav z zadnjo so tudi pobrateni. Lovsko strelstvo je ena izmed močneje zastopanih panog v njihovi lovski družini. Zadnjih 10 let so njihovi člani redni zmagovalci izbirnih tekem na nivoju zve-
ze lovskih družin, tako v ekipni kot posamezni konkurenci. Pohvalijo se lahko tudi s članom, ki že vrsto let zastopa slovenske barve na evropskem strelskem prvenstvu. Tudi v priho-
dnje ostaja največja naloga šentviških lovcev skrb za divjad in okolje, v katerem le-ta živi. »Vsa dela bomo izvajali brezplačno, saj je največja nagrada, ki si jo lovec želi, krepka, vitalna in številčna divjad. Lahko smo ponosni na prehojeno pot, kakor smo ponosni, da smo krajani Šentvida in okoliški vasi, hkrati pa občani občine Ivančna Gorica«, je ponosno svoj nagovor zaključil starešina Puš. Zbrane je nagovoril tudi župan Dušan Strnad. »Obeležitev 70. obletnice lovske družine naj bo priložnost za obujanje spominov in ponosen pogled na prehojeno pot. Lahko rečem, da nas druži kar precej stvari, glavna pa je vsekakor skrb za čisto okolje, v katerem živimo, in ljubezen do živali. Akcija ozaveščanja, ki smo jo ravno v letošnjem letu začeli pod sloganom »Za nami je čisto« je samo ena izmed aktivnosti s katerimi želi-
mo preprečiti neodgovorno ravnanje posameznikov, ki jim ni mar za zdravo okolje. Tudi pri tem nam lovci lahko pomagate in prispevate pomemben delež. Imamo pa tudi idealne pogoje za razvoj turizma v naši občini. Ravno dobra organiziranost in številčnost lovstva v naših krajih je po mojem lepa priložnost, za razvoj t.i. lovskega turizma. Ne smemo pa pozabiti tudi na naše naslednje rodove. Tudi tukaj lahko v sodelovanju s šolami in vrtci realiziramo kakšen skupen projekt.« Čestitkam so se pridružili tudi člani sosednjih lovskih družin in podpredsednik Lovske zveze Slovenije Ivan Malešič.
Ob jubileju so bila članom podeljene plakete, značke ter priznanja
LD Šentvid, Lovske zveze Slovenije in Kinološke zveze Slovenije. Ob tej priložnosti je častni član LD Šentvid postal dolgoletni član Janko Benac. Iz obrazložite je bilo razvidno, da je gospod Benac član LD Šentvid že dobrih 60 let. Zanj je značilna zlasti predanost in vztrajnost, o čemer priča tudi dejstvo, da se še danes pri 86. letih redno udeležuje skupnih lovov in redno zahaja v, njemu tako priljubljeno kočo, na Bojanskem. Poleg Zasavskih rogistov so v kulturnem delu programa nastopile še članice Ženskega pevskega zbora Vidovo ter harmonikarja Sandi Podlesnik in Matic Hribar.
Gašper Stopar
Na čelu KGZS ostaja Cvetko Zupančič
14. junija je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije potekala ustanovna seja sveta KGZS v novem mandatnem obdobju, na kateri so svetniki izvolili predsednika KGZS, dva podpredsednika ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora, stalne arbitraže in častnega razsodišča. Kmetijsko-goz-darsko zbornico KGZS bo še naprej vodil Cvetko Zupančič, ki je tudi občinski svetnik Občine Ivančna Gorica in član Državnega sveta Republike Slovenije. Na ustanovni seji novega sveta zbornice je Zupančič prejel 27 glasov, njegov protikandidat Peter Vrisk, ki je tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije, pa je zbral 21 glasov.
Gašper Stopar
14
Krajevne skupnosti
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
Na Gradišču so se spet zbrali kiparji z motornimi žagami
V dneh od 10. do 12. junija so na Gradišču nad Stično spet zapele motorne žage. Že četrto leto zapored je Društvo kiparjev z motorno žago priredilo festival kiparjenja in državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju z motorno žago. Tudi letos pa so udeleženci festivala ustvarjali na temo simbolov občinske blagovne znamke Prijetno domače.
Kot je že navada, se je tudi letos festival začel že v petek, glavni del tridnevnega programa pa je potekal v soboto, ko je bilo na sporedu tudi 4. državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju. Tudi z vidika obiskovalcev, ki so dodobra napolnili prireditveni prostor na vrhu Gradišča, je bila tekma za naslov državnega prvaka v hitrostnem kiparjenju najboljzani-miva. Umetnik ima namreč na voljo 60 minut časa, v tem času pa mora iz kosa neobdelanega hloda izdelati umetnino po svoji zamisli. Na koncu je poleg časovne omejitve pomemben tudi umetniški vtis in ocena komisije, ki oceni izdelke, ki so nastali v eni uri. Letos je izmed dvanajstih tekmovalcev komisijo najbolj prepričal Marko Grašič iz Ormoža, drugo mesto je zasedel Tadej Brgles iz Ljubne-ga ob Savinji, tretje pa Ivan Trupkovic iz Sirača na sosednjem Hrvaškem. Sicer pa je celotni konec tedna na Gradišču ustvarjalo 18 kiparjev, med njimi tudi nekaj domačinov, ki so podobno kot lani tudi letos ustvarjali elemente za nova igrala na Gradišču,
ki bodo vsebovala simboliko občinske blagovne znamke Prijetno domače. Celotno dogajanje je vodil naš rojak, predsednik društva Vlado Cencel. Za razliko od prejšnjih let Vlado letos ni poprijel za motorko, saj je imel pred kratkim prometno nesrečo, a s pomočjo ekipe Maksa Jerina je tudi letošnja prireditev odlično uspela. Zaključka in razglasitve najboljših v hitrostnem kiparjenju se je letos
udeležil direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio, ki je zbrane tudi nagovoril in poudaril pomen tovrstne dejavnosti, ki se dobro vklaplja v turistično ponudbo občine. Snovalci festivala pa že delajo nove načrte za prihodnje leto. Kdo ve, morda se sodelujočim pridruži kdo izmed tistih, ki so letos opazovali in občudovali umetnike na delu.
Matej Šteh
Zahvala
Iskrena hvala vsem gasilcem Prostovoljnih gasilskih društev Višnja Gora, Vrh nad Višnjo Goro, Kriška vas, Stična, Hudo, Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični, ki ste izjemno sodelovali pri gašenju požara in sanaciji škode na naši hiši.
Ponovno ste dokazali, da požrtvovalnost in pripravljenost prostovoljnih gasilcev priskočiti na pomoč sočloveku ne poznata meja, ter kako izjemno vlogo v skupnosti opravljajo vaša društva.
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, znancem in sokrajanom, ki nam v tem času stojite ob strani in nudite pomoč.
Družina Petrič, Višnja Gora
Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje, KO ZZB Stična, OZVVS Grosuplje in Združenje Sever-Odbor Grosuplje"vabijo na
SPOMINSKO SVEČANOST S KULTURNIM PROGRAMOM V SOBOTO, 16. JULIJA 2016, ob 11. URI
PRI PARTIZANSKEM DOMU NA PRISTAVI
Slavnostni govornik: BORUT PAHOR, predsednik Republike Slovenije
V SKLOPU PRIREDITVE BO OB 8. URI PRED SPOMENIKOM V STIČNI START 9. SPOMINSKEGA POHODA NA PRISTAVO.
Vabljeni!
Prve kmečke igre v Dobu
V nedeljo, 22. maja, je Kulturno športno društvo Dob orga
Že pregovor pravi »Da se po jutru dan pozna« in tako je zjutraj sonce obsijalo prizorišče za 1. kmečke igre v Dobu. Dobro pripravljeni člani društva, ki smo si nadeli enotne majice, smo že navsezgodaj zjutraj prišli na prizorišče, da pripravimo kuhinjo, jurčka in poligon, rekvizite ... Ura se je bližala začetku iger, zadolžene članice so se ogrele za strežbo pijače in zadišalo je iz kuhinje, člani za izvedbo iger smo pripravili poligon. Ob pol enajsti uri je završalo pod šotorom s prvimi ekipami in navijači. Prijavilo se je šest otroških ekip. Označili smo jih z barvnimi trakovi in vpisali z izvirnimi imeni na tablo. Za prve igre so se pogumno spustile v boj ekipe; TRIJO ADIJO, EKIPA DA TE SKIPA, MUCKI,BAD GIRLS, KMEČKA LIGA in ekipa ČEŠNJE.
Po nagovoru predsednika društva so se igre začele. Kot vodja iger sem brala navodila in komentirala igre, štirje člani so bili sodniki na poligonu in dva člana za sodniško mizo. Tako pripravljeni organizatorji smo v boj poslali pogumne otroške ekipe. Posamezne igre so ponazarjale dogajanje na kmetiji. Pri otvoritveni igri so se z otroško igrivostjo ekipe zapodile v kup sena po črke, da sestavijo besedilo »1. KMEČKE IGRE KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO DOB«. Cilj igre je bil vsaka pravilno obešena črka, ki je pomenila točka. Po tekanju in brskanju v senu so si zaslužili zajtrk, jajce na oko. Tekmovalci so spretno prenašali jajce na leseni žlici gor pa dol po poligonu, tu so vsa jajca uspešno prišla na cilj in vsi so pridobili nove točke. Po dobrem zajtrku je bil čas za novo igro - skakanje v žakljih. Po tem je bilo na vrsti spravilo jabolk, in sicer je bilo potrebno jabolka na glavi znesti v klet. Otroci so spet ime-
li čas za igro in so se šli slepe miši, ob enem pa vožnjo samokolnice po rokah. Točke so se nabirale in ekipe so že pogledovale na tablo, da so ocenile, koliko boja je še potrebno za morebitno vodstvo. Sonce je že močno grelo, a treba je še pobrati krompir z najmodernejšim kombajnom, ki so ga sami izdelali, zaboj se je hitro polnil, saj so bili že potrebni osvežilnega tuša, to pa je bila že naslednja igra. S prenašanjem vode nad glavo so se pošteno namočili in urno polnili vedra z vodo saj je bilo cilj igre nanositi čim več tekočine. Ekipe so se osvežile in bile že pripravljene za zadnjo igro - pospravljenje senika. Tekmovalci so lahkoto prenašali kockaste bale po poligonu. Vsaka ekipa je lahko enkrat vložila jokerja za podvojitev pridobljenih točk pri določeni igri. Po vsaki igri sta člana za sodniško mizo s pomočjo računalnika pretvarjala čas ali točke v končni izkupiček točk in vpisovala na tablo. Na koncu so rezultati pokazali sledeče: prva je bila ekipa MUCKI, druga BAD GIRLS in tretja ekipa ČEŠNJE, ostale ekipe pa so zaostajale samo za nekaj točk. Bilo je polno smeha, mladi tekmovalci so pokazali tudi iznajdljivost in tekmovalnost, ob progi pa so ves čas navijali starši in drugi podporniki ekip. Tako kot smo predvideli, smo ob 13. uri podelili zaslužene nagrade najboljšim trem ekipam tudi z medaljami, ki sta jih izdelala iz lesa član in članica našega društva.
Sledil je premor in čas za hrano in pijačo, vsi tekmovalci so jo dobili brezplačno. Na prizorišče so se pripeljali povabljeni konjeniki iz Konjerejskega društva Radohova vas in brezplačno z zapravljivčki popeljali obiskovalce po čudoviti okolici kraja. Na odru so se slišali zvoki ansambla Hec, iz so-
niziralo prve kmečke igre, ki so
sednje vasi Hrastovega Dola, ki je z domačimi melodijami božal po duši. Ura se je bližala pol drugi popoldan, kar je naznanilo, da je prireditev v polnem teku. Pri sodniški mizi so se zaslišali glasovi tekmovalcev, ki so se vpisovali na prijavnice in modrovali, kakšno ime si bi nadeli. Za 1. kmečke igre se je opogumilo deset ekip, iz vasi Javorje ekipa JAVORČANI, iz vasi Reber pri Žužemberku ekipa KRAN-ČANI, ekipi BELI GALEB in SOD BREZ DNA so sestavljali sodelavci podjetja Treves iz Biča, s Škofljega ekipa BUJ SE GA, ekipa LIMBERK iz Gorniškega kluba Limberk, prijatelji iz vseh vetrov so se poimenovali ROŽMARINI, zasedba sosednjih vasi ekipa AMA, sodelavci in prijatelji mizarstva Ročka ekipa 3M in domača ekipa iz Doba PUEBLO DE DOB. Pred začetkom tekmovanja nam je spodbudne besede predal podžupan Tomaž Smole. Po predstavitvi sodnikov in splošnih navodil smo v boj poslali močne ekipe, že pri prvi igri skakanje v jumbo vrečah se je pokazalo tekmovalnost. Umirili smo tempo pri igri prenašanje jajca in stopnjevali zagretost ekip. Ekipe so vlagale jokerja, da bi ga čim bolj unovčile in pogledovale na tablo. Po igri spravilo koruze in vožnja na okrogli bali je najbolje kazalo ekipama iz podjetja Trevesa. Ekipe so se še lotile pobiranja krompirja in pospravljanje kockastih bal, vsi zagreti od tekmovalnosti in pregreti od prijetnega sonca so si privoščile še točenje vina, še zadnji pogledi ekip na tablo in sledila je zadnja igra prenašanje kockastih bal, tu pa smo vsi navzoči videli, koliko vina so pri prejšnji igri spili. Težave pri vrtenju, še bolj pa pri prenašanju bal, so nas spravljale v smeh. Tekmovalka je izjavila, če ne bi poskusila, ne bi vede-
potekale na travniku za gasilnim domom v Dobu.
la, kako te lahko en leseni kol tako zmeša. Dobre volje smo počakali na končno preštevanje točk. Ob šesti uri smo razglasili rezultate in razdeli zaslužne nagrade. Na 1. kmečkih igrah je zmagala ekipa SOD BREZ DNA, sledila je ekipa 3M in tretje uvrščena ekipa BELI GALEB, ostale ekipe, ki so za nekaj točk zaostajale, pa so tuhtale, kako bodo drugo leto močnejše in
uspešnejše. Vsi smo preživeli prekrasen dan in si zadali nalogo, da drugo leto ponovimo.
Na koncu pa se zahvalim našim požrtvovalnim članom, PGD Dob, Zvezi kulturnih društev Ivančna Gorica, Občini Ivančna Gorica in vsem sponzorjem, ki so podprli našo prireditev.
Za KŠD Dob zapisala Renata Čebular
Dodatne vrečke za povečane količine odpadkov
Se sprašujete, kako lahko oddate odpadke, če se vam izjemoma pojavijo dodatne količine?
Na voljo so vrečke za biorazgradljive (BIOO) in mešane komunalne odpadke (MKO), ki jih postavite ob svoje zabojnike. Odvoz vrečk se izvede hkrati s praznjenjem pripadajočega zabojnika. Pogoj za odvoz vrečke je vključenost v redni odvoz biorazgradljivih oziroma mešanih komunalnih odpadkov.
Vrečke lahko kupite na blagajni JKP Grosuplje v času uradnih ur (vsak delavnik med 8:00 in 13:00).
Cenik:
Vrsta	Volumen vrečke	Enota	Cena (brez DDV)	DDV	Cena (z DDV)
Vrečka za BIOO	50 l	kos	0,91 EUR	9,50%	1,00 EUR
Vrečka za MKO	50 l	kos	1,46 EUR	9,50%	1,60 EUR
Cena zajema stroške odvoza, obdelave in v primeru MKO odlaganja odpadkov.
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Krajevne skupnosti
15
Rimska cesta znova množično obiskana
Skupina približno 80 kolesarjev se je v soboto, 11. junija, izpred ploščadi banke v Ivančni Gorici, že enaindvajseto leto zaporedoma podala po trasi Rimske ceste od Ivančne Gorice do Dvora pri Žužemberku. Organizatorji iz dveh prijateljskih občin, Turistično društvo Ivančna Gorica, Turistično društvo Suha krajina, OTZ Ivančna Gorica in Zavod Prijetno domače so si za pripravo in izvedbo letošnjega popotovanja prislužili številne pohvale.
Kolesarje 21. tradicionalnega, zgodovinsko rekreativnega popotovanja po Rimski poti je z zgodovino, znamenitostmi, številnimi najdbami in ostanki te znamenite ceste, seznanil izjemen poznavalec kulturne dediščine in zgodovine teh krajev ter obenem častni občan občin Ivančna Gorica in Žužemberk, gospod Leopold Sever. Zbrane so na startu pozdravili tudi predsednik TD Suha Krajina Vlado Kostevc, predstavnik TD Ivančna Gorica Franc Kalar in direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio. Ob nekdanji cesarski trgovski poti so bili kolesarji sprejeti in pogoščeni v Gorenji vasi, Bojanjem Vrhu, Kobilje-ku, Valični vasi in Vrhu pri Križu, ogledali so si tudi številne naravne in kulturne znamenitosti, med katere sodi tudi lipa iz 14. stoletja v Valični vasi in Naralov pil v Trebči vasi. Na cilju okoli 25 km dolge poti je sledilo skupinsko fotografiranje, ogled muzejske zbirke in znamenite železarne na Dvoru. Organizatorji so za petkratno udelež-
bo podelili možnarja, ki so ga prejeli Vesna Orehek, Milan Grčman, Gašper Lah, Živa Batis, Nejc Batis, Črt Šparl, Monika Šparl in Goran Galava-nič. Za desetkratno udeležbo sta mo-žnarja prejela Andrej Nose in Milan Sirk, medtem ko je za dvajsetkratno udeležbo posebno priznanje prejel Franc Kalar. Med dobitnike praktičnih nagrad so se zapisali tudi najmlajši
PGD Korinj na občinskem tekmovanju v Višnji Gori
V soboto, 14. maja, se je v sektorju Višnja Gora odvijalo tekmovanje Gasilske zveze Ivančna Gorica. V popoldanskih urah so se za nastop pri-
pravljale članske ekipe ter ekipe starejših gasilcev. Tudi PGD Korinj se je udeležil tekmovanja, in sicer z moško B ekipo. Kljub obilici dela pri gradnji
Anton Erjavec zapisan lovskemu streljanju na glinaste golobe
Letošnje leto je za lovce v naši občini prav posebno, saj praznujejo okrogli 70-letni jubilej vse lovske družina na našem območju. Tokrat pa nekaj prostora v Klasju namenjamo lovskemu streljanju. Izmed mnogih naših občanov, ki se ukvarjajo s streljanjem, izpostavljamo gospoda Antona Erjavca iz Muljave.
Tone je član Lovske družine Krka in je poznan kot zelo uspešen v streljanju na glinaste golobe. V zadnjem desetletju je na državnih tekmovanjih Lovske zveze Slovenije za veterane nanizal številne osvojene medalje in pokale. Z različnim orožjem strelja od rane mladosti in je dolgoletni član domače lovske družine, v kateri je tudi strelski refe -rent. Marsikatero uro tako Tone prebije na strelišču Prestrana v bližini Ravnega Dola nad Krko. Tone se seveda pripravlja tudi na letošnje državno tekmovanje, ki bo potekalo na Pragerskem.
Matej Šteh
Uspešen 18. Kolesarski maraton treh občin
V nedeljo, 5. junija 2016, se je v organizaciji Kolesarskega društva Grosuplje odvil že 18. kolesarski maraton treh sosednjih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki ponuja več različnih tras za staro in mlado. Organizatorjem je bilo vreme letos še posebej naklonjeno in se je maratona udeležilo kar 665 ljubiteljev kolesarjenja, med katerimi je bilo moč opaziti tudi kolesarje v dresih občinske blagovne znamke Prijetno domače.
kolesarji Gaber, Lovro in Ula Virant, Črt Šparl, Aleks Galavič, Jure Petje, Gašper Petje, Tobija Črnivec in Jurij Virant ter najizkušenejši kolesarji Leopold Sever, Franci Godlar, Dušan Mikec, Franc Kalar, Matija Hrovat in Andrej Klemenčič ter kolesarke Marija Borštar in Olga Blatnik.
Gašper Stopar
novega doma in pomanjkanju časa, se članska B ekipa zaveda, da le redno urjenje zagotavlja usposobljeno ekipo za morebitne intervencije. Ob prihodu na prizoriče tekmovnja se tekmovalcem še vedno poveča utrip, čeprav moška B ekipa letos nastopa že 20. leto v skoraj nespremenjeni postavi. Tudi na prvem občinskem tekmovanju v letošnji sezoni so se člani moške B ekipe odlično odrezali in v 57 sekundah opravili svoj nastop pred sodniki, s čimer so si, kljub nekaj kazenskim točkam, prisvojili prvo mesto. Tako so gasilci PGD Ko-rinj odlično začeli svojo 20. sezono obiskovanja gasilskih tekmovanj, pri čemer upajo, da kljub letom ne bo prav nič manj obilna, kot so bile dosedanje sezone.
Franci Meglen, tajnik PGD Korinj
Po uvodnih pozdravih župana občine Grosuplje dr. Petra Verliča in podžupana občine Ivančna Gorica Tomaža Smoleta, so se ob 9. uri na Kolodvorski ulici v Grosupljem na pot podali kolesarji na 92, 80 in 56 kilometrsko cestno preizkušnjo z vzponom na 600 metrov visoki Korinj. Po nekaj minutnemu presledku je sledil start po planinsko - kolesarski poti z vzponom na Kucelj v dolžini 30 km in start družinskega maratona v dolžini 16 in 27 km, ki je namenjen predvsem družinam in nekoliko manj pripravljenim kolesarjem. Naj omenimo, da se je družinskega maratona udeležilo kar 287 kolesarjev, od tega kar 175 otrok, ki so bili na koncu po njihovih izrazih zelo veseli in zadovoljni. Podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole je v nagovoru dejal, da ga veseli, da občine Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje povezujejo prijetne aktivnosti in lepe prireditve, kot je ta. Vsem kolesarkam in kolesarjem je zaželel še varno in prijetno pot.
Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji pohodništva, kajti za vse tiste, ki se na pot raje odpravijo peš kot pa s kolesom, je bil organiziran pohod na Cerovo z ogledom učne poti »Po sledeh vodomca«.
Gašper Stopar
Anton (na skrajni desni) na enem izmed mnogih tekmovanj
PrfeČMč^/^a^OAiA^Os {/ruJfoas Kr/uo
Vabilo
Vabimo Vas na osrednjo slovesnost ob 120'letnici Prostovoljnega gasilskega društva Krka in prevzem gasilskega vozila GVC 16/25, katera bo potekala v soboto, 2.7.2016 pred gasilskim domom na Krki.
Po končani slovesnosti bo velika vrtna veselica, zabaval vas bo ansambel Navihanke!
