Hladnikia 40: 61-87 (2017) 61 Notulae ad floram Sloveniae Campanula justiniana Witasek [C. linifolia Nathh. subsp. justiniana) (Witasek) Hayek] Razširjenost endemične vrste na Krimsko-Rakitniški planoti (0052/4) Distribution of endemic species in the Krimsko-Rakitniška plateau (0052/4) Prvi novi nahajališči Justinove zvončice (Campanula justiniana) na Krimsko-Rakitniški planoti smo objavili pred kratkim (accetto 2017). Herbarijske primerke smo oddali v Herbarij LJU. Nova nahajališča te endemične vrste smo prvič in po daljšem času opazili v delu Krimsko-Rakitniške planote, ki ga grade predvsem jurske kamnine (PleničAr & al. 1970). V kvadrantu 0052/4, v katerem še ni bila poznana (jogan & al. 2001), smo jo prvič opazili v letu 2016 (leg. & det. M. Accetto, 26. 7. 2016). Tu so za zdaj njena najsevernejša najdišča v osrednji Sloveniji. Na podlagi 11 fitocenološko popisanih fitocenoz, v katerih raste, smo v letu 2016 tudi ugotovili, da gre za fitocenoze nove, še neopisane asociacije Campanulo justinianae-Fagetum sylvaticae s. lat. V preteklosti smo obravnavano hazmofitno vrsto opažali predvsem v fitocenozah jelovo- bukovih gozdov (accetto 1994: 7), v nekaj primerih tudi v gozdovih s samoniklo smreko (accetto 2006) ter v naskalnih združbah (accetto 1995). Po prvih dveh najdbah vrste C. justiniana v letu 2016 (accetto 2017: 66) smo najprej v grobem pregledali širše območje med Lapušnikom (1060 m), Krimom (1107 m) in gozdno cesto pod njima, nadaljevali pa s podrobnejšim ugotavljanjem nahajališč kot sledi. Po začasno označenih 100 metrskih razdaljah na omenjeni gozdni cesti smo kartirali nahajališča v 100 metrov širokih, skoraj navpičnih pasovih (slika 1), zgolj zaradi lažje hoje po težko prehodnih, skalnatih in dokaj strmih pobočjih, in jih na karti v merilu 1 : 25 000 (Državna topografska karta republike Slovenije 1997) tudi označevali. Rezultat tako izvedenega kartiranja je podroben zemljevid razširjenosti endemične vrste C. justiniana na sliki 1. V prvih sedmih pasovih (v južnem delu areala) je neprekinjeno raztreseno razširjena, v zadnjih dveh pasovih (v severnem delu areala) pa prekinjeno raztreseno razširjena. Vzrok temu je prekinjena skalnatost. Na pobočjih pod Krimom, kjer na vzhodnih legah prevladujejo fitocenoze asociacije Omphalodo-Fagetum festucetosum s. lat., ki jih je v preteklosti močno poškodoval žled, vrste C. justiniana nismo opazili. V vsakem od navedenih pasov se nahajajo številna najdišča vrste Campanula justiniana, v spodnjem pregledu pa navajamo koordinate (Geopedija) in nadmorske višine le za eno najdišče: Notulae ad floram Sloveniae62 1 - y = 459876 x = 87508 830 m n.m. 2 - y = 459762 x = 97792 850 m n.m. 3 - y = 459694 x = 87884 900 m n.m. 4 - y = 459570 x = 87944 940 m n.m. 5 - y = 459314 x = 87960 1000 m n.m. 6 - y = 459014 x = 87992 1030 m n.m. 7 - y = 459526 x = 88084 870 m n.m. 8 - y = 459394 x = 88184 900 m n.m. 9 - y = 459234 x = 88224 920 m n.m. Najvišje najdišče vrste C. justiniana na 1030 m n. m. se nahaja v manjši steni nad gozdno vlako pod helikoptersko ploščadjo. Pod gozdno cesto, to je pod 800 m n. v., vrste Campanula justiniana nismo opazili. Obiskali smo še druga potencialna rastišča na osamljenih višjih, strmih in skalnatih vzpetinah v hladnih legah Krimsko-Rakitniške planote, vendar preučevane vrste do zdaj nismo opazili. Rezultati raziskovanj kažejo, da se Justinova zvončica v obravnavanem območju pojavlja predvsem v najbolj skalnatih in strmih krajih, na hladnih legah in na zelo majhnem prostoru v nadmorski višini med 830 m in 1030 m (slika 1). To je hkrati tudi areal fitocenoz še neopisane asociacije Campanulo justinianae-Fagetum sylvaticae s. lat. V zdaj turistično močno obleganem prostoru Krimsko-Rakitniške planote so fitocenoze te asociacije in z njimi tudi njihova značilnica (Campanula justiniana) bolj ali manj ogrožene, čeprav Justinova zvončica zaradi uspevanja v nedostopnih skalnih razpokah načeloma ne velja za ogroženo. Bila je sicer uvrščena na stari Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije (T. Wraber & SKoberne 1989) kot neogrožena vrsta. