Poštnina plačana » goio»iuL V E. Justin: Ivan CanJcar (lesoreaf Štev. 23. Tedenska revija Ljubljana, dne 7, decembra 1928 Leto II. Knjiga 4 Ivan Cankar Svetu obhajilo Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo čakali. Spočetka smo se smejali in razgovar jali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili. Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in strah. Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi ustmi, sapa nam je zastajala. »Prihaja!« Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustna so se tresla. Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je bila napotila, Bog vedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili. Ka jti večerilo se je in zvečer je treba večerje. Trd in strašen je otrok v svo jem za* upanju. Zvečer je treba večerje. Ne* usmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in pri* nesi jo. iz zemlje jo izkopi ji, iz oblakov jo utrgaj! Ko je šla, je bila vsa ma jhna in sključena: globoka brazda je bila na nienem čelu. »Kmalu se vrnem!« je rekla. Mislili smo. da gre samo k peku, sto korakn\> 'laleč. Minuto t ja. minuto. na* za j: recimo, da bi tam še malo no* kramljala. bi bilo pet. ali kvečiemu deset minut (7'"dali ?mo na uro ki je' visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec: ali kakor se mu ni mudilo, je bil preromal že ves črni kolobar. »Saj niso šli k neku!« i<* rekla hanca. »K štacunarju so šli!« je rekla Francka. »Pa če jim ne dajo!« sem rekel jaz. Pogledali so me. kakor da sem bil izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo. »Da bi jim ne dali?« je obstrmela Harca. »Zvečer je treba večerje!« je rekla Francka. Zunai ie še dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlpde in bi* stre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v lice — vsi smo bili starejši nego uro poprej. Nismo se bali belih žena, ne vedom* ca, ne torki je. Nekoč sva šla z naj* mlajšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem, da tam straši, so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v go* reči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala. Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih srcih. Ne* kaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo s. je, zmirom višje in ogromneje, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse obzorje. Videli smo živi jen je in smo se ga bali... N- jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, posled* nji obup, kakor ga pozna še le človek, ki ia je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla. »Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umrimo/« Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, stiaš* neišega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno so* vraštvo do matere. »Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga noco, ne, ko smo lačni kakor sinoči! Tam stoji, Bon vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla: zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura ... nabšč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že naibrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom/« V molku smo sroznali; natanko smo ved ' drug za drugega: »Tudi ti tako mislis, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!« In v tistem trenotku tudi med nami ni bilo več ljubezni. Noč ie bila. ali še smo si videli V oči. Oči so govorile: »Poznam te. sestrica; natanko vem, zakaj molčiš' Tvoia misel je smrten greh. ki nikoli ne bo izbrisan!« »Poznam te, bratec, bistro vem. kaj si mi očital natihem' Tudi tvoj greh nikoli ne bo izbrisan!«... Zunaj, mislim da pred sosedovo hi* io, je zacvilil pes, žalosten, zategnjen glas je bil. »Laren je, pa cvili!« je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil čisto po..oben tistemu cvilenju. Nehaj!« se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besed: je bilo ihtenje: "le* dali smo na mizo. vsi smo trene 'ali. »Pogledam na cesto!« sem rekel. »Kaj bi gledal? Ne pride prej, če še kdaj nride!«... Počasi in tiho so se odprle duri. Na pratJu je stala mati. Kakor ob belem dnevu smo razločili nje" obraz. Ves bel in tenak je bil. oči pa so bile objokane in so gledale pla* ho; tako gleda grešnik na svoje trdo* srčne sodnike. Mati se nas. je bala ... »Ali ste dolgo čakali?« je rekla s ti' him, prosečim glasom. »Nisem mogla prej... niso dali.. .« K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo ru* mena... O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem ne* hanju!... (»Slovenski Narod« št. 40, z dne 19. februarja 1910.) mm mmm - !©^e<š om PMSTG« K desetletnici njegove smrti Vse, kar imam lepega in dobrega iz svoje preteklosti, je vzraslo iz sanj, iz tega mojega pravega življenja, ki je moja velikovredna last* nina in ne lastnina dneva, ki daje in jemlje.» Ivan Cankar. I. 1902. Predaleč bi zašli, če bi hoteli ob de-.seti obletnici Cankarjeve smrti ponavljati celotno genezo slovenske moderne. Nekaterih markantnih dejstev pa se moramo dotakniti: Mahničevi nazori o lepem, pravem in dobrem niso dali Slovencem katoliške literature ne takrat ne pozneje. Nemški naturalizem in francoska dekadenca sta bila — po Cankarjevi z a-vi — prazni besedi. »Vse živo in sveže gibanje v slovenski literaturi je b lo samo zdrava reakclia zoper mrtvi forma- Doraščajoči literarni rod je priznaval .'goli tir! faktore: narodno pessm. Prešerna in Frana Levstika. Le,pota ie bila absolutno geslo mladih. Cankar ie zapisal: »Kdor greši z nedolžno in lepofeželj-no dušn. opravlja delo. B-gu prijetno, in z vsakim grenom se bl'ža popolnosti. se bliža večji lepoti, ki je večen greb « Kdor ve, kako so oblikovali miselnost tedanie dohe N;etzsche Maeter-iinok. Dehme,]. Liliencron, Verlaine, Baudelaire. Przvbyszewcki in drug>;, razume Cankarjevo razčlembo večne lepote, enake »večnemu grehu». In ven- dar so bili čisto drugi motivi, ki so potisnili Cankarju pero v roke. Zlveč na Dunaju, med cvetom naroda, v akademskih vrstah ki so se ponašale kot avantgarda bodočnosti, je videl težke zablode naraščaja: popiva-nie zabavljanje in podlosti. Spoznal je: »Bojevanje in zmerianie se vodi iz 0S°V>n'tl H7:rn« 7n':pn' n OSVptOŽpl'- nosti, iz klečeplastva in hlapčevstva, iz slavožel;nosti in lakomnosti Vsak sovraži svoje nasprotnike, svojih prijateljev pa ne ljubi, temveč skrbi samo zase.« V »Vinjetah« sanja o velikem tekstu: »Nepriietno ie. če nima človek kruha, jaz vem to iako dobro .. Toda iaz za svojo osebo moram reči. da me vznemirja mnogo boli strašno duševno uboštvo, 'i ie razlito, kot umazano morje, po vs; naši mili domovini. Pri nas ni nikjer ne duše ne srca.« Človek se danes ob teh besedah nehote domisli »Podob iz sanj«: »V«»m srraiskn čmrFu in mravlji, senicam in ščinkavcem praproti in šmarn. cam hr&stom. smrekam in borovcem, vsem bo*i'm stvarem, le človeku ne. človeku, ki ima dušo, razum in voljo, le srca ne.« Takšen ie bil že takirat obraz pesnika »Erotike«, ki je s honorarjem iz- ' občene knjiige Plačal pogrebne stroške za svojo mater, ^ , Cankarjev vstop v literarno areno je bil zelo buren. Ena in dvajsetletni mladenič je uredil zbirko pesmi, katero je dve leti pozneje, ko je izšla, anatemiziral, pokupil in sežgal knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Katoliški tisk je pisal, da veje iz knjige -tis tli duh, kakor iz javne hiše. Pisatelju so očitali hedonizem, jadiko-vali so nad njegovim talentom, ki da ne bo dal nikoli »zlatih sadov«, krivdo za to smer pa so očitali liberalizmu, češ, da se »laska strastem, a sovraži večna etična načela.« In vendar Cankar ni bil liberalec! Odmaknil se je le od ofiaijelnega katoličanstva, ki je pri njem pogrešalo »božjih žarkov«. Po sežigu »Erotike«, ko so zgorele na grmadi vse Cankarjeve pesmi, »napisane in nenapisane«, se ie pesnik obr- nil k prozi. Začel je kuJtivirati psihološko novelo in črtico, in kmalu se je poskusil tudi v drami. Prva knjiga te vrste so bile »Vinje-te«, zbirka skic, ki je dala povod, da so Cankarja proglasili za tenkočutnega stilista, obenem pa ponavljali premleto, dasi nedokazano trditev o dekadentu. Dekadenca je tedaj tako rekoč visela v zraku: kdor ni hodil no starih izvoženih kolosekih, je bil »dekadent«. In ni pripadal narodu, iz katerega je izšel, marveč ie le reproduciral tuje vplive... Cankarjeva rojstna hiša m Vrhniki. Zelo zgodaj se je začel Cankar ba-viti z dramo. K temu ga je bržčas napotil študij Shakespearea, iz katerega je prevel» Hamleta«, ki se še danes igra v njegovi prireditvi. Tudi Ibsena, ki je takrat veljal za aktualnega dramatika evropskega formata, ni mogel zatajiti. Tako je nastal najprej dramski poizkus »Romantične duše«, ki je pri Schwent-nerju obležal v miznici za posmrtno izdajo pesnikovih del, za nj;m pa »Jakob Ruda«, ibsenovka v treh dejanjih, kjer je Cankar ustvaril prvi svoj priljubljeni tip vagabunda, poosebljenega v Doiinarju. 2e v »Vinjetah« beremo, da so mu ... »modeli ožive i. Iz motnih oči je zasi-ja duša.« V »Rudi« pa so stopili prvi Cankarjevi junaki na oder življenja. Slovenska Matica je med tem izdala novelo »Popotovanje Nikolaja Nikiča«, v kateri se je pisatelj ljubeznivo spomnil domačega romarja po tujini, slikarja Petkovška. ki ga ie pozneje še enkrat upodobil v črtici »Petkovškov obraz«. Zadnji dom Ivana Cankarja na Ljubljanskem polju In sledila je satirična komedija »Z,a narodov blagor«. »Proti frazerjem in frazam je naperjena ta komedija,« piše Cankar. »Kai tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.« Da ne bi bil tega nikoli storil! Dvignil se je veHk hrup. Narodni voditelji so gledali okrog sebe ter iskali v obrazih publike odgovora na vprašanje. ali jih je pisatelj osmešil. Avtor pa je zopet pojasnil: »Nespametno bi bilo, da bi kdo iskal Tavčarja v Grozdu in Šušteršiča v Grudnu. Konkretni povod za komedijo mi je dal razpor v klerikalni stranki. Udaril Csem) na obe strani, na ves »narod« in na njegov »blagor«. Kritika, ki so jo pisali napol prizadeti ljudje, je drami očitala, da je v bistvu ponesrečena, naivno in pretirano karikirana. Z vprizoritvijo pa ni bilo nič. S tem, kar je bil Cankar dotedaj napisal, je napovedal neizprosen boj tradiciji in konvencionalnosti. In v tej smeri je nadaljeval, ko je izdal »Knjigo za lahkomiselne ljudi«, izpoved revolucionarnih nazorov mladega človeka, ki je obrnil hrbet družbi in njenim ustanovam. Ampak še bolj nego svetu vobče, je napovedal boj domačim razmeram. V »Tujcih« ga vidimo nastopati kot kritika zadeve s Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Za junaka te povesti je postavil samega sebe. Ne glede na desno in levo je napadel breznačelnost v umetnosti in življenju. Nekakšen organičen zaključek dobe Nietzschejevih vplivov pa tvori nas'ed-nja drama »Kralj na Betajnovi«. V Kan-torju so videli tolmači dela macchia-velista najodurnejše vrste, ki mu pisatelj položi k nogam državo, cerkev in ljudstvo. Marksa pa so hote ali nehote prezrli. In. vendar je Cankar govoril skozi njega. * Roman »Na klancu«, ki ga Je izdala nato Slovenska Matica, je bil brez polemične ostrine. Pisatelj se je bil vrnil domov — k materi. Klanec siromakov je napravili za klanec vseh trpečih. Cisto naturno je sledil tej knjigi »Križ na gori«, čudovita povest ubranosti, za njo pa mimo zbirke črtic »Ob zori«, »Hiša Marije Pomočnice«, kjer razgalja pisatelj svoie usmiljenje do blodeči h in slabotnih bitij, ki hrepene po lepšem življenju po svetlobi in luči. Manj pomembna je bila »Gospa Judit«, važnejša vsekakor »Nina«, s katero se je pisatelj vrnil v »mrtvašnico«, k svojim starim, tedaj že pokojnim prijateljem iz cukrarne. predvsem h Ketteju. V »Potepuhu Marku in kralju Matjažu« so še enkrat zabrnele podobne strune ugodja kakor v »Križu na gori«. Potem je sledil »Martin Kačur«, mogočen življenjepis idealista. S to povestjo je Cankar napravil krepek korak v realističnem pravcu. Povest velja še danes za eno najmočnejših, obenem pa tudi najjasnejših Cankarjevih in naših del. In treba je bilo pog'edati nazaj... S »Krpanovo kobilo«, delom poicmunega značaja, ki se je tikaio večinoma g.e-dališča. Cankar je v njem zm.el svoje nasprotnike in dokazal, da ima prav in da koraka pred onimi, ki so slučajno in trenutno obvladali slovenski oder. V »Alešu iz Razora« se je ogasila mehka pesem domače Vrlinike, v »Hlapcu Jerneju« je stopila na dan pravda z.a hlapcev« pravico in ne samo za ind.vdualno pravico hlapca ampak za kolektivno pravico vsega naroda. Zdaj je stopii Cankar z obema nogama na domača tla in se ni več odtrga, od njih. Po »Zgodbah iz do ine šentrlor-janske« je prišla sijajna farsa na isto temo. »Pohujšanje' v dolini šentflorjan-ski«. Takšne zaušnice še ni dobi o dotlej naše hinavstvo in rodoljubarstvo. ...