Program prireditve
•	ob 16.30 do 17.00 zbor enot in vozil ter formiranje ešalonov
•	ob 17.00 pričetek parade
•	ob 17.45 slavnostni del ob 120. obletnici delovanja društva:
-	pozdravni govor predsednika
-	pozdravni govori gostov
-	prevzem in blagoslov gasilskega vozila
-	podelitev odlikovanj
-	podelitev zahval
16
Krajevne skupnosti
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
2. župnijski dan Šentvid pri Stični
2. župnijski dan župnije Šentvid pri Stični, ki je potekal v nedeljo, 29. maja, pod geslom »Potegnimo skupaj« smo začeli sveto mašo, župnik Izidor Grošelj pa je blagoslovil nove lestence v župnijski cerkvi. Misel na svetlobo, ki nas povezuje in vodi od zemeljskega k božjemu, je vodila organizatorje, ki so se ponovno odlično izkazali v načrtovanju in izpeljavi tega dne. Polno dvorišče pred župnijskim domom je takoj po maši pričalo o tem, da smo farni dan vzeli za svojega, še posebej pa, da smo v misli na povezovanje, druženje in zabavo radi ostali skupaj. Na začetku programa je zbrane nagovoril Jože Glavič, član ŽPS, potem so mladi zapeli pesem, mladinci pa so skupajs kaplanom Brankom Setnikarjem odigrali kratko igro z naslovom Bodite usmiljeni. Pisana druščina zbranih je seveda že komaj čakala nedeljsko kosilo. Bilo je zanimivo videti polno župnijsko dvorišče, družine in skupine prijateljev, ki v prijetnem pomenku obedujejo skupaj, saj dobrot resnično ni manjkalo. Seveda se je prav kmalu začela tudi prodaja srečk za srečelov, na odru pa so zaigrali fantje iz ansambla Hec. Za najmlajše udeležence župnijskega dne so poskrbeli animatorji, ki so
nadobudneže že navduševali za počitniški oratorij. Tekmovalnega duha je razvnelo vlečenje vrvi, ki ga je s svojim nespornim komentatorskim talentom spremljal Mitja Poljšak. Med ženskimi ekipami so zmagale dobske tekmovalke, pri moških je bila nepremagljiva ekipa iz Šentvida, ki si je nadela ime Rdeči trg, otroci pa so bili tako ali tako vsi zmagovalci. Za sklep se je seveda odvila še nadvse zanimiva in napeta tombola s številnimi dobitki, ki so jih prispevali
Veterani OZVVS GROSUPLJE od
Trške gore do Slavnika
Konec tedna 7. in 8. maja 2016 je bil za pohodnike Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, resnično pester. Najprej smo se v soboto, 7. maja, zjutraj odpeljali med prelepe dolenjske griče, zasajene s trtami, ki nam rodijo tako priljubljeni cviček. Med vinogradi stojijo ljubke hišice - zidanice. Pogled na to lepoto je bil res sanjski. Pripeljali smo se do Kmetijske šole Grm pri Novem mestu, da bi se udeležili že tradicionalnega Pohoda po Slakovi poti, ki vodi izpred Kmetijske šole na Grmu do vrha Trške gore, kjer stoji prelepa romarska cerkev. Med potjo in še posebej na vrhu smo uživali ob prelepem razgledu in v gostoljubju naših gostiteljev, ki so nam poleg okusne malice in seveda rujne kapljice, pripravili tudi prelep kulturni program. Uživali smo ob Slakovih melodijah, ki tako lepo odmevajo po valovitem gričevju Dolenjske. Prireditelji so nam predstavili tudi cvičkovo princeso, vinsko kraljico, spoznali pa smo tudi soprogo pokojnega Lojzeta gospo Ivanko, ki se presneto dobro drži, kako tudi ne, ko pa živi v tako lepi naravi. Ogledali smo si spomenik Lojzetu Slaku, obiskali pa smo tudi njegovo
zidanico. Skratka imeli smo čudovit izlet in ne prenaporen pohod. Neradi smo se spustili po poti v dolino, kjer so nam gostitelji v objektu Kmetijske šole Grm pripravili okusno malico.
Poslovili smo se od dobrovoljnih in gostoljubnih Dolenjcev, se posedli na avtobus in se odpeljali proti domu. Vendar Stane, naš neutrudni vodja, še ni rekel zadnje besede. Predlagal je, da se naslednji dan, v nedeljo, odpravimo na Slavnik, saj nam je dežev-
»HISTORIA MAGISTRA VITAE EST«
Zgodovina je učiteljica življenja
Letos mineva 25 let, od takrat, ko smo se odločno uprli tistim, ki so nam hoteli preprečiti uresničitev stoletnih sanj po samostojni Sloveniji. Veterani vojne za Slovenijo, ki se združujemo v Območnem združenju VVS Grosuplje, organiziramo v tem jubilejnem letu številne aktivnosti.
sponzorji, donatorji in drugi podporniki tega praznovanja. Smeha in veselja seveda ni manjkalo. Ko se je dan nagibal v večer, je v sončno in vročo nedeljo Bog poslal še osvežilen dež, ki pa ni zmotil tistih, ki so za zaključek dneva popili kavo in pospravili prizorišče. Pod črto 2. župnijskega dne smo zapisali same pozitivne ugotovitve. Predvsem pa željo in obljubo, da bomo tudi v prihodnje ne samo potegnili, ampak tudi držali skupaj!
Dragica Šteh
Med drugim smo v mesecu maju obiskali Park vojaške zgodovine v Pivki. Z zanimanjem smo si ogledali razstavljene eksponate, ki nadvse nazorno prikazujejo vojaško tehniko pa tudi drugo opremo, ki so jo različne vojske uporabljale predvsem v 2. svetovni vojni.
Najnovejši muzejski paviljon pa je posvečen tudi Slovenski osamosvojitvi in vojni zanjo.
Razstavljena je tako tehnika agresorske JLA kot tudi bojna sredstva, s katerimi so se pripadniki Teritorialne obrambe, Manevrske strukture NZ in pripadniki slovenske Milice uprli agresiji. Zanimivo je bilo prisluhniti razlagi takratnih dogodkov. Mlada vodička je ta del slovenske zgodovine spoznala iz knjig in pripovedovanja starejših. Pa vendar smo na koncu morali priznati, da se z vsem povedanim v celoti strinjamo. Le tu in tam smo imeli kakšno drobno dopolnitev, ki je bila rezultat naših osebnih izkušenj.
Po končanem ogledu smo se v tamkajšnji restavraciji okrepčali še z izvrstnim vojaškim »pasuljem« ter nadaljevali pot proti Postojni. Ker je imela Slovenska vojska prav takrat dan odprtih vrat, smo se ustavili še v postojnski vojašnici. Na ploščadi sredi vojašnice smo si ogledali razstavljeno tehniko Slovenske vojske ter prisluhnili razlagi o njenem namenu in uporabi. Seveda je bila posebne pozornosti deležna tudi razvpita Patria Še kavica v čisto pravi vojaški kantini in že se je bilo treba podati na pot proti domu.
Prav gotovo ni bilo nikomur od udeležencev žal, da je »žrtvoval« lep pomladanski nedeljski dan za druženje s svojimi »soborci v vojni in prijatelji v miru » ter ob tem obudil spomine na leta, ki tako hitro minevajo.
Franci Zorko
no vreme že dvakrat prekrižalo načrte za ta pohod.
Seveda smo bili navdušeni, sicer ne vsi - vsak ima tudi svoje načrte - vendar se nas je 8 odločilo, da gremo. Tako smo se v nedeljo zjutraj zbrali na Cikavi in se z dvema avtomobiloma odpeljali proti Primorski. Ni nam bilo žal, vreme je bilo prelepo, občudovali smo čudovito pomladno naravo, cvetje in seveda nepopisen razgled. Videli smo koprski zaliv, del italijanske obale in kraje, ki ležijo ob vznožju Slavnika.
Hodili smo bolj počasi, uživali smo, vsi smo bili dobre volje in po slabih treh urah prispeli na vrh 1028 m visokega Slavnika. Bilo je prelepo, razgled, dobra družba, na koncu pa še okusna malica v koči na Slavniku. Nepozabno!!
Seveda smo se morali odpraviti v dolino, saj se je vreme začelo kisati, tudi grmelo je, tako da smo kar hitro stopili proti svojim avtomobilom. Imeli smo srečo, deževati je začelo šele, ko smo se že peljali proti domu. Pa smo imeli spet en nepozaben dan. Pa še drugič.
Jelka Janežič
MALI OGLASI
Brezplačno oddam parcelo za košnjo v Šentvidu pri Stični. Velikost parcele je približno 950 m2, primerna je tudi za manjše kosilnice (motokultivator, BCS ...). Trava je bila lani obnovljena in na novo posejana. Informacije: 041 365 269.
Ugodno prodam dobro ohranjeno, štiri leta staro otroško kolo priznane znamke Schwinn. Kolo je primerno tako za vožnjo po makadamu kot po asfaltu. Primerno je za otroke od 6. do 10. leta starosti. Informacije: 031 826 699 (Jani) ali 041 810 660 (Simon).
Vaščani Valične vas, društvo Publius Maximius, Župnija in krajevna skupnost Zagradec ter Vojaški vikariat vabijo ob srebrnem jubileju naše države Slovenije
v soboto, 2. julija ob 18. uri,
k maši za domovino in kresovanje na Valično vas.
i

HO»

/
Program: sveta maša, kratek kulturni program, blagoslov lipe, druženje ob kresu.
DOBRODOŠLI!
Ponos, veselje srca, življenje vrednot in blagoslov ...
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Krajevne skupnosti
17
Srečanje starejših v Ambrusu
V nedeljo, 12. junija 2016, je bilo v okviru Krajevne organizacije Rdečega križa Ambrus že drugo leto zapored organizirano srečanje za starejše krajane iz Ambrusa in okolice. Srečanje smo pričeli s sveto mašo, ki jo je v cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu daroval domači župnik Uroš Švarc. Starejši so imeli možnost prejeti tudi zakramenta svete spovedi in bolniškega maziljenja. Po končani maši smo vsi skupaj odšli v ambruški kulturni dom, ki se je za eno popoldne prelevil v prav poseben prostor radosti in druženja starejših. Srca vseh zbranih so z lepo slovensko pesmijo najprej pobožali člani MePZ Ambrus pod vodstvom zborovodki-nje Monike Hočevar. Na odru se nam je predstavila Sendi Zupančič, mlado in nadarjeno dekle, ter zrecitirala eno od svojih pesmi. V nadaljevanju je starejše nagovorila predsednica KORK Ambrus Melita Mersel Hočevar, ter jim s prijazno in spodbudno besedo izročila lepo popotnico v nedeljsko popoldne. Spregovoril nam je tudi Franc Horvat, predsednik Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje. Da je bil konec kratkega kulturnega programa tak, kot se spodobi, torej poln smeha in zabave,
\
je poskrbel Sašo Tratar - v krajšem skeču nas je seznanil z vsakdanom zdravnika prve ambruške rentgenske ambulante. Po končanem programu, ki ga je vodila Špela Zupančič, je sledilo druženje. Starejši in vsi ostali so se lahko poveselili in naklepetali ob dobri hrani in pijači, za prešerno vzdušje pa je skrbel Renato Muhič s svojo harmoniko.
Občutja zadovoljstva na obrazih starejših sokrajanov so vsekakor dokaz, da je srečanje doseglo svoj namen in bilo dobro izpeljano. Tovrstni dogodki so odlična priložnost, da se starejši ponovno vidijo ter preživijo kvalite-
Srečanje starostnikov
V cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici je bilo v nedeljo, 22. maja 2016, duhovno in družabno srečanje za starejše, bolne in invalide.
Kot že nekaj let doslej smo sodelavci župnijske Karitas pripravili skromno pogostitev za telo, župnik Jurij Zadnik pa je daroval sv. mašo in sv. mazilje-nje za dušo. Prav posebno bogat je bil njegov nagovor v pridigi o složno-sti in sobivanju duše v telesu. Čeprav v starosti telo postaja krhko, je duša močna in objema telo, ga tolaži in varuje. Starost je čas zorenja, ko srečamo samega sebe, se zamislimo in spoznamo. Imamo veliko možnosti, da postajamo boljši, prijaznejši, skromnejši ...
Lahko postanemo dobri poznavalci trenutnega razpoloženja v medsebojnih in medsosedskih odnosih. Zato delujmo premišljeno in z ljubeznijo, pomagajmo kolikor zmoremo, a tudi dober nasvet prav pride.
Zakaj deluje naša Karitas?
Zato, ker želimo pomagati, narediti dan vsaj malo lepši, lažji za ljudi v stiski. Pa tudi Jezus nam je naročil, naj se ljubimo med seboj, naj naša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli dobra dela in slavili Boga. Veliko je organizacij na humanitarnem področju, vsi se trudimo, da bi olajšali križe in težave ljudem v različ-
nih življenjskih obdobjih in prilikah. Ob srečanju smo nekaj časa namenili tudi kulturnemu programu. Predstavila sta se Martin Meglič s harmoniko in pevec Nejc Bavdek, malo pa smo pomagali tudi drugi navzoči in tudi župnik je posodil svoj glas. Opazili smo, da je letos prišlo manj starostnikov, pogrešali smo moške, mogoče jim je nerodno priti. Prisrčno smo se poslovili, gostom zaželeli vse dobro in jih že vnaprej vabili na srečanje v naslednjem letu. V razmislek bi rada še povedala: Pomagajte si med seboj, ne čakajte, da bo
Donacija Lekarne Ljubljana ob otvoritvi nove lekarne
V sredo, 25. maja, je Lekarna Ljubljana slavnostno odprala nove prostore lekarne v Ivančni Gorici. Ob otvoritvi je Lekarna Ljubljana doni-rala 1000 evrov Krajevni organizaciji Rdečega križa Ivančna Gorica, za kar se ji zahvaljujemo. Donacijo bomo namenili za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin in doplačilu zdravstvenih letovanj za socialno ogrožene otroke. Znesek porabljenih sredstev bomo objavili v časopisu Klasje. Še enkrat hvala.
Za KO RK Ivančna Gorica tajnica Stanka Pajk
ROTARY CLUB Grosuplje

Rotary I ki h ris at ion a i.
bismiorr slüvömia
ten čas s svojimi vrstniki in prijatelji, z njimi obujajo stare spomine in razpredajo o vsakdanjih rečeh, se veselijo ali pa le malo potarnajo. Hkrati je to tudi priložnost za tkanje medgene-racijskih odnosov, ki prav vse, mlade in stare, bogatijo. Prav zato si želimo, da bi se v naslednjem letu srečanja udeležili tudi tisti, ki se ga letos niso. Poet Tone Pavček je nekoč zapisal, da je treba mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas. Kako prav je imel. A velikokrat je treba še mnogo več bližine, bližine, ki nas povezuje in dela ljudi.
Špela Zupančič, KORK Ambrus
Projekt: Halo, si za to?
Rotary klub Grosuplje je sodeloval v vseslovenski akciji zbiranja starih mobilnih aparatov pod naslovom: »Halo si za to?« Akcijo je podprlo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport.
Projekt je potekal od 21. marca do 6. maja. Po šolah v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Škofljica smo zbirali stare mobilne telefone, baterije in polnilce. Da bi akcijo približali čim širši javnosti, pa smo organizirali tudi dodatni lokaciji za zbiranje v Knjižnici Grosuplje in v podjetju Lamas v Ivančni Gorici. Ekološki namen projekta je bil spodbuditi mlade k odgovornemu ravnanju z odpadki ter hkrati poskrbeti za čisto okolje. V postopku reciklaže bodo iz mobilnih telefonov odstranjene drage kovine. Te dragocene surovine se bodo prodale, zbrana sredstva pa bodo namenjena projektom, ki podpirajo socialno ogrožene otroke in mladostnike. Posamezna šola, v kateri so se zbirali telefoni, pa dobi 10 % denarja od zbranih telefonov na šoli. Zelo smo ponosni, da nam je v tem projektu uspelo zbrati 116 kg mobilnih telefonov, polnilcev in baterij.
Iskreno se zahvaljujemo vodstvom šol, da je omogočilo potek projekta. Vsem učencem, ki so pridno zbirali odpadne telefone, pa sporočamo, da so nas z zbrano količino zelo pozitivno presenetili.
Ob tej priliki vsem šolarjem želimo sproščene in nepozabne počitnice.
Rotary klub Grosuplje, Mirko Marinčič
kdo delo opravil namesto vas. To je tako kot s srečo. Več manjših sreč se združi v večjo in še večjo. Tudi dobra dela se lahko množijo. Na isti dan to je 22. maja 2016 so nas člani župnijske Karitas iz Grosuplja povabili na kulturno - družabno srečanje ob 25. letnici delovanja. Ob tej priložnosti so nam podelili »Zahvalo za pomoč in sodelovanje«. To je dokaz, da zgledno sodelujemo, nad našim delom pa bdi škofijska Karitas. Včasih se mi res zdi, da smo kristjani ena velika, srečna družina!
Zapisala Ema Grunbacher
zz®
Goran Petrovič dr. dent. med.
zasebna zobozdravstvena ordinacija
2olet
Za sproščen nasmeh skrbimo že 20 let.
•	preventivni pregledi in posveti
•	konzervatlva
•	protetika
•	certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov
•	nevidni ortodontskl aparati INVISALIGN
•	rtg digitalno slikanje zob
BREDENT IMPLANTANT
480,00 €
Goran Petrovič* d«.nad. Adamičeva 30,1290 Grosuplje, tel.: +386 1 787 34 13, gsm: +386 41723 731
18
Šolstvo
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
Valeta 2016
Srečno generacija 2001
V juniju se od osnovnošolskih klopi poslavljajo naši osnovnošolci. Letos smo v naši občini prvič v zgodovini na pot pospremili devetošolke in deveto-šolce kar na štirih valetah. Tri so se odvile pod okriljem OŠ Stična, in sicer na podružničnih šolah v Zagradcu in Višnji Gori ter na matični šoli v Stični, od osnovne šole pa so se poslovili tudi učenci in učenke Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Slovesnosti, v katerih ni manjkalo hvaležnosti in ponosa, so poleg pestrega kulturnega programa prikazale tudi odlične dosežke devetošolk in devetošolcev in s tem napovedale ustvarjalno in zanimivo prihodnost generacije 01.
Osnovna šola Stična je ena največjih osnovnih šol v Sloveniji, njena posebnost je tudi to, da ima s tem šolskim letom kar dve podružnici, na katerih se izvaja popolna devetletka. Ravnatelj Marjan Potokar je v svojih nagovorih poudaril, da je vsaka generacija posebna in po svoje izjemna. Med projekti, ki so zaznamovali minulo šolsko leto, je omenil predvsem projekt s pomenljivim naslovom Mostovi povezujejo, v katerem lahko prepoznamo eno od vizij OŠ Stična. Sprejemanje drugače mislečih, spoštovanje dediščine naših prednikov in iskanje novih poti za prijaznejšo prihodnost so le nekateri izmed mostov, ki jih šola obnavlja in gradi._
Zavedajte se, da boste srečo in zadovoljstvo našli le, če boste v življenju znali ovire premagovati. Vedite pa, da poti brez ovir ni in da poti brez ovir ne vodijo k napredku.
Ravnatelj Marjan Potokar
Najlepše je biti doma
DOBITNIKI PRIZNANJ NA PŠ ZAGRADEC: Tjaša Godec je
prejela priznanje za pomoč sošolcem, Eva Erjavec in Urška Pajk sta prejeli priznanje za delo v razredni skupnosti, Matic Ropič je postal najuspešnejši športnik PŠ Zagradec, Nika Škoda pa je prejela priznanje za izjemen odnos do šolskega dela, sošolcev in učiteljev, obenem pa je postala najuspešnejša naravoslovka PŠ Zagradec in najuspešnejša športnica vseh devetih razredov OŠ Stična v šolskem letu 2015/16.
DOBITNIKI PRIZNANJ NA PŠ VIŠNJA GORA: Neža Grum je
prejela priznanje za pomoč sošolcem in delo v oddelčni skupnosti, Anže Šparovec je postal najuspešnejši športnik 9. razreda na PŠ Višnja Gora, Kalina Šušteršič je postala najuspešnejša učenka PŠ Višnja Gora, najuspešnejši naravoslovec pa je postal Anej Lužar.
Na matični šoli
Ko se je 14. junija začenjalo večeriti, se je zgodila še slovesna valeta na matični šoli v Ivančni Gorici. 51 devetošolk in devetošolcev je svojim staršem, učiteljem in učiteljicam in ostalim obiskovalcem pripravilo pester in zanimiv program, v katerem ni manjkalo plesa, pesmi, prijaznih besed in zahval. Tudi na matični šoli so v soju žarometov najbolj žareli tisti, ki so v času šolanja na OŠ Stična blesteli v znanju, športu, kulturi in umetnosti.
Na 1. zagraški valeti, 13. junija 2016, se je od osnovne šole poslovilo 31 devetošolcev in devetošolk iz krajevnih skupnosti Zagradec, Ambrusa in Krka. Razreda 9aZ in 9bZ sta se predstavila na svojevrsten način in nasmejala ponosne starše, delavce šole in številne obiskovalce, ki so napolnili športno dvorano PŠ Zagradec. Zahvale in priložnostna darila za starše ter učitelje so potrdili globoko povezanost vseh deležnikov učno-vzgojnega procesa. Manjkali pa niso niti poskočni zvoki harmonike, ob kateri je zapela vsa dvorana._
DOBITNIKI PRIZNANJ NA MATIČNI ŠOLI: Za pomoč sošolcem in delo v razredu so dobili priznanja: Ana Eržen, Urška Vidmar, Urška Glavan, Barbara Glavan, Gašper Herman in Gašper Struna. Gašper Herman je postal tudi najuspešnejši športnik v devetih razredih za šolsko leto 2015/16, Sara Hribar je postala najuspešnejša športnica 9. razredov matične šole. Ibro Hodžič je osvojil diamantnega kenguruja, Ana Eržen tri srebrna priznanja iz biologije, sladkorne bolezni in Vesele šole, Špela Rapuš zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni ter srebrno priznanje iz biologije in Vesele šole. Najuspešnejši učenec OŠ Stična pa je postal Gašper Struna, ki je letos osvojil štiri zlata priznanja, in sicer iz astronomije, kemije, matematike in razvedrilne matematike. Poleg tega je osvojil srebrno priznanje iz fizike, logike in Vesele šole; je tudi dobitnik Diamantnega kenguruja in najuspešnejši učenec OŠ Stična na naravoslovnem področju.