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam iz l. 2002 (anon. 2002) je ne omenja več, prav tako ni uvrščena na seznam zavarovanih vrst (anon. 2004). Na Krimsko-Rakitniški planoti se sedaj po lastnih opažanjih pojavljata tudi vrsti Campanula rotundifolia in Campanula justiniana, zaradi česar bi na tem območju morda lahko naleteli tudi na križance. O Justinovi zvončici in problematiki skupine zvončic iz sorodstva okroglolistne zvončice je pisal t. Wraber (1990: 239). Hladnikia 40: 61-87 (2017) 63 Slika 1: Areal endemične vrste Campanula justiniana na Krimsko-Rakitniški planoti (0052/4) Opomba: Vlake v vzhodnem in severnem delu karte niso v skladu s stanjem v naravi; x = manjše skupine skal z vrsto Campanula justiniana zunaj njenega areala. Manjši del približno trikrat povečanega dela Državne topografske karte republike Slovenije, Rakitna 134, 1 : 25 000 (na sliki zgoraj), objavljam z vednostjo Geodetske uprave Republike Slovenije. Figure 1: Areal of endemic species Campanula justiniana in the Krimsko-Rakitniška plateau (0052/4). Remark: Sledges in eastern and northern part of the map are not in accordance with the state in the nature. x = small groups of cliffs with species Campanula justiniana outside its main distribution range. liteRatuRa accetto m., 1994: Campanula justiniana Witasek v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 2: 5-9. accetto m., 1995: Neckero crispae-Campanuletum justinianae ass. nov. v Sloveniji. Razprave IV. Razreda SAZU (Ljubljana) 36, 2: 31–48. accetto m., 2006: Campanulo justinianae-Piceetum abietis var. ass. nov. v Dinarskem gorstvu južne Slovenije. Razprave IV Razreda SAZU (Ljubljana) 47: 65–101. accetto m.,2017: Campanula justiniana. In: Trčak, B. & Dakskobler, I. (eds.): Nova nahajališča vrst. Praprotnice in semenke (Tracheophyta). Hladnikia (Ljubljana) 39: 66. anon. 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS, št. 82 (24. 9. 2002) in št. 42 (28. 5. 2010). anon. 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 z dne 30. 4. 2004) Državna topografska karta Republike Slovenije, 1997: Rakitna, 134, 029-2-2, merilo 1: 25 000, Geodetska uprava Republike Slovenije. Geopedija (http://v1.geopedia.si#T105 L 11667. jogan, N. (ed.), T. BAčič, B. Frajman, I. LeSKoVar, D. NAglič, A. PodobniK, B. Rozman, S. Strgulc-KrajšeK & B. TrčAk, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo flore in faune (Miklavž na Dravskem polju). 443 pp. Notulae ad floram Sloveniae64 MArtinčič, A., (ed.), T. Wraber, N. Jogan, V. RaVniK, A. PodobniK, B. TurK, B. Vreš, V. RaVniK, B. Frajman, S. Strgulc-KrajšeK, B. TrčAk, T. BAčič, M. A. FiScHer, K. Eller & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. PleničAr, M. & al., 1970: Osnovna geološka karta Postojna L 33–77, 1: 100 000. Zvezni geološki zavod Beograd. 62 pp. SKoberne, P., 2007: Narava na dlani. Zavarovane rastline Slovenije. Žepni vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana. 116 pp. Veliki atlas Slovenije, 2012: (topografske karte). Mladinska knjiga Založba d. d., Ljubljana. 656 pp. Wraber, t. & P. SKoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14–15: 1–429. Wraber, t., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 239 pp. marKo accetto Heliosperma veselskyi subsp. iskense T. Wraber et M. Accetto Novo nahajališče redke vrste v Sloveniji New locality of a rare species in Slovenia 0152/2 Slovenija, Notranjska, Krimsko-Rakitniška planota, Malo Sušje nad levim krakom potoka Tračce, v delu previsnega ostenja pod koto 643 m n. m., 610 m do 620 m n. m., N, leg. & det. M. Accetto, 12. 6. 2017. Y- 459602, X- 82420 (Herbarij LJU). Iški slanozor, ozko endemičen takson, za zdaj poznan samo v Sloveniji v soteskah Iške in Zale (accetto 2007, 2010, 2013), je sodeč po do sedaj znanih nahajališčih, razširjen v štirih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore (0052/4, 0053/3, 0152/2 in 0153/1, slika 1).