«Kako so me gonili kakor psa in tepli me, otroka, kakor vola, red plugom! Da ne mislim čisto nič ako sem svojo prvo kri prelil, kako sem stopil prednje s čistim srcem, pokazal jim, umetnik, svoje srce in so pljuvali nanj! — O domovina, ti si kakor vlačuga: Kdor te ljubi, ga zasmehuješl — Nato pa zopet korak k človeku K zbirko »Za križem« Pravijo da jo je smatral Cankar za svoo najboljšo knjigo poleg poznejših »Podob iz sani« V »Kurentu« je opeva Ljubljano, v »Hlapcih« se je obrnil proti svo im nasprotnikom na vse strani in zapisal: »Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo, ne talar.« »Bela krizantema« je drugi in zadnji kn'ižno-polemični obračun s kritiko in občinstvom. V tei izpovedi pravi: »Kažem (človeku) glorijo breznačel-nosti. češčen e hinavstva s'avo laži da se predrami, spozna kdo im kie ie ter da pogleda v pr hodnost... Sl kal sem noč. da bi oko (em silneje zaknprnelo po čisti luči . Domovina .. liub'1 sem te s spoznanjem; v'del sem te v nadlogah in grehih v sramoti in zmofah. v ponižanju in bridkosti: z ?a'nst:o in s srd^m v srcu «em Hubil tvojo oskrunjeno lenoto. linbil ;o stokrat višje od vseh tvoj;h trubadurjev.« Nato je — po treh novelah v »Volji in moči« — napisa' no'j'idno kniigo »Troie povesti« za Mohorjevo dr"žbo. Zadnja Cankarjeva drama je »Lrana Vida«, eterična, iz koprene sanj stka- na španska kraljičina. Cankar tu nanovo začenja pesem, katere prvi akordi so zazveneli že v začetku njegove umetnosti: »Samo v sanjah, samo v tistem otroškem hrepenenju je resnica in življenje; in drugo vse je življenja ponesrečen poskus.« V blejski milje je pisatelj postavil ljubezensko zgodbo v »Milanu in Mileni«, v »Podobah iz sanj« pa je na-, kazal svoi veliki tekst. Črtice za zbirko so nastale v »letih strahote 1914— 1917«, ko ie postal tudi Cankar muče-nik za svoje prepričanje. V uvodu pravi: »Življenje, ki ga živi to betežno telo zunaj pod glasnim so ncem. je le mtdei odsvit. le motna prispodba onega drugega življenja, ki je zaklen eno v tebi in meni. — — — Le tistemu, ki :e bi/ neustrašeno zadnje resnice željan posegel v lastne globočine. le tistemu se razgrnejo vse prispodobe, se odpro katakombe v srcu brata.« »Človek gre na Golgato. da bo trpel in umrl in da bo vstal pove ičan.« »Ve'ikega petka ie bilo treba za veliko nedeiio: smrti B iga samega ie bilo treba, da ie zazvonilo ;n zapelo ponižanju č'oveku vel:častno vstajenje.« Na koncu se mu izlije življenska sinteza v besede: Mati domovina. Bog. Življenje, Mladost Ltubezen. »Umetnik ie tist' otrok, ki po>e v gozdu, da ne bi skoprn°l od strahu.« je zapisal Cankar v »Mojem ž!vl'enju«. V svoii avtoh:oerafiji pa: »Resničen umetnik pripovpd iie in opisuje same tisto, kar je sam doživel, občutil in videl.« ★ Skozi vse Cankarieve spise se vleče pesem hreprnema Po č°m? Po lepšam živl enju. ki ga ni v vsakdanjosti. Hrepenenje po san ah Nežen otrok nežne grude se je na zunaj bori', na znotraj pa ie :skal visokih ciljev vs°"driš'ijo-čp liubezni. ki ie z"nanie živlie a .ii-koli ne more dati č'ovekn Cinkarin je biki pravo žVieme nekje da!ex za gorami v saniah Zato ga ie Don:sa' tako človeško ganljivo v »Podobah iz sanj«. ★ Baje je imel Cankar namen napisati »Marto in Magdaleno« in »Svatbo v Kani Galilejski«. Njemu, ki je že stili- stično tako globoko zapopadel Sveto pismo, bi se tnia ta dva motiva nedvomno obnesla. Cankarjevo življcnsko delo je že po obsegu ogromno. Skuhali so ga oceniti kot novelista, dramatika in kritika, osvetii i so ga le deioma in v raziični meri. Celotne analize, ki bi v Cankarju dognala vse, kar se mora dognat. pri takem umetniku, še nimamo Reče se lahko samo to, da se je Cankar od lepote, ki mu je bila v zač tka istovetna z »večnim grehom«, izčistil in da se je popolnoma prib ižal lepoti človeka. Vse, kar je grajal na slovenskem člo- veku v dobi nastajanja svoje umetnosti, je grajai z najboljšim namenom. Ivan Cankar je največji s.ovenski umetnik lirične proze, mojster novele in črtice, prvi, ki je uvedei v slovensko slovstvo psihološko metodo pisanja. Ustvaril je doceia nov pripovedni slog, obogatil metaforiko in postal dobes.d-no klasik romant čnega simbolizma. Kot borec je bi. poštenjak, ki se bori vedno iz idealnih, nesebičnih nagibov. Kot takemu mu nedvomno gre mesto poleg največjih slovensk h duhov. Spomin nanj kliče po nadaljevalcih njegovega dela, odklanja pa epigone. Eska. Vrhnika, rojstni kraj Ivana Cankarja Nove zmage v borbi zoper smrt Veliki uspehi zdravniške vede Iz vseh področij zdravniške vede poročajo borci s pomočniki smrti o novih velikih uspth h. Zadnje leto izkazuje kar 22 velikih uspehov, izmed katerih jih je več da'ekosežnejše važnosti. Največja sovražnika, paraliza in tuberkuloza. bo'ezni, ki smo ju dolgo smatrali za neozdravljivi in ki sta zahtevali leto za letom od začetka človeštva ne-številne žrtve, sta sedaj premagani in opaznost ;e omejena na sorazmerno majhen riziko. Te zn^g.-* cr, zahtevale seveda velike žrtve. Dr. Hidejo Noguki. junaški japonski laboratorijski raziskova'ec član Rockefellerjevega instituta, je uirrl na neposrednih posledicah svojega raziskavama skupno s svo;;m fsis^ntom dr. Viljemom Joungom. Dr Noguki. ki je lovil bakterije, kakn-r lovio drugi ljudje divjačino, in jih zasledoval po vsem svetu, je odpotoval v Lagos v Nigeriji, da bi odkril bacil. k: povzroča škrlatinko. Zdi se, kakor da bi bili ti bacili zaslutili njegov prihod in se pripravili na boj. kajti komaj je stopil v deželo, je že zapadel mrzHci. ki uniči vsaiko' leto neštevilno domačinov. Prenesli so ga takoi v bolnico kier je pričel na sebi eksperimentirati, dokler ni umrl. Da! je cepiti opico z bacilom in žival je poginila. Zdravnik je začasno okreval, ker se je cepil po lastni izdavi z nekim seru/nom zoper mrzlico. Ta serum ie odkril in pripravil nekaj let pred svo;o zadnjo ekspedicijo NfHq]!ni; e^nermenti z :z'oče-nimi tekočinami, ki so se pridobile s poskusi z opicami so dnved'i do odkrit !a in izolacije bacila Dr. Nohtki in niesov asi«tpnt sta šla takoi na de'o. da bi pripravila protiserum zoper to straš- no afriško kugo. Toda boj ni bil lahek. Dr. Nogukija ponovno prijela mrzlica, ki je zahtevala topot njegovo življenje. Komaj teden dni nato je umrl tudi dr. Joung na isti bolezni. Prišli pa so novi junaki, obnovili boj z mrzlico škrlatinke in nadaljevali započeto delo. Lani jo dobil Noblovo nagrado za medicino profesor dunajske univerze Julij VVagner-Jauregg. Ves svet je obrnil svojo pažnjo na najzanimivejše znanstveno borbo, na večno tekmo za zmago nad paralizo. Tudi ta zmaga ni bila lahka. Profesor Wagner Jauregg je pričel s svojimi deli že pred mnogimi leti. Še 1. 1917. se je mislilo, da za to bolezen ni nobenega ozdravljenja. Kdor je obolel na paralizi, je bil po mnenju vseh zdravnikov posvečen počasnemu, toda neizogibnemu koncu. Dunajski učenjak je opazoval, da se njegovi bolniki navadno nekoliko popravijo, kakor hitro so okrevaii po katerikoli mrzlico povzročajoči bolezni. Pričel je s poskusi ter je cepil živali in ljudi s tuberkulinom, s tifusovim bacilom in celo s strupom, i i je povzročil mrzlično stanje. Dolgo ni bilo uspehov. Minula so leta, preden je prišel učenjak na misel cepiti svoje pacucnte z bacilom, ki povzroča maarijo. Pustil je bacilu za 8 do 10 dni prosto razvojno možnost, nakar je zdravil mrzlico s ki-ninom. To zdravljenj; paralitikov se mu je zdelo uspešno ter je ž njim izdelal teorijo, ki je bi'a kmalu spiošiio priznana. Sedaj zdravijo vse primere po tej metodi. Tretji ta bolnikov ozdravi popolnoma, 25 odstotkom i»a se olajša in zmanjša trp';;euje. Nič manj niso zanimivi uspehi dr. Geor^ea R. Minota in dr Vil. P Mui-uhya na harvardski univerzi pri zdravljenju jetike. Ta bolezen je bila med skrivnostnimi pomagači smrti najbolj delovna. Okoli 90 odstotkov vseh ra-cijentov je umrlo brez milosti. Samo 1. 1926- je umrlo v Angiiii na tej bolezni 3000 bolnikov. Sedaj pa je le okoli 10 odstotkov smrtnih slučajev. Dr. Minot je nekoč sredi svojega dela odkril, da trpi na sladkorni bolezni, ki so jo do nedavno smatrali tudi za neozdravljivo. Učenjak je v svojem laboratoriju ugotovil, da mu preostaja le še 4 do 5 let živlienia. Kmalu nato ie zvedel, da je kanadski zdravnik dr. J. G. Banting odkril insnlm. nrenarat iz ovčiih in volov-skih izloženin, ki često omeji to bolezen. včasi pa je celo ozdravi. S po- močjo insulina si je mogel dr. Minot svoje življenje bistveno m celo do normalne starostne meje podaljšati. Pridobitev insulina je napeljala zdravnika na novo metodo za zdrav-ljenje jetike. Po nekaterih poskusih je razglasil, da gotova ko.ičina jeter,- ki jih zavžije'človek, ozdravi jetiko. Je-tika nastane na ta način, da bela krvna telesca uničijo rdeča, nakar sledi počasna, toda gotova smrt. Jetra, je odkril dr. Minot, vsebujejo neko do sedaj še nepoznano snov, ki pomnožuje rdeča krvna telesca in tako preprečuje napredek bolezni. Zmago nad škrlatinkino mrzlico sta si priborila dr. George F. in Gladys H. Dick na John Mc. Cormickovem institutu za nalezljive bolezni v Cikagu. Zoper davico in koze so bili že najdeni zdravilni serumi, dočim je bilo treba zoper škrlatinko izvojevati še trdovraten boj. Na tisoče poskusov je bilo storjenih v Cikagu. Cepili so živali in prostovoljne pomagače znanosti z bolezenskimi snovmi, dokler niso končno odkrili bacila. Nato so izdelali protiserum in ljudje so mogli biti cepljeni tako, kakor se cepijo zoper davico. Nadalje je bil napravljen serum, ki po vcepitvi natančno pokaže, ako bolnik reagira na škrlatinkine bacile ali ne. Ta zmaga je brezdvomno rešila na tisoče življenj majhnih otrok. Ena najhujših kožnih bolezni — ery-sipolas — ki je znana že od začetka medicine, je tudi skoraj že popolnoma premagana. Dr. Konrad Birkbaug na rochesterski univerzi je odkril protiserum. ki doseže izvrstne uspehe ozdravljenja, ako se uporabi v prvem stadiju infekcije. Čeprav ta bolezen ne zahteva toliko življenja kakor druge, vendar je imela vedno za posledico strašne boli in dolg potek. Z novo metodo so se smrtni slučaji znižali od 12 odstotkov na 4'odstotke. Manj pozornosti je vzbudil napredek, ki ga je dosegla zdravniška veda v boju zooer raka. Poskusi s kokošmi so dokazali. da se širenie rakovih tvorov takoj ustavi, ako dobijo živali majhne količine iz aluminija in kalcium-salzona. Nemški učenjaki so pokazali, da zdravo človeško ce'ično stanič'e v zvezi z arzenikom oboli in se razvije v nosilca rakove kali. Sicer je ze'o problematično. ako bodo orvi poskusi s kokošmi in drugi z arzenikom koristili za zdravPe-nje raka na ljudeh, toda oba odkritja sta v znanosti izredne važnosti ter se smatrata za velik korak v napredku. Poleg velikih raziskovalcev in bori-teljev zoper smrt, ki so se izpostavili največji nevarnosti, ne smemo pozabiti onih, ki so sodelovali. Tako n. pr. izde-lovateljev thyroxina, ki je osnovni element znamenite thyroid žleze. Moderna medicina uporablja te šoke predvsem pri zdravljenju duševne slabosti otrok. Thyroid so dobili iz živalskih žlez, toda dvema londonskima zdravnikoma se je posrečilo, da se more pridobivati ta sok kemičnim potom, kar je za lajike seveda zelo čudno. Velik je uspeh tudi dr. J. Abela na John Hopki-novi univerzi, ki je iznašel umetni insulin. In tako je še mnogo zmag v boju zoper smrt, ki so morda manj važne, toda vseeno dragocene za človeštvo. TAJNOSTI PRASVETA V današnji številki pričenjamo priobčevati vrsto zasnimivih in poučnih člant kov o čudesih prasveta, o katerih čita človek s pritajenim dihom, kakor bi čital čudovito pravljico ali pa dogodkov in presenečenj polno povest, l^eštes vilna stotisočletja so šla preko naše zemlje od časov, ko se je na deviških prvotnih tleh pričelo razvijati rastlinstvo in živalstvo. Od preprostih oblik je sčasoma prehajalo k popolnejšim, nazadnje pa je predzgodovinski pra= človek postal gospodar življenja na zemlji. Uredništva Značilne živali ledene dobe Kmalu bo minulo sto let. kar so pri Taubachu v Nemčiji, v ljubki dolini ob Umu našli razločne sledove pogorišča predzgodovinskega človeka. V toplejšem medčasju ledene dobe so prebivali tam na bregovih majhnega jezera ljudje. Bili so vneti lovci in so že pekli svoje južine ob plapolajočem ognju v taboru. Dobro ohranjene, ker so bile z apnenčevim grobom pokrite, so se našle tam od ognja počrnele in zoglenele kosti mladih praslonov, predhodnikov mamuta. mladih nosorogov, medvedov, bizonov itd., zraven pa preprosto orožje in orodje, ki so se ga posluževali tau-baški lovci iz ledene dobe na svojih pohodih za plenom, kakor tudi takrat, kadar so razkosavali lovski plen. Z raz-polovičeno spodnjo čeljustjo medvedovo, v kateri je še tičal mogočni pod-očnjak, so razbijali golenične kosti bika — bizona, da so prišli do mozga, z medvedjimi kremplji in priostrenimi gole-nionimi