Ko gosenica postane metulj
Zgodba o prijateljstvu
Misel, da so prijatelji zvezde na nebu življenja, je bila osrednja rdeča nit valete v Višnji Gori. 21 devetošolk in devetošolcev je v zvezdniški slovesnosti, ki se je odvila 14. junija v avli PŠ Višnja Gora, predstavilo svoj čas na osnovni šoli in tudi smeri, ki jih čakajo v prihodnosti. Prisrčne zahvale so svečanosti dale pečat zadovoljstva ob dobro opravljenem delu. Učenci so se predstavili s plesom, razmišljanjem o prijateljstvu in video projekcijo s fotografijami razrednega dogajanja._
Valeta na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični je bila v znamenju ozvezdja Devetar. Generacija, ki je prvič sedla v šolske klopi leta 2007, je na prehodu iz osnovne v srednjo šolo kakor gosenica v odločilnem trenutku preobrazbe. Ravnatelj Janez Peterlin je v svojem nagovoru povedal, da šolo zapušča že 230. generacija šentviških učencev; pohvalil jih je za njihov prispevek k uspešnemu delu šole, za zgled vztrajnosti, delavnosti, pa tudi skromnosti in prizadevanja za prijetno skupno bivanje na šoli. Zbranemu občinstvu so se predstavili tudi šentviški devetošolci in devetošol-ke. Zabavno video-predstavitev in prisrčne zahvale je dopolnila še pesem, ki so jo učenke in učenci zapeli za slovo.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI podeljuje srebrni znak in vpis v knjigo dosežkov učencem, ki so dosegli uspehe na tekmovanju v znanju, na športnih in drugih tekmovanjih na državni in mednarodni ravni. Srebrni znak je prejela ekipa veliki kanu za 2. mesto na državnem tekmovanju: Matevž Kutnar, Job Primc, Gašper Kastelic, Ambrož Bregar, Anže Hrovat, Tom Novak in Benjamin Pajek. Za 2. mesto na državnem tekmovanju v rokometu starejši dečki so srebrni znak
prejeli Matevž Kutnar, Denis Struna in Ambrož Bregar. Za
4. mesto na državnem tekmovanju v košarki je srebrni znak prejela Anita Merlak, Gašper Kastelic za srebrno priznanje na mednarodnem glasbenem tekmovanju SVIREL, Benjamin Pajek za 1. mesto na državnem kolesarskem tekmovanju -Otočec 2015, za 3. mesto na mednarodni dirki ob Blejskem jezeru in za 3. mesto na državnem prvenstvu v kronometru na Maratonu Franja BTC City.
Tadej Strah je prejel srebrni znak za letošnjo izjemno zbirko uspehov. V letošnjem šolskem letu je osvojil 5 zlatih priznanj, in sicer iz logike, matematike, fizike, astronomije in računalniškega tekmovanja Bober. Pri fiziki je prejel 3. nagrado za osvojeno 5. mesto, pri astronomiji pa 2. nagrado za osvojeno 2. mesto v državi. Poleg tega je osvojil srebrno priznanje iz razvedrilne matematike, zgodovine in geografije ter priznanje Diamantni kenguru. Zelo uspešno je sodeloval tudi na mednarodni St. Petersburški astronomski olimpijadi, poleg tega pa je bil na šoli znan tudi kot odličen fotograf, kitarist, tutor, kolesar in modelar.
OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI podeljuje zlati znak in vpis v Zlato knjigo učencem, ki so bili izjemno uspešni na izobraževalnem področju. 15. junija 2016 so se v Zlato knjigo OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični vpisali: Barbara Budisavlje-vic, Patricija Končar, Ana Koželj, Gaja Kovačič in Tadej Strah.
Znani športnik je dejal: »Tisto, kar me žene naprej, so moji cilji.« - Jaz pa dodajam: Postavite jih visoko ter jim pogumno in neomajno sledite. Uspelo vam bo! Devetošolci, srečno!
Ravnatelj Janez Peterlin
Besede za popotnico
Moč prijateljstva - je beseda in obljuba zapisana v srcu, z zlatimi črkami spomina. Zdaj odhajate, odpirate nova vrata, izbirate nove smeri, obračate novo stran v knjigi vaših življenj. Popišite jih z veseljem, navdušenjem, ustvarjalnostjo, izvirnostjo in iskrenostjo. In podpišite z ljubeznijo.
Dragica Šteh, razredničarka 9.a PŠ Zagradec
Sedaj se nahajate na pomembnem življenjskem razpotju. Ste ptice, ki bodo vsak čas prvič zares poletele iz svojega gnezda in se podale novim dogodivščinam naproti. Želim vam, da pogumno razprete svoja krila in vztrajno letite proti zastavljenemu cilju. Ne zmenite se za dež in za vse viharje, ki bodo včasih ovirali vaš polet, zaupajte vase in zvesto sledite svojim sanjam.
Nataša Rebec Lukšič, razredničarka 9.b PŠ Zagradec
Kot razredničarka želim vsem učencem in učenkam 9. razreda PŠ Višnja Gora uspešno življenjsko pot, naj bo začrtana po vaših željah. Zahvaljujem se tudi staršem za zaupanje in dobro medsebojno sodelovanje.
Petra Mušič Rus, razredničarka 9. razreda PŠ Višnja Gora
Verjemite in zaupajte vase, v svoje delo. Bodite iskreni, odprti, spoštujte sebe in druge. Iščite dobro, ne iščite napak. Vedno imejte pred seboj začrtan cilj, želje. Ne ustrašite se poti, ki vas bo pripeljala do vaših sanj. Zmorete jo. Srečno!
Magdalena Pirman, razredničarka 9.a OŠ Stična
Vesel, ponosen in hvaležen sem, da sem imel priložnost skupaj z vami prepotovati del vaše življenjske poti. Vsakemu od vas iskreno želim, da bi v življenju do konca razvil talente, ki jih ima! Vaš coachAndrej Oberstar; razrednik 9.b OŠ Stična
Dragi učenci, odskočite v življenje, v možnost novega začetka, skočite v novo upanje, hrepenenje in novo učenje. Zaupajte vase, bodite iskreni, sledite svojim sanjam in se veselite novih zmag, ne obupajte in ostanite zaljubljeni v svoje življenje, predvsem pa ostanite še naprej taki sončki kot ste.
Karla Oven,
razredničarka 9.a OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Sedaj boste ubirali nove poti z znanimi in neznanimi cilji. Potrebovali boste trdnost v odločitvah, spretnost v komunikaciji, poštenost, prodornost in ustvarjalnost. Ne ustrašite se sveta odraslosti, v katerega vstopate.
Jelka Rojec,
razredničarka 9.b OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
19
Prva mednarodna izmenjava Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični z Grund- und Mittelschule Hirschaid
Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični je v letošnjem šolskem letu začela s pomembnim projektom - s prvo mednarodno izmenjavo učencev. Prvi stiki med obema šolama so bili vzpostavljeni ob slovesnem odprtju šole v Zagradcu, 5. junija 2015. Prizadevnost obeh šol je pripeljala do tega, da se je prvi del izmenjave odvil že v letošnjem šolskem letu.
Z izmenjavo smo učencem želeli ponuditi možnost, da spoznajo občino Hirschaid, ki je že 17 let v partnerskem sodelovanju z občino Ivančna Gorica ter da se sami preizkusijo v znanju nemškega jezika in jih obenem tudi dodatno motivirati za nadaljnje učenje. Cilji mednarodne izmenjave niso omejeni zgolj na 5-dnevne izmenjave, ampak želimo učence spodbujati k celoletnemu sodelovanju z učenci iz Grund- und Mittelschule Hirschaid. Naše popotovanje iz Šentvida pri Stični do Hirschaida se je pričelo 31. 5. 2016, ko se je 10 učencev 7. in 8. razreda, v spremstvu ravnatelja Janeza Peterlina in učiteljic Jane Zupanc, Mojce Bohinc in Lee Kastelic, odpravilo proti Nemčiji. Med dolgo vožnjo smo si čas krajšali s predstavitvijo
Na izmenjavi mi je bilo zelo všeč, saj sem spoznala nove prijatelje in tudi samo mesto Hirschaid ter tudi drugi dve mesti Bamberg in Nürnberg. Izmenjava je bila zelo poučna, zanimiva, hkrati pa tudi zabavna in komaj že čakam, da nam bodo Nemci vrnili obisk.
Hana Kavšek, 7. b
večjih mest, mimo katerih nas je vodila naša pot. Ko smo v poznih popoldanskih urah prispeli v Hirschaid, so nas pred šolo pričakali župan Klaus Homman, ravnatelj Christian Neundörfer, pomočnika ravnatelja Alexandra Kappauf in Marc Güntsch, učenci 7. razreda z razrednikom Thomasom Riemannom in še nekateri drugi. Po kratkem nagovoru obeh ravnateljev smo se odpravili v bližnji Friesen, kjer smo bili nastanjeni. Ob skodelici toplega čaja smo si izmenjali prve vtise in se nato odpravili na zaslužen počitek.
V	sredo smo program pričeli z dvojezično predstavitvijo Slovenije, Občine Ivančna Gorica, Šentvida pri Stični ter šole. Program sta z igranjem na klarinet in violino popestrila Hana Kavšek in Vid Habič. Po končani predstavitvi je sledil ogled šole in ogled poteka pouka. Zanimivo je bilo prisostvovati učenju nemškega jezika učencev priseljencev, ki jim z aktivnim uvajanjem v nemško jezikovno okolje, tedensko namenijo od 8 do 10 ur. Učenci so prisostvovali in sodelovali tudi pri uri angleškega jezika, ki jo je vodil učitelj Reinhard Grellner. Ogled okolice šole nas je navdušil z raznolikimi igrišči in igrali. Popoldne smo preživeli v družbi nemških učencev in se udeležili dveh tematskih delavnic - ustvarjanja in športa.
V	četrtek dopoldne so se učenci udeležili dveh delavnic - kuharske in glasbene. Učenca sta se preizkušala
Zame je bila to čudovita izkušnja. Čeprav je bilo čez dan kar naporno, sem vesela saj sem spoznala nova mesta, njihovo zgodovino in seveda nove prijatelje.
Lucija Fortuna,8. a
v igranju na različne inštrumente in tudi zaigrala skupaj z nemškimi učenci. Učenke so se, v novo opremljeni in moderni kuhinji, preizkusile v peki palačink. Dopoldne so nas tudi prijazno sprejeli v lokalnem gasilskem društvu Hirschaid, kjer so nam raz-kazali prostore in mehanizacijo. Zatem smo se odpeljali v bližnje mesto Bamberg, kjer smo imeli voden ogled športne dvorane »Brose arena«, kjer trenira mestni košarkarski klub, ki je bil že večkrat prvak in je tudi letos v finalu nemške lige. Pred časom je za ta klub uspešno igral Slovenec Boštjan Nachbar. Preizkusili smo njihov parket z metanjem na koš. Popoldne smo se, z razredom, ki nas bo obiskal jeseni, odpravili na ogled čudovitega mesta Bamberg. Sprehodili smo se mimo tradicionalno ohranjenih hiš in nakupovalnega središča, mimo dela mestne tržnice in parka vrtnic ter mimo stavb, kjer so snemali prizore iz filma Trije mušketirji. Aktivno rabo nemškega jezika smo preizkušali ob samostojnih ogledih in nakupih skupaj z našimi nemškimi vrstniki. Petek smo pričeli z obiskom pri županu Klausu Hommanu, ki nas je prijazno sprejel v mestni hiši. Po županovem nagovoru in nagovoru ravnatelja Janeza Peterlina, je župan prijetno poklepetal z učenci. Po končanem obisku pri županu se je del učencev odpravil v mestno telovadnico, del učencev pa je odšel na kopanje v bli -žnji bazen. Popoldne smo si ogledali Hirschaid in njegove znamenitosti, ki nam jih je odlično predstavil učitelj Reinhard Grellner.
Sobota je bila namenjena obisku mesta Nürnberg. Pri ogledu Nürnberga sta se nam pridružila učenca 7. razreda ter učitelja Thomas Riemann in Reinhard Grellner, ki sta bila obenem naša vodiča po mestu. Ogledali smo si grad Die Kaiserburg Nürnberg in se
sprehodili skozi njegove sobane. Najbolj sta nas navdušila grajski vodnjak, ki je globok kar 50 metrov in grajski stolp, ki ponuja čudovit razgled nad mestom. Ogled smo nadaljevali skozi mestno središče, kjer smo imeli na voljo tudi nekaj prostega časa za nakupovanje. Po vrnitvi smo imeli piknik, ki so se ga udeležili tudi naši gostitelji: ravnatelj, nekateri učitelji in učenci, ki nas bodo obiskali v jeseni. Večer smo zaključili s prijetnim druženjem ob tabornem ognju. V nedeljo po zajtrku smo se poslovili od ravnatelja, učiteljev in učencev ter se odpravili proti domu. Dolga pot domov je služila tudi strnjevanju vtisov, misli in občutkov. Učenci so se prvič srečali z nemško govorečimi učenci, navezali nove stike in spoznali način dela v tamkajšnji šoli. Zapisali pa smo tudi nekaj vrstic, v katerih so učenci izrazili svoje vtise. Izmenjave sem se zelo veselila in od nje tudi veliko pričakovala. Izboljšala sem svoje znanje nemščine in se spoznala z življenjem vrstnikov v Hirschaidu. Navdušila me je velikost tamkajšnje šole, sproščenost učiteljev, glasbena učilnica s številnimi inštrumenti in dolg odmor, ki ga učenci lahko preživijo na igrišču. V spominu mi je najbolj ostal pouk angleščine pri katerem smo sodelovali, kjer so nam med drugim predstavili nemški izobraževalni sistem, ki se precej razlikuje od našega. Prijeten je bil tudi obisk bližnjega mesta Bamberg in zaključni piknik.
Neža Vocovnik, 8. a
Čeprav smo z mislimi že pri počitnicah, že skrbno načrtujemo jesensko srečanje, ko nas obiščejo učenci in učitelji iz Grund - und Mittelschule Hirschaid.
Lea Kastelic, koordinatorica izmenjave in učenci Vid, Hana, Zala, Neža, Hana, Breda, Lucija, Nina, Laura in Nejc
Evropa v malem in Erasmus + na OŠ Stična
V okviru projekta Erasmus+, ki poteka na Osnovni šoli Stična že od leta 2014, smo konec meseca maja 2016 izvedli še zadnji, 5. medprojektni sestanek, ki ga je gostila osnovna šola Stična. Udeležili so se ga udeleženci vseh sodelujočih držav, in sicer učitelji in ravnatelji iz Portugalske, Turčije, Španije in Slovaške. Med njihovim petdnevnim obiskom smo vseh 22 udeležencev popeljali po lepotah občine Ivančna Gorica. Ogledali smo si samostan Stična, šolski muzej na Muljavi in turistično kmetijo Nose, prav tako pa smo se pogumno spustili s kajaki po reki Krki.
Učitelji vseh sodelujočih držav so prisostvovali pri pouku na predmetni in na razredni stopnji. Navdušeni so bili nad strokovnostjo in profesionalnostjo učiteljev OŠ Stična, hkrati pa hvaležni, da so bili učitelji pripravljeni deliti svoje izkušnje in primere dobre prakse z njimi. Tudi učenci prilagojenega programa so pod vodstvom učiteljice Zdenke Ograjšek, uspešno sodelovali pri projektu zasaditve šolskega zeliščnega vrta in so tudi s ponosom prikazali postopke priprave na sušenje zelišč. Skupaj s kordinatorji sodelujočih držav, pa so nato še zasadili drevesa prijateljstva in sodelovanja.
Dobrote slovenske kuhinje smo poizkušali v Lavričevi koči na Gradišču, kjer so nam postregli z obaro ter okusnimi postrvmi, Pri Oberščaku pa so nas pogostili z božansko gobovo juho in sočno teletino.
Učenci in učiteljice pa so v okviru projekta sodelovali na Dnevu očarljivih rastlin, ki je potekal v Biološkem centru v Ljubljani. Učenci podružnične šole Višnja Gora in učiteljica biologije Ana Šimac, so celo dopoldne ozaveščali učence 20ih ljubljanskih šol o avtohtoni slovenski sorti čebule- Ptujskemu Luku, medtem ko so v popoldanskem času učenci matične šole pod mentorstvom učiteljice biologije Elizabete Kadunc Križaj predstavljali zelišča in njihove zdravilne učinke.
Po ogledu in demonstraciji pojoče čebule in pridobivanja eteričnih olj smo se sprehodili še po stari Ljubljani in se nato na koncu okrepčali še Pri šestici. Utrujeni, vendar polni vtisov smo se odpravili proti Hotelu Kongo. Zjutraj pa nas je naš šofer Niko, odpeljal še na ogled lepot našega prelepega Krasa. Lipica, Piran ter osmica na kmetiji Mahnič so privabili nasmeške na obraze naših gostov. Vsi so se strinjali, da se v Slovenijo še vrnejo in da tako prijaznih ljudi, kot so jih dnevno srečevali pri nas, najdemo le malokje drugje.
Katja Tomažinčič, prof.
Mednarodni spust s kajaki po dolenjski lepotici Krki
Osnovna šola Stična je zadnji teden v mesecu maju gostila štiri partnerske države v okviru projekta Erasmus+ z naslovom "Old jobs and new jobs". V delovne dogodke smo vključili tudi športno sprostitveni spust s kajaki po reki Krki. Za veliko večino kolegov iz tujine je bil spust prva taka izkušnja, a zagotovo ne zadnja. Ker smo prepričani, da šport še posebej povezuje in združuje, lahko to samo potrdimo, saj smo ob priložnosti, ki smo jo imeli, navezali še dodatne družabne stike.
Za odlično organizacijo in samo izvedbo se želimo zahvaliti gospodu Borutu Javorniku s Krke, ki nam je to neprecenljivo izkušnjo omogočil brezplačno. Hvala!
Da si lažje predstavljamo, kaj pomeni mednarodni spust Slovenije, Španije, Turčije, Portugalske in Slovaške, pa prilagamo dve fotografiji.
Igor Rajner
20
Šolstvo
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
Na Muljavi podelili letošnja priznanja Na PŠ Muljava nas je »Zlati bralec«
V	sredo, 8. junija 2016, so se na Muljavi srečali zlati bralci občin Ivančna Gorica, Dobre-polje in Grosuplje. Letos je kar 99 devetošolcev iz sosednjih treh občin osvojilo naziv Zlati bralec, kar pomeni, da so vseh devet let šolanja radi brali, obiskovali knjižnico in končali tekmovanje za Bralno značko.
šentviške šole Janez Peterlin. Skupaj z ravnatelji in mentorji branja so podelili tudi knjižne nagrade. Vsak zlati bralec je letos prejel knjigo Louisa Adamiča Novi svet - ljudje in vizije, ki je izšla kot šesta knjiga v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Iz Osnovne šole Stična je priznanje prejelo 31 učencev, iz Osnovne šole Louisa Adamiča 41 učencev, iz Osnovne šole Brinje 7 učencev, iz dobrepoljske šole 8 učencev ter iz šentviške šole 12 zlatih bralcev.
Prireditev so z instrumentalnimi,
Prireditev je tradicionalno potekala na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Zlatim bralcem iz Osnovne šole Stična, Osnovne šole Brinje Grosuplje, Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, Osnovne šole Dobrepolje in Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični je svojo ustvarjalno pot skozi vilinska sporočila najprej predstavila osrednja gostja Alenka Kos. Po krajšem uvodnem filmu je s pripovedovanjem in z branjem izbranega odlomka na prisrčen in sočuten način orisala ključne življenjske vrednote.
V	nadaljevanju kulturnega programa so zlate bralce v spodbudnem in pohvalnem vzdušju nagovorili podž-
upan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, župan občine Dobrepolje Janez Pavlin, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek in ravnatelj
Mostiček od tu do tam
Dobimo se na mostičku! Prav, kdaj? Po štirih desetletjih. Majske sobote so idealen termin za praznovanje najrazličnejših obletnic valet, matur in podobnih skupinskih družabnih dogodkov. Na sončno majsko soboto so se pred stiškim samostanom, kjer je dolga leta delovala stiška gimnazija, zbrali dijaki, ki so maturirali leta 1976. Spomini so se prepletali z drugačnostjo. Čez jarek ni nihče skakal. Omamno vonjavih vrtnic na ograji ni več, so pa dišale, vendar ne enako, vrtnice v šopku na mizici ob mostič-ku.
Tudi na spominski fotografiji, posneti na istem mestu na samostanskem dvorišču kot pred mnogimi leti, je ozadje podobno. Večina oken je enakih, skrbno restavriranih, nekatera pa so zazidana. Na skupinski sliki ne manjka veliko oseb, po nekaj jih je v oddelkih manjkalo na vsak običajni dan pouka, ampak odsotnost tukaj pomeni nekaj drugega. Samooklicani organizacijski odbor je vestno poskrbel za pester, enkraten in neponovljiv potek dneva. Ogledu nekdanjih šolskih prostorov v veličastni stavbi cistercijanskega samostana je sledila predstavitev verskega muzeja in ponudbe iz apotekarske dediščine samostanskega zdravilca patra Simona. Eden izmed sošolcev, soustanovitelj Stiškega kvarteta, je v akustičnem sakralnem ambientu poskrbel za nastop s prepletom glasbe in prijateljstva. Z obiskom pokopališča so zbrani počastili spomin na pokojne profesorje in sošolce. V nadaljevanju dneva so obiskali enega najlepših koščkov domače pokrajine, pristno naravo turistične vasi Pristava. Sprejemu na turistični kmetiji
Pr' Okornu, kjer podjetna gospodinja Marta s hčerkama razvija izletniški turizem in s ponudbo večinoma domačih pridelkov in specialitet razva -ja obiskovalce, je sledil osrednji del srečanja. Veselimo torej se, s pravim dirigentom in notami z besedilom za bolj pozabljive sošolce. Povezovalka programa je spretno usmerila nagovor sošolca, ki je sedanji gimnazijski ravnatelj, in prisotnega profesorja, ki je ravnateljeval pred štiridesetimi leti. Našli so precej skupnih točk in se strinjali o marsičem. Pravo malo presenečenje za nekatere je bil ogled odlomkov nekajminutnega filma iz leta opravljanja mature ter dvour-nega posnetka praznovanja dvajsetletnice mature iz leta 1996, vse posodobljeno in kot digitalni video disk skrbno pripravljeno za domače arhive. Na trenutke zelo zanimiva in kar prekratka je bila računalniška predstavitev skupnih minulih dogodkov po izboru in v izvedbi angažiranega sošolca. Predstavitev zaradi nedosegljivosti vseh virov podatkov žal ni bila popolna, dopolnitev gradi-
obiskala pisateljica
Ob zaključku bralne značke, na prvi dan »TEDNA KULTURE« v občini Ivančna Gorica, v petek, 20. 5. 2016, nas je na PŠ Muljava s svojim obiskom počastila pisateljica, in naša nekdanja učiteljica, gospa Irma Jančar. Ob tej priložnosti smo pripravili kratek kulturni program. Najprej nam je otroški pevski zbor, ki ga vodi vzgojiteljica, gospa Maja Sever, zapel dve pesmi, nato pa so nam učenci 2. razreda zaigrali igrico Zmajček Pometajček, ki je delo pisateljice. Priredbo za igrico je napisala učiteljica, gospa Antonija Sever, ki je tudi pisateljičina nekdanja učenka. Sceno za igrico je izdelal naš hišnik, gospod Jože Rus, kostume pa je sešila naša gospodinja, gospa Nevenka Zupančič. Kulturni program si je prišel z zanimanjem ogledat tudi naš ravnatelj, gospod Marjan Potokar. Na koncu prireditve je pisateljica učencem svečano podelila priznanja za osvojeno bralno značko, in jim zaželela, uspešen zaključek šolskega leta. Zahvaljujemo se ji za obisk, in ji želimo, da bi napisala še veliko lepih in poučnih zgodb.
Barbara Maver, učiteljica na PŠ Muljava
pevsko, plesno in recitacijsko točko sooblikovali učenci iz omenjenih šol.
Gašper Stopar
va naj ostane naloga do naslednjega srečanja.
Večerni sprehod nas je nagradil s pogledom na čudovit sončni zahod za vršaci Triglava, kar bi morebiti lahko bila iztočnica za modrovanja v preostanku večernega druženja. Ob slaščicah sošolk, slavnostni torti in dovršenem sošolčevem umetniškem petju ob instrumentalni spremljavi je večer prehitro mineval in se prevesil proti jutru. Prisotnemu profesorju so končno priznali, da ga v tistih časih niso povsem dobro razumeli, pa ne le zaradi neznanja tujih jezikov, ki ju je poučeval. Ljudje z leti praviloma postajajo zreli in pametnejši. Nekdanji dijaki sedaj vidijo zadeve nekoliko drugače. Spoštovana profesorja sta nanizala še nekaj modrih misli in življenjskih resnic. Saj vemo, bistvo je običajnim očem nevidno. Glejmo s srcem. Pot preko mostička je najverjetneje prava pot ... Srečno še naprej, generacija stiških maturantov 1976!
Za pripravljalni odbor Anton Linec
Mostovi povezujejo ali drugače rečeno »Brücken verbinden« na PŠ
v Zagradcu
Na deževen dan, v četrtek, 12. maja 2016, je potekalo srečanje treh šol: OŠ Stična, OŠ Rudolfa Maistra iz Šentilja in OŠ Straß iz Avstrije. Srečanje pod naslovom Mostovi povezujejo poteka že drugo leto in je rezultat dobrih medkulturnih odnosov.
Mostovi povezujejo ljudi, učence, jezike, različne kulture in narodnostne skupine. Tokrat so nas povezali v Zagradcu. Dvajset učencev iz Avstrije, dvajset iz Šentilja in dvajset iz OŠ Stična se je pomerilo v treh delavnicah: v spoznavnih igrah, kjer so se med seboj spoznavali in komunicirali v nemščini, v nizozemskem izzivu, kjer so sodelovali v kvizu o deželi, ki je polna mostov in različnih kultur, ter v športnih igrah, kjer so se lahko izkazali na športnem in prijateljskem področju.
Kljub slabemu vremenu je bilo veliko tekmovalnih sončnih žarkov. Vsi skupaj pa se veselimo srečanja v naslednjem šolskem letu na OŠ Straß v Avstriji. Šolski pozdrav s treh mostov (Mura, Drava in Krka)!
Igor Rajner, prof.
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
21
»
Bo že zemlja ven vzela ...
«
Tako se je rad pošalil dr. Gregor Fedran, zdravnik, ki je leta 1925 odprl ordinacijo v graščini na Hudem. Spomin nanj je med ljudmi še tako živ, da skoraj ni starejšega človeka v našem šolskem okolju, ki ne bi vedel vsaj kakšne šale, ki jo je dr. Fedran »uporabil«, ko so ljudje pri njem iskali zdravja ...
Mladi raziskovalci zgodovine na OŠ Stična (MŠ) smo se lotili raziskovanja s pomočjo številnih ustnih virov, literature, arhivskih dokumentov. Ugotovili smo, da so bili Fedrani plemiška rodbina, »povzdignjena« tudi v viteški stan. Največ zaslug za napredovanje družine je imel začetnik rodu na Dolenjskem, Gregor Fedran, ki se je na poti do uspeha najprej ustavil v samostanu v Stični. Podjeten, kot je bil, je kupil gostilno na Malem Hudem, poskrbel pa je tudi za pošto, ki je uradovala v istem poslopju. Sposoben, dober gospodar in organizator si je zaželel tudi malo slave. Plemič in kasneje vitez ni postal kar tako. Prošnjo na Dunaj je moral podkrepiti z dokazi! Od leta 1768 je tako lahko uporabljal prilastek Fo-dransperg, deset let pozneje pa so omenjeni atribut lahko uporabili vsi njegovi zakoniti nasledniki. Sledi družine smo našli tudi v Leščev-ju, Trebnjem, Ljubljani ... Nič čudnega, slovenski prostor so »obvladovali« od sredine 18. stoletja dalje.
Nas je najbolj navdušila sama graščina - danes v nič kaj zavidljivem stanju - in spomini prebivalcev nanjo. Nekoč je bila urejena, vrt poln rož, v hiši dragocenosti. Pa dr. Fedran! Zdravnik, človek z veliko znanja in pravo mero humorja, s katerim je znal podkrepiti različne situacije. Ga. Slavka Emeršič je »natresla« polno prgišče spominov na svojega soseda, gospe Marinka Boljka, Ivica Zupančič, Marija Zaletelj, Majda Verbič so misli na zdravnika nizale kot drobne bisere na ogrlico ... Spomini nanj so večinoma pozitivni! Gospod Karel Frantar je »obudil« ribnik v Leščevju; Jurčičeve knjige, v katerih je pisatelj uporabil Fodransperge kot literarne junake (seveda pod drugimi imeni), zna ma-lodane na pamet.
Ugotovili smo, da je družina pozitivno vplivala na razvoj naših krajev. Res so se čutili plemiče, a so znali navezati stike tudi s preprostimi ljudmi, hkrati so ljudem nakazali vse prednosti izobrazbe in drugačnega načina življenja.
Izsledke smo strnili v knjigo z naslovom Družbeni status - zgodbe o uspehih in porazih s podnaslovom »Dom ni hiša, dom so ljudje v njej«, ki smo si ga »izposodili« pri ge. Slavki Emeršič.
Zapisala mentorica: Zlata Kastelic, prof.
Slovo 62. generacije maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica zaključuje šolanje 62. generacija maturantov, med njimi je 57 gimnazijcev in 22 ekonomistov.
»
Fedran frizuro, prosim!
«
Nalogo smo v petek, 27. 5. 2016, predstavili na 47. srečanju mladih zgodovinarjev - v slovenskem merilu, kajpak! Jaz, Manca Kepa iz 8. a, Stanko Šivec in Enej Humar, oba iz 6. a, smo se pod vodstvom mentorice Zlate Kastelic odpravili na OŠ Rodica v Domžale. Zjutraj smo se zbrali pri »Smrekarci«, dan je bil čudovit, a se kar nismo mogli pomiriti. To je uspelo šele naši mentorici, ki nas je spodbujala in nam povedala, da moramo zaupati vase, saj smo se vendar dolgo in temeljito pripravljali ... In res! Prišli smo v Domžale, malo iskali »ta pravo« šolo in že smo bili v skupnem prostoru z učenci in učenkami iz vse Slovenije. Večina je že pridno vadila, mi pa smo se odpravili v učilnico in še malo »povadili«.
Na vrsti smo bili prvi. Konkurenca je bila huda. Nalogo smo odlično predstavili; za poslušalce in gledalce so bile posebej zabavne anekdote, povezane z dr. Fedranom, ki so še danes prisotne med ljudmi. Enej in Stanko sta rojena igralca! No, da je bil zdravnik s Hudega res nekaj posebnega, pove tudi to, da je stil njegovega striženja narekoval »frizuro« marsikaterega moškega v Ivančni Gorici in okolici.
Na OŠ Rodica so nam pripravili res lep kulturni program, zatem se je začela podelitev priznanj: ko je članica komisije povedala, da smo usvojili zlato priznanje, nam je pošteno odleglo.
Po podelitvi smo se odpravili v muzej v Kamnik, kjer smo si ogledali številne predmete, ki »pokrivajo« različna obdobja zgodovine Nato pa - saj veste - domov! Izjemno zadovoljni in z odličnimi vtisi.
^V» t
? %
Po uspešnem dnevu smo osvojili še Stari grad Kamnik vse od prazgodovine do konca 20. stoletja.
Zapisala: Manca Kepa, 8. a razred, matična šola
Mednarodni projekt Erasmus+ v VIZ Višnja Gora
Zaključil se je dvoletni projekt mobilnosti za dijake in učitelje v srednjem poklicnem izobraževanju. Partnerja v projektu Erasmus+ sta bila VIZ Višnja Gora ter MME Christine Carpentier iz Francije.
Projekta mobilnosti z naslovom »Daj si šanso« se je v dveh letih udeležilo 15 mladostnikov, ki so opravljali tritedensko praktično usposabljanje z delom v raznih institucijah v Bordeauxu. V projekt je bilo vključenih tudi 8 učiteljev. Glavni cilji mobilnosti so bili doseženi. Učitelji smo se udeležili predstavitev izobraževalnega sistema, socialnega skrbstva, spoznavali trende razvoja kmetijstva ter gostinstva in turizma. Spoznavali smo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino regije Akvitanije, primerjali smo načine dela v Sloveniji in Franciji, razvijali inovativnost, pilili znanje tujih jezikov, razširili znanje učiteljskega poklica, pridobivali posebna znanja ter spoznali evropske pogoje dela. Pridobljeno znanje in delovne izkušnje bomo s pridom uporabljali v izobraževanju dijakov na naši ustanovi.
Vlasta Strmljan
1000 gibov naredimo ...
V ponedeljek, 23. maja, so imeli zadnji dan pouka v srednji šoli oz. podelitev spričeval 4. letnika. Pred zaključkom srednje šole jih čaka še najtežji preizkus - splošna in poklicna matura. Zadnji dan pouka (ali bolje že večer prej) so se poslovili od šolskih klopi. Neuradno so zadnji večer preživeli, prespali, prepeli ... pred šolo, v ponedeljek pa so prejeli spričevala.
Slovo od maturantov je bilo slovesno. Vsi so najprej zapeli himno Gaudeamus igitur, nato pa se je vsak od treh oddelkov predstavil še s posebno točko, ki so jo (bolje ali malce manj dobro) pripravili posebej za to priložnost. Dijaki 4. a in 4. b so peli, d-jevci pa so pripravili zabavne igre za tretješolce, zmagovalni razred (letos je bil to 3. b) pa je po nekaj zabavnih igricah postal lastnik »ključa«. Ravnatelj in razredniki smo podelili spričevala in pohvale vsem četrtošolcem, ki so dosegli odličen uspeh. Letos je bilo takšnih med vsemi dijaki v 4. letniku dvanajst.
Maturanti so se posebej zahvalili ravnatelju, psihologinji in profesorjem, ki so jih učili v srednji šoli, posebna zahvala je bila namenjena tudi vsem zaposlenim na šoli. Ravnatelj Milan Jevnikar pa jim je v svojem govoru zaželel predvsem veliko uspeha na maturi.
Po slovesnosti v šoli so četrtošolci zaplesali maturantsko četvorko v Ivančni Gorici, potem pa so se odpravili domov (prav verjetno) najprej počivat, nato pa - ker je najtežje še pred njimi -učit. Srečno, 62. generacija maturantov!
Vesna Celarc, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Vsak delovni dan se ob pol osmih zjutraj pri ivanški strelski koči zbere četa gospa zrelih let, včasih se jim pridruži tudi kakšen gospod, in prične s polurno telovadbo. Vaditeljica Tatjana vešče poveljuje in me bolj ali manj usklajeno odte-lovadimo vaje »1000 gibov«. Obdelamo sklepe od glave do peta in pri tem postanemo tudi razne živali: želve, čaplje, lastovke .
Torkovo jutro 7. junija pa je bilo nekaj posebnega. Malo začudeno smo gledale, ko se je po poti pripeljal kombi, pa še en avto, pa še en. V goste so pripeljali dekleta, šolarke iz Osnovne šole Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični. Malo sramežljivo so naredile zunanji krog, telovadba namreč poteka v krogu, in se pridružile vajam. No, nekatere so nas le opazovale, druge pa so kar prizadevno posnemale naše
gibe. Žal to ni trajalo dolgo, saj so morale k pouku, konec leta je pač blizu. Za slovo in za spodbudo, da nadaljujemo z zdravim življenjskim slogom, so nas obdarile z jabolki.
Prisrčno smo se poslovili, me pa smo naredile še zadnjih sto gibov in jabolka odnesle domov za lep spomin na dogodek.
Joža Železnikar
Na kmetiji je lepo, IA, IA, O ...
Posebno na kmetiji Podobnik na Dobravi nad Stično, kamor sta nas v petek, 13. 5. 2016, povabila Ianova babica in dedek. Vozili smo se s parno lokomotivo, si ogledali živali v hlevu in bili lepo pogoščeni.
Vrtec Miška Stična
22
Šolstvo
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
»
«
Noč ima svojo moč
V predzadnjem tednu meseca aprila smo na OŠ Stična preživeli dva zanimiva dneva - natančneje - petek, 22. aprila, večer, in sobotno dopoldne naslednjega dne. Ne, na noč nismo pozabili: kar 56 učenk in učencev jo je preživelo v šoli ...
Za uspešno izvedbo takšnega ustvarjalnega zalogaja je bilo treba najprej večerjati. Kuharica Jožica Praznik nam je postregla z nam najljubšo jedjo; krožnike je tudi lepo okrasila. Hvala! Takoj po večerji smo spalne vreče in ostale potrebščine odložili v različne kotičke - in brž - v skupinah po razredih. Pod vodstvom naše knjižničarke smo poslušali Jurčičeve pripovedi, npr. Deklica in psoglavci, O beli kači, Kako je kraljevič Marko moč zadobil ... Sledile so burne razprave o sporočilih, ki smo jih spoznavali pri branju, o vlogi žensk v tistem času, različnih variantah pravljic, ki smo jih že slišali od svojih dedkov in babic.
Pridružili sta se nam upokojeni gospe Jožefa Robek in Lili Kastelic, ki sta obudili spomine na svoje otroštvo ... na pripovedi o strahu, s katerimi je pred-njačil oče naše pripovedovalke Jožefe Robek. Saj ste že slišali tisto o požrešnem volku?! Res ne vemo, ali je bilo vse res, ali je bil gospod Strmole že nekdaj tako odličen pripovedovalec. Zgodbe smo tudi ilustrirali. Prebrali smo nekaj prav dramatičnih pripovedi iz 24. zbirke Glasovi, Krvapivc, ki so bile zbrane v našem šolskem okolišu, in jih skupaj z go. Anko Švigelj Koželj »prenesli« v sliko.
Učili smo se pisati po starem. V ta namen nas je obiskal kustos Tadej Trno-všek iz samostana Stična. Ugotavljali smo, kaj je inicialka, kaligrafija ... V eni izmed delavnic smo se igrali tako, kot so to počeli otroci nekoč. Špana, ristanc . Pred »praktičnim« delom smo si ogledali nekaj napotkov na PP-predstavitvi. Kdo se pa danes še razume v te igre, lepo vas prosim?! Nekatere učiteljice in redki tisti, ki jih to zanima.
Posamezne zgodbe smo tudi dramatizirali in se zavrteli ob zvokih harmonike Martina Megliča. Nepozabno! Ojoj, kaj pa slaščičarji? S pomočjo gospe Jožefe Zajec in naše kuharice Jožice smo spekli in okrasili torto, saj je imela Klara iz 6. a rojstni dan. To je bila presenečena. Mi pa tudi. Ob 22.00 smo se zbrali v jedilnici in Klari zapeli pesem. Potem pa torta!
Noč knjige, branje, poslušanje, poustvarjanje in - nenadoma - nekaj stoletij v preteklost. Komu je to uspelo? Strogi gospodični učiteljici, ki je bila v resnici naša učiteljica Maja Sever, Vi-libaldu in gospe Heleni, Jurčičevima junakoma iz knjige Grad R . Uganite! Saša Senica kot Helena in Igor Adamič v vlogi Vilibalda sta bila tako prepričljiva, da je bilo na trenutke čutiti, kot da smo čas zavrteli v 16. stoletje. »Oh, pa kako je oblečena,« so zdihovale učenke. Gospodična učiteljica ju je predstavila tudi našemu ravnatelju, g. Marjanu Potokarju.
Sledila je noč, ki je imela »svojo moč«, a se je vse lepo izteklo. Težko smo zaspali, a zlahka vstali. Zajtrk - kot v hotelu. Izbirali smo lahko med pala-
Hisa otrok Ivančna Gorica odpira svoja vrata jeseni!
činkami, kruhom in raznimi namazi, kakavom ... saj sama ne vem več, kaj vse je bilo na mizi.
In potem odhod: ena skupina v samostan Stično, kjer so raziskovalke in raziskovalci nadaljevali s spoznavanjem ustvarjanja knjige; naredili so tudi svojo razstavo. Druga skupina se je ustavila na kmetiji Nose, kjer so si ogledali stare predmete, ki jih imajo skrbno razstavljene. Ob pripovedi zgodb je oživel plug ... in še marsikatero drugo orodje iz starih časov. Drugi smo se podali na Muljavo, in sicer v različne smeri. Ena skupina se je ustavila na PŠ Muljava, kjer je hram učenosti odprla vodja šole Tončka Sever, saj imajo v kletnih prostorih šolski muzej. Sledila je učna ura. Menda je bilo učenke in učence kar malo strah
-	pa ne, da bi jim kdo kaj naredil - le bali so se, da bodo zaprti, ali, bog ne daj, klečali na koruzi.
Gospe Zdenka Zajc in Milka Zajc sta bili neponovljivi. Prva s svojimi pripovedmi o ne tako davnem času, ko je delala še na PŠ Muljava, druga pa je znala povedati celo pesmico iz šolskih dni. Ja, nam je bilo kar malo nerodno, saj se branimo »z vsemi topovi«, ko je treba znati nekaj verzov na pamet. In potem cerkev z neponovljivim g. župnikom Tonetom Pahuljetom, ki nam je na prav poseben način »približal« cerkev in lepote v njej, npr. kako so nastale freske. »Brati ne znam, pisati tudi ne, bom pa kaj naslikal ...« In
-	evo - nastale so freske. V resnici ni bilo tako enostavno, imamo pa razlago, zakaj so bile misli v podobah. Razlaga o najdbah pred cerkvijo, ponazorjena s konkretnimi primeri ... Arheolog Sašo Porenta nam je natančno povedal, zakaj »luknje« v zemlji, zakaj so tam prostorčki, označeni z lističi, kaj »štrli« iz zemlje. Grobovi, grobovi, grobovi . iz davnih dni. Pa Vila Rustica . rimski novci . Poslušali bi ves dan, a nas je že čakala malica, Jurčičeva enolončnica in »štrudl« v gostilni Obrščak. Ja, nismo navajeni enostavnih jedi, čeprav je bila enolončnica zabeljena z ocvirki čudovitega okusa. »Štrudl« pa je pošel, v hipu.
Potem pa še na Jurčičevino. Borut Lampret nas je popeljal po prostorih Jurčičeve domačije. Vse so si ogledali tudi starši mladih raziskovalk in raziskovalcev zgodovine in etnološke dediščine. Točno opoldne smo kratko poročali o svojih raziskovalnih izsledkih, malo zaplesali, zaigrali, pokazali, kako so včasih sosedove »punce« strašili . Za zaključek pa spet literarna junaka: učitelj in njegova razočarana žena, vsak s svojo žalostjo v srcu. Iz katerega dela sta že?
Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu in nam strokovno in hkrati na nam razumljiv način predstavili zanimivosti v našem okolju - v vašem prostem času, seveda.
Zapisala: Zlata Kastelic, prof.
Hiša otrok Ivančna Gorica je zasebni vrtec, ki odpira svoja vrata 1. septembra 2016. Vrtec bo deloval po načelih pedagogike montessori. Namenjen je vsem otrokom v predšolskem obdobju (od 11. mesecev do šole).
Montessori pedagogika
Montessori pristop temelji na opazovanju in na medvrstniškem učenju. Otrok opazuje druge otroke in se uči od njih. Naloga vzgojiteljice pa je, da pripravi okolje na način, da bo otrok lahko samostojen. Znana misel Marie Montessori je »Pomagaj mi, da naredim sam.« Pristop v skladu z metodo montessori je predvsem učenje za življenje. Ključni elementi pedagogike montessori so torej opazovanje, red, pripravljeno okolje, tišina, mešana starost otrok, notranja motivacija otroka, srkajoči um in drugi.
Individualni pristop do otroka
Vzgojitelj opazuje otroka in mu ponudi ter pokaže material (razvojni pripomoček), ki mu prinaša nov izziv. Na ta način spodbujamo tudi otrokova močna področja in odkrivamo njegove talente.
Montessori okolje v naši hiši
Igralnica je razdeljena na osnovna področja: jezik, vsakdanje življenje, umetnost, pri mlajših še motorika, pri starejših od treh let pa matematika in znanost. Je velik prostor, z občutkom odprtosti. V njej so nizke omare s policami, mize različnih velikosti, perilnik, mizica za umivanje, tabla za risanje, sobne rastline idr. Materiali so razporejeni po policah, kjer imajo stalno mesto. Vsa oprema je prilagojena otroku, tako, da so mu stvari in materiali na dosegu. To daje
otroku občutek, da je ta svet njegov, da se v njem lahko svobodno giblje in samostojno izbira, kaj bo delal.
Potek dneva
Otroci dnevno vsaj3 ure delajo z montessori materiali po montessori programu. Izvajajo se tudi gibalne, ritmične vaje na črti. Nekajkrat na teden je prisoten tudi angleško govoreči vzgojitelj. V vsakem vremenu pa se otroci gibajo in igrajo na svežem zraku. V popoldanskem času pa potekajo naravoslovne delavnice, kuharske delavnice, glasbene urice, športna vadba. Po želji staršev se izvaja tudi kateheza Dobrega pastirja.
Kaj otrok pridobi v montessori okolju?