kostmi pa so bržkone obdelovali kože ubitih živali. Sto tisoči let nas ločijo od teh tau-baških lovcev. Pokopani in pozab'jeni so, pokopani velikanski prasloni. nosorogi in jamski medvedi. Samo ena izmed njihovih velikih lovskih živali, in, kakor vse kaže, najbolj priljubljena, se je rešila skozi vse strahote ledene dobe, skozi vse nevarnosti, s katerimi mu je pretil človek zaradi njegovega tečnega mesa in porabne kože: bizon ali vizent, kakor se imenuje v Evropi živeči prabik. da ga razločujemo od njegovega v Ameriki živečega bratranca. Prav za prav sta oba istega rodu, če- prav se razločujeta po ustroju svojh te.es. Oba sta mogočni zivau, samo-rasiiu močna ni silna, nko ju p-ugi^ua-mo. vstane pred na^mi dusevii.iin očmi prasvet z vse.nr svojiiin ugankami, Z Vio svojo izvirnostjo, In veiuar ima pogled na vizente ah bizone \ našiti živalskih vrtovih nekaj neizrekljivo tož-nega. Znano m. je, da se število teh po-nosn.h prič iz laubacha, v katerih so utelešen, sto tisoč, let razvi.ka, krči od leta do leta. da ni več ualeč čas. ko se bo za imenom teh velikanov v naš h prirodopisnih muzejih pokazalo isto skrivnostno znamenje, ki ga že dolgo imajo praslon, mamut in votlins.a medved: mrtvaška glava. To potnenja v jeziku zoologov: črtan iz knjige živl.enja, iztrebLen s sveta in se rnkdar več ne povrne. Bizoni, ki nam jih kažejo še dandanes, so že «zadnji». ima o že h.p-pokratski obraz, so že unrraj-oČi. In te živali so nekdaj hod.le po vsej Evropi, po večjem deiu Az je m Severne Amerike v milijonskih tolpah. V «groznih, od strahotnih močvar pretr-ganih pragozdih«. ki sta jih Tacit in Pli-nij našla v Qermanij;, ie bilo vizentov v izobilju. Za časa Karla Vel kega so živeli na Harcu in na Saksonskem, v 14. stol' t ju po zanesliv':h poročilih na Pomoranskem, v 15. stoletju na Pruskem, v 16. na Litvanskem, v 18. na Vzhodnem Pruskem med Tilzitom in Labiavo. kjer je zadnji vizent na nemških tleh leta 1755 postai žrtev krogle d:vjega lovca. Sedai ie samo še s o-veči, dva tisoč kvadratnih kilometrov obsegajoči gozd pri B aloviču v južnem delu Litvanskega. ki redi spomina vredne ostanke vizentov. a tud: tam je njih pogin že gotov. Kljub vsem zaščitn m zakonom pronadao počas'. a sigurno. To ie ne zbežna usoda vs°h živa skih nase'bin. ki so odrezane od tujega pri-seljevan a ;n vsake možnosti, da bi se osvežfa njih kri. Kakor vizentu. tako se bo v dogled-nem času zgodilo tudi njegovem j ameriškemu sorodniku bizonu Tudi njegov rod šteje dandanes samo še neša.i slo glav. N;egova usoda pa je boli trag čna nego vizentova Star nemški potovalec in romanopisec BVdfn Mrllhausen ie vide' leta 1851 na nreri,;ah zapa 'no od Misurija še sto tisoče bizonov, po'ova-lec Frohel. ki je P58. leta s karavano vozov potoval od M:surija v Mehiko se je vozil ceKh osem dni nepr-stano med čredami bizonov. «V krdelih, v skupi- nah, v čredah, v nepreglednih tolpah«, oyxiuje u eiji sv o.a opazovanja. ki so - veuaia se icta i al s. h.ui r_sn ena, «gr-me tvooiiiate zivau p.eu naiiu, zuaj s severa na jug zauj z ju^a na aevei. bti-ndesei ui ^mo jiu ittpieatano v.deii, tisoče m tisoče, d^set tuoee .n de^et tisoče, nepreMeto množico UivjUi živali. Giovck bi trus .l, da b. njih mesj zaao-stovaio, da bi ga imeti indija^ci v svojih kopali Uovoij na veke.» Hitreje, mnogo lutre.e. nego so mogli slut.r, iri se bal. vsi opazovale,, so mii-ni svetovne zgodovine zrnJen čr^de bizonov, ki so n_'koč stJe milijone in milijone. Zgodov.na ne pozna d. ugega primera, da b: bila tako razširjena iKdo.ž-na m vrhu tega kori-tna živalska vrsta •zaradi pičlega douič:jena z zem je. Čoveška uničevalnost je v razsežnih pr.ri.,ah na za-padu nasproti bzonoin slavi.a svo.;a največja, a tudi najbolj sramotna zmagoslavja. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, obenem z gradn.,0 zeLzuic, ki režejo prer^o ob MiSuriju tja proti Skalnemu gorov.u, se je pričelo splošno uničevanje največj h in mijpostav-ne^š.h ameriških sesa cev. Leta 1669. dogotovLena unijiska pacifiška železnica, ki je omogočila na^lo iz >ori;.čan.ie svežih kož in je za te privlekla mno-žico lovcev, je bizone trajno oči a v severno in južno čre:'o. Od tega časa so priče'e te živali hitro propadati. «Lov ali bolje rečeno: mor:tev» pravi Brehin, «so izvrševali kot obrt na debelo, in sicer tako, da je bi a cela južna čreda, ki so jo še leta 1871. poznavalci cenili nad tri mili one, že leta 1875. iztreblje-na do neznatnih razkropljen h ostankov. Istotako se ie leta 1^80. priče'o uničevan e severne čred? in je bilo leta 1883. končano. V neizmernih pokrajinah. ki so bile še pr d kratkim domovina za več mijonov bizonov, so se potikal1 samo še tisoči v mal h topah in malih čredah, umika 03 se neusmiljenim zasledovalcem. A tud: od teh raž-krfl'Dl:en'h ub°7nikov ie v nasedmih letih več na nod e^la smrtonosni krogli, dokler s? nazadn-e nikomur več ni iz-o'ača'o da bi hodil na !ov.» Kako slabi kimčevalci so b:'i v tem primeru Ame-rčani! Ako bi bili vsaj r-ek^liko pametno m o pravem časM 7nk"n'to uredili lovsko obrt. bi bi'i lahko, kakor ie iz-račrra' d^ber poznavale razmer, vsako leto okroglo pol milijona m'adih bi- kov postrelili in do zadnjega — za kakih deset tni.ijonov lakratn.h go.duiar-jev — spravili v denar, tako da bi se škoda pn čredah komaj poznala. Dandanes je že treba rednega napora, da vsaj za nekaj let še vzdržujejo t.stih par stotin, ki so še preostale. Ameriški narodni park ob zgornjem YeliOwstonu je zdai zadnje pr beza išče malih čred bizonov, ki so ob živinskem klanju srečno uš e krogli. Zaostni ostanki svobodnih bizonov, ki so se še pred tridesetimi let, potikali po severnih ameriških planjavah: celih 85 v Ze-dinjen.h državah in 550 v Br.tanski Ameriki, so danes tudi že pri kraju Tudi tiste, ki jih goje v Yellowstonskem parku, i>o v kratkem času zalotil pogin. Od tist;h 200 bizonov, ki so jih nadeli leta 1889.. so iih videli pet let pozneje samo še 86. To je trden dokaz, da se ob veliki razsežnosti narodnega parka z najboljšo voljo ne da Izvesti uspešno varstvo neprestano potujočih živali. Tako bodo po vsem svetu raztreseni eksemplarji zooloških vrtov nekoč bržkone zadnji živeči bizoni. Usoda drugih vel;kih značilnih živa'i ledene dobe. s katerimi ie skupai živel taubaški lovec, se ie že izpolnila dosti poprej. Niti praslon in iamski m dved, niti prazgodovinski nosorog v Evropi ni dočaka' časov zgodov nske^a izro-čla. Velikanski praslon (F.hphas anti-quus), ki ie bil zgodovinsko predhodnik mamuta in je bržkone samo še v raz-kropUenil- ostank'h s tem skupno bival v srednji Evropi, ie imel na's'jajnejšo dobo svojega razvitka že za sabo, ko je naš del sveta pričel ledeneti od severa doli. Kot stvor gurkejše zemeljske doOe se ni mogel pr.lagodit, neprijetnostim trd,h ledenišMh dob. L>okaj stanovitnejše v boju za obstanek so se izkazale nekatere vrste nosorogov (Rhinuceros Mercki in c.chortnuusj, ki so se, kakoi pričajo nj.h v sibhskem ledu najdene mrhovine, še o pravem času preskrbele z varujočirn kožuhom in so v njem nioge kljubovati celo najhujšemu prit:sku ledene dobe. Ud Rhi-nocerosa tichorhinusa izhajajo bržkone današnje afriške vrste nosorogov, li so izgub.h kožuh; saimo njih m ad či ga nosijo še ob rojstvu kot razločen spomin na predzgodovinske pradede, katerim še ni sijalo trop čno soince. Saj to je čudoviti zakon med žlvotiniami: da nastajajoča žival kakor nastajajoča rastlina še enkrat m mogrede kaže znake, ki so jih trajno ime.j njih predhod-n.ki. Nič manj značilen za ledeno dobo, a očividno bolj razširjen in tudi še bolj odporno ustvarjen kot vrste nosorogov pa je bil mamut (Elephas primigen.us), velikanski slon z ve\kimi upognjenimi čekani in bu.ino rdečkasto rjavo koci-nasto obleko. Njegova čudna podoba najprej oživi pred naš m duševnim očesom, ako si predstavliamo diluvijalno pokra ino na robu umirajočih leden kov. Nobena druga žival n; za naše pojme tako izrazit stvor ledene dobe. nobena druga se ni tako iunaško i>n z-ragovito protfvila raz'ičnim dobam ledene doba in menim večkratnim popolnim izpre-membam pokrajine. Hrana bodočnosti Hrana je že od nekdaj za vsako živo bitje najvažnejši čini:e'j. Primitivna ljudstva in živali vodi pri izbiri ledi instinkt. Kai redko se primeri, da bi žival poginila zaradi zavžitja strupenih jagod. Toda kakor hitro je začel človek za pripravo iedil uporabiti ogenj ie nastala velika izprememba. Več:na ljudi smatra uživanje iedil za potrebno zlo ki ga velja čim prei odnraviti: — drugim 'iudom pa ie pravcata umetnost, ki zasluži večie pažme Toda uživan e le-' di ni niti umetnost niti zlo, temveč znanost. Izvzemši one maloštevilne gurmane, ali sladkosnedneže, ki jim ni dobra ju-žina nič manjši užitek kakor recimo koncert ali štivo zan inive knjige, ima uživanje hrane prav za prav zgoli ta namen da dovaja našemu organi/mu potrebne energije. Toda pri izbiranju hrane ne velja upoštevati samo energijo. temveč treba naziti tudi na to, kako naglo se energiia pretvai n do-vaia različnim organom Čeprav e v kilogramu govedine kai malo ene-gi-je. ie vendar goveje meso po sodbi mnogih at'etov baš ono izbrano hrani-vo. ki da telesu najhitreje zaželjenih moči. Ker naše znanje o kem.čnem ustroju človeškega telesa vedno bo'] napre- . duje. ni več daleč čas, ko nam bo tro-či natančno predpisati ono hrano, ki je najvažnejša za našo konstitucijo in ki zahteva za pretvorbo minimum na času in na moči. Bilo bi smešno, pravi znani ang eški izumitelj in znanstvenici A. M. Low, bilo bi smešno, če bi si hoteli domišljati, da vemo, kaj je za nas najboljše. Najboljša hrana je različna za enega in različna za drugega ter je odvisna od človekovega značaja in njegovega dela. Zato bo jedilni list bodočnosti- prila-goden individualnim zahtevam in ne bo smel biti tako tesnogruden in skromen kakor danes. Poglejmo nekoliko v prošlost !n po-mudimo se za trenutek pri pojedinah naših prednikov! Opisovanja v zgooo-vinskih romanih niso nikak izliv pesniške domišljije: mize so se takrat v resnici šibile pod težo ogrom rh pečenk in velike izbire perutnme. Toda naši pradedje so potrebovali neizmernih fizičnih sil in zato je tudi njihov organizem zahteval primerne hrane, da si je nabral teh energij. Danes pa smo pametnejši: spoznali smo, da ni telesna, ampak duševna energija važnejši faktor. A čeprav to vemo, ravnamo napak in ne jemo skoro nič manj od svojih prednikov. Toda mi se nič več ne ukvarjamo z lovom in natančno vemo. kdaj nam bo servi-rana naslednja južina. Zategadelj se bo zdela človeku bodočnosti hrana 20. veka zgolj — grozovita kompozicija. Njegova južina (če bo vobče utegnil sesti k njej) bo tehtala kvečjemu nekaj gramov in v njej bodo samo iake, mozeg tvoreče sestavine. Cez tisoč let bo človeštvo doumelo globlji smisel dejstva, da ni moči živeti zgolj od kruha; namestu njega bodo takratni ljudje imeli za «hors d' oeuvres« masažo, za dessert pa višinsko solnce. Živo si predstavljam, nadaljuje Low svoje razmiš janje. sodobnega sladkosneda. ki s kaj mešanimi občutki sprejema te napovedi in ie zato zadovo'jen, da je problem pomlajenja še /edno zgolj teorija — zakaj on ne bo nikdar mogel poimiti. da mu bo bodočnost odrekla slast, ki jo danes občuti, kadar uživa dobro jed. Toda takrat bodo našli druge slasti, globlje in trajnejše — slasti, ki jih ne bo občutilo samo telo. V tem pogledu bo individualna rre-hrana brez' dvoma tvorila največji napredek. Nam je pomen te vrste prehrane še neznan, spomnimo se le pogosto rabljene besede »dijete«. Ta poje.n bodo tedaj skušali uresničiti še v večji meri. Kadar se bo rodil otrok ali še prej, bosta roditelja skupno z državn.m uradom za delo določila njegov pok!:c tet bo že od vsega početka dobivaj tisto hrano, ki bo potrebna za njegov pok ic Izkušnja bo pokazala, da bo ca ta način moči pomembnega pesnika pretvoriti v inženjerja, »rojenega« zdravnika pa navdušiti, recimo, za novinarja. Prednosti tega sistema niso maihne; zakaj nič več se ne bo mo^io-primeriti, da bi kdo ne bil sposoben ta svoje delo. Individualna prehrana bo vp.i-vala tudi na ziočinstvo; ?aj ja doka/.a-no, da igra v tem vprašanju prfefitana velikansko vlogo. Tako se bo "eda. s primerno hrano tat ali ropir izpreme-nil v koristnega člana č oveške družbe. Predočimo si zda.) večerio čoveka bodočnosti Namestu o »molitvi t>o jedi« bo z žalostjo razmišljal o 'em da so njegovi predniki klali živali, da so si utešili glad. On pa bo enostavno povžil hrano, ki mu )o bo po ;evki poslala «občinska» kuhinia —in to'bo tudi njegova edina jed tisti dan; za zajtrk in malico mu bo pilu^a. ki jo bo pogoltnil v kopeli ali pa kar pri de'u. Sočivje bodo takrat posebno skrbno gojili in pazili na to. da bo vsebovalo kar največ kemične hranivosti: pripravljanje sočivnatih jedi pa bodo nadzirali veščaki, ki se bodo ukvar.al; zgolj z dijeto in higiieno, Čkrv-ku bo-dočnosti bo malo mar okus iedi in pi jač. čeprav bo morda še imel čut okusa. Preveč bo zaposlen z dogodki, k' se bodo odigravali na «radio-televiziiskem platnu«. Nad njim bo vise o »emana-cijsko platno« in njegovo stanovanje mu bodo stalno osvetljevali ulfr.avijo-Ietni žarki Ce se mu bo zdelo, da ni dovoli »v formi« za izvestno dek). si bo nabral potrebne energije z masažo in v petih minutah bo prav tako svež in čil kakor zjutraj, ko je šel na delo. «Srce se vije in stiska od bolečine, brani se, rajši bi molčalo; ali molčati ne sme. trpeč mora oznanjati svoje trp> Ijenje, ker taka je sodba in zapoved.» Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Selma Lagerlofova Cesar Portugalije Bilo je v začetku osemdesetih let na neki železniški postaji v VVarmlandu, skozi katero naj bi se peljal kralj. Vse je bilo okrašeno z zelenjem in s cvetlicami, zastave so vihrale v zraku, in vsi ljudje iz okolice so prihrumeli skupaj. In ljudje, ki so stali tu in čakali na prihod kraljevskega vlaka, so bili veseli in dobre volje. Napravili so si načrt, kako bodo sprejeli Njegovo Veličanstvo. Vzklikali bodo. mu dali evetlice in peli bodo. Da tu na postaji Kils ga bodo sprejeli tako, da jih ne bo pozabil .vse svoje življenje. SELMA LAGERLOFOV* Ko pa je prišumel vlak, je nastal predvsem strašen nemir, ker so hoteli biti vsi spredaj, da se približajo kraljevskemu vozu. Sedaj bi bili morali vzklikati, toda na to so čisto pozabili iz same bojazni, da se ne bi mogli preriti do ugodnega prostora. Toda med njimi je bil nekdo, ki ni tekal in se ni prerival, temveč je stal popolnoma tiho in vzdignil palico z velikim srebrnim gumbom, da bi dirigiral, in ki je vzklikal tako, da je odmeva'o od vseh zidov. Bil je majhen možiček z visoko, zeleno kapo na glavi, njegova prsa pa so biila popolnoma pokrita z zvezdami iz zlatega in srebrnega papirja. S petjem ni bilo nič, kajti šolski otroci, ki naj bi peli, so se v gneči razkropili na vse strani, in tudi cvetlic ni dobil kralj. Oni, ki so stali s šopki v rokah, so iz strahu tako okameneli, da se niso upali stopiti predeni. Samo eden ni izgubil zavesti in baš v trenutku, ko je kralj izstopil iz voza in obstal pred postajnim poslopjem ter se kazal nezadovoljnega, ker so mu priredili tako slab sprejem, se je prerinil ta mož do njega. — Pozdravljen v Bogu, moj dragi kralj Oskar! je rekel, snel čepico z glave in iztegnil roko. Kralj je bil zelo zadovoljen. Veselilo ga je. da je tu na postaji Kils vendarle nekdo, ki je pameten in ni izgubil glave, temveč je vedel, kako se mora obnašati. — Pozdravljen! je odgovoril kralj in ga vprašal: — Kdo pa si ti? In mož je odgovoril po resnioi: — Jaz sem kralj Janez portugalijski. Toda to je izrekel kolikor mogoče milo in pohlevno, kajti bilo je možno, da je bil kralj navajen veljati v teh krajih vedno za prvega, in bi mu moglo biti neprijetno v družbi z nekom, ki je ravno tako visoko kakor on. Bili pa so še drugi, ki so se bali, kajti najbližji so ga vlekli za suknjo ter so ga hoteli odvesti, kakor da bi dvomili v dober konec tega srečanja. Toda kralj ni bil tak, da ne bi mogel prenesti sebi enakega ter jiim je le pomignil. naj mirujejo. — Glej no! Ali si mar ti moj tovariš? je rekel z zelo zabavnim g'asom. . — Da. Midva morava nositi skoraj enako breme, je rekel on, cesar, zelo ponižno. Kajti ponašati se z višjim dostojanstvom od onega drugega, tega ne bi bil mogel storiti ni'kdar. — Kakor slišim, pojmuješ stvar pravilno. je rekel kralj in nadaljeval: — Kdor ni preizkusil, kai to pomeni, misli, da kralji nimamo drugega opravka kakor sedeti na prestolu s krono na glavi in z žezlom v roki. Toda ako bi kdo postal kralj, bi pač doživel nekaj drugega. Da zares, tudi tako je težko biti cesar Portugalije! je pristavil z vzdihom. — Do sedaj še ni bilo preveč težko. Mogli smo si ohranit: tnir in to ie vendar največje dobro ie rekel cesar, ki ni hotel osramotiti svoje dežele. Videlo se je, da je bil kralj ze'o zadovoljen. — Zdi se mi, da se razumeš na umetnost vladama k a i ti ohran tev miru je prvo in zadnje Mir je za državo to, kar je zdravje za telo ie rekel. Sedai se je moral cesar vendarle obrniti in pogledati oko'i sebe: ko je kralj to rekel L ud-e m> stal' r>opolnoma tihi, v širokem krogu in nihče se ni upal prestopiti, da ne bi preslišal kake besede med njim in kraljem Kako lepo bi bilo. da se je bi spomnil vzeti s seboj Katrino. Želel si je, da bi bil prisoten vsai Mo iz. Svartsjoe. najbolje kdo od gospode. Toda istočasno je slišal vse. kar ie rekel kralj ter je imel takoj pripravljen odgovor: — Seveda, mir je dobra stvar toda nihče ne ve, kako dolgo ga m ire ohraniti. Minulo nedeljo ko sem se po službi božji v Svarts;oe vrača' domov, sem se zapletel v razgovor z dvema tujcema.-Eden od obeh je bil vojna, drugi pa smrt. Zanj. ki ie bil cesar Portugaliie. je bilo doživljanje raznovrstnih izjemnosti in čudarii tako prirodno da m niti pomislil. da bi se moglo smatrali to kar je sedaj pravil o srečanju po službi božji kot poskus nadkriljevanja. Toda moralo se ie pač zdeti tako ka ti sedaj so ga pričeli za njim stoječi zopet vleči za sukn.io in so hoteli, da umolkne Kralj pa ki ie d0'bro r^iimH da 'p tako srečanje za moža kakor ie on brez ramena, je pomignil ljudem naj bodo mirni. — Kaj vendar poveš? Hodil si s smrt;o in z vojno? Rad bi vede!, kakšna sta bila. — Najboli sta bila podobna ubo~nma drvariema kaiti na ram' sta nosna velike tesarske sekire. Ko sem zv del, kdo <^ta i!o.J \'ein. da je težko ohraniti mir oda "3i*i žrtvujem krono, kakor oa da bi vrge pla-memeo nad mirna mesta >• vas' ter videl poteptana polja in mrtve ii' la-njene 1: udi. Ko ie kral i govoril te besede se je njegov ohraz tako svetil n ie ii! ticgov glas tako lep da se ie slišalo, kako je veroval v to kar ie govori roda tud-cesar ni pričakoval drugega in ie položil roko na niegovo ramo. — Mm dobri krali Oskir! VIji dobri krali ° lar' >e <-ekeI da h: ea pomiril. — Da postavite me na preizkušnjo! je reke' krali ponosno. Toda Hudem ki so stali >Ko!i. se je zdelo da ie govoril krali tiko 'epn. da so se iim zas^lzile oči in oreden ;o se zavedli, ie pričal ne''do vzKMkati. In v istem trenutku so /a.l meh K:ici po vsei postaji Kils. mahali so 'mu s • k'ob"ki in robci zaoeli so in mu >rmesli cvetlice kaiti sedai se ga tiso ba'i več. Tako ie dobil vse o"o čeem napiše posebna razprava. Na tem mestu ugit,fiv:TM '"o ^'a^ne date, v kolikor je to potrebno za boljše ume-vanie nrčirojega spisa Proti sklenu obnnsVeea sveta se je 16. ,on? nnir''i deže'no vlado Ferdinand Mohr in še 560 nemško misleči l/ubPančanov že 12 uli a na tudi stolni ornšt dr l.eonard Klofuta' in za-časn; kancelar kan;teliski dr Ivan Ku-lovic imer.nm stolnega knitel>a l'ub-li.an.sk^a k: se i? prntivil n"ekrst'tvl trea Pred škofiio v Bleiwe'"sov trg. Tedanii deželni pred^edmk Slovenec ba^on WinHer ie ustregel pritožbam (24 iul!'a 1^°2) Zoper razvel avljenie sklena ob?infVegfq sveta o !znremembi neka*eri,i ul'črrh imen in uvedbi samo-slovensVifi natvsov se ie mastna občina nato pntožila na nntran;e ministrstvo 1 e-to ;e rekurz odbilo (3 novembra 1892) Qedai se ie rrae:strat obrnil na upravno sodišče, ki ie 13 decembra 1893 razveljavilo odloč- bo notranjega ministrstva in razsodilo v prilog Ljubljani. Na temelju te raz-' sodbe je sprejel občinski svet dne 5. junija 1894 sledeči predlog: »Javni napisi pri vseh ulicah in trgih ljubljanskega mesta se imajo tako premeniti, da se napravijo vsi brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.« Magistrat je takoj naročil samoslo-venske ulične table. Še preden pa jih je prejel iz tovarne, je prispela odločba kranjskega deželnega glavarja De-tele z dne 15. avgusta 1894, ki razveljavlja gornji sklep občinskega sveta lagoma odstranjevati dvojezične. Do dne 8. maja 1895 je bilo to delo dokončano v onem delu mesta, ki leži na desnem bregu Ljubljanice. Vsled razsodbe upravnega sodišča se je preme-njava napisov ustavila. Tako je imela odtlej Ljubljana na desnem bregu sa-moslovenske, na levem bregu pa dvojezične ulične table. L. 1896. je zažupanoval Ivan Hribar. Ta je dal napraviti za nove ulice sicer dvojezične napise, toda tako, da so bile črke pri slovenskih imenih šestkrat večje nego pri nemških. S tem ie hote! Pogled na Spitalskl (frančiškanski) mast. v ozadju na levo stara Kreni ja, spre> daj levo Bučarjeva trgovina in tik nje Maver jeva lekarna. Vse tri hiše so bile porušene po potresu. Z odstranitvijo Bučarjeve hiše je bila šele dose* žena zveza na Sv. Petra nasip. vsled pritožbe Feirdinanda Mahra in sedmih tovarišev. Deželni odbor, v katerem so imeli večino pristaši »slovenske katoliško-narodne stranke«, je ukazal, da morajo vsi ulični napisi v Ljubljani biti dvojezični. Mestna občina se je sedaj zopet obrnila na upravno sodišče, ki pa je 8. maja 1895 razsodilo v prilog deželnemu odboru, češ da ima ■ta kot višja nadzorstvena oblast pravico razveljavljati sklepe občinskega sveta. Preden je bila sodba izrečena, so dospele samoslovenske ulične table iz tovarne in župan Grasselli je dal po- izraziti razmerje med številom sloven. skega in nemškega prebivalstva v Ljubljani. Nekatere izmed teh zanimi« vih tabel so ostale nabite do 1. 1901 Proti njim pa je vstal odpor iz krogov samega občinskega sveta, ki je na seji 5. januarja 1897 sklenil, da se morajo odstraniti vse samoslovenske* in nem-ško-slovenske ulične table ter nadomestiti s slovensko-nemškimi, na katerih naj bodo slovenski napisi tako veliki, kakor na starih nemški in obrat- * Tega sklepa pa župan ni izpeljal. no. Dovolil je vendar, da ostanejo one table z ogromnimi slovenskimi in neznatnimi nemškimi črkami, kolikor ji:h ie Hribar dal do tedai že nabiti. Ko je kasneje občinski svet določil nekaterim ulicam samoslovenska imena, se ni proti termi nihče pritožil. Medtem je upravno sodišče 1. 1898. priznalo Pragi pravico do samočeških napisov. To in pa dejstvo, da se je imel 1. 1899. vršiti v Ljubljani velik slovanski gasilski zlet o priliki otvoritve Mestnega doma. je ohrabrilo Hribarja, da je dal Tega pa ni storil, marveč se Je pritožil zoper odločbo barona Heina na notranje ministrstvo ter se na ta način soii-dariziral z Uhlom, Dzimskim in drugimi ljubljanskimi Nemci, ki so se tudi pritožili. Ministrstvo je 17. januarja 1900 ugodilo obema pritožbama, nakar je deželna vlada zahtevala, da se mora tekom 3 tednov uvesti zakonito stanje. Zdaj se je mestna občina v tretjič obrnila na upravno sodišče, obenem pa je občinski svet na svojj seji dne 30. januarja 1900 pozval magistrat, naj Kongresni trg s tudi na levem bregu Ljubljanice nabiti samoslovenske ulične table (6. septembra 1899). Občinski svet je na seji 3. oktobra ta županov ukrep vnaknadno odobril in soča.sno sklenil, naj tudi na desnem bregu Ljubljanice ostanejo nabiti samoslovenski napisi. Pritožilo pa se je 90 ljubljanskih Nemcev (Uhl, Dzimsky in drugi) na deželno vlado. Deželni predsednik baron Hen je zavrnil prizivnike na deželni odbor kot v tej zadevi kompetenten, obenem pa je naročil mestni občini, da za svoj sklep izposluje odobritev deželnega odbora. Deželni odbor bi bil tedaj mogel končno odobriti samoslovenske napise. i XVIII. stoletja da takoj napraviti za vse ulice brez sleherne izjeme samoslovenske napise. Ta sklep je deželna vlada 21. februarja razveljavila, čemur je pritrdilo 22. maja tudi notranje ministrstvo. Občinski svet pa se ni vdal, marveč je sklenil na seji 22. junija pritožiti se tudi zoper to odločbo na upravno sodišče. Toda zaman! Upravno sodišče je z razsodbo 8. marca 1901 odklonilo prizav ljubljanske občine. Tako se je borba za samoslovenske ulične napise začasno končala nepo-voljno. Vedar se je župan še precej časa upiral ukazom deželnega predsedstva in šele 22. septembra 1901 naročil tlekai slovensko-nemških tablic pri dunajski tvrdki \Vinkler. ki je že I. 1876._ izdelala ljubljanske ulične napise. Te" tablice ie začetkom I. 1902 pribil domači obrtnik Josp Rebek. Tak ie ostal položai do I. 1907, ko je 11. junija sklenil občinski svet na predlog obč svetnika Plantana ponovno uvedbo samoslovenskib uličnih tablic. Temu sklemi ie že 24 junija sledila pritožba dr Ferdinanda Fgena in tovarišev na deželni odbor Sedaj ie deželni odbor pod glavariem Suklletom izpolnil svoio narodno dolžnost ko je 19. oktobra 1908 dovolil samoslovenske ulične napise v LiubPani Seveda se je v dolgem času dokler se deželni odbor ni zganil izvedel nravcat plebiscit za samoslovenske nanise — pefcijo, datirano z dne 10 iuiiia 1907 ie podpisalo na tisoče Liubbančanov. med mi m' prva dr. GregoT Žerjav in dr. Fran Novak — in so se vršili krvavi septemberski dogodki 1908. Ljubljanski Nemci pa še niso odnehali. Dr Fger in dr losef lulius B-nder sta se proti deželnemu odboru pritožila na upravno sodišče na Dunaj. To pa ie 9 i u n i i a 1909 zavrnilo njun priziv, s čimer se ie borba za ljubljanske ulične napise zaključila s popolno zmago slovenskega stališča. Župan Hribar ie dal že aprila 1909 — torej še nred končno razsodbo upravnega sodišča — nabiiati samoslovenske ulične napise do konca leta pa so bile odstramene zadnje dvo'ezične table. Tako ie Ljubljana tudi na zunaj dobila čisto slovensko Vce." Vrnimo se sedai nazaj k letu 1892., ko se ie začela 17-letna voina za samoslovenske 'napise! Kot že omenjeno, se ie stolni kapiteli uspešno pritožil piroti prekrstitvi trga Pred škofijo v Bleiwe'sov trg ki io ie sklenil občinski svet 24 tunra 1892 Bleivveis ie moral še pet let čakati dokler se mu ni odkazala današnia cesta Medtem pa so se izvrš'le razne druge iznremembe. 12 decembra 1893 ie spre-el obč'n-ski svet sledeče sklene: Kol^ei^ke ul-ce Nunske ulice in Friavčeve ulice se s Od llttbllanskih Nemcev sta se upirala samo Lina Kreiiter Oalletova in. Ferdinand ^tanda-cher ki .sta si dala lapravtti na svojih Ivšah pnlea •■'hčinskih samosl-ovenskrh še lastne nemške napise Onala sta :z«nhMeno stvar skoz- vse inStance dokler iti ni ustavilo spravno sodišče z razsodbo z dn-e 27. Junija 1912. podaljšajo preko nekdanjega spodnje-šišenskega sveta do proge južne železnice. Na novo se imenujejo Šubiče-v e ulice, Levstikove ulice in T o m a n o v e ulice (ki so še danes v veljavi). »Za nove ulice mej Sama-sovo in Korsikovo hišo do ceste na Rožnik naj se ohrani staro ime »Na vrtači«. Za vsa na tivolskem zemljišču obstoječa raztresena poslopja se določi kolektivno me »Tivoli«6 Do Hribarjevega županovanja je natd kršcevanj* ulic počivalo. Potresna doba pa ie razmere v Ljubljani docela iz-premenila Kmalu ie bilo treba dati imena raznim novim u-Vcam obenem pa so pr!rJnn t)'»i(r5""va1' «fara Z dopisom 25. septembra 1896. je župan dr bar stavil pol c.jsken u odseku občanskega sveta te-le predloge: Trg »Pred škofijo« naj ostane, ker je tako »označenje te ceste v navadi že od nekdaj « Po »očetu slovenskega naroda« pa naj bi se imenovala »cesta, ob kateri stoji »Narodni dom«, veličastno poslopje. ki ima po mislh zasnovateljev biti vidno znamenje naše probu e. Sedanje ime »Tržaška cesta« brez tega ni prikladno. ker ie ta cesta del projektova-ne okrožne ceste ...« Hr:v>ar ie predlagal ime »okrožna B 1 e i w e i sova cesta« — »Bleiweis - Ringstras-se«. Namesto v »cesto na dolenjsko železnico« naj se Kuna vas prekrsti v Dolenjsko cesto, kakor predlagajo sami kurevaški posestniki. Novim ulicam naj se dalo ta-le ime- , na: Pivovarske ulice, »za ulice k; na?*n"''in srad K-sWievega posestva«; Čopova cesta, »za ce-sto k: ie r. I nota -o li s in pripravniščnim vrtom«; Vojaške u I ■ e uH- k- n r>el a le ob z-točnei strani mestne vojašnice do južnega kolodvora«; Prisojne ulice, »ra V\ir v ceste do stranskega uhoda v mestno vojašnico«. in sicer — »zaradi svoje lege«; Cesta na K o d e 1 j e v o (Codelli- ' Zupanu Orassellil-u to ime ni bilo všeč 17. iuiiia 1894 ie pisal podžupanu dr Karlu Btei-weisu. »Zgodovinsko ..n zemlieknjižtKi imt vte-lovliene mestne graščine se •Podturnom«; »Tivoli« se le le nazivalo .lekdanie zabavišče, ktero se le nahalatr na graščinskem svgtu V bi ne bilo primernejše, da se ohrani starejše, boli čestitliivo ime?« Ta želja se Je izpolnila šele 1. 1S99. strasse) za »prečno cesto proti Kodel.e-vemu gradu«; E 1 i z a b e t n a cesta, »za cesio, ki ob uejmanovem posestvu veže Poljansko cesto s Streliškimi ulicami«; Ciril-Metodova ulica, za »prvo navpično: s Poljansko cesto paralelno ulico na Elizabetno cesto«; Cenovinove ulice »po slovecem slovenskem iunaku« za »navpične ulice od brarrbovske vo;ašn'ce na Elizabetno cesto«; P r i 1 a z ali P r i s t o p za »cesto, ki se od Dolenjske ceste odcepi in drži do kolodvora dolenjskih železnic«; Orlove ulice »po bivšem podžupanu ljubljanskem in ondotnem posestniku* za «ulice, ki se od Dolenjske ceste odcepijo ob Strnadovej hiši proti jugu«. Dalje je Hribar predlagal, naj bi se »ulice, ki od Opekarske ceste za vojaško plavamo ob Ljubljanici peljejo do Malega grabna, (v podaljšanju istega) imenovale Trnovski pristan« in pa naslednja imena za devetero »tako zvan:h stradonov na Opekarski cesti«; Velike čolnarske ulice in M a -e čolnarske ulice (»to pa zato, ker je svoie dni čolnarstvo bi) poglavitni vir dohodka Trnovskih prebivalcev«), Veliki stradon in Mali str a don (»v ohranitev navedenega, za razvoj tega mestnega dela tako značilnega Izraza«), Na pesteh — Faust-kampfergasse (»v označenje onega nekdanjega veselega življenja Trnovča-nov, o ka^erprn p;šp R;ohter k letu 1210: »auch herrschte ein munterer, frohlicher Ton zu Laibach. So ist ver-zeichnet worden. dass die Schiffer in den Vorstadten Tirnau und Krakau zur B°1ust>trng r>pr Stadtherm sich um einen Saurn Wein-s m:t Fausten ge-• stritten«), Pred konjušnico (za 6. stradon »v podaljšanje ulice istega imena«V Na mivki (»ker tamkaj kopljejo mivko«), K a r u n o v e u li č e (za 8. stradon »po zaslužnem trnovskem župniku«) ;n '»rannve ulice (»no bivšem milosrčnem trnovskem kaplanu, kasnejšem kanoniku in velikem dobrotniku učeče se mladine«). Izmed vseh teh imen so bila na občinski seji 12. novembra 18%. sprejeta na^le^n^- nolprrsV-1 c-psta. Čonova cesta. Vojaške ulice. Prisojne ulice. Cesta ps fcr^rM evn Fl^i^ptna' cesta. C'ril-Metodova u'ica. Or'ove ulice, Trnovski pristan. Ve'ike čolnarske ulice. Mate čolnarske ul;oe. Na mivki in Na pesteh. Namesto Cehovina je dobil na od- sekov predlog svojo ulico K u h n (»pokojni jako popularni feldcajgmeister kot imejitelj domačega pešpolka št. 17«), Za predlagane »Pivovarske ulice« in »Prilaz« se je krstitev sploh opustila. Šesti stradon se ni podaljšal v »Pred konjušnico«, marveč je dobil samostojno ime Jeranove ulice. Zato pa se deveti stradon ni krstil po Jeranu, marveč se je zanj sprejel naziv»S t r a n -s k a po t« (»kot osamljen na stran ležeč«). Za osmi stradon se je ugotovilo, da »niti ne obstoji.« Vsled tega se je K a r u n u dodelil začetek »ceste v mestni log«. Končno se je uradno potrdilo že obstoječe ljudsko ime »Zelena pot« v Trnovem. Ubogi Bleiweis pa ni dobil svoje »okrožne ceste in tudi ne po odseku predlaganega »Bleiwei-sovega okroga«, ker je obveljal predlog občinskega svetovalca dr. Krisper-ja, da »je imenovanje tamkaj navedenega dela Tržaške ceste odložiti.« Enako se je godilo Velikemu in Malemu stradonu, ki so ju vrnili na predlog obč. svetnka Trčka policijskemu odseku »zaradi predlaganja primernejših, v domačem jeziku glasečih se izrazov.« Hribar pa se ni vdal. Pripravil je policijski odsek do tega da je na občinski seji 31. decembra 1896 ponovno predlagal imena: Bleiweisov okrog (oz. krog), Veliki in Mali stradon. Oba stra-dona sta sedaj zmagala, »Bleiweisov krog« pa se je na predlog občinskega svetovalca dr. Tavčarja zopet vrnil policijskemu odseku »v novo temeljito posvetovanje in poročanje«. Temu je bil odkazan tudi samostojni predlog obč. svetovalca Turka, da se »Židovske ulice prekrstijo v Einspielerjeve, Židovska steza pa Navratilovo stezo.« Policijski odsek je imel sedai izbirati med »Bleiweisovim krogom« (Bleiweis-Ring), pri katerem ie župan Hribar še nadalje vztrajal, »Veliko Ble:weisovo cesto« in »Bleiweisovo avenujo«, kakor so drugi predlagali. Odločil pa se je za po vsem novo rešitev tega spora in predlagal naziv Bleiweisova cesta, ki je končno obveljal na občinski seji 6. aprila 1897. Glede Turkovega predloga so sklenili, da »se uvažuj v prihodnje.« Do tegs na ni nikoli prišlo. (Konec prihodnjič) Popravek članka »V zarji nesmrtnosti«; V zadnji številki (22.) se mora glasiti pred* zadnja vrstica sestavka o Bergsonu »zatopljen v absolutnost in v njem živi pogon« fvan Podrža} »Mali inkvizitor" Odlomek poglavja iz povesti »Martin B r b e k« — Hvaljen Jezus, gospod župnik! je ponižno pozdravil Martin Brbek, ko je stopil v župnikovo pisarno. — Kje si bil včeraj, Martin? je odzdravil župnik, sedeč pri uradni mizi ne da bi se ozrl ali premaknil. — Bolan sem bil, gospod župnik, se je zlagal Martin po cerkovnikovem navodilu. — Martin, govori po resnici! — Ne morem drugače, gospod župnik. Enkrat je lahko vsak bolan, je podkrepil svojo laž. Župnik se je obrnil in zapičil svoj pogled ostro v Martinove oči: — Martin? Martin je povesil oči in molčal. — Martin? — Gospod župnik... nikoli nisem lagal... — To sem mislil tudi jaz. — Pa tudi ne bom nikoli, je obšel Martin župnikovo vprašanje. — Martin, poglej mi v oči! Martin je privzdignil glavo in pogledal v župnikovo plešo. — Stopi bliže! — Bolan sem bil, je ponovil Martin, prekrižal roki na hrbtu in stopil k mizi. — Bolan, bolan in še kako bolan! — Danes sem zopet zdrav in že delam. Župnik mu je zapretil s prstom in dejal: — Martin, taka bolezen, kakor je tvoja, se ne ozdravi čez noč. — Gospod župnik, jaz sem pa le zdrav in prav nič me ne boli. se je pohvalil Martin. — Ne mislim telesne bolezni, ki je vobče nisi imel. To ti rad verjamem, da si zdrav, danes kakor včeraj, ali ne, Martin? — Vi boste že vedeli, gospod župnik, kaj mislite. — Martin, nič ne skrivaj, saj veš, da mora biti človek vedno pošten. — Jaz sem vedno pošten, gospod župnik. — To je že res. da ne kradeš in da ne goljufaš, toda so še drugi grehi, večji grehi in med temi, ki so jih zagrešili, si tudi ti, Martin. Martinu se je kar zavrtalo v glavi. Laž da je večji greh od kraje in goljufije? Kaj takega doslej še ni slišal, niti s prižnice ne. — Vidiš. Martin, je nadaljeval župnik, med temi si tudi ti. In kar je najhuje, je to, da si ti sedaj edini v fari, ki ima na vesti tak greh. Martinu so se stresla kolena, ko je župnik poudaril zadnje besede. — Da. Martin, in ti praviš, da si bil bolan? Da si se prehladi'1, kakor je rekel cerkovnik? Martin je hotel odgovoriti, toda njegove ustnice so ostale zaprte. — Vidiš, Martin, mene moreš nalagati in me prevarati, toda Onega, ki vse vidi in vse ve. Onega se ne more varati. Imel sem te za dobrega, poštenega fanta, zaupal sem ti v hiši in v cerkvi... v cerkvi, ki je hram božji!... ti si pa... Martin. Martin!... In še to ti povem, da sem sklenil biti zelo strog s teboj, pa sem razmišljal in molil Boga... in sem popravil svoj sklep, če se skesaš in prosiš Gospoda za odpuščanje. Martin je gledal v župnika, videl je, da govori, toda njegovih besed skoraj ni slišal. Sl'šal je njegov glas in posamezne besede, toda mislil je samo na njegovo trditev, da je edini v fari, ki ima na vesti tak greh. Župnik pa je nadaljeval: — Bog je dober in usmiljen s skesanimi grešniki. — Saj ni res, saj ni res! ga je prekinil Mm tin in zamahnil z roko. Župnik je vstal, stopil pred Martina In ga resno vprašal: — Ali se ne bojiš kazni božje? — Ni res, ni res. gospod župnik! To ni res! — Martin! se je začudili župnik in sveta jeza mu je švignila iz oči. — Lagal sem. to je res! To je resnica. In sram me je! Toda, da je iaž večji greh od kraje in od drugih grehov, to ni res. ne sme biti res! Župnik se je pomiril. — Kdo pa ti je rekel to? Laž je ravno tak greh kakor kraja in goljufija, toda so še večji grehi, sem rekel... — Ne. ne gospod župnik! — Martin, pomiri se in pomisli! — Vse sem pomislil. — Le dobro pomisli in spoznal boš, da sveta vera govori resnico. Martin se je uprl: — Sveta vera? Gotovo. Ona ne laže... — Vidiš Martin, to ie lepo od tebe, da si priznal svojo laž, še lepše pa bo, če se skesaš in prosiš Boga za odpuščanje ... — Nisem hotel lagati. — Gospod ti bo odpustil... — Ne, to ni res! Jaz da sem edini v fari. ki ima na vesti tak greh? To je iaž! se ie ponovno vznemiril Martin. — Tudi tega nisem rekel, tudi ne bi mog&l reči. Na žalost je obdana že vsa fara z lažjo. Seveda, tako je in nič drugače, si je pritrdil v mislih Martin. Kako na i bi sicer župnik vedel vse to? In vedeti mora. zato ie župnik! In ljudje so ljudje, grešniki, ki hodijo po odvezo! — Kar sem rekel, je vse kaj drugega, je nadaljeval župn:k. — Kaj drugega? je vprašaje ponovil Martin. * Župnik ie zopet sedel v naslanjač, ga zavrtel proti Martinu in vprašal: — Martin vprašal sem te, ko si prišel. kje si bil včeraj. To ni bilo prav ... — Ne. gospod župnik to ni bilo prav. Ako bi me ne bili vprašali, ne bi 'agal! — Čakaj Martin! se ie izognil župnik Martinovemu očitku, ki ga ie bil razumel že preje, moral bi te vprašati pravilno kje si bil predvčerajšnjim, na Gospodov dan. ko si se zjutraj izpovedal in prejel sv obhajilo? Sedaj je bilo Martinu vse jasno. 