Otrok dela v ozračju spoštovanja, svobode in odgovornosti. Otroci se naučijo reševati probleme in so motivirani za učenje, postajajo samostojni in samodisciplinirani, razvijajo sposobnost sodelovanja in hkrati delati individualno, iščejo vedno nove izzive, naučijo se pomagati sočloveku, sposobni so prilagajanja, znajo se zavzeti in razložiti svoja stališča. Program Hiše otrok Ivančna Gorica Hiša otrok Ivančna Gorica ponuja za vaše otroke velik nabor dejavnosti. Na voljo vam je dnevno varstvo. Jeseni bomo vpisali 19 otrok, ki jih bomo razdelili na dve manjši heterogeni skupini otrok. Na ta način se lahko oblikuje majhna skupnost, saj različne starosti otroke postavljajo v naraven odnos z vrstniki. V Hiši otrok Ivančna Gorica se bodo izvajale dopoldanske montessori urice za otroke od 3-6 let. Tedensko bomo izvajali tudi popoldanske mon-tessori urice s starši za otroke od 0-3
let in montessori urice za otroke od 3-6 let ter od 6-9 let. Na voljo pa so vam tudi počitniške montessori urice, ki bodo potekale od 22.-24. avgusta 2016 za otroke od 5-9 let. Popoldanske dejavnosti bomo še dopolnjevali glede na zanimanje.
Delovni čas in cena
Vrtec bo odprt ob delavnikih od 6.45 do 16.15.
Cena vrtca zajema tudi prehrano, angleško govorečega vzgojitelja in obo-gatitveni program v popoldanskem času in je odvisna od plačilnega razreda, za katerega vam izda odločbo CSD. Staršem, ki jih vpis v našo hišo zanima, lahko pripravimo informativni izračun.
Kdaj nas lahko obiščete?
Če smo vam ob naši predstavitvi vzbudili radovednost, si lahko več o nas preberete na naši spletni strani Rastem z montessori: Hiša otrok Ivančna Gorica ali pa nas obiščete 5. julija ob 17.30 na predstavitvi pedagogike montessori in našega programa ter vzgojiteljic.
V sredo, 24. avgusta 2016, ob 17.00, pa vas vabimo na dan odprtih vrat.
Tanja Dobre, ekipa Rastem z montessori
ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica info@armex-armature.si, 01/78 69 270
Biološke ¡stilne naprave
Visok učinek čiščenja. Ni električnih komponent v rezervoarju. Praznenje na 3 leta. Nizka poraba energije. Minimalni stroški vzdrževanja. V povoznem PE ali betonskem rezervoarju. Že danes pripravljeni na prihodnost. Proizvajalec podjetje GRAF iz Nemčije.
Presrpalni ja ki za odpadne vode
Rešitev za vse, ki se ne morejo gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Različne velikosti in zmogljivosti.
Lovilci olj in maščob
Uporaba povsod, kjer se v iztočnih vodah pojavljajo maščobe, olja ali nevarne lahke tekočine. Po standardu EN 858-1, EN 858-2, EN 1825
Zbiranje in uporaba delevnice
Podzemni PE rezervoarji od 1000 L do 100000 L. Povozni do 12,51. Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke, priključki...
Uporabljajte deževnico ter tako prihranite do 50% pitne
Okrasni nadzemni rezervoarji
Več kot 60 modelov. Različne velikosti oblike in barve
Kompostniki
Različne oblike, velikosti in barve. Izberite primerno velikost. Izberite primerno mesto na vašem vrtu in začnite kompostirati. Narava vam bo hvaležna.
Elementi za izdelavo ponikalnic
Ponikalni tunel ali ponikalni blok. 3D ponikanje.
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
23
Preteklo jesen, zimo in pomlad nas je grela španščina
Če verjameš, da se vse življenje učimo, se slej ko prej znajdeš v društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje. Tam si izbereš predmet ali dva in trening malih sivih celic se začne. In ker je trening delo, je tudi koristno. Če upoštevamo še, da smo vrsto treninga izbrali sami, postane uporabno in zabavno. Zato ni čudno, da se upokojenci kmalu počutimo mlajši, sposobni in koristni člani družbe.
V	šolskem letu 2015/2016 se je na seznam dejavnosti UTŽO Ivančna Gorica uvrstila tudi španščina, ki jo kot materni jezik govori več kot 450 milijonov ljudi v 20-ih državah, po številu govorcev v svetovnem merilu pa jo presegata le angleščina in kitajščina. In kako je španščina zašla na Dolenjsko? V Višnji Gori živi Liliana Ines Kožar, ki ji je bila v daljni Argentini poleg slovenščine položena v zibelko tudi španščina. Lili zna in počne marsikaj, med drugim poučuje vse uka željne ta dokaj enostaven, a temperamenten jezik. In volje ter energije ji res ne manjka!
V	skupini se nas je zbralo sedem. Lili je z nami že na prvi uri vzpostavila zelo prijeten stik, ki se je skozi šolsko leto še bogatil. Naučili smo se veliko, več kot smo na začetku pričakovali. Spoznavali smo nove besede, slovnico in živahen, temperamenten značaj špancev. Veliko smo se pogovarjali in se velikokrat nasmejali. Tako tečaj ni predstavljal samo učenje, temveč tudi prijetno druženje. Ure so bile zabavne, sproščene. Navzeli smo se argentinsko-španskega melosa in dobili smo občutek, da smo kar nekako zreli za izlet v Španijo, kjer nas nikakor ne bi mogli več prodati.
Lili se je trudila z vsakim od nas razviti poseben odnos, da nam je kar najbolj olajšala vstop v do tedaj neznani svet. Potrpežljivo je odgovarjala na vsa naša vprašanja, ki jih ni bilo malo. Znala je biti stroga, če nismo naredili domače naloge ali se nismo učili novih besed. Po drugi strani pa nas je razvajala. Tako smo si »prislužili« dva tradicionalna argentinska zajtrka ali »po naše« dopoldanski malici: tapas in empanadas, nekaj podobnega italijanski mini pici in slovenskim žlikrofom oziroma italijanskim raviolom, oboje je prinesla popolnoma sveže in še vroče.
Tako je bilo tudi zadnji dan tečaja. Po zajtrku, ko smo se najedli, smo pisali test, namenjen preverjanju svojega pridobljenega znanja. Vsi smo teste dobro opravili, za kar se lahko zahvalimo naši Lili in seveda našemu trudu. Sedaj bomo nekaj časa uživali zaslužene počitnice, jeseni pa bomo komaj čakali, da se začne novo šolsko leto
Alenka Peterc in Danica Petrič
Odprtje likovne razstave na prostem umetnice Pavle Jakopič
V soboto popoldne, 21. maja 2016, smo se na Starini pri Ambrusu zbrali številni ljubitelji likovnih umetnin. Umetnica Pavla Jakopič Pav'lca je na vrtu svoje domačije postavila že svojo drugo samostojno likovno razstavo.
Pavla Jakopič Pav'lca se je rodila v vasi Čadraže pri Šentjerneju. Že kot majhno dekletce se je navdušila nad ustvarjanjem, še posebej nad risanjem, ki je postalo njena velika ljubezen za vse življenje. Pot jo je kasneje zanesla v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža Vlada. Srečno naključje ju je nekoč pripeljalo na Starinarjevo domačijo - prelep košček skrivnostne, a opojne suho-kranjske zemlje -, ki sta ga kmalu
Zaključili smo Teden kulture v občini Ivančna Gorica
Za nami je praznik kulture in povezovanja. Teden, v katerem so številna društva in njihovi člani z veliko dobre volje, vztrajnosti in dela izvedla pester nabor odlično izvedenih dogodkov pod skupnim imenom - TEDEN KULTURE v občini Ivančna Gorica.
Tema letošnjega vseslovenskega Tedna kultura je zborovsko petje in tako smo začeli tudi mi. Mešani pevski zbor Zborallica je odprl Teden kulture v občini Ivančna Gorica in ga z nastopom na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Ivančna Gorica tudi zaključil. Vmes pa smo uživali na tematski tržnici: Kultura na tržnici - Krka se predstavi, kjer so utrip Krke predstavljala Kulturno društvo Krka, Turistično društvo Krka, Jamarski klub Krka, Čebelarsko društvo, vrtec in šola. Ogledali smo si likovno razstavo na prostem umetnice Pavle Jakopič, se zabavali na Kmečkih igrah v Dobu in poslušali koncert Igenium Ensemble. Knjižnica Ivančna Gorica je pripravila urico ljudskih pripovedi s karikaturistom za otroke s posebnimi potrebami, najmlajši pa so uživali na otroškem festivalu, Festivalu Pekarne Mišmaš.
Vsi dogodki na Tednu kulture v občini Ivančna Gorica so bili dobro obiskani, vzdušje izjemno prijetno in odziv odličen. Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica se zato zahvaljuje vsem sodelujočim za vse delo, pozitivno naravnanost in odlično sodelovanje. Hkrati pa vsem želimo veliko ustvarjalnosti in veselja pri nadaljnjem delu.
Maja Lampret
UTŽO Ivančna Gorica postala
samostojno društvo
Letos se za Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica odpira novo poglavje delovanja. Po 12 letih uspešnega uresničevanja svojega poslanstva, to je izobraževanja, kulturne dejavnosti in vključenosti starejših v družbo, ko je UTŽO Ivančna Gorica delovala kot sekcija pri Zvezi kulturnih društev občine Ivančna Gorica, je pred kratkim prišlo do spremembe njenega statusa in bo od sedaj naprej delovala kot samostojno društvo. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 26. 4. 2016, so ustanovni člani »Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica« sprejeli sklep o ustanovitvi društva in statut društva ter opravili vse potrebno za registracijo društva na Upravni enoti Grosuplje. 24. 5. 2016 pa so zaključek študijskega leta člani združili s prvim rednim občnim zborom novoustanovljenega Društva UTŽO Ivančna Gorica. V velikem številu so se zbrali v Gostišču Krka, kjer so podpisali pri-
stopne izjave k članstvu v društvo, soglasno izvolili predsednico gospo Jožico Lampret, ki je že sedaj vodila UTŽO, upravni odbor in nadzorni svet društva. Prednosti samostojnega delovanja je predstavila predsednica ZKD Ivančna Gorica Maja Lampret, statut društva pa je predstavila Danila Ilešič.
Predsednica Jožica Lampret je poda-
la poročilo o realizaciji programa v iztekajočem se študijskem letu, Ženski pevski zbor Harmonija je dogodek popestril z ubranim nastopom, župan Dušan Strnad pa je novoustanovljeno društvo UTŽO Ivančna Gorica s svojo prisotnostjo in dobrimi željami pospremil na samostojno pot.
Gašper Stopar
posvojila in jima je sprva predstavljal le prostor za oddih, po upokojitvi pa je postal njun čisto pravi dom. Vedno nasmejana Pav'lca je vsestranska umetnica - recitatorka, pevka v MePZ Ambrus, predvsem pa likovnica. Znanje slikarskih tehnik je pridobila in nadgradila na Univerzi za tretje življenjsko obdobje pri akademskem slikarju Todorčeu Antanasovu. Razstava olj na platnu in akvarelov, ki jo je slikarka v Tednu ljubiteljske kulture pripravila v
sodelovanju s Kulturnim društvom Ambrus, je bila že njena druga samostojna razstava; prvič je razstavljala pred petimi leti. V kratkem kulturnem programu ob odprtju razstave je številne obiskovalce nagovorila Polona Hrovat in orisala umetničino pot. Pav'lca nas je z deklamacijo pesmi dolenjskega pesnika Severina Šalija spomnila na lepote ljube reke Krke, ki ji je vedno znova vir likovnega navdiha. Zasanjane melodije violončela, na katerega je muzicirala Monika
Hočevar, so bile odlična spremljava razstavljenim Pavličinim umetninam - razkošnemu blagozvočju upodobljenih krajin, cvetja, ljudi in živali. Likovna razstava umetnice Pavle Jakopič Pav'lce je bila izredno lep dogodek. Verjamem, da bo umetnica čez kakšno leto v cvetočem, s soncem obsijanem Jakopičevem vrtu ponovno razprostrla platna in nas očarala.
Špela Zupančič, KD Ambrus
24
Kultura
junij 2016
številka 5
Ambrus

Stiški kvartet slavi SREBRNI JUBILEJ
(zaključek nadaljevanja)
STISKI KVARTET
V letih 2012 in 2013 je bilo v skupini zaznati turbulentno obdobje, saj sta nas zapustila dolgoletni basist Jože Perkovič in baritonist Jože Petek. Tudi zaradi tovrstnih težav sta se na Slovenski popevki pojavila dva druga pevca. Fredi in Robert iz klape Lavan-da sta s profesionalno držo pripomogla k uspešnemu nastopu na festivalu. Potrebno je bilo poiskati nova stalna pevca. Po naključju se je ravno v tem času razšel kvartet Lagapi iz naših logov. Tako sta se kvartetu pridružila pevca Uroš Zorec, ki poje bariton in Kristjan Oven, basist. Sreča je tudi v tem, da sta se nova pevca hitro vklopila v stiški kvartet in osvojila naš program, saj je tudi njihova mlada skupina prepevala sorodno glasbo. Res pa je, da so tovrstne kadrovske spremembe vse prej kot lahke, še posebej, če se čez noč zamenja pol skupine. Nadaljevali smo z rednimi vajami in nastopi. Ob glasbeni spremljavi citrarke Tanje Zajc Zupan smo z mentorico in pevko Tejo Saksida posneli pesem »Božiček tvoj sem« in jo predstavili v decembrski TV oddaji. V organizaciji koncertov družine Zupan smo z drugimi gosti sodelovali na veliko koncertih po Sloveniji. Poudariti je treba, da so tovrstni koncerti kvalitetno zasnovani in posledično tudi dobro obiskani. Z novo zasedbo smo se v sodelovanju z glasbenimi kolegi večkrat pojavili v zabavnih glasbenih TV oddajah. V glasbenem studiu v
Mengšu smo posneli a capella dve pesmi, z ansamblom pa narodnoza-bavni valček. K sodelovanju nas je povabila pevka Mojca Saje, s katero smo v studiu Metulj posneli gospel Stand by me - Čuvaj me v slovenščini.
V	določenem obdobju smo predvsem s prvo zasedbo veliko prepevali na pogrebih po večjem delu Slovenije. Tako sem naštel 156 pogrebov. Na teh nastopih slovesa od zemeljskega življenja smo intenzivno peli do l. 2000. Še raje pa pojemo ob radostnih trenutkih življenja, ko si fant in dekle obljubita večno zvestobo. V 25 letih smo svate razveseljevali na 71 porokah. Upamo in želimo, da vsaj večina teh zvez še drži. Če ne zaradi drugega pa zaradi tega, ker jih je v zakonsko življenje pospremil Stiški kvartet!
V	četrt stoletja smo, kot je bilo že omenjeno, sodelovali in snemali z ducatom glasbenih imen slovenske popularne in narodnozabavne glasbe. Z Natalijo Verboten smo posneli balado »Življenje gre naprej«. Ko smo organizirali koncert v šolski športni dvorani nam je z nastopom vrnila uslugo. Tudi za popularne Čuke smo v studiu Martina Štibernika posneli dve pesmi. Črnske duhovne in narodnozabavne viže smo snemali v studiu Akademik v Ljubljani pri Robertu Bevcu. V letih 2003 in 2004 smo s starejšim pevcem Marjanom Zgoncem posneli več zabavnih pesmi v studiu Napoleon v Kamniku.
Z morsko obarvano balado Ribič in morje smo skupaj z njim nastopili na znanem 27. Festivalu Melodije morja in sonca v portoroškem avditoriju. Nagrade za izvajano skladbo resda ni bilo, smo pa naleteli na dober odziv publike. Veliko časa smo prebili v studiu Metulj v Novem mestu pri vsestranskem glasbeniku Marku Pezdircu, kjer smo posneli skoraj vse skladbe za narodnozabavni CD ter več ljudskih in dalmatinskih pesmi. V studiu Gong v Ljubljani smo ustvarjali vokalno prearanžirane popularne skladbe in posneli a capella slovensko popevko »Najpada zdajdež« s Tanjo Žagar. V zadnjem obdobju smo več časa namenili sodelovanju s popularno domačinko Nino Pušlar in posneli tudi več njenih pesmi. Če potegnemo črto pod število posnetih pesmi stiškega kvarteta, naštejemo do danes 96 posnetkov v različnih zvrsteh glasbe. Večina teh smo izdali na naših petih nosilcih zvoka. Kot že rečeno, so bili ostali singli in v paketu po več pesmi, posneti z drugimi pevci in glasbeniki domače in zabavne

JUBILEJNI k^NCttT S PRIJATELJI
Športna dvorana OŠ STIČNA, SOBOTA . 2, julij 2016 . 0B2OURIM
J^r-L-- J	t^Tfil piLIL'
. jpjviii.i v Vi. h si:; ii. i In VjinjijjjMi EW 0 L,O M f A in AG KEKj R AD Ivanina gm-ka SiaiiifimiL vovaČtC GfKirplji in VINOTCX! S4 - l.jiiibljiirta-TrrlOVSi
glasbe.
Upamo, da nam bo zdravje in grlo še naprej služilo. Le tako bomo lahko razveseljevali srca poslušalcev in prinašali dobro voljo vsem, ki so za to odprti. Najzaključim potovanje
skozi četrt stoletja Stiškega kvarteta z refrenom znane skladbe Andreja Šifrerja: »Mi bomo peli, dokler grla zdrže!« Poslušalcem in oboževalcem pa želja: »(Z)držite z nami!«
Marko Okorn
S predavanja v knjižnici: Kakšne barve je vaš vrt?
V ivanški knjižnici se je v sredo, 11. maja, popoldne spet dogajalo. Odprli so razstavo risb na temo »Razvoj risbe skozi krajino - krajina od otroškega do profesionalnega pogleda« in dodali predavanje krajinskega arhitekta Mitje Škrjanca o barvah na vrtu. Razstavo risb je »zakrivila« študentka krajinske arhitekture in agronomije Mojca Seliškar, domačinka iz Znojil. Ona je tudi pripeljala v goste predavatelja Mitjo Škrjanca, priznanega krajinskega arhitekta. Ta nam je povedal in s slikami ilustriral, kaj pomenijo na vrtu barve.
Najprej smo slišali nekajo krajinski arhitekturi in arhitektih. Ti zadnja leta postajajo prepoznavni, ukvarjajo pa se s projekti javnega značaja, povezanimi z oblikovanjem krajine, z urbanizmom, pa tudi z zasebnimi projekti, torej z urejanjem vrtov in okolice hiš. Krajine in vrtovi morajo biti brezčasni, pri čemer je vodilo »Nikoli preveč, ampak komaj dovolj«. Posegi
v naravo so pravi tedaj, ko zanje sploh ne vemo. O trendih na vrtovih ne govorimo, ti veljajo le za vrtno pohištvo. Zgledujmo se po naravi. Najlepši so cvetoči travniki, če seveda cvetlic prezgodaj ne pokosimo.
Barve na vrtu
Barve nosijo informacijo, zato je treba poznati njihov pomen. Računati je treba s tem, da pri rastlinah ni obarvan samo cvet, temveč tudi listi, lubje in plodovi. V zasaditvah vrtov, kjer naj prevladujejo trajnice, največkrat uporabljamo bele, modre, rožnate in zelene barve. Z rdečo, oranžno in rumeno je treba delati s premislekom, saj imajo svoje zahteve.
Kaj nam govorijo barve rastlin?
Pozabljamo, da je zelena, ki jo je v naravi, poleg modre na nebu in vode največ, tudi barva. Deluje pomirjujoče, povezovalno, z njo poudarjamo
Mitja Skrjanec je v knjižnici predaval o pomenu barv in dediščine v krajinski arhitekturi. Celo angleška trava za Angleže ni več tako zanimiva kot jim je naša.
tisto, kar je blizu (s temnejšim odtenkom) in tisto, kar je oddaljeno (s svetlejšim odtenkom). Zeleno ozadje je hrbtenica vrta. Bela je barva elegance, poudarja detajle, tudi povezuje, ustvarja nežne sence in deluje prosojno. Modro barvo ima za najljubšo 40 % ljudi, ker na nas učinkuje dobro, saj je modro nebo, morje, voda. Modro cveti le malo rastlin, jih je pa možno kombinirati z vsemi drugimi barvami. Najprej pritegnejo pogled, dajejo globino, zato jih sadimo na oddaljene dele vrta. Rožnata barva poudarja tisto rastlino, ki je zraven, povezuje in nevtralizira, krasna je v kombinaciji z belo in srebrno. Rjavo barvo z odtenki rumene dobijo jeseni vse cvetoče rastline. Je sicer barva umiranja, vendar vemo, da bodo spomladi zopet oživele. Rumene barve je v naravi veliko, na vrtu pa moramo biti z njo in z oranžno previdni. Daje hiter učinek, pritegne pogled in poudarja zasaditev, vendar je najlepša sama. Enako velja za rdečo barvo, ki na vrtu zahteva posebno mesto.
Še drugi nasveti o ureditvi vrta
Vse te primere je Mitja Škrjanec ilustriral s primeri konkretnih zasaditev in rastlin, vmes pa je mimogrede natresel še cel kup dejstev in nasvetov. V rozarijih - nasadih vrtnic lahko uporabimo vse barve, ker vrtnice to prenesejo. Žive meje so najlepše gabro-ve, t. i. »ciprese«, ki so v resnici kleki, pa vrtnarji sovražijo in jim želijo hiter konec. V zasaditvah mora biti najmanj pet rastlin ene vrste, če z njimi želimo doseči barvni učinek. Skupina je orkester, ena sama rastlina je solo pevec. Vendar pa morajo biti rastline z velikimi cvetovi same.
Z enoletnimi cvetlicami se krajinski arhitekti ne ukvarjajo. Dovoljene so
za rezanje in izdelavo šopkov, sicer pa so neekološke. Zakaj? Za njihovo intenzivno vzgojo je potrebno toliko umetnih gnojil in drugih strupov, da z njimi delamo naravi škodo. Izvedeli smo, kaj trenutno uničuje pušpane. To je iz Azije uvoženi žužek, ki rastlino uniči, če je ne poškropimo pravočasno. Rezultat globalizacije torej uničuje grm, ki je bil tradicionalno v vsakem kmečkem vrtu.
Čas, predviden za predavanje, je nam in dinamičnemu, prijetnemu predavatelju minil veliko prehitro. Vsega, kar nam je povedal in pokazal, si seveda ne bomo zapomnili, dal pa nam je obilo snovi za razmišljanje o naših vrtovih in verjamem, da tudi idej za naprej. Kaj od povedanega se bo zagotovo prijelo!