2e v zakristiji ie pomislil na to. K ako «« sploh mogel dvomiti? Župnik sam se je izdal. Saj je vendar rekel, da je edini v tari s takim grehom! In da ni mislil na laž, je povedal sam. Torej? In vendar! Kaj pa če ni zvedel pri spovedi? Vsaj vendar ne hodijo vsi k župniku! In marsikdo vobče ne. Župnik sam ie na prižnici govoril o tem. Mogoče pa je zvedel kar tako na cesti? Toda kako? Ali ni že dovolj razmišljal o tem? Saj ga ni videla nobena ženska. In moški? Kje je moški, ki bi raznašal take stvari? Torej je samo ona! Edinole ona! Ni mislil slabo o njej, samo zakaj je to storila? — Kje sem bil v nedeljo? je odgovoril in umolknil. — Ni treba, da mi poveš. Nisem te vprašal. Samo omenil sem. Zato, da me razumeš, je govorili mirno župnik. — V krčmi sem bil. Samo zvečer. Dopoldne že dolgo ne hodim več. Ob nedeljah namreč. Odkar ste mi rekli. Cez teden pa itak delam, dopoldne in popoldne. — Rekel sem. da ne maram slišati. Sicer pa ni greh iti v krčmo, da se človek okrepča in poživi. Greh je, piti preveč in slaba družba. — Nikoli se nisem še napil, gospod župnik, in tudi v slabo družbo ne za-haiam. Vedno sem sam. Za Martinovim hrbtom so se odprla vrata na stežaj. Na prag je stopila kuharica, brez predpasnika in brez pokrivala. — Kosilo je na mizi! je velela in zaloputnila vrata. — Sam? In v slabo družbo ne zahajaš? — Tako je, gospod župnik. — Hm, hm ... — Gospod župnik, verujte mi. da je tako! — No. kaj pa misliš ti, kaj je slaba družba? Martinu se ie zasmejalo srce ob misli na Lizo. Zavrtel je klobuk med prsti in dejal: — Kakor ste nas učili, gospod župnik. Slaba družba so pijanci, kvartopir-ci. potepuhi in vsi drugi zločinci. Tudi ženske so slaba družba, če so pokvarjene. ste rekli. — In ti praviš da si bil sam? ga je ostro oogledal župnik. — Sam sem prišel in sam sem od- — Vidiš. Martin, rekel sem ti, da mi ne pripoveduješ o tem. Vedei sem, da" ne boš povedal po pravici. — Ho pravici gosp-od župnik, saj lahko vprašate je m trdil Martin. Župnik je ponovno vstal in pogledal po strani Martina, ki je stal mirno sredi sobe. — Ali bo kaj. ali nič? je vprašal jezni glas kuharice pred vrati. — lakoj, kai pripravi! — Kda.i ie že pripravljeno! — Tako. takoj! Župnik je vzel z mize brevir in rekel: — Martin, ali si tako hitro pozabil, kar si trdil? Kekel si. da nisi nikoli lagal. no, pustimo to... in da ne boš n.koli. Da ne boš! — Saj ne iaž=m Kar sem rekel, je čisto res. Popolnoma sam sem bil v krčmi. — In kaj si še rekel? Tisto o slabi družbi? — Nikoli ne grem v slabo družbo. — Tudi ženske so slaba družba, si rekel, če so pokvarjene... — Da. gospod župnik Tako ste nas vi učili Jaz sam ne vem tega. Jih ne. poznam. Zopet so se odprla vrata. — Kosilo bo mrzlo! Ali naj pospravim? — Takoj pridem! — Takoj takoj, ie ponovila kuharica z zasmehliivim glasom in močno zaloputnila vrata. Župnik je listal po brevirju: — Da. če so pokvarjene. To je tisto, Martin! — Vse menda niso pokvarjene, je ušlo Martinu, ko se je spomnil svoje Lize. — Aha! Ali ti nisem že rekel, da nočem slišati? Martin se ie popraskal za ušesom in dejal - ■ — Moram vam povedati gospod župnik da ne boste mislili slabo Zato sem tudi prišel — Že dobro Mart;n Zdi se mi. da te Bog še ni zamistil Pridi po kosilu, pa se bova pomenila. Ko ie žunnil< odnrl vrata, ie smuknilo mimo črno krilo in izginilo v kuhinjo. * Hlapec in dekla sta že davno odložila žlice, ko je stopil Martin Brbek v kamro za posle, kjer je običajno obedoval. Kaj neki bo še povedal župnik, je premišljeval, in vse. kar je slišal, se mu je zdeio tako čudno in tako neverjetno, da je skoraj pozabil na župnikovo pret-njo. ki jo je bi! slišal davi v veži. In vendar župnik še m povedal vsega. Poglavitno šele pride, si je mislil. Kaj naj pomenijo njegovo besede, da se bosta pomenila, drugega kakor da bo župnik govoril še nadalje o njegovem grehu? Ali je mar greh ljubiti in biti ljubljen? Ne, ljubezen ni greh! si je zatrjeval ir. prijetna misel na Lizo je nenadoma pregnali megovo skrb. — Bng daj! je pozdravil ko navadno hlapca Petra in deklo Nežo, ki sta sedela na klopi ob peči. — Bog daj, pravim, je ponovil, misleč. da dremljeta. — Bog dai. je spregovorila leno Neža. ne da bi se premaknila in odprla oči. — Pust dan je. In po snegu diši. je rekel Martin in sedel za nepogrnjeno mizo. — Kaj. ali zame $ nič? je vprašal, ko je videl da je skleda prazna. — Nič. kakor vid š. je odgovorila Neža zadirkljivo. — Maln bi pa že lahko počakala je mirno pripomnil Martin in po?'edal na peč. kamor so običajno postavljali jed za zamudnike in ie pristavil: — Sai menda nista poiedla vsega! — Vse! je rekla Neža in sunila z nogo Pptra. Bog pomagaj! se je potolažil Mart'n. — Tebi pa tebi! se je og'asil Peter in pričel vleči že izkajeno pipo. Martin ni takoj razumel, kaj misli Peter: — Kaj praviš. Peter? — Da pustiš Boga lepo v miru, sem rekel — 'Kaj ti je, Peter? — Ne imenuj po nemarnem božjega imena! je odgovorila Neža in pomežik-nila Petru. — Jaz? Kaj sem pa rekel? se je začudil Martin. * — Ti, ti! ga je zavrnil Peter in vlekel pip-o. — Se prekrižal se ni, pa je že prijel za žlico, se je zgražala Neža. — Kaj bi se križal, ko pa... — Peter, ali si slišal? Kaj bi se križal, je rekel! ga je prehitela Neža in se obrnila k Petru. — Slišal, slišal! Martin je spustil desnico na mizo in rekel: — Kdo pa se križa ... — Jezus, Marija! Ali ga slišiš, Peter? — Kdo pa se križa, je nadaljeval Martin, pred prazno skledo? — Martin, je vstal Peter, Martin! .— Mar ni res? Moii in križa se človek pred jedjo in po jedi. če pa nič nima. mu vse skupaj nič ne pomaga. — Jezus, Marija in sv. Jožef! Vero je izgubil! se je prekrižala Neža. — Martin, tako pa ne boš govoril, )e stop.l predenj Peter. — Kaj pa sem rekel slabega? je mirno odvrnil Martin in vstal od mize. — Pusti ga, Peter, saj vidiš, da je izgubljen, je tarnala Neža in srepo gleda a na Martina, ki je stal pred Petrom kakor otrok pred uč teljem. — Saj grem, je rekel Martin in prijel za klobuk, ki ga je bil pri vstopu položil na stol poleg sebe. — N kamor ne boš hodil! ie povzdignil glas Peter in vtaknil pipo v hlačni žep. — Pusti ga, Peter, je silila Neža, saj vidiš, da je izgubljen. — Jaz grem! se je ojunačil Martin hi stopil proti vratom. V tem trenutku se je prikazala med vrati župn kova kuharica. — Kdo pa razsaja? je vprašala z zapoveduioč;m glasom in se prezirljivo odmakirla, ko je zagledala Martina. Vero je izgubil! ie ka.ra'a s prstom Neža na Martina, ki je stal s klo- bukom na glavi pred vrati, pripravljen na odhod. — Kaj pa je naredil? je vprašala kuharica. — Naredil še ni nič, je odgovoril Peter, dosti mu pa ne manjka. — Preklinjal je in se norčeval iz križa! je vpila Neža s sklenjenima rokama. — Bog se usmili, ali je res, Kar ira-vite? je sklenila roki tudi kuharica. — Kdo pa se križa, je rekel... Kar strah me je, se je prekrižala Neža. — Sram vas bodi! je zalučal Martin in jih pogledal po vrsti. — Preklinjal ni, dosti pa ni manjkalo, je rekel Peter. — Kaj pa je rekel? je vprašala kuharica. — Saj sem povedala, da je zaničeval vero, je odgovorila Neža in sunila s komolcem Petra, ki je nepretrgoma sukal pipo v žepu. — Ali je res, Peter? — Dosti ni manjkalo, je ponovil Peter in stopil v stran. — Kaj pa je to vpitje? se je oglasil župnikov bas v veži. — Križ božji, je vzdihnila Neža — Gospod župnik, gospod župn t.! je zaklicala kuharica in mu šla nasproti. — Saj sem vam rekla, Boga ie zatajil! Rdeč v lica in z debelo smotko v ustih je stopil župnik počasi v kamro. — Kaj se je zgodilo? je vprašal 'ez-no in prešinil z zaspanimi očmi Martina, ki je potegnil klobuk z glave in rna mirno gledal naravnost v oči. — Vero je izgubil, se je oglasila Neža za Petrovim hrbtom. — Iz križa se je norčeval in Boga ie zatajil, je govorila kuharica za župm-kovim hrbtom. — Slabo je govoril, je pritrdi! Peter. Župnik je vzel iz ust smotko, globoko zadihal in obrnjen proti Martinu vprašal: — Kaj praviš, Martin? Vsi so zijali vanj in z odprtimi astmi pričakovali njegove besede. Martin se je vzravnal, ošinil vse po vrsti in spregovoril: — Bog je velik in ni ga nad Njim. Blagor jim. ki trpe krivico v njegovem, imenu ... Tožniki so se spogledali in molčali. Martin pa je govoril dalje: — Tako stoji zapisano v svetem pismu, jaz pa pravim: Gorje jim. ki trpe krivico v božjem imenu ... Župnik je strmel z namršenimi obrvmi in z nagubanim širokim čelom. — Znorel je, je zašepetala Neža in se še bolj skrila za Petrom, ki začuden gledal v Martina. — Meša se mu. si je mislil -župnik in molčal. — Ali slišite, gospod župnik? se je oglasila kuharica in tlesknila z rokama. — Vero je izgubil bogokletnež! je pristavila in glasno vzdihnila. Počasi in dostojanstveno je stopi? župnik prav pred Martina, ga prijel za roko in mu ukazal: — Pojdi! In počasi kakor v sodni dvorani jetnik pred paznikom je stopal M-irtin mimo svojih tožnikov pred župnikom, ki je vzravnan in trdih korakov sledil njegovim odločnim stopinjam ... Večno prenavlj; Leta, desetletja,' nemara že desetti-sočletja se zvezdnato nebo nenehoma vrti okrog naše zemlje. Zvezde vzhajajo in zahajajo, dan za dnem, ne da bi se količkaj izpremeniio v njihovem enakomernem teku. Toda zgodi se, da se o mraku, ko zamigljajo na nebu prve zvezde, iz njih srede nenadoma izmota majcena svetla lisa, ki se naglo veča in postaja čedalje svetlejša. Tako začenja svoj članek W. J. L u y-t e n, profesor na observatoriju har-vardske univerze. V svojem skromnem observatoriju zdi kakor po navadi astronom-amater, ki se ukvarja z zvezdoslovjem iz gole ljubezni do zvezd. Skozi daljnogled ugleda iznenada zvezdico, ki je še nikoli ni opazil in ki tudi ni zarisana nikjer, v nobenem zvezdarskem atlantu. Na nebu je vstala nova zvezda. Srečni odkritelj pohiti nemudoma na brzojavni urad, da obvesti o svojem odkritju najbližji observatorij, da opiše lego nove zvezde in naznači njeno svetlost. Komaj je minilo nekaj ur, je brzojavka že preromala ves svet. Že se začno vrteti kolesja in pločnice velikanskih observatorijev. Učenjaki prekinejo običajna opazovanja in nameriajo ogromne cevi teleskopov na novo zvezdo. Začno jo vsestransko in natanko opazovati. vsak porast njene svetlosti se fotografira. Na pomoč mora tudi spektroskop. da se iz soja zvezde dožene njena kemična sestava. Toda iedva je minil dan, je zvezda dosegla največji blesk in jela zopet bledeti. Drugo noč se vidi samo še kot svetla točka, ki v veličastju ugaša na nočnem nebu, dokler slednjič ne utone v temo. ije vsemirja Zakaj nove zvezde tolikanj zanimajo astronome Rojstvo nove zvezde je največji mi-sterij astronomije, a žal je najvažnejša faza njenega rojstva — nenadno in naglo naraščanje njenega bleska — — silno kratka. Misterij se odigra v nekaj kratkih urah in Je malokdaj nanese srečno naključje, da uspe kakšni zvezdami ujeti ves pojav na fotografsko ploščo. Navadno zapazijo novo zvezdo šele tedaj, ko je najzanimivejši štadij njenega nastanka že zdavnaj minil. Kako prav za prav nastane nova zvezda, ne vemo ničesar natančnega-Lovimo se za hipoteze, ki nam pa komaj nudijo zasilno sliko o veličastni prirodni drami, ki se odigrava na nebesni pozornici. Če govorimo o rojstvu zvezd, ne mislimo, da je zvezda mahoma nastala iz nič in da je prej ni biio. Z rojstvom mislimo samo na nenadno oživetje prej mrtvega nebesnega telesa, ki je brez lastne svetlobe in ki plava naliK mrtvi gmoti po svetovnem prostoru, dokler je neke nam še neznane sile ne začno razkrajati. Najbrže se razkroj začne v notranjščini zvezde, kjer nenehoma vro žareči plin', ne da bi na zemlji o tem kaj opazili. Tudi ne slišimo ničesar, zakaj v vsemirju je večen molk. Medtem pa razkrajanje vse bolj napreduje. Plini pritiskajo s čedalje večjo silo na trdno skorjo, ki jih obdaja. Tedajci na se v vsemirju, brez sleherne naznačke, odigra silen prizor. Bukuila ie strašna eksplozija, ki pa je ni slišati, zakaj brezzračno vsemirje ne prevaja zvoka, pa naj bi bil še tako močan. Eksplozija se širi z neverjetno brzino. V mogočnih zubljih kipe ognjeni plini iz notranjščine in nebesno telo se začne z brzino kakih dve sto km na uro raztezati na vse strani. V časi se primeri, da se v enem dnevu premer nove zvezde potisočeri in da postane njena svetloba milijonkrat jač.ia. Ce je bila poprej neznatna pritlikavka med zvezdami, se šteje zdaj med aristokratske mezni droboi, ki so se pri glavni eksploziji razleteli daleč po svetovnem prostoru, ki ga sedaj oblivajo s svojo svetlobo. Vidi se. kakor da bi se zvezda ne mogla ločiti od svojega kratkotrajnega sijaja, ki ga skuša podaljšati s temi žarečimi razbitinami. Toda ves odpor ji ne more pomagati, ker ie v nasprotju z zakoni prirode. Nemara ohrani malo bleska še nekaj mesecev, časih celo nekaj let. Naposled pa se vselej povrne nazaj v prvotno stanje, lil piisiti ii ' a ', ... pmz mmm mm m m m - v* 'V... * ' ' - • ,8 - -.