Joža Železnikar
ŠTUDENTKA MOJCA SELIŠKAR O PRAZNOVANJU MESECA KRAJINSKE ARHITEKTURE
V mesecu aprilu se je v sklopu Meseca krajinske arhitekture v Ivančni Gorici zvrstilo več dogodkov. Ideja enomesečne aktivnosti na področju krajinske arhitekture je povečanje prepoznavnosti krajinske arhitekture. Dogodki, ki se izvajajo na izbrano temo, so organizirani s strani Društva krajinskih arhitektov vse od leta 2007. Letošnji cilj društva je bil, da se v okviru meseca KA organizirajo enaki oziroma podobni dogodki v čim več slovenskih krajih. Vsako leto povabijo k sodelovanju člane društva, krajinske arhitekte in študente v želji po ozaveščanju in izobraževanju ter širjenju pomena krajinske arhitekture. Letos je bilo več kot 40 tovrstnih dogodkov v krajih po Sloveniji. Dogodki so se poleg večjih mest odvijali tudi v manjših krajih, kot je Izola, Murska Sobota, Piran, Loški potok in Ivančna Gorica. S pomočjo in podporo knjižnice so se letos prvič dogodki odvijali tudi v občini Ivančna Gorica. 23. aprila se je ob Svetovnem dnevu knjig v prijetnem sobotnem dopoldnevu pred knjižnico odvijala Čitalnica na prostem. Naključni mimoidoči in obiskovalci knjižnice so lahko prebirali knjige o urejanju okolice, otroci so v pravljičnih šotorih poslušali pravljice, se igrali socialne igre in sodelovali v delavnicah na temo krajine. Delavnice je vodila dijakinja vzgojiteljske šole Veronika Bregar in študentka razrednega pouka Neža Hočevar ob pomoči študentke krajinske arhitekture Eve Harlem in študentke gradbeništva Alje Puš. Otroci so izrezovali drevesa, risali in odtiskovali liste dreves. Bolj razgiban del dogodka so bile socialne igre, ki jih je vodila študentka socialne pedagogike Nives Medved. Otroci so uživali v skorajda pozabljenih igrah, kot sta gumitvist in ristanc ter nekaterimi družabnimi igrami. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, skupaj nas je obiskalo približno sto ljudi, ki so s svojim obiskom in pozitivnim odzivom pripomogli k uspešni izvedbi dogodka in željo po podobnih dogodkih v prihodnje. Obiskal nas je tudi predsednik upravnega odbora DKAS g. Jože Novak, ki nam je namenil nekaj spodbudnih besed in pohval, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Zadnji dogodek v sklopu MKA je bila otvoritev razstave Razvoj risbe skozi krajino - od otroškega do profesionalnega pogleda skupaj s predavanjem priznanega krajinskega arhitekta Mitja Škrjanca. Na poljuden in hkrati strokoven način nam je predstavil pomen krajinske arhitekture in bolj podrobno govoril o barvah na vrtu. Razstava je na ogled do konca meseca maja.
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
25
Mavrična kultura za vse
MALA SOLA GLINE Z MARJETO BASA
V spomladanskem semestru nam je uspelo izvesti Malo šolo gline, ki je gostila mlade ustvarjalce v Ivančni Gorici vsako sredo. Mladi so raziskovali možnosti, ki jih ponuja kiparsko ustvarjanje v glini, razvijali ročne spretnosti ter domišljijo pod mentorstvom domačinke in izjemne kiparke, Marjete Baša iz Ambrusa. Marjeta je skupaj z otroki pripravila zaključno interno razstavo za udeležence in njihove starše. Na razstavi nam je bila na ogled pestrost nastalih izdelkov. V času, ko se družba vse bolj usmerja v razvoj in uporabo tehnologije, so tovrstne izkušnje izdelovanja in ročnosti še posebej dragocene. Hvala mentorici in čestitke vsem mladim udeležencem Male šole gline!
KNJIŽNI PRVENEC MELITE GARVAS PREMIER-NO V IVANČNI GORICI
Melita Garvas je vsestranska ustvarjalka, ki deluje na področju likovne umetnosti, gledališča in literature. Njeno strokovno področje pa je tudi specializacija iz terapije z umetnostjo.
S pomočjo JSKD in KUD Janez Cigler je založila knjigo pesmi iz mladostnega obdobja ter izseke svojih avtorskih tekstov preteklih let.
Melitina razstava je na ogled v knjižničnih prostorih ter v občinskih prostorih sejne sobe Žolnir. Tam je potekala tudi predstavitev prvenca, na kateri je bilo več kot 70 ljubiteljev Melitinega ustvarjanja. Knjiga je lično delo oblikovalke Nataše Kastelic iz Višnje Gore. S spremno besedo in uredniškim delom pa jo je nadgradila Marija Samec, Melitina profesorica v srednji šoli. Na predstavitvi v soorganizaciji s Knjižnico Ivančna Gorica je Melitino literarno ustvarjanje ter dolgoletno sodelovanje s knjižnico izpostavila tudi Ksenija Medved, vodja knjižnice. Prireditev pa so z recitalom popestrila dekleta iz Višnje Gore, ki jih je prijetno povezala Rebeka Petrič.
Napovedujemo
POLETNE GLEDALIŠKE DELAVNICE ZA OTROKE NA TEMO MEDSEBOJNIH ODNOSOV, SPREJEMANJA IN SKUPNEGA BIVANJA
22. - 26. avgust 2016, 9.00- 14.00, Kulturni dom Ivančna Gorica
Mentorici: Maja Peterlin in Simona Zorc Ramovš Delavnica je namenjena za predšolske in šolske otroke. Prijave na: oi.ivancna.gorica@jskd.si in osebno v Knjižnici Ivančna Gorica
Organizatorji: KUD Žebelj, JSKD RS OI Ivančna Gorica in ZKD Ivančna Gorica
Simona Zorko, koordinatorka
NOVICE IZ KNJIŽNICE
Akcija »Knjižničar pri vas« v krajevnih knjižnicah
Akcija »Knjižničar pri vas« bo letos potekala v tednu od 20. do 24. junija. Knjižničar vam bo v krajevni knjižnici na voljo od 11. do 18. ure, in sicer:
-	v Šentvidu: v ponedeljek, 20. junija
-	v Višnji Gori: v torek, 21. junija
-	v Stični: v sredo, 22. junija
-	na Krki: v petek, 24. junija
V	četrtek, 23. junija, in 30. junija so vse krajevne knjižnice odprte po rednem urniku, v mesecu juliju in avgustu so zaprte. Knjige boste lahko imeli doma vse poletje, brez zamudnine, tako da ste vabljeni k večji izposoji.
V	tem času bo vpis brezplačen. Članska izkaznica, ki jo dobite ob vpisu v krajevni knjižnici, vam velja tudi v enoti v Ivančni Gorici in vsej knjižnični mreži Mestne knjižnice Grosuplje.
Poletni delovnik knjižnice
Obveščamo vas, da bo knjižnica julija in avgusta odprta ob ponedeljkih, torkih in petkih od 13. do 19. ure, ob sredah in četrtkih pa od 9. do 15. ure. Ob sobotah je knjižnica zaprta. V času, ko je knjižnica zaprta, boste knjige lahko vračali v zabojnik.
Poletna ponudba
Knjižničarji si že brusimo pete in poskrbeli bomo za zalogo knjig iz skladišč, krajevnih knjižnic, vam pripravili kak seznam, saj je poleti težko loviti novosti (npr: www.dobreknjige.si). Prilagodili se bomo vašim datumom, tudi dvd-je boste lahko jemali za toliko časa kot knjige. Počitnice so le počitnice in naj skrb za podaljševanje ne bo ovira pri branju. Koledar prireditev za naprej je v pripravi. Zadnji teden v juniju ga boste že lahko dobili v knjižnici. Počitniške dejavnosti letos bodo v zadnjem tednu avgusta, tudi za jesenski čas se že lahko prijavljate, pripravili smo različne bibliopedagoške dejavnosti za različne ciljne skupine. Koledar prireditev dobite za pultom. Med počitnicami bo v knjižnici potekal tudi bralni srečelov prvih 14 dni v avgustu, letos družinski paketi, za vsakogar nekaj. Na ogled bo likovna razstava društva Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. V prireditvenem prostoru bo spet tudi čitalnica, ob kavi lahko prebirate vsak dan sveže novice. Naj bo poletje radodarno z dobrimi zgodbami in naj se vse pravljice dobro končajo!
Člani NK Ivančna Gorica končali na 3. Z naslovom državne
mestu, mladi zelo uspešni
Članska selekcija NK Ivančna Gorica je sezono končala na 3 prej razočaranje kot uspeh, glede na to, da je ekipa vodila
Na zaključku sezone se jim je maščevala prekratka klop. Zaradi poškodb in kartonov so veliko igrali precej mlajši in neizkušeni igralci, kar se je odrazilo v nekaj slabši igri. Vseeno pa je ekipa na pravi poti, da kmalu pride nazaj v 2. ligo. Okostje ekipe bo ostalo isto, kader se bo popolnil z nekaterimi člani z mladinske ekipe in s kakšno izkušeno okrepitvijo. Trener Hadžič je postavil dobre temelje za prihodnjo sezono, a se poraja vprašanje o nadaljnjem sodelovanju s trenerjem. Ni namreč ostal neopažen tudi pri ekipah iz višjih rangov in ima kar nekaj ponudb. Predsednik kluba upa, da bo ostal,, vseeno pa ima tudi rezervni načrt. Cilj v naslednji sezoni je boj za vrh lestvice. Junija se je zelo izkazala selekcija U-8, ki se je udeležila tradicionalnega nogometnega turnirja Črnuška pomlad 2016. Najprej je fante treba pohvaliti za borbenost in vztrajnost skozi celoten turnir, ki je bil zelo naporen, saj so bila igrišča zelo namočena in blatna tako, da je bilo v takšnih pogojih zelo težko igrati. Fantje so se držali navodil trenerja, bili so zelo disciplinirani na igrišču in izven njega. Že prvo tekmo so prikazali obetavno predstavo, nato pa je bilo vsako tekmo boljše, tako da so v skupinskem delu premagali vse tri nasprotnike. Sledilo je četrtfinale, v katerem so se pomerili z ekipo iz soseščine- z NK Brinje. To je bila najboljša tekma naših fantov na turnirju. Z izjemno kolektivno igro so fantje nadigrali nasprotnika. V polfinalu je fante čakalo srečanje z domačo ekipo ND Črnuče.
To je bila zelo vznemirljiva tekma, v kateri je bila ekipa NK Iv. Gorica večino tekme boljši nasprotnik, a na koncu je bil izid 1:1. Nato so sledili streli s 7-ih metrov in na žalost so bili naši fantje tisti, ki niso imeli sreče. Fantje so po precejšnjem razočaranju nato izgubili še tekmo za 3. mesto. A tudi 4. mesto med 16 udeleženimi ekipami je zelo lep uspeh te selekcije. Na koncu se v klubu zahvaljujejo vsem staršem, ki so celoten turnir spremljali in bučno navijali za svoje nogometaše ter tako prispevali zelo velik delež ekipnemu uspehu. Po besedah predsednika kluba Rafaela Korena so se vse mlajše selek-
. mestu v 3. SNL center, kar je skoraj celo prvenstvo.
cije od U-8 do U-11 junija udeležile močnega mednarodnega turnirja v Crikvenici. Omenjene selekcije so turnir izkoristile tudi kot zaključek letošnje tekmovalne sezone. Približno 80-članska delegacija se je v Cri-kvenico odpravila v petek, 17. junija, dopoldne in se vrnila v nedeljo, 19. junija, zvečer.
Nogometni klub je v okviru tega dogodka ponudil možnost 3-dnevnega obalnega potepanja tudi družinskim članom otrok, ki odhajajo na omenjeni turnir. NK Ivančna Gorica je vsem prijavljenim družinskim članom priskrbel nastanitev v Crikvenici.
Simon Bregar
prvakinje tudi badmintonisti na zaslužen počitek
Stičanka Anja Jordan se je z lanskim naslovom državne prvakinje do 11 let na nedavnem državnem prvenstvu v Zgornji Kungoti okitila še z letošnjim naslovom najboljše do 13 let. Na napeti tekmi, kjer je odločal tretji set, je Anja znala zbrati dovolj moči in koncentracije za zmago. Poleg zlata pa sta s klubsko soigralko Zojo Novak priigrali še naslov vice prvakinj v ženskih dvojicah. Za dve najžlahtnejši medalji ji čestitamo in želimo lepe počitnice!!!
trrn
Anja Jordan - letošnja državna prvakinja do 13 let v badmintonu
Športna disciplina badminton se je tudi v ivanjškem okolju že dobro utrdila in z leti pridobiva nove podpornike. Badminton klub Ivančna Gorica pa nove mlajše in starejše člane. Veseli nas, da z nami radi igrate to dinamično in zabavno igro, s katero krepimo zdravje in športnega duha. Prav slednje so nam prikazali otroci badminton šole, ki so se na zaključnem turnirju v Srednji šoli Ivančne Gorice pomerili med seboj in gledalcem prikazali pridobljeno znanje. Najboljšim smo podelili medalje, prav vsem pa iskreno čestitamo za nastop. Konec šolskega leta pospravimo tudi badmintonisti loparje v omaro, sezono smo uspešno pripeljali do zaključka, zopet pa se srečamo v oktobru, ko bomo s šolo in rekreacijo nadaljevali kot do sedaj.
Informacije o badmintonu vas čakajo na internetni strani BK Ivančna Gorica, lahko nas kontaktirate na info@badminton-bkivg.si ali pokličite na tel. št.: 041 323 966.
Ekipa BK Ivančna Gorica, Špela Batis
26
Kultura
junij 2016
številka 5
Ambrus
Pri nas je potekalo evropsko prvenstvo v raftingu
Od 16. do 22. maja je na reki Savi v Tacnu in na reki Krki v Straži potekalo EP v raftingu. Za našo občino je bila še posebej zanimiva kraljevska disciplina-spust (od Zagradca do Šmihela), ki je potekal v soboto, 21. maja. Evropsko prvenstvo je sicer organiziral Rafting klub Gimpex Straža v sodelovanju z občino Straža.
Tekmovalci so se na dan spusta na reko Krko podali v Zagradcu pod župnijsko cerkvijo, domača društva in turistični ponudniki pa so poskrbeli za številne obiskovalce in navijače. Evropsko prvenstvo v raftingu se je sicer začelo že 16. maja. Na veliko veselje domačih navijačev se je tekmovanje končalo z zmagoslavjem domačih posadk med člani in mlajšimi člani, ki sta z zmagama v spustu od Zagradca do Šmihela osvojili oziroma potrdili tudi prvo mesto v skupnem seštevku za EP.
Na evropskih in svetovnih prvenstvih tudi sicer največ veljajo zmage v članski konkurenci. Člani - veslači straškega Gimpexa, ki so na prvenstvu tudi v vseh ostalih kategorijah z izjemo veteranske zastopali Slovenijo, so bili pred zadnjo preizkušnjo-spustom tretji za Češko 1 in Rusijo 1. Kot je po tekmi povedal kapetan straške prve posadke Marko Mihelič, so vedeli, da so v spustu, ki prinese največ točk za skupni vrstni red, močni in da lahko zmagajo, kar jim je tudi uspelo. Člani so prvič v zgodovini Rafting kluba Gimpex Straža zmagali v skupnem seštevku in osvojili laskavi naslov evropskih prvakov v najmočnejši konkurenci!
Tudi mlajši člani so v bili v seštevku sprinta, dvobojevanja, slaloma in spusta najboljši in so osvojili naslov evropskih prvakov. Druga posadka iz Straže je osvojila tudi odlično 4. mesto.
Med veterani so Slovenijo zastopali nekdanji Bobri, ki so za las zgrešili 1. mesto in osvojili naslov podprvakov za Čehi. Med mladinci, kjer so Stra-žani pred zadnjo disciplino zasedali drugo mesto v skupnem vrstnem redu, Slovenija na koncu ni osvojila medalje. Mladinci so bili v spustu četrti, prav tako pa tudi v skupnem seštevku.
V ženski konkurenci so v kategoriji do 23. leta v spustu zmagale Rusinje pred Čehinjami, med članicami Velika Britanija 1, ki je osvojila tudi pokal za zmago v skupnem vrstnem redu, pred Češko 2 in Rusijo 1, med veterankami pa Rusija pred Slovaško, medtem ko je bila med mladinkami najboljša Rusija 1 pred Italijo in Če-
Četrto klubsko tekmovanje kluba Kang
V soboto, 28. 05. 2016, smo člani Ta-ekwondo kluba Kang pod vodstvom trenerja kluba Tomaža Zakrajška v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici organizirali že četrto klubsko tekmovanje zapored. Tekmovanje v kicku, tehniki in borbah je bilo primerno za vse starostne skupine in različne sposobnosti naših članov. Udeležilo se ga je nekaj več kot 40 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo uspešno.
Začeli smo s predstavitvijo Taekwon-doja, pri kateri smo pokazali vse kategorije tega športa. Največje navdušenje so poželi pokanje balonov z nožnimi udarci, samoobramba in premet z razbijanjem deske. Sledilo je tekmovanje najmlajših v kicku in v Poomsae-h (formah). Najbolj pogumni so po predstavitvi form nadaljevali s tekmovanjem v borbah. Rezultati so v kategoriji dečkov letnika 2011 bili takšni: 1. mesto Nejc Demenc, 2. mesto Mark Podlipec, 3. mesto Tarik Dizdarevič, 3. mesto Nik Božič in Žan Žičkar. Dečki letnika 2010 so zasedli: Maksim Mulh 1. mesto, Matjaž Jordan 2. mesto, Luka Brodnik 3. mesto. V kategoriji dečkov letnik 2008 in 2009 so se zvrstili: 1. mesto Maks Brčan, 2. mesto Matevž Dolenc, 3. mesto Rok Kolovič in Mark Jurca. Dečki letnika 2007 so osvojili: 1. mesto Tevž Olovec in 2. mesto Tibor Rozina. Najstarejši dečki letnikov 2004-2006 so bili: 1. Mark Hren, 2.
Tjaž Intihar in 3. Jon Marinko. Med sebojso se pomerila tudi dekleta letnikov 2009-2011: Neža Berden 1. mesto, Tia Novak 2. mesto ter Manca Comino Perme in Pika Glavač Živčič 3. mesto. Po končanih dvobojih v kicku je vsak tekmovalec prejel kolajno. Borbe sta otvorila Žiga Klemenčič in Dejan Novak. Žiga, ki trenira Ta-ekwondo že več kot 10 let, se je proti Dejanu boril zelo taktično in pametno. Dejan, ki ima višji zeleni pas, je na zadnjih klubskih tekmah sicer zmagoval, vendar je bil proti Žigi nemočen. Tako je Žiga zmagal. V drugem po|finalu iste kategorije
Jubilejni 40. veslaški spust po reki Krki
V sklopu prireditev pod sloganom »Skupaj za čisto reko Krko«, se je v nedeljo, 29. 5. 2016, uspešno izvedel jubilejni 40. rekreativni spust s kajaki in kanuji po reki Krki. Ta spust sicer tradicionalno poteka tudi v sklopu rekreativnega projekta Kajakaške zveze Slovenije »Voda za vedno«. Letos se je spusta od Krke do Šmihela uradno udeležilo 285 rekreativcev. Nekaj je bilo tudi takšnih brez plačane startnine tako, da je bilo neuradno več kot 300 udeležencev. Spust je bil eden izmed vrhuncev prireditev ob prazniku občine Ivančna Gorica.
ško.
Nedvomno pa si medaljo zaslužijo tudi prireditelji, ki so bili ob koncu deležni pohval in čestitk udeležencev. Dokazali so, kaj vse se da narediti, če skupaj stopijo tako člani kluba in starši mladih tekmovalcev kot tudi številni krajani in občina Straža z županom na čelu. Ne nazadnje je treba omeniti tudi to, da so pri organizaciji tekmovanja in zagotavljanju varnosti na vodi pomagali tudi nekateri veslači s Krke. Že večer pred kraljevsko disciplino Evropskega prvenstva v raf-tingu na reki Krki pa je v Parku Loka v Zagradcu potekal koncert zasedbe »San Di Ego«, kar je bila dodatna popestritev za samo športno prireditev.
Simon Bregar
sta se borila Gašper Kastelic in Matic Hudnik. Matic, ki trenira šele dobra dva meseca, se je postavil proti Gašperju Kastelcu, ki ima veliko izkušenj z mednarodnih tekem. V finalu se je videlo, da je Gašper iz pravega testa. Pokazal je svoje znanje in si v borbi z Žigom zagotovil prvo mesto. Izkušeni Žan Zupančič je imel borbo z mlajšim Mitjem Dinejem Dobričem in pričakovano zmagal. Tevž Olovec je suvereno premagal Marka Hrena. Maks Brčan se je opogumil, stopil v ring proti starejšemu Tiborju Rozini in pokazal srčno borbo. Tibor je pričakovano zmagal. Gal Maršič je bil v
Start je bil tako kot že vsa leta pri mostu na Krki, kjer so se udeležencem pridružili župan Dušan Strnad, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, direktor kajakaških reprezentanc Slovenije Andrej Jelenc, direktor občinske uprave občine Grosuplje Dušan Hočevar in gostitelj, predsednik Kajak kanu kluba Krka Janez Piškur.
Kot je med drugim dejal župan Strnad, smo na jubilejni 40. spust po reki Krki lahko ponosni prav vsi občani in občanke, še posebej pa člani Kajak kanu kluba Krka, ki so že štiridesetič zapored organizirali ta dogodek. Zelo pomembno, še posebej za ljudi ob reki je, da je ta čim bolj čista in temu cilju sta naklonjeni tudi občini Grosuplje in Ivančna Gorica, ki sta s svojimi okoljevarstvenimi projekti k temu nekaj že pripomogli.
Po skupinskem fotografiranju so se kajakaši podali na pot proti Podbukovju, Lesam, Marinči vasi, Zagradcu, kjer jih je čakalo okrepčilo, nato pa so nadaljevali vse do cilja 12-kilometrske trase, ki je bil v Šmihelu pri Žužemberku. Letos je bil cilj kakih 800-900 metrov niže kot običajno in prav ta del proge je s svojimi brzicami še dodatno popestril zanimivo traso proge. Ob zaključku so organizatorji veslačem podelili priznanja in jih bogato pogostili. Zaključna podelitev priznanj in piknik je bil ob in pod kozolcem pri Družbenem centru na Krki. Kozolec je po novem last in velika pridobitev Kajak kanu kluba Krka. Prireditev je potekala ob zelo lepem vremenu, le na koncu na zaključni podelitvi je udeležence dež spomnil, da so to ljudje, ki imajo radi vodo. A pod kozolcem je bilo dovolj prostora za vse, ki so želeli ostati suhi.
Tudi letos so za varnost, predvsem pri prehodih prek jezo,v v organizaciji KKK Krka skrbeli domači fantje, za kar se jim vsi lepo zahvaljujejo.
Naj še omenimo, da je bil med številnimi udeleženci tudi kajakaš, ki se je udeležil vseh štiridesetih spustov po reki Krki. To je bil Miran Taborski. Za ta dosežek mu gredo seveda vse čestitke.
Predsednik kluba Janez Piškur vse ljubitelje vode in veslanja že vabi na naslednji, 41. spust, ki bo zadnjo nedeljo v maju prihodnje leto. Še posebej vabi našega župana, ki menda že nekaj časa obljublja, da se bo usedel v čoln in se zapeljal po naši lepotici. Predsednik kluba pravi, da ga bo držal za besedo.