-V ' H ' Hlliii*« ILZ*.......: :I > K.v wmms0tm ■ ■ m. HH fMMMK - • •§ * i >■ aMmflMM Velika spiralna megla Andromede po fotografiji dr. 1. Robertsa »velikanke. Če pa je že bila velika, prekorači po eksploziji vse mere in zatem-ni s svojim bleskom sosede, da nima tekmeca na nočnem nebu. Toda njenemu sijaju je usojena le kratka doba: nekaj ur ali kvečjemu en dan. In kaj pomeni en dan v življenju zvezd, katerih starost štejemo na kvadrilijone let? V vsemirju pomeni en samcat trenutek in ko je minil, jame zvezda že zopet bledeti. Toda medtem ko ugaša, iamejo kar po vrsti eksplodirati posa- v «status quo ante» in nam izgine izpred oči. Kitajska poročila o novih zvezdah Kakor o marsikaterih drugih redkih" nebesnih pojavih imamo tudi o nastanku novih zvezd — astronomi jih imenujejo «Novae» — prva poročila od Kitajcev. A žal so njih poročila sila netočna. Prevedena y naše moderno ia- ražanje. bi se glasila nekako takole: «Tri dni po prvi polni luni za žetvijo se je v bližini levega očesa škorpijona pojavila nova zvezda, svetlosti Venere.* In podobno. Prvi, ki je sistematično opazoval Nove, je bil znameniti danski astronom Tycho de Brahe. ki je neki novi zvezdi dal tudi svoje ime. Ko jo je neko.; nenadoma uzrl na nebu. ni mogel verjeti svojim očem. SkLcal je vso služ.n_ad, da bi imei zadosti svedokov za nenavadno odkritje. Brahejeva Nova se je nekaj časa bleščala kakor Venera in je bila vidna ob belem dnevu. Za svojega največjega sijaja je bila pet in dvajsetkrat svetlejša od S.rija. Ce bi jo pa danes iskal na nebu, tam, kjer je sijala nekdaj, bi skozi teleskop uzrl same zvezde dvanajstega reda, ki bi morale biti vsaj tristokrat svetlejše, da bi bile vidne s prostim očesom. In še tedaj bi ne vedeli zanesljivo, da je med njimi tudi nekdanja Nova, ki je morda že tako obledela, da je niti najfinejši aparati ne morejo več registrirati. Dognano je le toliko, da je mogla zvezda do danes ohraniti kvečjemu petmilijonski del začetne svetlosti. Med druge znamenite Nove štejemo tudi Keplerjevo zvezdo, ki je zasija a 1. 1904. v ozvezdju Ophichusa, in ono, ki se je 1. 1901. pojavila v ozvezdju Per-zeja. Le-to so na Angleškem neko ncč fotografirali kot zvezdo dvanajstega reda. dočim se je že naslednji večer pomaknila med prvoredne zvezde s 25 tisočkrat večjo svetlostjo. Najznamenitejša nova zvezda Proti koncu svetovne vojne, 8. junija 1918. se je prikazala na nebu nova zvezda, ki so jo krstili za «Nova Aqui-lae št. 3». Odkrili so jo istočasno z več opazovališč. od koder so nemudo-da obvestili observatorij harvardske univerze. V Harvardu so na podlagi fotografskih posnetkov dognali, da je bila nova zvezda še pred dvema dnevoma neznatna zvezdica enajstega reda, ki dotlej ni kazala ničesar nenavadnega. Srečno naključje je hotelo, da so ozvezdie, kjer so jo pozneje odkrili, fotografirali tudi prejšnji dan, t. j. 7. junija. in pokazalo se je, da je bila Nova ta dan že zvezdica sedmega reda. Ko se je drugi dan na Japonskem znoči'o, je zvezda dosegla četrto velikost in jo je bilo že moči opazovati s prostim oče- som. Ko je nastopila noč v Indiji, so jo tamkaj fotograiirali kot zvezdo drugega reda. Nu, ko je naposLd solnce zašlo tudi nad Evropo, je bi.a Nova že tako svetla, da se je prva prikazala v somraku, a ko se ie stemnilo nad Har-vardom, je bila Nova najsvetlejša zvezda na nebu. Vzl c temu. da je drugi dan že nekoliko ob edela — nad Cliica-gom se je videla podobna Siriju —, so jo vendarle še vse leto opazovali s prostim očesom. Zdaj. po desetih letih, jo štejemo še zmerom med zvezde desetega reda. Novih svetlih zvezd je malo Jasno beščeče Nove so razmeroma redek pojav. Odkar je jel observatorij harvardske univerze sistematično opazovati nebesni svod s teleskopi za fotografiranje, dokaj često odkrijejo kako novo zvezdo. Največkrat pa najdejo «stare Nove*, to so zvezde, ki so dosegle višek razvoja pred mnogimi leti, ki pa so med tem zopet obiedele, a so jih šele zdaj odkrili. Za eno t.h zvezd, ki so jo zapazi i pred dvema letoma, so učenjaki izračunali, da je eksplodirala že leta 1897. Ko so preg'edovali tega leta snete fotografske plošči raznih ozvezdij, so zade'i na sliko neke nenavadno svetle zvezde, ki pa je na poznejših ploščah ni bilo videti. Preiskali so vse fotografska posnetke, kar jih je imel observatorii — nekakšen «zločinski album». v katerem vsaka zvezda ostavi svoi «odtisek» — in so dognali, da imajo opravka z Novo. ki si je no katastrofi še nenavadno dolgo ohranla svoj soj. Pred nekai meseci se je zgodi'o nekaj s'ičnega. Na južnem nebu. čigar zvezde se pri nas ne vidi'o. so bili zapazili dremotno zvezdico dvanajstega reda, ki se ie skriva'a v veliki kozm:č-ni megli. edda'jeni od zemlie svojih, sto tisoč svetlobnih let. Meg'a je zvezdo tako zastirala da se je svetila skozi nio kot zvezda sedemnaistega reda. Pred dobrima dvma letoma pa se je nenadoma je'a večati. Žal j» bi'o baš tedaj oblačno in ie ni bilo moči opazovati. Zato ne vemo, kdii 'e zvezda dosegi maksima'np svefost Nu vseeno so znali izračunat', da se je rndila vsaj pred *to t'soč leti. zakaj toliko časa so svefobni žarki potreboval1, da so premeru razdaljo. ki de'> našo zemlio od nie. Sf^ Hsoč sv+l^bnih let ie velikanska oddaljenost. Če bi jo preračunali v kilometre, bi dobi'i število, ki presega vse meje našj predstavotvoi nosti. Nova, ki je bila milijonkrat večja od solnca V maju 1925. se je na južni nebesni poluti pojavila Nova. ki ie tako počasi pridobivala na svetlosti, da so l ah-koto zasledovali ves njen razvoj. Dognanja. ki so iih astronomi zbrali v tej dobi. so nenavadno zanimiva Hred letom 1926 se je Nova skozi tele-kope videla kot zvezdica trinajstega reda; njeno oddaljenost od zemlje so preračunali na sedem sto svetlobnih let. Zvezda je bila precej man ša od solnca: im'la ie v premeru kak h 200.000 kilometrov. Tudi njena temperatura :e bila nekoliko nižja od solnč ie Videla se je po vsem normalna, dokler se ni začela maja 1925. nenadoma in s;lno naglo večati. Do 25 maia ie zrasel njen premer na 140 milijonov km in 6. jujina je bila Nova 10 000 krat svetleiša od spln-ca, čeprav je iz velikanske daljave blestela samo kot navadna zvezda prvega reda. ki sije tisoč m li onkrat slabše od solnca Ta zvezda ki je bila prvotno manjša od so nca. se je tedaj v nekai tedn:h razvila v nebesno telo devetdesetkratnega solnčnega premera; njena prostornina ie torei narasla malone na m liion solne Ko so računali še naprej, so našli, da je Nova naraščala v vseh smereh s hitrostjo 40 km na uro. Pa to je še pohleven primer Znane so nekatere Nove ki so v nastajanju bljuvale v vsemirje ogn ene pline s hitrostjo več ko tisoč km na sekundo. Tedaj ie le naravno, če ta pijav primerjamo z eksp'ozijo. ki si strašnej-še nač n: moči misliti. Te zvezdne eksnloz:je pa so zanimive tudi še z druge strani. Dognali so namreč da izžara čas;h ena sama Nova toliko svpfohe kot «vse vsemirje zvezd«. Znamenita nova zvpzdn iz lefa 18c5 ki sp ie noiavila v kozmičm megli Andromedi odda'ieni od zemlie milijon svetlobnih let se ie vide'a samo kot zvezda sedm°ea Izračunali na so, da ie mora'a v resnici žaret; stomili-jonkrat sve^eie od snl"ca Ce'o*7n koz-m'čna m-gla na daie domala tisoč mi-lijonkratno solnčno svetoho. Kai nastane po eksploziji Fksp!oz;ie novih zvezd in niih posledice privedejo včasi astronome do ja- ko zanimivih zaključkov. Ko je leta 1901. eKspluUiiaa i\uva Pcrsci. se je je-la z neverjetno nag ico razblinjati v astraino megio ki jt zavzemala čirn-dalje večje dimenzije. Kaztezaia se je s fantastičnu brzino. ki je Jotle.i še ni-ker niso opazovali. Astronumu se je zdao neverjeino da bi mogla materija doseči tolikšno brzino. To je nekega astronoma privedlo na gen jamo domnevo. da se nemara megla ^auia sp.oh ne razteza marveč da ie bila tam že od nekdaj v vsei svoji razsežnosti, samo da ni bila vidna v temi Ko pa je v njeni sredin, eksplodirala Nova. io je obsijala s svojo svet obo Toda ne vse hkrati, marveč po agoma zakai tudi svetloba potrebuje za razšir enje nekaj časa, zarad' česar se ie videlo kakor da bi se raztezala megla, dočim se je samo postopoma osvet tevala Nove se pojavljajo razmeroma pogosto. toda astronomski aparati so preveč nepopolni da bi jih mo rli vse registrirati. Vzlic temu pa odkrijeio vsaj po eno na leto M-d njimi so seveda same velike in bleščeče zvezde Ste-vi'o man ših pa lahko samo cenimo. Astronomi so izračunali, da se ie od rojstva naše zemlie — če cenimo njeno starost vsai na pet miliionov let — pa do danes' noiavilo na n°bu nič mani ko pet sto milijonov novih zvezd To pomeni da ie v tei dob'- ki 'e za kozmič-np prilike n°izmerno kratka skoro en odstotek vseh zvezd prebio eksplozijo. Nekateri učeniaki menijo da so Nove pos°bne vrste zvezd, ki bodo na veke ohrani'e svoi značai Dmgi na a teh ie večMia sodiio da ie to Doseben štadii n°Vakšna bo'e/en ki io preživi vsaka zvezda in ki s° neprpstano po-navlia: nekakšno večno prenavliam'p vsemiria. ki v'nrta!o zakoni katerih zamotanosti človeški razum še ni doumel. ..........»»»»»»m................. «Vsak narod ima v hiši svoie&a živ« l.ienia posebno kpmrico. v katero ie sk"Wi*vo snravil. kar ie bil kdaj prh drh'1 dragocenega snravil vse. kar ie bil kdai nai&tohlje doživel z vsem «vo» j>m uhoeim telesom, z vsn svojo čisto dušo. spravil vse kpr ie kdai trepetale v nredsmrtni bridkosti čutil in mu slil...» Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Prof, Fr. M. Koristi in praktičnost mednarodnega jezika Koristi mednarodnega jezika so iz« redno velike. Koliko osobja, denarja, časa in dela, telesnega in duševnega, oi bilo prihranjenega, ako bi se vršili vsi mednarodni posli le v enem skup« nem jeziku! Čas je prinesel in pokazal to najvažnejšo, najpraktičnejšo potre« bo, ki je dolgo čakala uspešne rešitve. Najbližja bodočnost pa se bo odločno poslužila prepotrebnega mednarodne« ga občevalnega sredstva. To zahteva duh moderne dobe, ki se sproti pre« hiteva z izumi ter se hoče razbreme« niti in otresti vsega nepotrebnega dela. Velike mednarodne združitve, druž« be in podjetja že močno občutijo na« raščajočo preobremenitev dela v med« narodni korespondenci. Tako je na primer v tajništvu «Društva narodov« zaposlenih 43 uradnikov le za preva« janje dopisov in govorov na oba služ« bena jezika (francoski in angleški) Vse to otežkočeno poslovanje bi se moglo potom skupnega mednarodnega jezi« ka neprimerno olajšati. Kultura današnje dobe. dobiva ved« no bolj mednarodno lice; zato bi ji mednarodni jezik mnogo koristil; saj ima namen služiti narodom sveta v obče svrhe. Tak pomožni jezik ne bi škodoval narodom, temveč bi jim nu« dil popolno jamstvo za obstoj in trd« no oporo v njihovem nadaljnjem raz« voju. Brez narodnih jezikov mednarodni vobče ne bi imel ne veljave ne ekzi« stenčne možnosti, ker je le nanje na« vezan. Njega problem obstoji v tem, da posreduje med narodi kot nevtral« no, nadplemensko, nadpolitično in nadversko občilo. Kjer izgubijo narod« ni jeziki svoje območje, tam bi tvo« ril mednarodni jezik neko meddržav« no in mednarodno vez. Poleg materin« skesa lezika naj bi vsak govoril še mednarodnega, s katerim bi se mogel nenosredno sporazumeti z vsemi na« rodi. Za tem stremi velika ideia o sve« tovnem bratstvu narodov, ideja o mi« ru in ljubezni med njimi, ideja o skup« nem mednarodnem občilu, ki bi zdru« ževal človeštvo vsaj po jeziku. Ali je mogoče oživotvoriti ideio mednarodnega iezika? Ako smo prišli do zaKljučka, da je mednarodni "jezik potreben in koristen, nujno sledi iz tega, da se mora ta ideja tudi v prak« si izvajati, ako je vobče mogoč med« narodni jezik. Ideja, ki služi interesom človeštva, popolnoma odgovarja duhu našega časa. Skeptiki ne verujejo v bodočnost mednarodnega jezika, češ da nima pre« teklosti, zato še manj bodočnosti. To« da mednarodni jezik ni utopija! Zgo> dovina velikih človeških izumov in no« vih pokretov pokazuje, da so vse ideje naletele na najhujši odpor pri ljudeh, ki niso utegnili pregledati njih daleko« sežnosti in oceniti njih pomena. T° potrjuje nastop krščanstva, to so doži« veli vsi novi pojavi na polju filozofije, znanosti, sociologije itd. Življenje slav« nih mož izpričuje, na kak odpor nale« tijo nove ideje. Bili so Kolumb, Ko« pernik, Stephenson in drugi, ki so pre« trpeli mnogo duševnih borb za izved« bo svojih načrtov. Baš ta previdnost, nezaupljivost in odpor proti novota« rijam pa so potrebni, da najde nova ideja po trdih izkušnjah neomajno eporo na trdnih tleh. Stephensonov načrt o upeljavi že« leznic se je zdel tedanjemu svetu skraj« no fantastičen. Vsi so se mu z vso silo uprli, češ da praktično ni izvedljiv. Da« nes pa se čudimo nerazumljivi krat« kovidnosti tedanje dobe. Očitek, da mednarodni jezik nima preteklosti, je istotako nesmiseln, ka« kor bi bilo le malo logike v besedah, da radio nima preteklosti, zato tudi ne