Simon Bregar
dobri formi. V prvi borbi je premagal Jona Marinka, v finalu pa še Tjaža In-tiharja in si tako z dvema zmagama zagotovil prvo mesto. Tjaž Intihar je na koncu dosegel 2., Jon Marinko pa 3. mesto.
Za uspešno izvedeno tekmovanje se zahvaljujemo vsem članom kluba, predvsem Renati Mavrič in Lovru Ulceju za sojenje, Timoteju Todiču in Alešu Tekavčiču za trenerstvo ter Žigi Klemenčiču in Marku Heglerju za podporo na računalnikih. Zahvaljuje-
mo se Taekwondo zvezi Slovenije, ki nam je skupaj s podjetjem Budosport iz Zagreba posodila elektronski sistem. Zahvaljujemo se staršem, ki so po svojih močeh pomagali pri izvedbi tekmovanja. Hvaležni smo tudi vsem tekmovalcem. Zaradi njih je bilo četrto klubsko tekmovanje uspešno. Za zdravstveno oskrbo je poskrbel zdravnik Gordan Mijovski.
Darja Podpečnik
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
27
Košarkarji Ivančne Gorice zaključili sezono
V petek, 3. junija 2016, je Košarkarski klub Ivančna Gorica v športni dvorani Osnovne šole Stična, organiziral prireditev ob zaključku košarkarske sezone 2015/2016, ki je bila tekmovalno kot tudi organizacijsko najuspešnejša vse od ustanovitve kluba pred osmimi leti.
V državnem prvenstvu je barve kluba iz Ivančne Gorice zastopalo kar pet selekcij: U-9, U-11, U-13, U-17 in člani. Izredno ponosni smo predvsem na igralce mlajših starostnih kategorij, ki vsako leto znova dokazujejo, da pridno trenirajo in iz leta v leto postajajo boljši košarkarji. Vse klubske selekcije so v tej sezoni odigrale skupaj več kot 100 tekem. Mlajše selekcije so večji del tekem odigrale v športni dvorani Osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, nekaj v dvorani Osnovne šole Stična, dvakrat pa smo tekme organizirali tudi v novi dvorani podružnične šole Zagradec, medtem ko so člani vse svoje tekme odigrali v Stični.
Ekipa cicibanov oziroma U-9 je v tej sezoni tekmovala prvič in odigrala dva turnirja, kjer pa je na šestih tekmah kar štirikrat zmagala. Ekipa U-11 tekmuje že 4. leto zapored. V selekciji je vsako leto viden zelo velik napredek tako v razvoju igralcev kot tudi po rezultatsko. V letošnji sezoni je odigrala 18 tekem in zmagala na 10 tekmah, kar nekaj tekem pa je bilo zelo izenačenih in napetih vse do konca. Veliko so k dobremu vzdušju pripomogli tudi starši otrok, saj so fante poleg domačih turnirjev v velikem številu podpirali tudi na gostujočih turnirjih, kar nas še posebej veseli. Ekipa U-13 v našem klubu tek-
muje pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije drugo leto. Prejšnjo sezono so se bolj učili in nabirali prepotreb-ne izkušnje, letošnjo sezono pa smo bili že zelo konkurečni. V tej ekipi je nekaj res perspektivnih mladih fantov, zato sta bila dva tudi povabljena na regijsko selekcioniranje, kjer se zbirajo bodoči igralci za reprezentanco Slovenije. Prvič pa je nastopala tudi ekipa kadetov U-17, ki je bila v povprečju leto dni mlajša od drugih v ligi in bo tudi v prihodnji sezoni ekipa lahko nastopala dejansko v enaki postavi kot v zadnji sezoni. Prav v tej selekciji je pod vodstvom novega trenerja viden ogromen napredek v košarkarskem znanju. Tudi za člansko ekipo je uspešna sezona, saj so ivanški košarkarji vso sezono krojili vrh lestvice v svoji skupini in redni del sezone zaključili na drugem mestu. S tem rezultatom smo se uvrstili v končnico oziroma v ligo za prvaka, kjer zmagovalca napredujeta v višji rang tekmovanja. Tu smo se pomerili z objektivno precej močnejšimi in kvalitetnejšimi ekipami, tako da nam preboj naprej ni uspel. Na zaključni prireditvi je kadetska ekipa Ivančne Gorice odigrala prijateljsko tekmo proti ekipi Ježice iz Ljubljane. Med posameznimi četrtinami in odmori pa so nastopili plesalke in plesalci plesne skupine GUAPA, ki so
res izvrstno popestrili dogajanje v dvorani.
Zaključne prireditve so se udeležili tudi župan občine Ivančne Gorice Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole in še poseben košarkarski gost, nekdanji član reprezentance Slovenije in uspešni igralec v številnih tujih ter slovenskih klubih Goran Jagodnik. Ob tej priložnosti so vsi trije gostje košarkarjem selekcij U-9, U-11 in U-13 podelil diplome Košarkarske zveze Slovenije za uspešno nastopanje na državnem prvenstvu. Naši mladi košarkarji so bili navdušeni predvsem nad Goranom Jagodnikom, saj tako visokega košarkarja večina njih še ni srečala. Mnogi so se želeli slikati z njim, napraviti kakšen »selfi«, zato se je Goran moral kar nekaj časa zadržati z mladimi nedobudneži. Žal si Goran Jagodnik in župan Dušan Strnad zaradi drugih obveznosti nista mogla ogledati še revijalne tekme članske ekipe z vrstniki Kočevja, kjer pa je za domače košarkarje uspešno nastopil podžupan Tomaž Smole. Da je dogodek uspel, potrjujejo tudi izjave mladih košarkarjev, ki so povedali kaj jim je bilo najbolj všeč: »Ko sem dobil priznanje in ker sem spoznal Gorana Jagodnika, in ker sem dobil klubske nogavice«. Ob tem so fantje tudi razložili, zakaj naj drugi pridejo igrat košarko v naš klub.
»Igranje košarke je zabavno. Vsak igralec spoštovan. Zato ker se tukaj sprostiš in pozabiš na šolo. Imamo najboljšega trenerja. Da ne bi samo jedli čipsa in igrali igric.« Izjave košarkarjev naj bodo povabilo vsem, da se pridružijo pri vadbi košarke z začetkom naslednjega šolskega leta. Ob tej priložnosti se Košarkarski klub Ivančna Gorica iskreno zahvaljuje županu Dušanu Strnadu, podžupanu Tomažu Smoletu in uspešnemu slovenskemu košarkarju Goranu Ja-godniku za udeležbo na prireditvi in podelitvi priznanj. Zahvaljujemo se tudi plesni skupini GUAPA za res lep nastop, predsedniku ZŠO Ivančna Gorica Mitji Hrenu, staršem, ki spod-
bujajo naše mlade igralce kot tudi vsem obiskovalcem, ki ste se udeležili prireditve.
Kot vsak športni klub tudi naše društvo za svoje delovanje potrebuje določena sredstva, da lahko realiziramo zastavljene programe in cilje kluba. Da lahko tako številčne naše selekcije nemoteno trenirajo in tekmujejo, skrbijo naši donatorji in sponzorji, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo: Občina Ivančna Gorica, Komunalne Gradnje, GH Holding, Akrapovič, Čuk Mobil, Gamo, Defens, Poločič, Zlatarstvo Gros in Dnevni bar Glorija.
Jože Ulčar,
Košarkarski klub Ivančna Gorica
Jože Zidar (1958-2016) Motokrosisti AMD Šentvid že
V	zgodnjem ponedeljkovem jutru 6. junija je nepričakovano prenehalo biti srce dolgoletnega člana in nekdanjega predsednika AMD Šentvid pri Stični Jožeta Zidarja.
Jože Zidar je bil dolgoletni športni funkcionar Avto moto društva Šentvid pri Stični, v katerem je kar tri desetletja aktivno deloval pri organizaciji in izvedbi dirk v motokrosu. V obdobju od leta 2002 do 2014 je vodil društvo kot predsednik. V tem obdobju je društvo uspešno organiziralo dirke za državno prvenstvo in pokalno prvenstvo Slovenije. Razvijal se je domači podmladek, iz katerega so izšli nekateri še danes uspešni motokrosisti, člani pa so s svojim delom ponesli ime Šentvida širom po Sloveniji. Pod njegovim vodstvom je domače društvo izpeljalo številne investicije v dirkališče in leta 2009 prvič organiziralo tudi dirko Evropskega prvenstva v motokrosu.
V	obdobju od 2000-2004 je bil član Komisije za motokros pri Strokovnem svetu AMZS za avto-moto šport in večkrat tudi predsednik žirije na dirkah državnega prvenstva in pokalnega prvenstva v motokrosu. Za svoje uspešno športno delo je prejel častni znak AMZS in priznanje zaslužnega športnega delavca v Občini Ivančna Gorica. Znal pa je sodelovati tudi z drugimi društvi, še posebej je zaslužen tudi za dobro sodelovanje s sorodnim Združenjem šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, čigar član je bil polnih 20 let.
V	športni zgodovini domačega društva in slovenskega motokrosa bo ostal zapisan kot velik entuziast in vnet športni delavec, ki je bil aktiven vse do nepričakovanega slovesa. Njegovi sočlani vemo, da je bilo Jožetovo največje zadovoljstvo in dragoceno plačilo uspešno izpeljana dirka, ko so njegovo dolino - Cukarco napolnili številni navijači, za nameček pa je ob koncu dneva na stopničke stopil še kakšen izmed domačih varovancev. V vseh teh trenutkih je črpal energijo, da je lahko premagoval tudi tiste težke trenutke, ko ni šlo vse po načrtih in ko ga nismo znali razumeti.
Člani AMD Šentvid pri Stični smo se od svojega dolgoletnega predsednika in sodelavca poslovili na pokopališču v Velikem Gabru, kjer so ga poleg domačih, sorodnikov, prijateljev in znancev k zadnjemu počitku pospremili tudi mnogi dirkači in športni delavci, s katerimi se je srečal na svoji bogati življenjski poti. Ob odprtem grobu pa se je za slovo še zadnjič oglasil zvok kros motorjev.
Matej Šteh
na polovici jubilejne sezone
V Sloveniji trenutno vlada prava moto-kros evforija, ki jo je povzročil uspešni slovenski motokrosist Tim Gajser. Po uspehih na dirkah svetovnega prvenstva MXGP je posledično veliko zanimanje zanjtudi na domačih dirkah državnega prvenstva. Tam uspešno nastopajo tudi člani AMD Šentvid pri Stični, ki so v prvem delu sezone, v kateri se spominjamo 70-letnice delovanja društva, že dosegli nekaj vidnih uspehov. Na državnem prvenstvu zasedajo po štirih dirkah naslednja mesta: Jaka Peklaj (MX 65) 1. mesto, Gal Hauptman (MX 85) 3. mesto, Jan Hribar (MX 125) 2. mesto, Jan Pancar
(MX2) 1. mesto, Rok Virant (MX open) 9. mesto, Borut Koščak (MX Veterani 40) 1. mesto, Igor Pancar (MX Veterani 40) 2. mesto, Drago Hribar (MX Veterani 40) 5. Mesto in Bojan Gorišek (MX Veterani 50) 4. mesto. Po petih dirkah pokalnega tekmovanja pa je v razredu MX R3 najboljši šentviški predstavnik Primož Hrovat na 8. mestu, Anže Sve-tek je 10., Matej Rus 12., Klemen Pan-tar 14. in Blaž Koderman 29. Izpostaviti velja tudi nastope Jana Pancarja v evropskem prvenstvu razreda EMX 125, kjer je po dirkah v Latviji, Italiji, Španiji, Franciji in Angliji na solidnem 19. Mestu, a njegovi cilji
so še višji. Žal mu je tudi obilica smole preprečila večji točkovni izkupiček. Do evropskih točk v razredu MX 65 je prišel tudi Jaka Peklaj, ki pa se za zdaj vse uspešneje kali tudi italijanskem prvenstvu. Skratka obilica razlogov za nestrpno spremljanje nadaljevanja sezone in vrhunca, ki bo 18. Septembra nastopil v Šentvidu, ko bo potekala dirka skupnega državnega prvenstva s Hrvaško, tudi s prisotnostjo Tima Gaj-serja. Dirka pokalnega tekmovanja, ki je bila načrtovana v maju, a naknadno odpovedana, za zdaj še nima nadomestnega datuma.
Matej Šteh
28
Šport
junij 2016
številka 5
Ambrus
objarl^serrndckj^
Mini olimpijada v AK Lev Vztrajnostna vožnja avtomatikov
Atletski klub Lev (Šentvid pri Stični) je že tretje leto zapored organiziral mini olimpijado za otroke od 1,5 - 7 let. Športniki so svoje sposobnosti dokazali na 6 postajah, kjer so jih čakale različne naloge. Skakali smo v daljino v slogu Petra Prevca, plezali po vrvi in letveniku kot opice, skakali iz obroča v obroč kot žabe, tekli slalom okoli stožcev in čez ovire, skakali po trampolinu, delali prevale naprej in nazaj, hodili po gredi in krepili moč rok z vlečenjem po klopi itd. Tekom leta smo spoznali ogromno zanimivih rekvizitov in elementarnih iger, ob katerih so uživali tako veliki kot mali levčki. Najbolj priljubljeni sta bili seveda: račka - račka - goska in lovec, ti loviš!
Skozi proces vadbe smo v veliki meri vplivali na osnovne motorične sposobnosti otrok: moč, hitrost, koordinacijo, vzdržljivost, ravnotežje in preciznost. V klubu vse sposobnosti razvijamo skozi igro, kajti elementarna igra vpliva tudi na razvoj mišljenja, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in njegov celostni razvoj. Športno vadbo vodita profesorici športa in vaditeljici atletike Neža Bregar in Maša Ivanjko. Ponosni smo na svoje člane, ki so pridno in vztrajno, predvsem pa z veliko veselja obiskovali treninge atletike, ob četrtkih, v telovadnici OŠ Ferda Vesela.
Vsi člani so prejeli diplome in nagrade. Med drugim tudi majice AK Lev, da bomo septembra startali v novo šolsko leto kot prava ekipa! Do takrat pa velja: »MOČAN, VZTRAJEN IN POGUMEN kot LEV!!« Naše geslo se glasi: 1, 2, 3 najboljši smo .LEVČKI!!
Maša Ivanjko, predsednica AK Lev
OBČINSKA LIGA MALI NOGOMET
V prvi ligi vodijo aktualni prvaki, v drugi pa Zagradčani
Krog pred koncem spomladanskega dela občinske lige v malem nogometu stvari v 1. ligi potekajo več ali manj po predvidevanjih. Aktualni prvaki- VIP športni studio so zaenkrat premočni za ostale, Bar pri Livarni potrjuje lansko drugo mesto, FSK Mafijozi pa so tudi po pričakovanju blizu vrha. Drugi del začenjajo novinci- MSU team, ki so pozitivno presenetili, isto velja za ekipo Fortuna No1. Vsekakor pa se v drugem delu več pričakuje od ekipe Avtostori-tve Sadar pa tudi od ekipe ŠDM Krka. V drugi ligi je ekipa BS ŠD Zagradec slabo startala, a odlično nadaljevala in zasluženo vodi. V boju za vrh ji bodo največji konkurenti mladi Ambrušani in igralci ekipe Kavarna pri Joži. Preseneča zelo nizka uvrstitev lanskih »prvoligašev« ekipe Raja Višnja Gora.
Vrstni red v 1. ligi:
		o.t.	zmaga	remi	poraz	goli +	goli -	razlika	točke
1.	V.I.P. Športni Studio	6	6	0	0	27	10	/+17	18
2.	Bar pr Livarni	7	5	1	1	20	14	/+6	16
3.	FSK Mafijozi	7	4	0	3	16	14	/+2	12
4.	MSU Team	7	2	2	3	13	15	/-2	8
5.	Fortuna no.1	7	2	1	4	15	21	/-6	7
6.	Avtostoritve Sadar	7	0	4	3	8	14	/-6	4
7.	ŠDM Krka	7	0	2	5	6	17	/-11	2
Vrstni red v 2. ligi:
		o.t.	zmaga	remi	poraz	goli +	goli -	razlika	točke
1.	BS ŠD Zagradec	7	5	1	1	32	20	/+12	16
2.	ŠDM Ambrus	7	4	1	2	17	11	/+6	13
3.	Kavarna pri Joži	7	4	0	3	24	25	/-1	12
4.	Kozmet. salon Vili-nija	7	3	2	2	18	11	/+7	11
5.	ŠD Ambrus	7	3	1	3	17	13	/+4	10
6.	Raja Višnja Gora	7	1	1	5	16	37	/-21	4
7.	KIC BIL Višnja Gora	6	0	2	4	10	17	/-7	2
									
Po sredinem sneženju se je v soboto, na večer delavskega praznika, napravil čudovit dan. Potem pa je spet sledilo slabo vreme z deževjem; ni kaj, imeli smo srečo, ki v našem klubu sicer ni prav pogosta. V obrtni coni se je odvil celodnevni dogodek, na katerem so se pomerili vozniki, nam tako poznanih in dragih Tomo -sovih avtomatikov. Na dogodku pa so bili dobrodošli tudi tekmovalci na motornih kolesih drugih blagovnih znamk, ki so izdelani na enakem konceptu. Izpolnjevati so morali nekaj osnovnih zahtev:
-	prostornina motorja do 50 cmm (+/- 3 cmm),
-	motor brez ročnega ali nožnega menjalnika,
-	minimalno 16 colska kolesa,
-	dvotaktni agregat,
-	premer difuzorjavplinjača do 12 mm.
Tekmovale so ekipe, sestavljene iz treh voznikov, ki so hkrati opravljali tudi vloge mehanikov. V primeru, da so bile v ekipi same predstavnice ženskega spola ali mladostniki do 15 let, so lahko kot četrtega člana vključili tudi mehanika, ki pa so ga morali imenovati že ob prijavi. Vsaka ekipa je nastopila samo z enim vozilom, vozniki vozil pa so se izmenjavali za krmilom. Prijavljenih je bilo kar 44 ekip. Zaradi omejitve smo jih morali ne-kajzavrniti; obljubili pa smo jim udeležbo na naslednjem dogodku,
ki se bo odvil v drugem vikendu septembra na drugem poligonu. Podelili smo praktične in denarne nagrade. Posebno nagrado je prejela edina ženska ekipa, ki ji še enkrat čestitamo za zbrani pogum. Hkrati upamo, da bodo ostale pripadnice ženskega spola sledile zgledu in bo naslednjič prijavljenih še več ženskih ekip.
Prve tri ekipe:
1. Livarčki (Nejc Ljubič, Matevž Ka-stelic, Niko Kastelic)
2.	Team Kegeljček (Rok Zupančič, Jože Praznik, Gregor Štepec)
3.	Šentvid racing team (Klemen Po-renta, Denis Kastelic, Blaž Rus)
Ostali rezultati, posnetki in ostale informacije so objavljeni na naši sple-
tni strani MK Fire Group. Moto srečanje s kresovanjem se je z DJ-em Kasničemzavleklo pozno v noč.
Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k uspešni organizaciji prireditve in sponzorjem : KS Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica s sloganom Prijetno domače, Rekon d. o. o., Škoda Pan Jan d. o. o., Vulkanizerstvo Nosan, Casem d. o. o., EPJ Perpar Jože s. p., Cookinox d. o. o., Zupančič mizarstvo, Mesarija Maver, Princ pub, Robles, AMD Šentvid, Gradbeništvo in projektiranje El-megra d. o. o., Najcom, PGD Ivančna Gorica in PGD Stična.
Zvonko Zupančič, Predsednik MK Fire group
Prvenstvo občine Ivančna Gorica v namiznem tenisu
tila Oven in Lampret, premagala sta jih na tekmi predtekmovanja, a sta bila v finalu prekratka. Tretje mesto sta osvojila Mestnik in Omahen, četrta pa sta bila Globokar in Kozinc. Turnir je potekal v športnem in prijetnem ozračju. Igralci Stične pa so še enkrat več dokazali, da so se Krča-nom precej približali in s Krke odnesli precejmedalj. Medalje najboljšim sta na koncu podelila predsednik KS Krka Roman Mestnik in predsednik ŠD Krka Jože Kozinc.
Komunaliada 2016
V Mariboru se je 3. in 4. junija odvijala Komunaliada. To je tradicionalno srečanje komunalnih uslužbencev, ki se odvija že vse od leta 1983, ko je srečanje organizirala ekipa Celjske komunale. Ekipe se pomerijo tudi v različnih športnih disciplinah ter v štirih delovnih. Letos pa sta v izredno močni zasedbi v namiznem tenisu člana ŠD Krka Jože Kozinc in Luka Mlakar zastopala ekipo Komunalne Gradnje Grosuplje in zasedla odlično tretje mesto. Omeniti je treba tudi, da Mlakar ni izgubil nobenega posameznega dvoboja na turnirju.
ŠD Krka Bojan Vokal
Med strelci (če ne upoštevamo doseženih zadetkov iz 8. kroga, ki je bil 12. 6. v Ambrusu) v prvi ligi vodi Kristijan Čož s 13 doseženimi goli, pred Janezom Permetom z 8 goli in Tilnom Jenkom s 5 goli.
V drugi ligi je trenutno najboljši strelec Peter Nose s 7 doseženimi goli. Sledijo mu 4 igralci, ki so dosegli po 5 golov: Mitja Hrovat, Žiga Hrovat, Miha Mlakar in Igor Turk.
Simon Bregar
Udeleženci občinskega prvenskega na Prvenstvo občine Ivančna Gorica se je 24. maja v organizaciji ŠD Krka odigralo na Krki. Zbrali so se vsi najboljši posamezniki in pari. Zanimivih tekem ni manjkalo. Najbolj razburljiv je bil finale pri moških do 50 let, v katerem Kuhelj premagal Mlakarja z najtesnejšim izidom. Tako je Mlakar drugemu mestu z državnega prvenstva dodal še drugo mesto na občinskem tekmovanju. V finalu je sicer na začetku kazalo, da bo Kuheljpresenetljivo gladko odpravil z Mlakarjem, a se ta ni dal in na koncu v petem nizu zapravil vrsto zaključnih žogic in zmago si je več kot zasluženo priigral Bojan Kuhelj. Pri mladih je največje presenečenje pripravila igralka Petra Šmid, ki je premagala Janeza Lampreta. Pri veteranih nad 50 let pa je Oven bolj
Krki
ali manj z lahkoto odpravil vse konkurente. V finalu je bil boljši od Porente. Za tretje mesto je bil od Globokarja boljši Brodnik. V nadaljevanju je sledilo še tekmovanje v parih, kjer sta Mlakar in Kuhelj združila moči in se veselila naslova v parih. S tem je bil Kuhelj tudi najuspešnejši posameznik prvenstva. Še najbolj sta jim pre-
MALI OGLASI
Ugodno oddamo v najem lokal v velikosti 50 m2, v pritličju, v centru Ivančne Gorice (za lekarno). Deluje 25 let neprekinjeno, je opremljeno, zagotovljeno parkirišče in WC. Ugodno. Informacije: 051 613 861.