bodočnosti! Vsak nov pojav mora naj« prej pokazati in uveljaviti svojo spo« sobnost in od tedaj mu poteka njega pret,eklost. Sicer pa ideja o mednarodnem jezi« ku ni nova, ker sega v davno minule čase. Ako se do nastopa esperanta ni mogla oživotvoriti, pa priča o njeni potrebnosti dolga doba najrazličnej« ših poizkusov. Danes je njeno uresni« čenje zajamčeno. Esperanto ima nai« več nade na popoln uspeh, sai služi ie koristim in praktičnim potrebam člo« veštva. Uveljavil se je povsod z ne« omahljivo sigurnostjo, z neporušljivo silo delotvornosti in neoporečne spo« sobnosti. Kljub temu trdijo nekateri nasprot« niki, da esperanto kot mednarodni je« zik nima eksistenčne možnosti. Z ne» ko prepričano sigurnostjo ugotavljajo, da je jezik proizvod fizioloških svoj* Stev govorilnih organov, da je njegov razvoj odvisen od ^podnebja, križanja ras itd. Toda vsi ti razlogi so brez te* meljne podlage. Ako bi na primer pre* nesli normalno slovensko dete na Ja* ponsko bi se gotovo moglo prav tako gladko naučiti dotičnega jezika kakor vsako tamošnje dete. V obratnem pri* meru bi utegnil tudi Japonec dobro govoriti slovenščino. Esperanto nima namena služiti mor* da kot materin jezik celemu narodu, on je ustvarjen le iz praktičnega raz* Joga, da nadomesti v mednarodnem občevanju vse živeče jezike kulturnih narodov kot popolnoma nevtralno ob* čilo in neprimerno lažje od vseh osta* lih. Esperanto kot lahko priučljiv in izgovorljiv jezik proži roko vsem onim, ki se le težko brezhibno nauče tujega jezika, ker nimajo več dobre* ga spomina, ne potrpežljivosti, časa, sredstev itd. Pri izbiri in učenju tujih jezikov go* tovo nihče ne gleda na to, ali se njih izgovor prilega konstituciji njegovih organov in ako se sklada z ustrojem lastnega jezika, temveč se jih loti le iz praktičnih nagibov, ker so mu pač potrebnil Isto velja tudi o mednarod* nem jeziku. Na številnih kongresih je že bila do« kazana praktična sposobnost medna* rodnega jezika, ki nadomesti na brzo roko in gladko vsak jezik najkultur* nejših narodov. V medsebojnem obče* vanju se pokaže njegova presenetljiva lahkota v izražanju, s katero se more po preteku najkrajšega študija sporaz* umeti Evropec z Japoncem in Kitaj* cem, Američan z Afričanom kakor v lastnem jeziku! Polet v neraziskano pokrajino Švicarski letalski častnik Filip Vacano, ki je v službi bolivij; ske armade, popisuje v tem sestavku zanimiv polet v Severni Čako, ki je še neraziskan. Letos v marcu sem bil v svojstvu inštruktorja letalske šole v Boliviji po* zvan k generalnemu štabu v La Paz. Javil sem se generalu Quirozu, ki- mi je v kratkih besedah povedal, čemu 6em bil klican. Vodja bolivijske arma* de je želel napraviti inšpekcijski po* let v Severni Čako. Ko sem to slišal, mi je bilo, kakor da sem treščil na zemljo. Prav nič nisem dvomil, da po* meni želja poveljnika bolivijske arma* de zame ukaz Tekom enega tedna sem imel poročati o pripravah za po« let generalu samemu. Prišel sem domov in sem razgrnil na tleh veliko karto generalnega štaba, nato pa sem vzel v roke merilo, svinč* nik in papir in sem začel meriti in ra* čunati. Severni Čako ie namreč eno iz* med ozemelj na svetu, ki so še neraz* iskana. Njegova površina znaša 400 tisoč štirijaških kilometrov. Na sove* ru mejijo na to ozemlje pragozdovi pokrajin Santa Cruz de la Sierra, na zapadu tvoriio mejo Kordiljere, na ju* gu reka Pilcomavo, na vzhodu pa mo* gočna reka Paragvaj. To obsežno ozemlie je popolnoma ravno in v času deževia. od decembra do aprila, se po* grezne v globoka močvirja, dočim po» leti zemlja poka od vročine in suše. To zemljo pokrivajo mogočni ko* šati, trnjevi gozdovi, tako gosti, da je v njih izginil že mnog raziskovalec, ki si je skozi nje utiral pot s sekiro. Niti do današnjega dne !se ni posrečilo no* beni ekspediciji prodreti v sr^e te dc* žele. Le mali, ozki koščki teh krajev so se odprli človeški nogi. dočim pre* vladuje med ljudmi govorica, da žive v notranjosti dežele velika bojevita plemena Indijancev. Noben civilizira* nec jih še ni videl. Žive pa baje v bli« žini oaz, ki jih skrbno čuvajo. Za posest te dežele se že dolgo pre* pirata sosedni državi, Bolivija in Para* gvaj. Po južnoameriških osvobodilnih voinah v začetku 19. stoletja so dobili oblast nad deželo Bolivijci. Potem sta se snoprijeli Boliviia in Peru s Čile zaradi te dežele. Med konfliktom pa sta se urinili med zajedalce še Argen* tina in Paragvaj. Ker pa ni mogla ne ta ne ona država prodreti v notranjost dežele, sta se obe sosedi polagoma po* mirili, ne da bi bil s tem še rešen kon* flikt Nad bolivijsko visoko planoto V začetku aprila sem razložil šefu generalnega štaba svoj program. Po« jasnil sem mu nevarnosti, katerim je izpostavljeno moje podjetje, on pa je izjavil, da mi zaupa in da bo letel z menoj. Pripomnil je še. da za slučaj neuspeha ne bova niti prva niti zad« nja, ki bova izročila svoje življenje pragozdovom v Severnem Čaku. V začetku junija so poslale etapne postaje sporočila, da so pripravljene na naš prihod. Zato smo določili za odhod dan 4. julija. To razdobje juž« noameriške zime je za letalca naiori« mernejše. Naložili smo na letala vse potrebno. IVsak aeroplan se je moral preskrbeti nele z orodjem, ampak tudi z nado« mestnimi deli, med drugim z motorji, propelerjem, kolesi in pnevmatikami. Vsako letalo je vzelo tudi popolno opremo orožja in zdravil za dve osebi. Za deset dni provijanta in 20 ' noči pa pade temperatura na 25 do 30 stopinj pod ničlo. Nad Kordiljerami Prespali smo ledeno mrzlo noč in v Zgodnjih jutranjih urah smo se dobro ogrnili z odejami in se zarili v kožuhe. Propelerji so se zavrteli in letala so se kmalu vzdignila. Preletel sem Kordiljere že dvakrat, zato sem se postavil sedaj na čelo. Dvignili smo se 6000 m visoko Zem« ljevidi ne vedo o teh krajih povedati čisto nič. To sem ugotovil že na svos jem prvem poletu zato sem se orijen* tiral samo po kompasu Vreme je bi* lo jasno, samo na vzhodu se je dviga« la plast oblakov. Ni trajalo dolgo, pa je bila planota že za nami Pred nami so se vzpenjale KordiHere. vse raz« drapane in polne nrepadov brez pro» storčka. kjer bi lahko sedli na zemljo. Bili smo nad najbogatejšimi pod« zemskimi zakladi Bolivije Od ledene piramide Choroquesa, ki štrli 5800 m visoko proti nebu, sem se obrnil proti vzhodu, k 5000 m visokemu vršacu Sa» ma. Nepravilne formacije Kordiljer pre» hajajo tu polagoma v markanfne gor« ske vence, ki se vlečejo od severa proti jugu Delijo jih ozke doline. Le posamič obtiči oko na zelenih trav« nikih, diugače so strmi hrbti planin pust' in žolto pobarvani. Še malo in že letimo nad mestecem Tarijo. ki leži sredi gora Planine se tu znižajo, njih pobočja dobe zopet barvo. Naenkrat se iznremeni pano« rama Mesto pustih rebri uzrem pod seboj komnakten gozd ki pokriva čez in čez hribe in do1:ne Gore se ostro ločijo od ostalega terena Zadnji ve« nec teh 1500 m visokih vrhov se iz« teka v pogo/Hovano ravan Pilcomavo se vije skozi to pokraiino kakor kača. Že tiso? metrov nad zemljo nam udari v obraz strašni sopuh iz peči STiHtropiene corip I rd. ki se je nnnra« vil na ro^n b'arliln'1-a. sp ie stalil in letalo jp do«spi|o zem1;o Po'rt ie sreč« no končan generalnega štaba se je izkrca' v V:11amontossu .. Lesorezi v današnji številki so delo gra» fika E Justina. Znamenje sv. Trojice v Ljubljani K današnji prilogi po fotografiji J. Ravnika Predzadnji številki smo priložili sliko vodnjaka pred magistratom v Ljubljani in v kratkem opisu (glej str. 669.) tudi orren.li da >e morebti prvo Pob-bovo delo v Ljubljani kip sv. Trojice na znameniu. ki so ga lani prenesli z razcepa Dun^ske in Gosposvetske ceste pred uršulinsko cerkev na Kongresni trg. Potemtakem bi marsikdo ttvslil. da je to znamenie kot vn-drvak in ie Marijino znamenje na Šentakobskem trgu. ker vemo. da ie b lo nareeno po osnutkih našega slavneea zgodovinarja Valvasorja, najstarejši spomenik v Ljubl!ani. Sicer se ie že pisalo tako in je splošno mnenie. pa vendar ni res. Oba naivečja ljubljanska znamenja sta v primeri z vodniakom mlada in nova, ie skupina sv. Trojice in Marijin kip sta še prvotna, Da pa ne bo krivice, moramo trditev vsaj toliko popraviti, da sta oba spomenika vsega spoštovanja vredna, ker sta bolj ali mani posneta po svojih prednikih. Oba nas spominjata hudih časov in strahu pred kugo. Ker se bomo z Marijin m znamenjem bavili ob drugi priliki, nai omen:mo le toliko, da so prvo znamenje 1. 1683. postavili pred vhodom v tedanio ezuitsko cerkev sv Jakoba kranjski deželni stanovi v zahvalo ker so se dežele ognMi Turki in kuga. Če prav so snomenik večkrat.popra vili so ga 1 1^44 morali podre'ti. Le znameniti kip Brezmadežne so shramli v cerkev sv. Jakoba, kjer ie ostal do 1. 1870. ko so meščani znamenip zopet postavki Pazen kipa vrh stebra je s prvotnega znamenja le ŠP rt|pčvo nn M'r'i! t. ^ t-.nnnnr^. mom: DE1 MATRI VIRGINI STATVS CARNIOLIAE POS. EX VOTO. vse drago je pa izdelala kamnoseška delavnica Ign. Tomanove vdove in vlila štiri kipe tvrdka Maier v Monakovem. Na razpotju glavnih cest proti Dunaju in na Koroško je 1. 1633. zgradil ljubljanski mestni magistrat gostilno, ali sosedje, pobožni »školcijati«, ki so imeli svoj samostan, poznejši špital, onkraj Dunajske ceste, kjer so danes Kmetska posojilnica in druge nove stavbe, niso trpeli bogokletnega razgrajanja pijanih voznikov, pa so kar kupili hrupno ošta-rijo in jo 1. 1690. podrli. V zahvalo, da je bila Ljubljana rešena kuge, je 1.1693. dal bosonogim menihom deželni maršal Herbart grof Turjaški 500 gld., naj postavijo znamenje v čast sv. Trojici.-Mesto je rado dalo dovoljenje in res so diskalceati še istega leta postavili leseno soho na lesenem stebru, svet je pa ostal mestna last. Leseno znamenje na »Ajdovščini«, kakor so nekdaj rekli prostoru na raz-, potju. pa je naglo strohnelo in pobožna Herbartova vdova Marija Konstancija roj. grofica Trautmannsdorf je 1. 1721. naročila znamenitemu domačemu kiparju Luki Misleju novo kamenito znamenje z visokim stebrom. Umetniku je za delo plačala 1000 gld. in 200 mernikov žita ter dala tudi ves les za oder,-vendar so na morali dodati tudi bosonogi avguštinci še 400 gld. Znamenje je bilo ogromnih stroškov vredno in tudi veličastno. "Skupina sv." Trojice, ki krona Mariio Devico, je iz poliranega belega genovskega mar-moria, sv. Duh ie b'l na iz bakra in v ognju posrebren. Steber iz črnega marmorja s kaoitelom iz belega genovskega marmorja je.stal sred: 4 piramid iz rdečega marmorja na podstavku iz belega marmorja, 3 stopnice so bile črne, ograja pa taka. kakor okrog Mariiine-ga znamenja pred sv. Jakobom. Na 4 malih in 12 velikih marmornatih ploščah so bili grbi Turjaških in Traut-mannsdorfov z napisi v čast sv. Trojic; in darovalki ter z raznimi kronogrami o postavitvi spomenika. Ko je cesar Jožef II. 1. 1784. odpravil diskalceatski samostan ter 1786. napravil iz njega bolnico, ki jo je izročil usmiljenim bratom, je bilo znamenje brez varstva in oskrbnika. Zato sta se za spomenik zavzela Jakob Sever, iz Tavčarjevega romana »Izza kongresa« znani gostilničar Piškot pri »Krajcbir-tu«, in njegova netifna soseda Lenka Smoletova, mati Prešernovega prijatelja Andreja in gospodinja pri »Figovcu«. .Sosedje so vestno prižigali večno luč na znamenju in pobirali olje za luč od pobožnih Lii'M;ančanov, ali popravljali pa spomenik niso. tako da je 1. 1841-začel razpadati in so ga mislili prenesti na Marijin trg. ko so meščani zbral/ za popravilo 813 gld. 30 kr. Pogodili so se s kamnosekom Ignaciiem Tomanom. da ie za 1050 gld. 1. 1843 postavil vse znamenje razen skupine vrh stebra na novo \7 rdeč^a marmoria z Lesnega brda. Pater Kalist Omejc. frančiškanski župnik, ie z veliko slovestnostjo blagoslovil nre"V->-r, znamenje, ki je dobilo nov kronostihon: TrlaDIS sanCtae VIrgInisqVe plae In honoreM CIVes ConstrVXerVnt. Znamenje je stalo le dobrega pol stoletja, ker ga je po-tres 1. 1895. tako pretresel, da se je nalomil steber, in .ga je moral mestni magistrat odstraniti, vendar je pa spomenik kmalu zopet popravil kamnosek Feliks Toman in končno ga je 1. 1910. sprejela mestna občina v svojo oskrbo. i »ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din. mesečno 6 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din — Naroča se nn upravi Ljubljana Prešerno' a ul. 54 Naro'iina za inozemstvo: ITALIJA mesečno 2 liri. četrtletno 6 lir, polletno 12 lir celoletno 2.' lir - FRANCIJA mesečno 3 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesežno 63 erošev. AMERIKA in ostalo ino' 7prr>s/vo 7 in nnl •J~,"ria na '<*'o Urejuje Božidar Borko — Izd;.la za konzorcij Adolf Ribmkar — Za »Narodno tiskarno d. d.» kot tiskarnarja Fran JezeršeL — Vsi v Ljubljani. Znamenje sv. Trojice pred nunsko cerkvijo v Ljubljani