V neposredni bližini Ivančne Gorice ugodno prodamo parcelo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v izmeri 1100 m2. Mirna, zelena lokacija. Informacije: 041 221 051.
Sobrače ÇS^
Temenica
junij 2016
zagradec
številka 5
Kultura - Šport
29
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je...
^ _ ^ V SPOMIN
SLAVKO MAVER
po domače Mavrov Slavc mesarski mojster iz Stične
Minilo je že sedmo leto, odkar smo se poslovili od tebe. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, ga priporočate v molitvi in prihajate k svetim mašam.
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih za vedno boš ostal.
V SPOMIN
VINKO HOČEVAR
po domače RATENČAN iz Ratence 10. 04. 1934-16. 06. 1996
Dne 16. 06. 2016 je minilo 20 let, kar nas je nepričakovano zapustil mož, oče, brat, stari oče, mesar, odkupovalec živine za klavnico Stična, varnostnik, kmetovalec, gasilec in človek velikega srca.
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v spomin.
Žena Marija, sin Vinko, Milena, Cvetka, Danica, vnuk Vinko, Andrej in Primož
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 88. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
JOŽE GREGORIČ
po domače »Blatnikov Jože« iz Drašče vasi.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, molilni skupini iz Drašče vasi, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala osebju ZD Žužemberk, osebju SB Novo mesto - infekcijski oddelek, gospodu župniku Urošu Švarcu in somaševalcu patru Ivanu Hočevarju za lepo opravljen mašni obred, g. Tonetu Mavru za ganljive besede slovesa, gasilcem GD Šmihel in sosednjih gasilskih društev, moškemu pevskemu zboru iz Ambrusa, trobentaču in pogrebni službi Novak iz Žužemberka.
Dragoceni so spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Našemu atu smo hvaležni za vse lepo in dobro, kar smo prejeli in se naučili od njega. Naj počiva v miru.
Žalujoči vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
FRANC ROJEC
Mustarjev Frenk iz Temenice 30. 1. 1941-16. 5. 2016 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, za vse darovano cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Hvala tudi gospodu župniku in kaplanu, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem, gospe Dragi za poslovilne besede in gasilcem PGD Temenica za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage žene, sestre, mame, babice in tašče
ALOJZIJA FORTUNA
iz Lučarjevega Kala (2. 11. 1945-9. 5. 2016) Hvala vsem vaščanom in muljavske-mu župniku za izrečena sožalja, za vse cvetje, sveče in darovanja svete maše. Posebna zahvala tudi sosedom za vašo nesebično pomoč ob težkih trenutkih in gospema Albini Podobnik in Branki Ka-stelic za besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, ker ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči mož in sinovi z družinami
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš!
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek, pradedek, tast, svak in stric
ALOJZIJ BOŽIČ
iz Sela pri Radohovi vasi 7, Šentvid pri Stični (21. 5. 1929 - 4. 5. 2016)
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Sela in Zaboršta, znancem in prijateljem za vsak stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Ob zadnjem slovesu se zahvaljujemo vsem članom PGD Radohova vas za spremstvo in lep poslovilni govor in zadnji pozdrav dolgoletnemu članu društva, pevcem Prijateljem za sočutno zapete pesmi, gospodu kaplanu in pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sosedoma Lojzetu in Joži Kovačič za vse, kar sta zanj dobrega naredila. Hvala molitveni skupini za sobotno molitev in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot!
Žalujoči vsi njegovi
30
junij 2016
številka 5
nbrus
c|aje v regrat o ve i uofce
h
k
P j k
a
G V G r A G
/
r & a ;


NAGRADNA KRIŽANKA
»
Hudomušnice
Avtoritativna gospa Matilda gre z možem nakupovat v veleblagovnico. Začelo se je kmalu po vstopu: »Poglej možek, kako lepa obleka,« in jo je kupila, možek jo je pa nosil. In kmalu spet: »Poglej možek, kako lepe zavese,« in jih je kupila; kajpak se ve, kdo jih je nosil. To se je ponavljalo toliko časa, da je možek komaj še kaj videl izza paketov. Ko sta prišla ven, je bila že noč, pa je Matilda vsa vzhičena vzkliknila: »Poglej možek, kako lepa luna.« Tedaj se je možek iz obupa vendarle uprl, čeprav zaradi zavitkov lune sploh ni videl: »Draga moja, menda jo ne boš kupila, kdo jo bo pa nosil!«
Peterček je na obisku pri pobožni teti Micki. Ta mu je predlaga: »Peterček, nariši angela!« Fantič je ubogal in narisal nebeškega krilatca, ki je imel šest prstov na roki. Teta pogleda in se začudi: »Peterček, kdaj si pa videl angela s šestimi prsti?« Toda nečak se ne da: »Draga teta, kdaj si pa ti videla angela s petimi prsti?«
Srečata se dva polža in eden pobara drugega: »Kam pa tako hitiš prijatelj, da si ves zasopel; saj jagode še niso zrele!«
»Vem da ne,« odgovori vprašani, »toda ko pridem tja, bodo že dozorele.«
V zaključnem razredu so se odločali za poklice. »Za kaj si se ti odločil,« šepne Branko Alešu. »Za zdravnika,« je povsem odločen Aleš.
»Si že neumen; samo pomisli kolikokrat na dan si boš moral umiti roke!«
m
Domač kviz, ki skuša biti malce hudomušen
1.	Kaj je suha južina?
a)	jed v postnem času
b)	kosilo brez pijače
c)	žival z dolgimi nogami
2.	Poišči drevo, ki na nek način spominja na Prešerna!
a)	topol
b)	vrba
c)	smokva
3.	Kako so v starih časih rekli napolnjeni puški?
a)	vložena
b)	nabasana
c)	natlačena
4.	Kolikokrat da, kdor hitro da?
5.	Označi ribo, ki je najmanj »mane-kenska«!
a)	jegulja
b)	krap
c)	sardina
6.	Poišči Kal, ki ni obljuden!
a)	Blatni
b)	Rdeči
c)	Farški
7.	Najdražji mineral diamant je grajen iz ene same prvine. Katere?
a) Fe
b)	C
c)	N
8.	Kateri poti so nekoč rekli »Cesarska cesta«?
a)	Šentvid - Višnja Gora - Ljubljana
b)	Ivančna Gorica - Krka -Žužemberk
c)	Stična - Šentvid - Temenica
9.	Določi največjo morilko »žlahtnih rožic«!
a)	slana
b)	megla
c)	sodra
10.	Kateri naziv krasi tegale gospoda?
a)	patriarh
b)	cesar
c)	kralj
Pokrovitelj nagradne križanke:
OKREPČEVALNICA PRI FRENKU, Franc Srebrnjak s.p., Ivančna Gorica
Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 17. julija 2016. Izžrebali bomo tri praktične nagrade pokrovitelja OKREPČEVALNICA PRI FRENKU, Franc Srebrnjak s.p., Ivančna Gorica: 1. nagrada: 2x dnevna malica in 2x pijača; 2. nagrada: 2x dnevna malica; 3. nagrada: 1x dnevna malica in 1x pijača.
Pravilni gesli nagradne križanke iz zadnje številke sta: »KROŽNA POT VABI« in »IVANJŠČICE«. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado pokrovitelja Zavod Prijetno domače - pohodniška majica Prijetno domače - so: CILKA ZOREC (Ivančna Gorica), MARIJA VENCELJ (Šentvid pri Stični) in JOŽE GROS (Višnja Gora). Nagrado prevzamete v turistično-info pisarni Zavoda Prijetno domače (Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica). Čestitamo!
a	StUnj
Sobrače

junij 2016
številka 5
31
Beseda o besedi
Stara »novica
«
O ceru in njegovi imenski družini
V našem kotičku smo že večkrat ugotavljali izvor izrazov za poimenovanje telesnih stvari in preko njih tudi za oblikovanje pojmov. Veliko našega izrazja so nam »prišepnila« telesa kar
Davni spomini
Zinka Petruška
Kdor pesmi pisari, je malo prismuknjen; to mi je mama že v otroštvu dejala. Zato sem pesmice skrivaj snovala, skrivaj pisala, v luninem soju brala.
Ko sem več pesmi iz duše izlila, sem najboljše odbrala, v blazino zašila. Na njih sem spala nebeško sladko, kdor tega ni skusil, ne ve za to.
Druge sem pesmi v sveženj zavila, jih za tramovjem pod streho prikrila. Pesmi sem skrivala največ zato, da ne bi jih zazrlo tuje oko.
Minila so leta, odhitel je čas, kar se oglasi mi notranji glas: »»Poglej na podstrešje, poglej tja za tram, kjer pesmi je tvojih prikriti hram?«
Stopim po lestvi, pokukam za tram; ne boste verjeli, kaj bdo je tam! V svežnju so mojem miši živele, miši živele, ob pesmih se grele.
Sedaj je vse jasno, ne dvomite več, vsako preudarjanje je tukaj odveč: v pesmih je mojih veliko topline, uspavajo sladko, glodavcem ni zime.
sama. V nadaljnjem razvoju jezika so se izvirni izrazi ponekod povsem skrili, drugod pa so še jako očitni. Mnogi vmesni primeri pa terjajo poglobljeno opazovanje, kombinirano s poskusom. Tak primer je izraz za drevesnega listavca »cer«, ponekod imenovanega tudi cer, latinsko Qver-cus cerris. Z arhivskim brskaštvom obremenjeni imenoslovci bi jezikovni pojav verjetno označili kot prevod iz latinščine, čeprav je resnica daleč od tega. Cer je našim prednikom, prav tako tudi Latinom, razločno »povedal«, kako mu je ime. Kadar so eni in drugi vanj zasekali, je iz rane pogosto »p r i c u r l j a l a« voda, ki so jo zaznali kot »cerljanje« ali »curljanje«, kakor kdo sliši; in drevo je dobilo svoje ime. Podobno se oglašajo tudi druga telesa, kadar oddajajo vodo, tudi človeška; kajpak malo drugače pri moškem kot pri ženskem spolu, pa so nastala imena za ustrezne organe. Teh ne bom imenoval, da mi ne bi kdo očital vulgarnosti, saj razumete. Zato se iz nevarne cone rajši vrnimo k ceru. Čeprav je izvor imena nedvo-
Iz navrtanega drevesa je pritekla tekočina (»muzga«) in glasno potrdila naše domneve. Večina cerov zaradi vode pozimi glasno poči (spomnite se Levstika: »Bilo je mraz, da je drevje pokalo.«) in po otoplitvi izteče iz njih voda. Rana se poleti zaraste s traka-stim obronkom, pravimo, da je drevo zimasto.
Stoletnica vžigalic
»Vžigalica - prijateljica hiše - je stara sto let. Navzlic vsem prižigalnikom in elektriki, je vendarle nenadomestljiva. Od kod je doma? Okrog leta 1830 do 1840 jo je v Nemčiji iznašel Johann Friderik Kammerer, ki se je na Wür-temberškem, na Gradu Hohenasperg skrival pred političnimi nasprotniki. Vžigalica je bila namočena v fosfor in žveplo. Take so
bile vžigalice še dolgo časa, še mi se jih spominjamo.
Kasneje je Nemec dr. Böttcher iznašel take vžigalice, kakršne so sedaj - in dasi so nemškega izvora, se vendar zovejo švedske vžigalice; pač zato, ker so jih najprej izdelovali na Švedskem.
Vžigalice so najprej izdelovali ročno, sedaj pa strojno. V prvem primeru je njihovo izdelovanje zaposlovalo veliko ljudi, današnja strojna izdelava, ki je sicer izdelek pocenila, pa je spravila ob kruh dosti ljudi. Ta zgled razloži, zakaj je dandanes toliko brezposelnih ljudi. Stroji so blagodat, hkrati pa ljudem odži-rajo delo.«
Slovenec, 25. junija 1935
Dve opombi:
Danes moramo k stotici prišteti še dobrih sedemdeset let, torej je »žveplen-ka« kakor smo ji svoj čas rekli, stara čez 170 let. Priobčena podoba ni izvirna sestavina zgornjega članka.
Leopold Sever
Barva tekočine je odvisna od starosti drevesa in od letnega časa, v katerem jo prestrezamo. V raztopini je največ čreslovine, imenovane tanin. To je ciklična organska spojina, močan konzervans, ki ohranja les. Najdemo ga tudi v vinu in drugod. Redkejši cerov izcedek lahko tudi pijemo, vendar le v hudi sili, ker je trpek in grenak.
umen, sem se vendarle zatekel k eksperimentu: v drevo sem na ustreznem mestu izvrtal luknjico, podsta-vil kozarček in že se je zaslišal značilen glas. Poslušalo nas je več in vsak je slišal malo drugače: eni »ceeeerr«, drugi »cuuuurr«, tretji »ciiiir« in še drugače - odvisno od polnosti posode, oblike iztočila in od oddaljenosti poslušalca. Na ta način so se našim prednikom oglašale še mnoge žive in nežive sestavine narave in jim pomagale pri oblikovanju izrazja. Narava je potemtakem jako zgovorna: kaj hočemo - je pač ženskega spola. Seveda ni ostalo le pri imenu rastline; predel, v katerem je na gosto uspeval cer, so poimenovali v mnogo različicah: Ce-rovec, Cerovce, Cerovca, Cirje, Carje, Cerovlje, Curje in že malo bolj odda-
ljeno Cerkno in Cerknica. Če je bila tako poimenovana ledina primerna za naselitev, na primer Cerovo, Cirku-lane, Cerkno je naselbina povzela le-dinsko ime. V naši občini imamo lepo število ledinskih imen na »cer«, ne spominjam pa se, da bi tako ime nosilo selišče. Ledinska in naselbinska imena z rastlinsko imensko podlago so pri nas pogosta: Višnje, Leskovec, Dob, Hrastje, Bukovica, Glogovica, Brezovica, Hrastov Dol, Gabrje in še dolgo naprej. Pri tem je zanimivo, da so za tovrstno izrazje zelo malo prispevali iglavci. To kaže, da jih v večji davnini pri nas ni bilo veliko. Imena »na rastline« so namreč zelo stara, večinoma še iz starejše železno dobe ali že od prej.
Leopold Sever
Iz zakladnice naših domačij
Na srečo se še vedno najdejo domačije, kjer ne prevladuje zgolj suho »pospravljanje« pač pa znajo trezno presoditi, kaj je vendarle treba ohraniti za spomin na rodove prednikov. Zato tu in tam še vedno naletimo na kakšno stvar, ki je vredna pozornosti. Starejši »namalani« predmet imenujejo predvsem s tujko, nemško kajpak, medtem ko je slovensko ime manj znano. Nič zato, če ne veste imena - domačega ali tujega - pa zapišite, za kaj so ga po vašem mnenju uporabljali. Izdelek glejte v vodoravni legi, v navpični vas bo namreč spominjal na oceno, ki smo se je v šolo vsi bali, pa še narobe je zasukana.
Polde iz narodopisnega kotička
junij 2016 - številka 5
dob^sentoh?)
nbrus
OTetnoj
Stična
Sv

ZAGRADEC

Kako je Vrhunc »poln« gozd v raj odnesel
Vrhuncev ata je bil dober gospodar, merjeno kajpak z vatli tistega časa. Posebej ponosen je bil na svoj nedotaknjen gozd. Kadar se je vendarle odločil za sečnjo, je dolgo hodil okoli drevesa in presojal, če ga ni škoda. Pa je zapihal drug veter. Vrhunc je imel štiri hčere, a nobenega sina za nasledstvo. Prve tri so se omožile drugam, najmlajša, Lojzka, pa je k hiši prignala zeta Gašperja. Ta je bil iz drugačnega testa, zato so se mu že spočetka na debelo cedile prirojene sline po denarcih iz gozda. Sprva se je potajil, ko pa stari sam ni mogel več ven, sta zapeli žaga in sekira, da so drevesa padala ko domine. Po nekaj letih poležavanja je stari začutil, da njegov konec ni več daleč, pa je poprosil: »Gašper, zaprezi voli in me z vozom potegni v boršt - rad bi še enkrat videl naš čudoviti gaj. Zet je za hip prebledel, a se je hitro znašel: »Ata, bodite pametni, sedaj je toliko muh in brencljev, da bi se junci splašili in vas prevrnili; jeseni bomo šli, ko ne bo mrčesa« K temu je pritrdila še hči, pa se je stari sprijaznil in jeseni ponovil željo. »Joj, ata nikar, sedaj je toliko dela; če ne prej, spomladi gremo pa prav zagotovo!«
»Zdaj bi pa morali iti,« je ob začetku pomladi dejal konec sluteči Vrhunc. »Ata, v gozdu je še toliko snega, da ne bi prišli z vozom čez,« sta v en glas tarnala mlada dva, pa še vnuki so prikimali. Ata je potem utihnil in čez nekaj tednov za večno zaspal. Saj vem, kaj boste rekli: »Tale zgodba ne spada sem, ker je bolj žalostna kot vesela. Se strinjam, vendar ne povsem; poglejte: stari Vrhunc je odšel na oni svet s prijetno zavestjo, da je mladim zapustil lepo imetje, mladi so pa tudi veselo živeli, dokler je bilo kaj posekat. Kako
je bilo potem, je pa druga zgodba, ki pa zares ne bi spadala v žanr našega kotička.
Leopold Sever
Sto dve leti od začetka 1. svetovne vojne
Paberkovanje obledelih sledi iz takratnega časa v naših krajih
Iz časa velike svetovne morije so mnogi preprosti vojaki iz neke notranje potrebe pisali pesmi ali prozo, čeprav so bili mnogi komaj pismeni. Po vojni so zmagovite države in tiste, ki so kljub porazu ohranile lastno državnost, spodbujale zbiranje teh »stvaritev« in njihovo objavljanje. Tako so po vojni v Italiji izšle zbirke »Grande Guierra del soldato-po-eta« ali v Avstriji »Dichter in Feuer« in podobno. Ko so naši fantje po vojni »služili cesarja« (v resnici kralja) SHS so poslušali srbske nabornike, ki so ob goslih prepevali svoje junaške pesmi, med drugim tudi iz prve svetovne vojne, se za naše tovrstno pisanje ni zanimal nihče in je tonilo v pozabo. Vendarle se tu in tam še najde kakšno staro pismo, ki ohranja nekaj tega. Zategadelj naprošam vse, ki bi imeli doma kaj takega, naj obvestijo uredništvo Klasja za morebitno ovekovečenje.
Danes objavljam še eno pesem nekega Janeza (verjetno iz Zaboršta).
Kadorna nazaj
Janez ?
Na slamci Viktorček sedi pa jezno brca in kriči: Naprej, naprej talijanska kri! Pa kaj od Soče se glasi? Kadorna nazaj; pa zakaj?
Pa piše ruski stric Miklavž: Kaj delaš laški tam grdavž? Ljudi, kanonov dost' imaš, po rakovo vojsko peljaš. Kadorna nazaj; pa zakaj?
Mu piše tud' angleški Juri, naj brž Kadorna se požuri, Ljubljano, Trst, Gorico vzet. Pa kakšno pesem čujem spet: Kadorna nazaj, kadorna nazaj; pa zakaj?
Francoski piše prezident. S teboj pa nisem nič kontent. Drugače b'lo je sklenjeno, takole ni b'lo zmenjeno. Kadorna nazaj, pa zakaj?
Na slam'ci Viktorček sedi, Se kremži in se togoti: Me zlobno izprašujete, na kaj vi namigujete. Kadorna nazaj. Jaz že vem zakaj.
Pojasnila: Viktorček - Italijanski kralj Viktor Emanuel ; Kadorna - Luigi Cadorna, poveljnik italijanske vojske na soški fronti; Miklavž - ruski car Nikolaj II Romanov; Juri - britanski kralj George V (Jurij).
Pesem je prepisana dobesedno; dodanih je le nekaj nujnih ločil za boljše razumevanje. Delo je po obliki nekoliko podobno pesmi o odstavljenemu avstrijskemu generalu Žulaju sredi 19. stoletja.
Leopold Sever
Italijanski vrhovni general Kadorna (karikatura): »Čudno, moji vojaki venomer vpijejo che fredo (kako je mraz), meni pa je na soški fronti čedalje bolj vroče!« Ilustrirani glasnik 1916.
Preslikana 3. kitica, ki je še najbolj ohranjena in berljiva.
202. rekord:
Čudovite kukavice
Med najlepše stvaritve, ki jih je v minulih dobah razvil rastlinski svet, nedvomno spadajo enokalične kukavičnice iz rodu kukavic, po tuje tudi orhideje imenovane. To je že davno spoznala Anica Berčon, rekorderka s Hudega pri Ivančni Gorici. Kot vse lepotice, so tudi Aničine orhideje dokaj zahtevne in terjajo dosti skrbi in izkušenj. Slednjih Anici ne manjka, kajti z rožami te sorte prijateljuje že vrsto let. Letos so se dive cvetno še posebej izkazale, da se jih človek kar ne more nagledat. Gojiteljica je posebej ponosna na 4-stebelni primerek, ki je redkost med temi rožami. Ob pogledu na podobo opazimo še nekaj: zale cvetke gojitelje očitno pomlajujejo in polepšujejo. Resno razmišljam, da bi tudi jaz primeren čas prebil med njimi - ni zlodej, da ne bi tudi meni pomagale, ko je tako potrebno. Aničine rože so rekordne po množini, lepoti in sortnosti. Zategadelj nepreklicno proglašamo Klasjev rekord na ime uspešne cvetličarke. V počastitev dosežka bomo po celi dekaniji zvonili z vsemi zvonovi in glasno čestitali, da bomo kar hripavi.
Leopold Sever
Dlančniki so že stara stvar
Prednamci so že v kameni dobi skušali svoje misli in vtise shraniti izven svojega spomina v čim bolj zgoščenem zapisu. Eden izmed dokazov je poslikan prodnik, najden v francoski špilji La Colombiere . Na kamnu v pričujoči legi razločno vidimo starejši tip evropskega divjega konja, v obrnjeni legi pa izumrlega zobra. Bistrovidni najdejo na podobi obrise najmanj šestih živali. Take kamne so nosili s seboj davni lovci v upanju, da bodo uplenili eno izmed spra-skanih živali. Obrnite še vi vaše digitalne napravice; morda boste opazili in potem ujeli kaj takega, kar si že dolgo želite. Veliko uspeha pri »lovu« vam privošči - Klasjev Polde. Opomba: Pazite, današnje naprave sevajo!